1 Leto XIII. [štev. 157	TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI BACUN 11.409	Maribor, ponedeljek 19. junija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujino in din	Cena din 1‘—
Japonci so nepopustljivi
Položaj v Tiencinu nespremen en — Japonska vlada odklanja angleške predloge — Pred represaliiami in eventualno blokado Japonske — Posvetovanja v Singapuru — Japonci se zanašajo na zaposlenost velesil v Evropi Zadnja vest; Uradni odgovor popustljivejši
TIENCIN, 19. junija. Včerajšnji dan je minil v Tiencinu razmeroma mirno, dasi je napetost še bolj narastla. Japonci so postavili na vse prehode močne zvočnike, ki širijo sovražno propagando proti Angležem. Na Visoki reki so zavrnili vse ladje, ld so se skušale z živili natovorjene približati angleški koncesiji Niso pa zastavili poti dvema angleškima vojnima ladjama, ki sta včeraj pripluli pred Tiencin. Tja je priplula tudi ameriška križarka s poveljnikom ameriškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu, admiralom Yarnowom. Prebivalci v koncesiji so navezani izključno le na hrano v konzervah.
JAPONSKA ODKLONITEV.
TOKIO, 19 junija. Agencija Domaj objavlja stališče japonske vlade glede na angleške predloge za poravnavo bencinskega spora in praoi: 1. Japonska vlada definitivno odklanja predlog angleške vlade za imenovanje preiskovalne komisije, sestoječe iz 1. Angleža', 1. Francoza in 1. Američana, ker bi to pomenilo vmešavanje tretjih v popolnoma japonske zadeve, kar je načeloma nemogoče. 2. Japonska vlada odklanja vsako posredovanje s tretje strani. 3. Japonska vlada smatra za edinega odgovornega krivca za spor Anglijo. 4. Japonska vlada zahteva, da Anglija spremeni svoje stališče, ki se upira izročitoi 4. Kitajcev, ki so ubili 3 Japonce. Poročilo napeveduje tudi ostre japonske protiukrepe proti eventualnim angleškim represaliam.
PRED SKLEPI V LONDONU.
LONDON, 19. junija. V soboto se je nenadoma vrnil z oddiha lord Halifax, a tudi vsi ostali ministri so bili pozvani, da ostanejo v bližini Londona. V pričakovanju uradnega japonskega odgovora na angleš ko uradno izjavo od preteklega petka o stališču Anglije v tiencinskem vprašanju, so izdelovali vso soboto in nedeljo strokovnjaki trgovinskega in finančnega ministrstva pod Hallfaxovim vodstvom načrte najdalekosežnejšlh gospodarskih in finančnih represalij proti Japonski, ki bodo predloženi v odobritev današnji, izredni seij angleškega kabineta. Uradni odgovor Tokia je izostal, ker objave agencije Domej v Londonu ne smatrajo za uradni odgovor. Zaradi tega bodo po vsej verjetnosti sklepi o represalijah že danes sprejeti. Cim jih odobri še polni ministrski svet, bodo takoj uveljavljeni. Pojavljajo se tudi predlogi za blokado Japonske, ki naj bo jo izvedle Anglija, Francija in Amerika.
VAŽNE SEJE V LONDONU
LONDON, 19. jun. Ministrski predsednik Chamberlain bo danes podal v zvezi s tienclnskimi dogodki nova važno Izjavo v parhamentu. Ton te izjave bo izraz poročil, ki sta ju poslala v London angleški veleposlanik v Tokiu sir Robert Craigie in angleški generalni konzul v Tiencinu. Današnja seja zunanjepolitičnega odbora angleškega kabineta, k! bo pretresal to vprašanje, kakor tudi vsebino ruskega odgovora, ki ga je poslal Stran g včeraj iz Moskve, bo ena najvažnejših v zadnjem času. Vendar pa bo o obeh problemih dokončno sklepala seja polnega ministrskega sveta v sredo.
KONFERENCA V SINGAPURU.
SINGAPOR, 19. januarja. Davi se je pri čela tu konferenca angleških in francoskih generalstabnih častnikov o eventuelnlh vojaških ukrepov zadruženih bojnih sil, če bi se položaj v Tiencinu poostril. Zaenkrat se te konference še ne udeležujejo generalni štabi Avstralije, Novega Zelan-da In Holandije, vendar bodo stalno obveščeni o poteku konference. Prav tako je v stikih s to konferenco tudi vlada Zedinjenih držav Severne Amerike.
SAIGON, 19. 'junija. Danes so se sestali tu enako kakor v Singapooru francoski in angleški generalštabni častniki na konferenco, ki naj določi sodelovanje kopnenlh sil obeh velesil na Daljnem vzhodu.	.—
ZAUPANJE V TOKIU.
TOKIO, 19. junija. Japonski tisk se obširno bavi z nadaljnjim razvojem položaja v Tiencinu v primeru neuspeha pogajanj med Londonom in Tokiem. Splošno sodi, da se Anglija brez sopomoči Francije in ezdinjenih držav ne bo spuščala v poostri tev konflikta. Tisk pravi, da se Anglija zaradi napetega političnega položaja v Ev ropi ne čuti dovolj močna, nastopiti z vso energijo proti Japonski. Vodilni možje Japonski so zato prepričani,, da bodo dosegli v polni meri syoje namene in gledajo
z zaupanjem v nadaljnji razvoj dogodkov.
JAPONCI POPUŠČAJO LONDON, 19. jun. (Najnovejše poroči-
lo.) Današnje »Times« prinašajo od svojega tokijoškega dopisnika vet|, da je zdaj vendar izšla uradna izjava o dogodkih v Tiencinu, ki o smatrajo kot odgovor japonske vlade na petkovo uradno izjavo angleške vlade. Bistvo te japonske izjave je, da želi Japonska spremembo angleške politike nasproti Kitajskim, da ne bi prišlo več do takih dogodkov, kakor je bila n. pr. odklonitev izročitve 4. obtoženih Kitajcev. Iz tega dejstva se vidi, da angleška politika ni v skladu s politiko ostalih sil, ki imajo »voje interese na Daljnem vzhodu. Nikake potrebe pa ni zanikati očitanja japonski politiki, češ da gre po rti interesom in pravicam teh siL Dopisnik »Tmesa« podčrtuje veliko razliko med tem uradnim poročilom in izjavim! japonskih vojaških poveljnikov v Tiencinu, k so direktno bile naperjene porti interesom bele rase na Kitajskem, čeprav dejstvo, da je izšla ta japonska uradna izjava, še ne po* meni radikalne spremembe vznemirljivih dejstev v Tiencinu, pa pomeni vendar prispevek k popuščanju napetosti.
Gobelsovi govori v Gdansku
HITLER SE NE BO USTRAŠIL GROŽENJ IN PRED NJIMI NE BO KAPITULIRAL. NEMČIJA JE POVSOD, KJERŽIVE NEMCI. PRVI POLJ. ODGOVOR
vsem politični, kajti šele s priključitvijo Gdanska bo ozpostavljano ravnotežje sil.
GDANSK, 19. junija. V soboto zvečer je prispel v Gdansk nemški propagandni minister dr. Goebbels. Zvečer je imel po predstavi v gledališču na zbrano mno žico velik govor. Med drugim je naglasil, da »so poljske trditve glede Gdanska neupravičene. Poljski šovinisti celo zahtevajo priključitev Vzhodne Prusije in Šle-zije k Poljski. Poljski šovinisti tudi izjavljajo, da bodo nas Nemce porazili v bodoči bitki pri Berlinu. O tem mi ni treba Izgubljati niti besede. Da se kdo premaga, sta potrebna dva, eden ki zmagu-ie ln drugi, ki dopusti, da ga premagajo. Glede predlogov angleškega zunanjega ministra k rešitvi vprašanja Gdanska je dr. Goebbels dejal, da naj se zahodne države v svoji obkroževalni politiki ne varajo. Naj ne mislijo, da imajo pred seboj slabo in malomeščansko Nemčijo iz l 1914. Narodno socialistična Nemčija razpolaga v tem trenutku z najbolj impozantno armado na svetu. Prebivalci Gdan ska, bodite prepričani, da so vaše želje Nemčiji znan® in da jih vsak v Veliki Nemčiji s polnim srcem deli z vami. Gdansk je nemško mesto, ki hoče nazaj k Nemčiji! Svet je v zelo nevarni zablodi. če misli, da se bo naš vodja ustrašil groženj in pred njimi kapituliral. Gdansk lahko mirno gleda v bodočnost. Ostanite hrabri. Nemčija je povsod, kjer živijo Nemci, torej tudi pri vas.« Ljudje so sprejeli govor z velikim navdušenjem. Slijali so se vzkliki:	Naj	pride Hitler!
Hočemo nazaj k Nemčiji! En narod, ena država, en vodja! — V nedeljo je imel Goebbels drugi govor, v katerem je deta], da priznavajo celo sovražniki, da je Gdansk nemško mesto. Popoldne je nastopila mladina.
GDANSK, 19. junija. Ob včerajšnjem zaključku kulturnega tedna je dejal nemški propagandni minister Goebbels v mest nem gledališču, da Gdansk za Nemčijo ni samo kulturni in rasni cilj, marveč pred-
VARŠAVA, 19. jun. V zvezi s sinočnim Goebbelsovim govorom poroča dopisnik »Exchange Telegrapha* iz Varšave, da poljski krogi izjavljajo, da Nemčiji ne gre za priključitev nekaj tisoč Nemcev več ali manj, marveč za nadvlado v Evropi.
PARIZ, 19. junija. Današnji pariški jutrnjiki izjavljajo, da je Gdansk svobodno mesto in da ga edino kot takega Poljska more trpeti v svojem življenjskem prostoru. Nemci imajo v Gdansku zajamčene vse pravice, Poljaki pa trgovske. To je za Poljsko edini sprejemljivi položaj in stojita za njo neomajno tako Anglija kakor tudi Francija. Niti Tiencin niti počasni tempo pogajanj v Moskvi ne bosta spremenila tega njunega stališča, kajti zavedata se, da se s spremembo položaja v Gdansku odloči tudi alterw naliva: sodelovanje ali nadvlada.
Skandinavci za ohranitev miru
FREDERIKSHAVEN, 19. junija. Včeraj je bilo tu veliko zborovanje vseh treh demokratskih strank Švedske, Norveške in Danske, ki so se ga udeležili tudi ministrski predsedniki vseh treh držav. Norveški premier je naglasil, da bi bila vojna najstrašnejše zlo, ki bi moglo zadeti Skandinavske države. Te države so združene v demokratski misli, ki jo označuje miroljubno sodelovanje v dosego glavnih ciljev demokracije in nevtralnosti. Švedski min. predsednik je poudarjal politiko stabilnosti vseh treh držav, ki sloni na miroljubnosti, svobodi in demokraciji. Danski min. predsednik pa je poudarjal stoletni razvoj vseh treh narodov v demokratskem duhu in je dejal, da zato odklanjajo vsako tujo obliko vladavine, tako komunizma kakor drugih.
Zapiski
General Jttne Rte
Iz Madžarske prihajajo glasovi, da ni Izključena ukinitev parlamentarnega režima, katerega nai bi zamenjal avtoritarni sistem pod osebnim vodstvom regenta Horthyja. Govori se pa tudi, da bi mogel Horthy poveriti vodstvo vlade sedanjemu vojnemu poveljniki! generalu ,Joneju vitezu Ritzu. Naloga avtoritarnega režima bi bila preprečiti nadaljnje širjenje madžarskih nacionalnih socialistov in skrbeti za to, da ohrani država tudi na zunaj svobodo odločitev. Sprememba, ki bi na ta način nastala, bi bila precej podobna lanski v Romuniji, kjer se je kralj Karol odločil za ukinitev ustave tudi zato, da onemogoči ra-zvoj in prevrat železne garde. V kolikor so te napovedi točne ali imajo res stvarno podlago, bo seveda pokazal šele nadaljnji razvoj notranjih političnih razmer na Madžarskem. Ni pa nobenega dvoma, da položaj Madžarske ni prav v ‘nobenem oziru vreden zavidanja.
Papež ln španski falanglatl
Papež Pij XII. je nedavno sprejel, kakor smo že poročali, 3200 španskih fa-langistov (fašistov). V svojem nagovoru jih je imenoval svoje zveste sinove, ki so pripravili svojemu skupnemu očetu obilo tolažbe, ko so v Španiji branili vero in civilizacijo m za oboje veliko trpeli. »Dvignili ste se,* je dejal, »do herojstva za stvar božjo, sveto vero in domovino ter se ovenčali z neminljivo slavo.« Nato je podelil svoj blagoslov generalu Francu, vsem njegovim sodelavcem In vsem španskim vernikom. (»La Tribuna«.)
Denunciantstvo v Rusiji
V sovjetski Rusiji je dolga leta cvetelo denunciantstvo na debelo, v zadnjem času so pa začeli denunciantom stopati na prste in redčiti njihove vrste. Obsodbe denunciantov se vedno bolj množe. Tako je vrhovno sodišče v glavnem ukrajinskem mestu Kijevu obsodilo te dni učitelja špičkata na 15 let ječe, ker je pet let ovajal ljudi kot protirevolucionarje in so bili nekateri zaradi njegovih lažnih izpovedb tudi prijeti, zaprti in obsojeni.
Habsburžani na Madžarskem
»News Chronicle« piše, da je vefi evropskih držav dobilo obvestilo, da sta Oton Habsburški, bivša kraljica in cesa» rica Žita dobila dovoljenje, nastaniti s« na Madžarskem. Vest, ki je zbudila senzacijo v političnih krogih, pa ne pomeni, da bi Oton Habsburški dobil zagotovita) da lahko zasede madžarski prestol.
Krfia češkega tiska
Tisk na Češkem in Moravskem je zašel v stisko. Dne 1. junija je dobilo 200 čeških urednikov odpoved službe. Število nezaposlenih stavcev je že preseglo 3000. Mnogo novin in revij je prenehalo izhajati, ker je bilo razpuščenih več organizacij, katerih glasila so bila. Naklada listov, ki še izhajajo, je padla pod polovico prejšnje. (»Dan«.)
Zaščita materinstva
Po statistiki Mednarodnega urada del* je v rj državah prepovedano zaposlovati ženske šest tednov po porodu. Istočasno imajo žene pravico do šesttedenskega dopusta pred porodom. Za izgubljeni zaslužek za čas materinstva prejemajo matere v 49 državah nadomestilo za plačo iz blagajne socialnega zavarovanja.
Maribor, 19. junija
V nizu zmešnjav in iskanja izhoda iz slepe ulice, v katero je trenutno zašel neuravnoteženi razvoj nove Evrope, se dogajajo na Daljnem vzhodu stvari, ki spravljajo zainteresirane velesile na tem delu sveta v nemalo zadrego. Bojeviti in disciplinirani japonski narod se je z vso vnemo lotil naloge, da dokončno ostvari svoj sen: prevladati na vzhodnoazijskih obalah, od mrzle Kamčatke do topliih zalivov Indije.
Po junaškem odporu, ko so čangkaj-škove čete zavrle daljnje prodiranje Japoncev v notranjost ogromnega prostora med kitajskimi veletoki, ko so kitajske vstaške tolpe v že zasedenem ozemlju zrahljale japonsko oblast, se je vrgel mravljinji otoški narod na odločilen udarec: presekati z zapovrstno blokado evropskih trgovinskih koncesioniranih središč na vzhodnokitajski obali vsak do voz materiala in živeža v notranjost okupacijskega področja japonskega »življenjskega prostora« ob Jangtsekiangu in Rumenii reki.
»Zahodna civilizacija nima kaj iskati v Aziji!« je napisal pred leti sloviti general Araki. »Azija pripada Azijcem in Japonska je poklicana, da organizira in drži red v vseh deželah vzhajajočga sonca. Tu ni mesta za dve gospodujoči sili. Rasna pripadnost, geopolitična lega Japonske, nujnost njene ekspanzije, vojne in organizatorice sposobnosti — vse to daje Japoncem pravico, preprečiti evropskim narodom, da izmozgavajo azijska ljudstva. Niti Rusija nima kaj iskati na Daljnem vzhodu, Vladivostok je trn v živem mesu Azije, ki ga Japonska mora izdreti, ako noče, da se nekega dne pojavijo kozaške čete na tokijskih ulicah!«
To so besede preroditeljev japonskega imperializma v poslednjih letih in v znamenju teh programatičnih gesel je stopila Japonska na mandžurska tla. Podžgana po prvih uspehih in posredno podpirana od nesložne Evrope same, je segala poslej vsako leto vedno globlje v življenjski prostor štiri stomilijonskega kitajskega naroda! Velesila, ki je že danes najmočneje razvita industrijska država Azije, se je dokopala do neizčrpnih rezerv kitajskih rudišč in premogovnikov, neverjetno cenena storitev žilavega japonskega delavstva je dobila novega zamaha za osvajanje svetovnih tržišč s cenenim blagom. Mikadovemu cesarstvu manjka le še tehtne opore, da se po mili-jardih finančnih in stotisočih človeških žrtev, ki jih je iztrošilo za odprave na kitajska tla, dokončno učvrsti v zasedenem ozemlju, uveljavi svojo gospodujočo besedo in izvleče iz tveganega podjetja vsaj delen izkupiček. Japonci se dobro zavedajo, da so se lotili težkega posla, kaj-tu v miroljubnem Kitajcu sta se po zaslugi nekaterih evropskih velesil zdramila junaštvo in složna volja, pregnati sovražnika s svojih tal. Tako se na Daljnem vzhodu obnavlja poučnost zgodovine, ko se v usodnem trenutku zbude dremajoče sile v narodu ter postavijo nasprotniku in svetu neshjten, resničen obraz zemlje in ljudi.
Modemi Japonec se doma, v šoli in pri vojakih vzgaja v prepričanju, da ga je zgodovina izbrala za voditelja azijskih narodov. Nič ni bik) bolj naravnega od manifestacije, ki jo je 20.000 japonskih rezervistov priredilo mikadu ob priliki izstopa države iz Zveze narodov. Pred mi-kadovo palačo v Tokiu so se trikrat priklonili do tal v znalk hvaležnosti cesarju, da je tako odločno vrgel rokavico vsemu svetu pred noge.
V vojni kakor politični tehniki vzgojeni od Angležev, so Japonci kot izvrstni diplomati skoro nadkrilili srvoje učitelje. Spretno so izkoristili vsako gospodarsko in politično priliko, koledar evropskih stisk je živa kronika japonskih zunanjepolitičnih uspehov in osvajanj!
Utesnjena na otoškem življenjskem ima Japonska razlogov dovolj, da postaja nervozna. Na njenih matičnih tleh je bilo še 1. 1873 nekaj nad 33 milijonov ljudi. Leta 1900 je število Japoncev naraslo že na 45, leta 1914 na 54 milijonov prebivalcev. Poslej je šlo še hitreje navzgor. Leta 1926 so šteli japonski matični otoki 60, leta 1930 že 65 milijonov ljudi. Čez dvajset let bo imela Japonska, brez prisvojenih ozemelj, 100 milijonov odpornega, izredno žilavega prebivalstva!
Še vedno problem Balta
SOVJETSKA RUSIJA VZTRAJA PRI ZAHTEVI PO GARANCIJAH BALTSKIM DRŽAVAM. V VSEH DRUGIH VPRAŠANJIH JE SPORAZUM ŽE DOSEŽEN MOSKVA, 19. junija. V soboto popoldne je bila tretja konferenca med sovjetskim zunanjim ministrom Molotov 'Mn, an. gleškim veleposlanikom Seedsora, francoskim veleposlanikom Magyarom in angleškim odposlancem Strangom. Kakor poroča agencija Petit Parlsien, je Molotov Izročil na tej konferenci odgovor svoje vlade na najnovejše angleško-fran-coske predloge, ki jih je prinesel s seboj v Moskvo mr. Strang in so jih nato preštudirali Molotov, Stalin in izvedenci sovjetskega zunanjega ministrstva ter so bili tudi predmet razprave na izredni sji komiteja komunistične stranke. S-.ds-Strang hi Magyar so včeraj ves dan študirali sovjetski odgovor, katerega so sporočili tudi svojima vladama v Londonu In Parizu. Kakor je izvedel pariški »Le Tempsa, vztraja sovjetska vlada pri tem, da se v besedilu o vojaški trozvezi izrecno in imenoma navedejo tudi baltske države, t. j. Finska, Letonska in Estonska. V vseh drugih vprašanjih je že dosežen sporazum-LONDON, 19. jun. Vsebina sovjetskega odgovora Je bila sporočena zunanjemu ministru Halifaxu že včeraj in ga je temelito proučeval.
BERLIN, 19. jun. DNB poroča, da so moskovska pogajanja zopet prekinjena, ker se je mr. Strang obrnil na svojo vlado v Londonu za nove instrukcije. Po po-
ročilih iz Moskve vztraja sovjetska vlada slej ko prej pri zahtevi, da se natanko določijo angleške obveznosti in ga rancije za brezpogojno izvršitev prevzetih dolžnosti. S tem v zvezi opozarjajo v Moskvi na zadržanje Anglije v češkoslovaškem vprašanju lani v jcseln. Značilno za ta pogajanja pa je po nemški sodbi, da prizadete, zlasti baltske države o njih niso obveščene.
PARIZ, 19. junija. O angleško-ruskih pogajanjih v Moskvi izražajo levičarski listi domnevo, da Chamberlain že ni pri pravljen popustiti zahtevam, vsebovanim v ruskem odgovoru, ki je včeraj prispel v London, ki pa so za Moskvo conditio sine ua non. Vsekakor mora lord Halifax, ki predlaga vedno najbolj smotrene predloge, računati s konzervativnimi člani kabineta, katerim stoji na čelu Chamberlain. Najsi bodo zadevni sklepi kakršnikoli, o njih bo sklepali še polni ministrski svet v sredo, tako, da bo Strang v njih posesti šele v četrtek. Desničarski listi po poudarjajo težkoče, ki jih prizadeva najnovejši ruski odgovor. Anglija stoji pred alternativo: ali popustiti in se izročiti iniciativi Moskve, ne da bi imela garancijo za to, da taka iniciativa ne bi mogla biti tudi agresivna,’ ali pa neenako vojno oziroma poostreno Monakovo brez priziva, čas pritiska, ne sme se ga več izgubljati.
Oomaci^zagi&b
Hitler obišče Budimpešto
ANGLEŠKE INFORMACIJE IZ BUDIMPEŠTE O RAZMERJU MED NEMČIJO IN MADŽARSKO. — ZAHTEVE PO VRNITVI OTONA HABSBURŠKEGA.
LONDON, 19. junija. »Daily Telegraph« poroča iz Budimpešte, da namerava nem-
ški kancelar Hitler še letos oficielno obi skati Madžarsko. Nemški notranji minister dr. Frick se je o tem že pogajal v Budimpešti. Tudi Gestapo (nemška politična policija) je odposlala tja svoje posebne odposlance, da pripravijo vse potrebno za ta obisk. »Daily Herald« pa objavlja izjavo, ki jo je podal dr. SeyB-Inquart po nedavnem obisku v Budimpešti. Dejal je med drugim: »Ako je Madžarski prav ali ne, Madžarska pripada nemškemu živ-
ljenjskemu prostoru«. Sedanja časniška kampanja proti Madžarski ima pa svoj izvor v tem, da je Budimpešta odklonila nemški predlog za razdelitev Slovaške in sicer zaradi tega, ker je Berlin zahteval v zameno nekatere kraje zahodne Madžarske in carinsko zvezo. Nemčija skuša sedaj preprečiti tudi zbližanje Madžarske z njenimi sosedi. V zvezi s tem se pojavljajo na Madžarskem glasovi, naj bi se nemudoma poklical na madžarski prestol Oton HabsburškL
Bonnet: Francija Je dovolj močna
PARIZ, 19. junija. Zunanji minister Bonnet je imel včeraj v St. Martinu govor, v katerem je poudaril, da so mu ameriški bojevniki, ko je bil pred 16 meseci v Zedinjenih državah, ponovno zatrjevali, da bi še enkrat prepluli Ocean, če bi bilo treba braniti Francijo. V teh 16 mesecih je prestala francoska vlada mnogo naporov. Njeno delo je vse usmerjeno v ohranitev miru. Položaj je danes resda bolj nevaren kakor pred enim letom, toda sedaj je Francija že tako možna, da lahko mirno gleda v oči vsemu, kar pride.
Kitajski atentat na Japonce
ČUNGKING, 19. jan. »Central News« poročajo, da so Kitajci v severnem Hona-nu iznenadill japonski vlak, ki je vozil čete na fronte. Atentatorji so pobegnili, v razdejanem vlaku je obležalo več sto Japoncev mrtvih.
Gafencu se vrača iz Aten
ATENE, 19. juni. Po sprejemu pri grškem kralju je romunski zunanji minister Gafenou ponovno obiskal predsodnika
ključkih razgovorov, ki jih je imel z jugoslovanskim in turškim zunanjim minstrom Metaxas je z zadovoljstvom ugotovil, da so osnovna miroljubna politika še bolj zdrušile štritizavezniške države k enotnemu nastopanju. Novinarje Gafencu izjavil, da bi Balkanska zveza z radostjo pozdravila vstop Bolgarije v njene vrste. Preko Carigrada se je Gafencu s parnikom vrnil v Romunijo.
ITALIJANSKE POMORSKE VAJE.
RIM, 19. junija. Koncem tega meseca bodo v španskih vodah velike pomorske vaje, ki se Jih udeleži slo italijanskih vojnih ladij.
Borza. Curih, 19. junija. ;rad 10, London 22TrJ.,
Devize. Beo-Berlin 177.90,
Panz 11.75Vd» New York 443.625, Praga 15.03, Bukarešta 3.25, Budimpešta 87, Sofija 5.40.
Dunajska napoved: Menjajoče se oblačno, mestoma jasno, le tu in tam nekoliko deževno. Temperatura nespremenjena.
Mariborska napoved. * Spremenljivo oblačno in vetrovno vreme. Temperatura se ne bo mnogo dvignila. Obeta se izboljšanje vremena. Včeraj je biia najvišja toplota 19.9, danes najnižja 14, o-vlade Metaxasa in ga kot predsednik Bal-1 poldne pa 20. Padavin od včeraj je bilo kanske sveže obvestil o vseh uspešnih za-19.2 mm.
izkoriščenih nasadov riža po 173 Japoncev na 1 km3. V severnem delu Shikoka je stlačenih 440, v okolici mesta Dsaka-kana celo 700 Japoncev na 1 km3. Res, da je otok Hokaido s hladnejšim podnebjem še redko naseljen, saj znaša tam gostota prebivalstva na 1 km3 povprečno le 24, toda Japonec je po izvoru dete Južnega morja, vse njegovo gospodarstvo, življenje, obleka in dom je ustvarjeno za toplo podnebje južnega neba. Obsežne pokrajine trpe na preobljudenosti, 26% japonskih kmetov obdeluje najemniško zemljo, 42% japonskih bajtarjev ima tako malo njiv, da si mora izpo-
So kraji, kjer biva sredi visoko v breg. sojati svet, če hoče skromno preživljati
družino. Premnogo je vasi, kjer prodajo kmetje slednje zrno riža, da z izkupičkom kupijo cenejši živež.
In vendar tvori japonski kmet iedro armade. Kmetski sinovi so daleč krepkejši, mišičasti in vdani vojaki. Japonski generalni štab se trajno zavzema za zboljšanje socialnih prilik na deželi, kmet in častnik sta se znašla na isti črti proti industriji in agrarnemu kapitalizmu.
Z novimi dogodki vstaja na Vzhodu orjak, katerega prirodna lega in ljudska plodnost bosta do kraja našega stoletja še v marsičem izpremenila življenjske odno-šaje belega in žoltega plemena na obalah Tihega oceana.	-ine
Prave demokratske ustanove
Med demokratske ustanove spada brez dvoma parlament, toda samo tak, v katerem pridejo do izraza demokratska načela. Ta načela pravijo, da se vsaki skupini parlamenta da ona moč. ki jo v narodu resnično zastopa. Pravičen vo-livni zakon spada med prve instituciie demokracije. Pri nas se je primerilo, da so prišli v skupščino ljudje, ki so v vsem svojem volivnem okraju nabrali komai nekaj desetin glasov zase. Druga demokratična ustanova je samouprava. To je ustanova, ki služi socialnim lokalnim in pokrajinskim potrebam. Čim se zmanjšuje tako stvarna kakor prostorna kompetenca samouprav, pride do nasprotij s »pokrajinskimi posebnostmi«. To pa ne služi principu, v imenu katerega odklanja »Samouprava« fašizem in demokracijo. So tudi samouprave, kjer prihajaj^ do izraza stanovski interesi. Tretja demokratska ustanova je svoboda tiska in zborovanj. Takšna ustanova omogoča razpravljanje o vseh vprašanjih, ki se tičejo naroda. Formiranje javnega mišljenja na temelju stvarne razprave pomaga odstranjevati spore in nesoglasja. (»Hr-vatski dnevnik«.)
Strossmayer o nalogah vere
Veliki vladika Josip Strossmayer je 1. 1877, v svoji poslanici duhovščini zapisal: »Pravi hudobnež bi bil, kdor bi hotel s pomočjo naše vere zanesti sovraštvo in razdor med nas. Cilj svete vere je, da z najsvetejšimi in najnežnejšimi vezmi združi brafe v eno. Naloga svete vere je, da v božjem imenu ljudi pomirja, odpravlja predsodke, blaži ljudske strasti, da postavlja goreče oglje po izrekih sv. pisma pod zglavje enorodnih bratov ter pere in umiva z vinom in oljem bratske rane. Vera, ki je zmožna sejati razdor med brate, ni prava vera, temveč golo praznoverje, ni božja resnica, nego ljudska zabloda. To je, bratje, kar moramo mi učiti in česar se moramo v svojem poklicu držati...« (»Jugoslo-venske novine«.)
Pogajanja se bodo naglo končala
Poslanec HSS dr. 2iga Scboll je imel na skupščinskem zborovanju organizacije daljši govor in med drugim dejal, da bo med dr. Mačkom in Cvetkovičem prišlo skoro do ponovnega sestanka in pogajanj, ki bodo »naglo in uspešno dovršena«. Pozval je vse prisotne, da naj bodo složni, odločni, neustrašni. Z lastno borbo in svojimi močmi bomo izvojevaii svobodo Hrvatske in končno zmago. (»Novosti«.)
Dr. Ivan Andr«« v Parizu
Hrvatski politik, narodni poslanec dr. Ivan Andres, ki se je v dnevih pred zaključkom zagrebških pogajanj imenoval v raznih kombinacijah kot odlična osebnost novega notranjega političnega življenja v Jugoslaviji, je minuli petek od- ■ potoval v Pariz. V tujini se bo zadržal dalje časa. Pred odhodom je bil, kakor poroča »Obzor« na obisku pri dr. Mačku v Kupinou in imel z nam dolgo konferenco.
Kvišku glave, sokolska mladina
. f’?d.,teTn zaslavjem je prinesel subo-tiški »Neven« in po njem zagrebški »Obzor« izvleček iz govora starešine siibo-tiškega sokolskega društva, Laze Tešiča: •Danes pričakuje še bolj kakor kdaj koli poprej ves narod od nas Sokolov mnogo pobude. SokoH so v 20 letih svobode dvignili Jugslavijo nad vse ostalo. Ju-goslovanski Sokoli, posebno ti, mladina, kvišku glave! Več vere In zaupanja vase! Vsi Slovani, pa na! žive kjer koli. skupaj! Mi smo tuje pravičnosti siti! Zedinimo se in pojdimo naprej, pa bo Evropa, ta mačeha Slovanov — nekoč naša!«
Slovanska društva na Koroikom
„Jutarnji list" javlja iz Ljubljane, da je komisar za avstrijska društva odredil, da so slovenska društva na Koroškem svobodna, uvesti morajo le v njih načelo arijskega paragrafa in imenovanje društvenih vodij po Fiih-rer-principu.
Pismo uredniku
Gospod urednik, vsak človek ima pravico, da se brani, če je napaden, zato Vas prosim, da dovolite, da odgovorim v Vasem cenj. listu na »Jutrovo« kritiko o slikarski razstavi v Rušah, ki je izšla 16. t. m.
Hotel bi se javno pomeniti z gospodom kritikom, ki se je skril za psevdonim »—ajnos« in ki je priobčil tiste svoje nazore o moji razstavi. Priznam, da 9me imeti vsak svoje mnenje, ali vsako mnenje mora sloneti na neki znanstveni podlagi, pri umetnostni kritiki torej na poznavanju umetnosti same. G. kritik, zaleteli ste se, ko ste zapisali: »Najboljši je Šušmelj v olju, toda medel in brez ko-lorita...« in se, oprostite, strahovito pobili sami sebe. Dragi kritik, Vi menda ne veste, da brez kolorita sploh ne more obstajati nobena slika! Bistvo vsake slike je barva, to je kolorit. Po Vašem oce-. njevaipu pa bi človek sodil, da Vi smatrate za kolorizem samo odprte in kričeče barve, kakor so Vam všeč na eni Golobovih, slik, drugi načini slikarskega tretiranja so Vam brez kolorita in medli. Sodil bi torej, da so za Vas koloristi samo Van Gogh, Dele Croi itd. Ali, dragi kritik, slika je lahko prav tako kolori-stična, četudi ne butne v Vas rdeča, modra ali zelena barva. Po Vaših naziranjih bi bile tudi slike g. prof. Marina Tarta-glia, o katerem poudarjate, da je v inozemskih očeh »največii živeči slikar«, medle in brez kolorita, zato ker ne ljubi odprtih barv in doseza le s profinje-nimi toni slikarske kvalitete in umetnine. Podobno bi bik) z deli starih italijanskih mojstrov. Nadalje mi tudi očitate, da mi manjka barvna intuicija iz strahu pred problemi, ki bi mi jih postavili krepki barvni toni. Podoba je, da si niste ogledali vseh razstavljenih slik, kajti na Ruških pejsažih št. 3. in 1. bi * našli precei ne lahko zadanih, toda rešenih krepkih barvnih problemov. Ce bi videli ta dela, bi morda tudi o meni lahko dobili sodbo, da bom ustvarjal »evropsko pomembna dela«, kar ste napisali na priliko pri dveh Golobovih oljih.
Tako, gospod, sedaj bova pa še malo podebatirala o molih grafikah in o socialni strani moje umetnosti, ki se Vam Je tako strašno zamerila. Trdite, da sem izrazit zastopnik sooialne umetnosti, torej na napačni poti. Ce bi se bili rodlH pred 400 leti in videli Brenghla in Fr. Halsa pri delu, kakor vidite danes mene, ali pa Franceta Goyo pred 150 leti, bi tudi tem mojstrom zabrusili, da so na napačni poti. Cenjeni kritik, kateri slikar je danes boli sodoben, ali oni, ki slika, povezan z življenjem svojega ljudstva, v katerem živi jn črpa iz svojega okolja, ali pa, ki se zapre v svoi atelje, ki mu ni mar posvetne brige ter slika samo barvo zaradi barve? Nerodno vprašanje, kaj? Knjige bi lahko napisala o nlem, ali ne? Na »zgrešeni poti« sem, ker sem zrasel povezan z življenjem naše vasi in njenim majhnim človekom. Ali naj na ljubo l’art pour 1'artizmu izdam okolje, ki me je dalo? VI imenujete pomanjkanje izvirnosti prikzaovati delo malega človeka, njegovo, trpljenje in veselje. Ali ni tudi Golob vnesel v lesoreze nekaj vsebine, če prav odmaknjene od realnega življenja? (Pa pravite, da je na edino zveličavni p6ti?l) Grafične kompozicije, ki nedvomno pričajo o slikarskem znanju, in sploh moje kompozicije, so vam »do absurda razvlečena plehka, dolgočasna in banalna zgodba, podana v obliki novele ali romana, in nekaj zehajočih ter brez cene življenja podanih figur iz poljubne kolodvorske Čakalnice...« Dragi moj »-ajnos«, kal moram jaz zato, Če je naše življenje do absurda razvlečena, plehka, dolgočasna in banalna zgodba? Ali pustiva vse to, cenjeni kritik. Vi ste pač kriti in smete imeti nazore, jaz sem pa samo slikar — hvala za pobotnico, ki ste mi jo dali na poti — slikar, ki sem povezan z banalnim in razvlečenim življenjem tega našega ljudstva, iz katerega sem zrasiel in s katerim bom živel še tu-■ dl vnaprej.
Lolze Šušmelj, akad. slikar.
V soboto in nedeljo je Sokolsko društvo v Trbovljah praznovalo 30-letnioo svojega obstoja. Svečanost je bila tem pomembnejša, ker je bila povezana z odkritjem spomenika Viteškemu 'kralju Aleksandru I.
Svečanosti so se začele že v soboto popoldne, ko se je vse trboveljsko sokolsko članstvo poklonilo na pokopališču v spomin svojim pokojnim, članom. Tej žalni slovesnosti je sledia'v Sokolskem domu otvoritev sokolske razstave, ki prikazuje delo trboveljskega sokolstva od ustanovitve do danes. Razstavo je otvo rtl br. Kimovec.
V nedeljo zjutraj je vse Trbovlje zaplapolalo v zastavah ter bik) v pričakovanju gostov. Od vsepovsod so se pripeljali v Trbovlje Sokoli m prijatelji sokolstva. Na kolodvoru jih je pričakalo
V noči od sobote na nedeljo so vdrli v hišo posestnice Frančiške Romove na Polulah pri Celju trije neznani moški. V hiši sta spali v eni sobi dve hčerki Romove, v drugi sobi pa Romova sama z eno hčerko. V sobi obeh hčerk se je sredi noči naenkrat slišalo škripanje in ropot, da sta se obe prebudili. Pri omari sta opazili nekega moškega. Pričeli sta klicati domače. Priskočil je k posetlji eden od treh neznancev ter pričel tolči Marijo Romovo s polenom po glavi, druga pa sat ostala dva pričela daviti. Na klice so prišli domači, nakar so vsi trije zločinci pobegnili. S seboj so odnesli 20 dinarjev, ki so jih slučajno našli. Marija Romova je dobila po glavi hude poškodbe in so jo morali spraviti v oeljsko bol-
o.	Šmartno pri Litiji. Občni zbor Dru Štva kmetskih fantov in deklet v Šmartnem pri Litiji je bil 4. t. m. Sklenili smo. da bomo pričeli z novim delom za preporod kmetske vasi.
Novice
Odkritje spomenika kralju Zedinitelju
številno občinstvo. Od tod do Sokolskega doma se je, razvil sprevod, v katerem so sodelovali kolesarji, sokolska konjenica, vojaška godba, rezervni oficirji, ženska društva, dobrovoljci, sokolski praporščaki, sokolstvo, slovenski fantje, številna trboveljska društva, Maistrovi borci itd. Otvoritvi kraljevega spomenika so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. podpolkovnik Stefanovič, kt je spomenik tudi odkril, ta številni zastopniki vsega oblastva. Po slavnostni otvoritvi so govorili pred spomenikom zastopniki sokol-stvar, nakar je sledilo polaganje vencev ta končno sprevod sokolstva pred spomenikom. Bronasta soha je visoka 2.15 metrov ter stoji ob glavni cesti tik Sokolskega doma. Stoji na 80 om visokem granitnem podstavku.
Zločinski napad v temni noči
nišnico.
Vse kaže, da ta nočni napad kiji* temu, da so odnesli neprijetni gostje 20 dinarjev, ki so jih slučajno našli,oni bil roparski napad, ampak napad iz maščevanja. V Romovi hiši je nekaj časa živela sestra ubitega roparja Omerze. Pred kratkim pa so žensko, ki je ni bilo prida, od hiše odslovili. Odslovljena Omerzova je pri odhodu obljubila Romovim ma-ščeavnje, ki je, kakor se sumi, sedaj tudi Izvršila Napadalci so prišli v hišo na ta način, da se je eden od njih že zvečer skril v hiši in ostalima dvema po noči odprl vrata. Več jasnosti v zadevo bo prinesla preiskava, ki jo varnostni organi Intenzivno vršijo.
JUGOSLOVANSKO-FRANCOSKO GOSPODARSKO SODELOVANJE.
V Parizu se je osnoval »Bureau d"' Etudes čconontidues franco-yougosla-ves«, katerega poslovanje in delo je namenjeno poglobitvi gospodarskih stikov med Franoijo in Jugoslavijo. Omenjeni zavod Ima svojega zastopnika tudi v Beogradu, sta našim uvoznikom ta izvoz-čtaovič, Beograd, TerazUe št. 16. Tako zavod, kakor tudi njegov zastopnik v Beogradu, sta našim uvozniom in izvoznikom z vsemi potrebnimi Informacijami brezplačno In stalno na razpolago. Naslov biroja je: Paris-1, Rue Volney (2čme). Opozarjamo vse interesente, ki iščejo gospodarske stike s Francijo, ali ki želijo katero koli informacijo glede izvoza v Francijo, naj se obrnejo ali neposredno na omenjeni biro, ali pa na
njegovega zastopnika Pečinoviča v Beogradu.
Caf/«
c. Avtomobilski karambol. V soboto dopoldne sta trčila na cesti pri Glaziji dva avtomobila, eden last g. Viranta iz Žalca, ki ga je šofiral lastnik sam, zraven pa sta se vozila Virantova žena in sin, drugi pa je bil vojaški avtomobil. Virantov avto je močno poškodovan in znaša škoda okrog 4000 din. Drugih žrtev k sreči ni bilo.
c. Aretirani sta Mil v soboto v Celju 47-letna Marija F. in njena 39-letna sestra Karolina F., doma od Device Marije v Polju. Izvršili sta po raznih celjskih trgovinah več tatvin finega svilenega perila Ugotovili so, da sta ti dve ženski prihajali večkrat v Celje po tatinskih poslih in da sta tudi po dru-
gih mestih izvrševali enake tatvine. N« njiju stanovanju v Devici Mariji v Po-lju so orožniki našli veliko zalogo ostalega ukradenega blaga. Obe so izročili sodišču v Celju.
c. Umrli so v celjski bolnišnici 2-letna pos. hčerka Matilda Rotarjeva od Sv. Jurija ob Taboru in enoletni sinček čevljarskega mojstra Alojz Centrih iz ŠL Ruperta nad Laškim. V Lastnem domu 18 v Gaberju pa je umrl enoletni del. sinček Ludvik Trav. ner.	.
c. S češnje je padla na ploL 38-letna delavčeva žena Marija Podrep-škova, ki stanuje na Cesti na grad v Celju, je doma obirala češnjo. Na drevesu je zgubila ravnotežje in padla 8 metrov globoko s trebuhom na plot, Dobila je težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.
c. Nesreča pri regulaciji Savinje. V
petek se je pri regidadji Savinje na Polulah ponesrečil 30-letni delavec Mijo Blaguš s Polul. Pri delu mu je težek kamen stisnil desno roko in mu zmečkal štiri prste. Blaguš se zdravi v celjski bolnišnici.
c. V premogokopu v Pečovniku je
jamski voziček zadel 26-letnega delavca Ivana Catra s Pečovnika s tako silo, da mu je presekal kite v desnem zapestju. Zdravi se v bolnišnici.
e. Električno uro bodo do jeseni nabavili za stolp Marijine cerkve v Celju.
c. Clrll-Metodov kres se bo tudi letos 4. julija zvečer žgal na Starem gradu.
c. Doprinos za obrambni fond. Davčna uprava razglaša, naj vsi delodajalci zaradi pravilne odmere in odpreme specialn. doprinosa za obrambni fond predložijo uslužbenske knjižice svojih nameščencev pristojnim občinskim upravam radi potrebnih vpisov podatkov. Potrebna navodila so razvidna pri občinah.
»Moj sinček mi je povedal, da bi si radi izposodili izvlačevatca zamaškov?«
Dve kmetsko-mladinski manifestaciji
ODLIČNO USPELA TABORA KMETSKE MLADINE V DOMŽALAH IN V SKARUČNI PRI VODICAH.
Domžale, 19. junija.
Včerajšnja nedelja je bila posvečena prazniku mlade kmetske generacije, ki je priredila v Domžalah svoj tabor, združen s tekmo koscev in mladinskim zborovanjem. Agilno Društvo kmetskih fantov in deklet iz Šmartnega ob Savi jo tokrat priredilo svoje manifestacijo v Domžalah, ki že dolgo niso videle tako lepega in pomembnega kulturnega in narodnega nastopa kmetskega človeka.
Uvod v manifestacijo je tvorila strumno organizirana povorka pripadnikov kmetsko-mladinskega gibanja, koscev, grabljic, konjenikov in velikega števila podeželskega prebivalstva, ki s simpatijami spremlja delo in kulturne napore mlade kmetske generacije. Povorka je bila podoba mladih ali, kt neustrašno orjejo ledino na slovenskem podeželju ter dvigajo kmetskega človeka v novo rast, ki bo obrodila bogat tn dragocen sad: preporod slovenskega podeželja. Po pestri povorki je bilo mladinsko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi, večinoma kmetska mladina. Zborovanje je z lepim nagovorom otvoril društveni predsednik g. Kačar. Njegov pozdrav je veljal vrstam kmetske mladine ter številnim gostom, ki so se prireditve udeležili, med drugim ravnatelju Zveze
slov. zadrug g. Franu Trčku, inž. 2u-tiču ter kapetanu g. Dudakoviču. Zatem je govoril predsednik ljubljanskega okrožja DKFID g. Ivan Dovč, poudarjajoč v svojem temperamentnem govoru, da je na slovenskem podeželju minula doba sklonjenih glav ln hlapčevsko upognjenih hrbtov. Prišel je mladi rod, ki pogumno dviga vas, uči kmetsko dostojanstvo in neustrašno terja pravice kmetskega človeka. O velikem pomenu kmetsko-mladinskega gibanja je nato govoril predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet g. Ivan Kronovšek. Mladi kmetski rod gradi danes novo stavbo slovenskega podeželja, ob Idealizmu In žrtvah, nesebično, zavedajoč se, da bo le z lastnim delom In lastno pametjo mogel pripeljati kmelskl stan ln podeželskega človeka v lepšo bodočnost Povezan z zemljo stoji na braniku narodnih Interesov ter pogumno zre v bodočnost, ki je slovenskemu narodu nihče ne bo podaril, ampak sl Jo bo moral skovati sam. Ker pa bo pri tem doprinesel največjl delež kmelskl človek, naj tudi njemu veljajo za to odgovorno delo vse pravice kot nosilcu narodnega ln socialnega preporoda.
Po uspelem zborovanju je sledila tekma koscev kot simbolična prireditev in počastitev težkega kmetskega
dela. Tisočglava množica je z velikim zanimanjem spremljala tekmo ter bodrila mlade pokretale k pogumnemu kulturnemu delu.
*
Druga mladinska prireditev je bila v Skaručni pri Vodicah, kjer je priredil šmarnogorski okraj DKFID svoj kmetski tabor, čigar uvod je prav tako tvorila pestra povorka, v kateri je korakalo do 1000 mladih pokretašev ln kmetskega ljudstva, ki je vzklikalo našemu mlademu kralju Petru II., mučeniku za kmetsko svobodo Matiji Gubcu, Jugoslaviji, slovenskemu narodu Itd.
Otvoritveni nagovor je imel predsednik okraja g. Rado Šušteršič, ki je tolmačil pomen zborovanja in mladinske organizacije. V daljšem govoru je nato tajnik zveze g. Ivan Nemec orisal smisel kmetsko-mladlnskih tekem, s katerimi hoče dati mladina delu priznanje ter opozoriti vso javnost na veljavo kmetskega dela. Kakor na tekmah travo, tako bo mladina na podeželju odkosila vso staro miselnost, nov ln svež duh bo zavel čez podeželje, dvignit kmetskega človeka, da bo ponosno stopil v narodnem občestvu na tisto mesto, ki mu pripada.
Po zborovanju se je zgrnila okoli tekmovališča množica, ki je z veliko pozornostjo sledila tekmovanju, zavedajoč se, da gleda v tem prazničnem trenutku pred seboj svojo pogumno mladino, ki dviga glas za pravično ceno kmetskega dela.
Maribor
Obisk v »koncesiji malih ljudi
Kako živijo male eksistence na periferiji mesta — Težke skrbi za bodočnost
<1
Pogled s Kalvarije ali kakšne druge bližnje gorice na Maribor in njegovo okolico nam pokaže nagel porast naščga mesta y zadnjih letih in nam vsili mar-sikaterofmisel. Sprehod skozi naselja pa napravi težak vtis in razgrne težo današnje socialne borbe. Pogled na domove vsiljuje primerjavo teh »koncesij« skromnosti in skrajne odpovedi s prvotnim mestom. Človek se čudi in računa, kje in kako se stisne številna družina. So pa vmes kalupe, ki ne zaslužijo naziva človeško bivališče. To so pravcate jazbine, poosebljeno siromaštvo izobčencev, ki so se naselili semkaj samo zato, da se počutijo »bolj udobno«, to se pravi, kjer laže prenašajo svoje gorje. Nihče
jih ne vpraša, po poreklu, kako se preživljajo, žive.
To so gnezda najtežjega življenja, ostre borbe za obstanek. V vsem zavi-sijo od gospodarske sredine industrijsko produktivnega osišča, ki jim vrže zadnie. drobtine. A ta reč je zelo problematična, ker — kdo naj jamči, da bo tako tudi naslednji dan? Vse visi na tanki bilki: danes si, jutri te ni, oziroma danes imaš suho skorjo,, jutri niti te ne. A čudno: nihče ne nosi za to odgovornost. Končno izzveni tako, da bi skoro rekli onim siromakom, zakaj da so se rodili.
A kapital ima polno pravico, igrati se in bežati, kamor koli se mu' poljubi ter pustiti ta naselja — svoje otroke pastor-
ke — hiranju in predčasnemu umiranju.
In koliko je teh naselij! Zato so naši občutki tem težji. Bojimo se namreč, da bi se nekega dne ne zgodilo to, kar je danes verjetno in mogoče: da ne bi kapital zbežal od tod. V praksi je, da se take reči gode tajno in izvemo to le pred izvršenim dejstvom, da je razočaranje tem večje.
Eno je gotovo: Naša industrija ne bo rastla, obrati se ne bodo množili. Tako se more razbrati iz splošnega dogajanja na mednarodnopolitični pozomici. Prav bi bilo, da bi te siromašne »koncesije« ne gojile varljivih nad; tozadevni pouk bi bil zelo umesten in njim ter celotnosti koristen.
Sokolski nastop v Murski Soboti
Letošnjemu I. Prekmurskemu tednu, ki je bil otvorjen ob dvajseti obletnici spojitve Prekmurja z ostalo Slovenijo in državo, je dalo tudi sokolstvo svoj pečat. V soboto in nedeljo je priredilo v Murski Soboti velik župni zlet, ki se ga je udeležilo do 4000 sokolskih pripadnikov.
Sokolske slovesnosti so se začele že v soboto na slavnostno okrašenem graj-kem dvorišču okrožnega sodišča. Ob svitu reflektorjev so nastopila različna sokolska društva mariborskega sokolskega okrožja. Prireditvi pa so prisostvovali številni domačini. Prav posebno se je priljubila občinstvu mursko-so-bošika sokolska deca s strumnim izvajanjem »Mladih junakov«. Ostale točke so izvajali Sokoli društev Maribor-matica, Maribor I., Celje-matica, Murska Sobota in Ljutomer. Zadnji so uprizorili alegorično točko »Krst pri Savici«, ki jo je izvajal obrtniški naraščaj.
V nedeljo zjutraj je sokolska budnica oživela Mursko Soboto, ki je vsa plapolala v zastavah. 2e zarana je napolnilo prekmursko prestolnico na tisoče Sokolov, Jd so se pripeljali z običajnimi vlaki in^Še s posebnim vlakom iz Maribora. Na
kolodvoru je sprejemala sokolstvo sokolska godba iz Središča. Po prihodu je odšel naraščaj v cerkev, telovadci na telovadišče, ostali Sokoli pa na murskosoboško pokopališče, kjer so se poklonili častno padlim žrtvam za osvobojenje našega Prekmurja. Grobove teh žrtev je stražila častna četa Sokolov in Sokolic. Trgovski pevski zbor iz Maribora je odpel na pokopališču v spomin padlim »Molitve«, žalne besede pa so spregovorili v imenu mursko-soboške sokolske župe br. Ni šel vic er, dalje br. D e duš, br. B. Pogačnik za jug. dobrovoljce, prof. L i šk a ža meddruštveni odbor, dr. Fornazarič za zagrebško sokolsko župo in dr. Gorišek za mariborsko sokolsko župo.
Pred poldnevom so se zbrali sokolski oddelki na stadionu SK Mure, od koder se je opoldne razvila skozi mesto 4000 sokolskih pripadnikov broječa sokolska povorka, kakršne še Prekmurje ni doživelo. Prireditev samo pa }e močno kazilo deževje. Vendar pa je bil ' izlet tudi tak, kakršnega so dopustile vremenske prilike, mogočna manifestacija sokolske narodnostie misli.
Aretacija nevarnega žeparja
V soboto okoli pol dvanajste ure sta prišla v Burazinovo trgovino v ulici 10. oktobra dva moška ter začela izbiran blago. Medtem ko je eden izbiral blago za otleko, si je skril drugi naskrivaj pod suknjič 6 metrov moškega sukna, vrednega 800 din. Vendar je pa Burazi-nov trgovski uslužbenec, ki je stregel prvemu moškemu, tatvino opazil in tatu prijel. Obenem je takoj poklical stražnika, ki je oba moška aretiral in odpeljal na policijo. Moška sta navajala skraja lažni imeni, policijskim organom pa se je
končno posrečilo ugotoviti, da je tisti, kr ■j« blago izbiral, znani žepar 30 letni Čevljarski pomočnik Dušan Novakovič iz Beograda in pristojen v Užice. Novakovič je znan žepar in vlomilec, posebno dobro ga poznata policiji v Zagrebu in Beogradu. Do danes je presedel že šest let za zapahi. Novakovič je biil tudi aretiran 1. 1937. ob priliki Mariborskega tedna kot član žeparske družbe ter iz Maribora izgnan. Po temeljitem izpraša-nju vesti ga je policija oddala okrožnemu sodišču.
t NARODNO PESMIJO MED NARODOM.
Preteklo nedeljo je Glasbena Matica v Mariboru porabila za tradicionalni vsakoletni izlet. Tokrat so se matičarji, bilo jih je kakih 60, odpeljali. pod vodstvom svojega društvenega predsednika g. dr. Crneka na našo mejo. Za Cmurekom so se ustavili v Apačah, kjer so na trgu zapeli slovensko pesem. Navzoči apaški narodnostni delavci so prosili matičarje v imenu slovenskih društev, da še pridejo večkrat med nje s slovensko pesmijo. Iz Apaške kotline so se odpeljali matičarji proti Gornji Radgoni do Slatine Sadenci, od koder so se vrnili skozi Ljutomer, Vuzmetince, Ormož in Ptuj. Največ časa so se zadržali v Vuzmetinciih, kjer so se docela domače počutili med kmetskim prebivalstvom, ki jih je vabilo, da še pridejo med nje z narodno pesmijo.
DVA KARAMBOLA.
Na križišču Frankopanove in Valvasorjeve ulice je zavozila delavka Julijana Vrablova iz Nove vasi na svojem kolesu v osebni avtomobil posestnika in mlinarja Franca Šooša iz Vukačovca pri Varaždinskih Toplicah. Večje nesreče ni bilo, edino kolesarka sc je malo potolkla in si ©oškodovala kolo. — Na križišču
Aleksandrove in Cafove trlice pa sta trčila motorist Franc Ružič, strojni tehnik iz Nove vasi in neka avtomobilistka. Pri avtu je poškodovana karoserija,, pri motorju pa je uničeno nosilno ogrodje.
Francoski konzul v Mariboru
V soboto popoldne so se zbrali v dvorani »Vesne« številni prijatelji Francije, člani mariborskega francoskega krožka in starši mladine, ki se je udeleževala skozi leto tečajev francoskega jezika. Zaključne slavnosti teh mladinskih tečajev, se je,udeležil tudi francoski konzul iz Ljubljane g. Remčrand s svojo družino. Prisostvoval pa je prireditvi tudi mariborski francoski konzularni zastopnik g. dr. Vinko Rapo-tec. Po pozdravnem nagovoru francoskega krožka, je konzul izrekel vso priznanje delu tukajšnjega francoskega krožka, po-sebj pa še agilnemu prof. g. Filipu Ga-sparinu.
Sledila je francoska akademija, katero je izvajala mladina francoskega krožka. Pester spored je obsegal francoske recitacije, pogovore, pesmice, igre o rdeči kapici itd. Konzul g. Remčrand je bil nad prisrčno prireditvijo v obmejnem Mariboru nad vse zadovoljen.
misija, ki je sklenila na svoji konferenci, da dobi državni protituberkmozni dispanzer v Mariboru, ki se nahaja tč. v zgradbi OUZD, nove prostore izven te zgradbe.
m Spremembe na policiji. K mariborski policiji se vrne od banske uprave policijski pristav g. Ciril Belšak, od mestne policije pa je premeščen k banski upravi upravno politični pripravnik g. Jože Zajc.
m Umrl je v Mariboru po dolg! bolezni g. Repolusk Franc, fin. komisar v pok. Pogreb bo v sredo ob 16. na Pobrežju. Nj p. v m.!
m. Davščne zavezance obveščamo, da
vložijo do 1. julija prijavo za znižanje speoialnega prispevka za fond narodne odbrane za zakonske otroke do starosti 21 let in ne do 14 let, kakor je bito do sedaj razglašeno. Obenem ponovno opozarjamo davčne zavezance, ki nimajo otrok, da to prijavijo v izogib zakonskim posledicam. Tiskovine se dobijo pri davčni upravi, soba št. 8.
m Tatvina obleke v gostilni. Ko je plačevala delavka Marija Petrovičeva s Po* brežja v neki gostilni na Glavnem trgu zapitek, ji je odnesel zavitek moške nove obleke in perila neki moški, ki je malo preje sedel pri njeni mizi.
m Lahko prsno konjsko opremo ima orožniška postaja na Teznem. Kdor jo pogreša, naj se zglasi na navedem orožniški postaji.
Iz sladkih Srk naj se beseda strne, jaz prvi sem, a jutri drug se vrne.
Nočna lekarniška služba: (od 17. do
vključno 23. junija) Lekarna pri sv. Are-hu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalen-ska lekarna* Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Danes vesela opereta Jadviga v gl. vlogah Jadviga Kenda, Georg Aleksander, Rudolf Carl
* Kino Esplanade. „Kraljev tenor", raz* košna, zabavna veseloigra z Lucie En-glisch, Rose Stradner, Willy Eichberger, Leo Slezak. — Kot dodatek prikazujemo obisk Nj. kr. V. kneza namestnika Pavla in kn. Olge v Berlinu.
* Union kino. Do vključno torka »Ko topovi zamolče«, velefihn iz vojne in povojne dobe, pretresljiva vsebina. —-Spancer Tracy, Franchot Tone in Gladys George.
Radio
Torek, 20. junija Ljubljana: 11. Šolska ura: 12. Poljski napevi; 13.20 Ifc priljubljenih oper; 18. Šramel „Skrjanček“; 19.30 Deset minut zabave; 20. Prenos iz Beograda; ura moderne jugosl. simfonične glasbe; 21. Za dobro voljo igra RO; 22.15 Samospevi g. Drago Burger. — Beograd: 17. Koncert tambuj*  	«•'.10
f>a; 21. Vokalni koncert —■ Leipzig: §0.10 Operni večer italijanskih in nemškm mojstrov. — Hamburg: 20.15 Haydnova opera »Nepričakovano srečanje". — Bruselj II: Iz Offenbachovi&b operet — Berlin: 20-15 Plesni večer.
Od Cankarja preko pingvinov
ČE BI MARIBORSKI KAVOPIVCI ŠLI V ABSTINENCO?
m Protiluberkulozni dispanzer. V soboto sc je mudila v Mariboru posebna ko-
»Ničevo!« pravi v bufetu prijatelj literat na moje očitke, zakaj več ne piše, ko so ga ljudje vendar tako radi brali. »Stavim, da bi Cankar niti vrstice ne bil napisal, ako bi bil slutil, kako bodo nekoč vlačili na dan njegove najintimnejše zadevščine. Zdaj' so ga zonegavili celo v homunoulusa in vzeli njegovim častilkam vse iluzije o pesniku-možu. Sem videl damo, kako jo je stresalo, ko je tisto brala. Ubogi poeta laureatus, saj se je moral v grobu obrniti!... Ne. Bog me varuj slave pri Slovencih! Predrago jo plačaš, živ in mrtev.«
»To velja samo za umetniško slavo,« pripomnim. »Politična slava, ta je zelo poceni in se v vsakem pogledu izplača.« v »Sploh,« nadaljuje moj exliterat, izpiv-ši svojo četrtiniko, *le to dvoje je lastno sodobnemu svetu: cinizem in otopelost Zakonska dvojica v čudoviti harmoniji Ni vrag, da ne bi šlo vse —«
»K vragu!« mu sežem v besedo, ker bi bil^rad dovtipen. »Res je, kar praviš: političnemu cinizmu se otopelost (ljudskih mas vdaja brez odpora...«
»Mislim tako na splošno: današnje življenje v vseh pojavih. Na primer: Sem bil zadnjič priča, ko je avto povozil tisto malo mlekarico. Ozrl sem se po obrazih okoli stoječiih: toge maske! In nekdo je dejal: „Saj je sama kriva! Kaj pa ji je bilo treba tako dirjati!” In je takoj imel polno pritrjevalcev. Podoba je bila, kakor^ da je ljudem kar v nekako srčno olajšavo, da je dekletce samo zakrivilo svojo tragično smrt. -A pred mojimi očmi leži še vedno strta, krvava glavica ubogega. zgaranega, z dela na delo preganjanega otroka... dan na dan pozimi, poleti, v mrazu, nevihtah hitečega iz ulice v ulico s tistimi kanglami, ki so bile njena velika skrb in ki so jo slednjič vrgle tja pod strašna kolesa težkega to-.
vomika. Za mene je izven vprašanja, da dekletce svoje smrti ni bilo niti najmanj krivo. Tu je vse polno drugih krivd. Težko je, bratec, dandanes človeku s človekom. Jaz si samo želim tja na kak samotni otok1 sredi oceana, med pingvine. To so ljubeznive ^stvarce. Good by !«
»Počak,« ga zadržim, ker ga rad poslušam. »Daj, da te častim s črno ka-vo.«
Kava ga je spravila na druge misli, praktičnega značaja. »Hm, dragi' so tukaj s črno kavo. 2 din za takle poŽlrček! V Beogradu: Tata, Kazina, povsod samo en dinar, izvrstna, močna kava, velike skodelice. V Zagrebu isto tako. Pravijo, da v Beogradu dnevno iztočijo 100.000, v Zagrebu 50.000 ekspresov. Če bi jo tukaj dajali po dinarju, desetkrat toliko bi je razpečali! Ne zn ajo...«
Godrnja on, po moji glavi pa že šviga ideja. Postavimo: 5000 mariborskih ka-vopivcev ustanovi delniško družbo za nov bife. Velebife. Kapital? Preprosta reč! Teh 5000 delničarjev skdži tri mesece ne bo pilo črne kave, s tem prihranijo: vsak 90 krat po 2 din je 180 din, zaokroženo na 200 din, je 5000 delnic po 200 din, to vrže en milijonček. Potrebni osnovni kapital je tu.
In tako, gospoda moja, je pričakovati, da bo že takole okoli božica v našem mestu vzniknil — da. vzniknil! — moderen velebife Ejcpress d. d., kjer bomo črno kavo pili za dinar. Imenitno kavo! In vse bo drvelo tja, mesto, okolica, tujci, to bo vrvenje! In podjetje bo cvetelo, dobiček bo kolosalen. In jaz bom tam za direktorja, naš literat, ki je dal prvo pobudo za to sijajno idejo, pa bo dobival vsak dan eno črno kavo zastonj. Dovoli nagrade za literata, saj ga čaka posmrtna slava.	ejo.
Spori
V znamenju priprav za olimpiado 1940
Včeraj so bili po vseh večjih mestih v državi manifestacijski nastopi naše športne mladine, ki so služili propagandi športnega gibanja in posebej olimpijske ideje, razen tega pa tudi zbiranju prostovoljnih prispevkov za udeležbo naše države na XII. olimpijskih igrah I. 1940 v Helsinkih. Ta dvojni cilj so včerajšnje prireditve v polni meri dosegle.
Olimpijski teniški turnir
Olimpijska dirka kolesarjev na PT
POKAL PREKMURSKEGA TEDNA SI JE OSVOJIL SODEC (MARATON) -
Na igriščih ISSK Maribora je bil v okviru Olimpijskega dneva zelo dobro uspeli • teniški turnir v singlu gospodov, v katerem je startalo 16 igralcev vseh mariborskih klubov. Naslov olimpijskega prvaka mesta-Maribora 1939 si je z vrsto sigurnih zmag zasluženo priboril Albaneže, ki je s pokazanim znanjem daleko prekašal vse ostale udeležence' turnirja.
Rezultati: Osminsld finale: Kopič(Ž)— Albaneže (M) 1:6, 1:6, Voglar (M)—Mazi (Zy 6:4,0:6-, 6:4, Schmiederer (R)-Vodušek (2) zmagal Vodušek w. o., Vampi (2)—-Masten (M) 6:1, 6: 2, Holzinger (R)—Tončič (M") 1 :6, 5 :6, Pavlin (M)-Božičev (2) 4 :6, 5 :6, Gregorič (2)—Bergant (M) 6:1, 4:6, 3:6, Škapin (M)-Podlesnik (2) 6:5, 6:5.
Četrtinksi finale: Albaneže—Voglar 6:2, 6 :1, Vodušek—Vampi 1:6, 1:6, Tončič— Božičev 6:4, 4:6, 6 :3, Bergant—Škapin 4:6, 6:0, 6:4.
Semifinale: Albaneže—Vampi 6:0,6:0, Tončič—Bergant zmagal Tončič w. o. Finale: Albaneže—Tončič 6:1, 6:4. Vodstvo turnirja je bilo v rokah gg. Voglarja Srečka kot vodje ter ravn. Babica Franja kot vrhovnega sodnika, organiza-
cija je bila brezhibna.
Včerajšnji turnir je jako dvignil zanimanje za teniški šport ter je že skoro
gotovo, da bodo v nedeljo nastopili za olimpijski fond vsi imenovani in še drugi teniški igralci iz Maribora v igri gospodov v dvoje.
Nogometni turnir na stadionu
ZMAGOVALEC TURNIRJA ISSK MARIBOR — PROPAGANDNI ATLETSKI NASTOPI
V okviru Olimpijskega dneva so nastopili popoldne na stadionu nogometaši, ki so v turnirju po enojnem pokalnem sistemu nastopili v tekmah po 2 X 20 min. ter pokazali dovolj dopadljivo igro. Do-cim sta ISSK Maribor in SK Slavija postavila skoro kompletni moštvi, sta nastopala ostala partnerja z ojačenimi rez. moštvi. Zmago si je zasluženo priboril ISSK Maribor, ki je ostale soudeležence močno prekašal. Iznenadila je Slavija s koristno in požrtvovalno igro, po kateri -je zasluženo premagala sicer tehnično boljše Železničarje. V igri proti Mariboru pa je morala kloniti, premočnemu nasprotniku. Tekma je bila od začetka jako zanimiva in napeta, v zadnjih minutah pa so si trije igralci Slavijo dovolili za olimpijski dan že specialno nezaslišane nesportno-sti, za kar sta dva morala predčasno z igrišča, tretjega pa je izključitve rešila okojnost, da se je vse odigravalo sodniku
za hrbtom. Rapid jc postavil skoro kompletno rezervno moštvo, najbolj je ugajal v tekmi z Mariborom. Rezultati turnirja: Slavija—Železničar 4:1 (1:0) Maribor—Rapid 2:0 (2:0)
Rapid—Železničar 1:0 (0:0) Maribor—Slavija 4:1 (1:1)
Plasma klubov je torej sledeč: 1. Maribor,2. Slavija, 3. Rapid, 4. Železničar.
Tekme so sodili ss. gg. KopiČ, Konič in Bergant.
Pred turnirjem je tajnik mariborskega krajevnega odbora JOO g. Bergant po kratkem nagovoru predal lanskim zmagovalcem častne diplome, ifaed turnirjem pa so nastopili atleti.
V teku na 100 m je zmagal Les (R) v 11.6, 2. Musnik (R) 11.7, 3. BadI (R) 11.8, 4. Kolarič (M) 11. 9.
V štafeti 400 X 300 X 200 X 100 m je si-
turno zmagalo Rapldovo moštvo v 2:12.7, . Maraton 2 :13.4, 3. Železničar.
Nov mariborski rekord v desetoboju
POSTAVIL GA JE S 4814 TOČKAMI MARATONEC LUŽNIK
Na'"‘stadionu je' bil v soboto popoldne l bora. V konkurenci je Lužnik (Maraton) in včeraj olimpijski desetoboj za prven- postavil nov mariborski rekord s 4814 toč-
 L  	  1.	—	A	f	  .	  ..	Hinianilki	X	f/ k T	A T I M	r	1	.1	n	n	■	I.«	M dj 11	U
sitvo mesta Maribora v priredbi MOLAP-a. Prijavilo se ie 9 atletov, startalo pa jih je 6. Za brezhibno organizacijo so skrbeli funkcionarji tukajšnjega Medklubskega od-
it ami, sledijo mu po vrstnem redu Robert (R) 4500, Balgavi (2) 4223, Filipič (M) 4036 ter Davidovič (Ž), tablico rezultatov bomo objavili jutri.
Olimpijski rezultati iz Celja
V soboto zvečer je bil po celjskih ulicah štafetni tek. Zmagalo je moštvo Celja I. v 2:53.5, sledijo Sokol-matica, Celje II, Olimp, Jugoslavija in Atletik.
V olimpijskem peteroboja je odnesel
Ervo mesto in naslov prvaka mesta Celja rbančič . (Primorje) z 2362 točkami, 2. Jakec 2157, 3. Martini 2103, 4. Stavbe, 5. Katič. Izven peteroboja so zmagali na 100 metrov Pleteršek (P) v 12, na 800 ra Ple-teršefc v 2:08, na 1000 m za jun. Lado v 2:53.4. v skoku ob palici Janko z 2.92, v troskoku pa Stavbe z 11.75 m.
V namiznem tenisu za prvenstvo Celja je zmagalo moštvo Celja, v singlih je prvi
Alfred Konig, v dublu pa Milan-Schiffer. Teniški turnir je radi slabega vržena odpadel.
V kolesarski tekmi Celje—Gomilsko— Ce-ye preko 36 km je zmagal favorit Jože Planinšek v 1 :02.30, drugi je bil Oton Jerneje, tretji Janko Gregorič.
SK Celje zmagovalec nog. turnirja
V nog. turnirju ie zmagala enajstorica Celja. Rezultati so bili sledeči: Jugoslavija —Atletik 0:0, po žrebu je zmagala Jugoslavija. Celje—Olimp 2 :0, Olimp—Atletik 2 :0, Cel je—Jugoslavija 6:1.
s Kvalifikacijske tekme: Borac—SSK (Skoplje) 2:0, 2AK—Vojvodina 1:1, Bata—Bal šič 3:3.
s Karlovac: Karlovac—Zagreb 1:1.
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so star-lali na Trgu svobode kolesarji v dveh skupinah za dirko v Mursko Soboto. Dirko je priredila MKP, vzorno sta jo pa organizirala funkcionarja gg. Glavič in Lešnik. V skupini vemiclranih dirkačev jih je startalo 9, neverificirani pa so nastopili 3. pri čemer pa je treba poudariti da je neverificirani Kranjc v prvi etapi do broda v Tišini dosegel najboljši čas na navadnem kolesu z 1 :30.3, dočim je Sodec rabil za isto progo 1 :35.12. Končni rezultati obeh etap so:
Verificirani dirkači: 1. Sodec (Maraton) 1:57.32.7io, 2. Germek (Tekst) 1 :57.34. 3. Lukas (Tekst.) 1 :58.10, 4. Rozman (2el.) 1 :58.11 V5, 5. Sojč (M), 6. Ferleš (Perun).
Neverificirani:	1. Kranjc 2 :02.40,	2.
Curk 2 :15, 3. Marič 2 : 25.50.
Dirka je potekla brez nezgod. Vozači so vozili z največjo povprečno brzino 31 km. Edini defekt je imel v drugi etapi Sodec, ki pa je na račun v prvi etapi vendarle obdržal končno prvo mesto. V Murski Soboti je predal g. dr. Planinšek Odon v imenu PT zmagovalcu ter ostalim lepa darila, rezultate je razglasil g. Glavič, v imenu MTK pa se je zahvalil g. ravn. Loos. Ob 11. so tudi kolesarji sodelovali pri svečani povorki skozi Mursko Soboto.
Napovedana vožnja kolesarjev je odpadla, vršila pa se je vožnja motociklistov in avtomobilistov, prvih je bilo 41, drugih pa 13.
Uspelo gostovanje Železničarja v Čakovcu
Železničar—ČŠK 5:2 (3 K»)
SK 2elezničar je včeraj gostoval v Čakovcu proti CSK ter je po lepi igri zasluženo zmagal s 5:2 (3:0). Igra se je pričela v znamenju premoči domačih, po 10 min. pa so se gosti znašli ter dosegli po Pocajtu (2) in Krasniku naskok treh golov. Domačini so šli v odmor brez doseženega gola kljub nekaterim jako lepim šansam. V drugi polovici je Železničar v rahli premoči, najprej zviša Železničar po Krasniku na 4:0, nato pa dosežejo domači zaporedoma dva z godi tka, prvega iz enajstke, nakar postavi proti koncu Fran-geš končni rezultat Tekmo je sodil s kand. g. Selanac.
GORŠEK POSTAVIL NOV DRŽ. REKORD
Včeraj je postavil Primerjaš Goršek v Ljubljani nov državni rekord na 1000 m v 2 :3'*.4, dosedanjega je z 2 :38.7 branil 2orga (Prim.). Na istem meetingu je Maratonec Lončarič zasedel 3. mesto na 100 m z 12.0, v ženskih disciplinah pa je 2 v koku v daljino Lavrenčičeva (Maraton) s 393, v skoku v viš. 4 Lovšetova z 1.25, v metu krogle 2. Lovšetova (M) z 8.80, v štafeti 4 X 60 m pa je Maraton zasedel drugo mesto v 36.7 sek.
PRVA TEKMA S SLAVIJO V BEOGRADU
Včeraj so se odigrale prve tekme za SE cup. V Budimpešti je Sparla premagala Ferencvaros s 3:2 (1:2), v Milanu je Ambrosiana odpravila Ujpest z 2:1 (2 : l). v Bukarešti pa Venus Bologno z 2:1. Radi prepovedi športnih prireditev v Pragi do konca junija sta se BS K in Slavija sporazumela, da bosta prvo tekmo odigrala 25. junija v Beogradu, povratno pa 3. julija v Pragi.
MAC NEILL IN MATHIEU ZMAGOVALCA V PARIZU
Punčecov zmagovalec na pariškem mednarodnem turnirju Američan Mac Netil je v finalu porazil svojega rojaka Riggsa, favorita turnirja, 7:5, 6:0, 6:3, Francozinja Mathieu pa je v damskem finalu odpravila Poljakinjo Jedrzejowsko 6:3, 8:6.
TOLAŽILNI TURNIR V PARIZU
V finalu tolažilnega turnirja je Pallada premagal Francoza Jamaina s 6:3, 6:1, v tolažilnem finalu dam je zmagala Flo-rijanova, pri damah v dvoje pa je naš par Florijanova-Kovačeva izgubil proti franc.-»lj. paru Mathieu-Jedrzejowska s 5:7,
s Subjuniorji SK železničarja so dopoldne premagali ISSK Maribor s 4:1 (2:1).
s člane Zimsko-sporlnega odseka ISSK Maribora vabimo na sestanek, v torek, 20. t. m. ob 19. v gostilni Kirbiš.
s SK Ptuj je na Ptuju premagal S K Viktorijo iz Ivaniča s 5 :3 (4 :1). Tekmo je sodil mariborski sodnik g. Nemec.
s Kolesarsko prvenstvo Zagreba na 100 km si je osvojil Prosenik v 3 :27.26.
s Jeseniški TK Skala je priredil včeraj Za akom pod Široko pečjo tekmovanje v slalomu. Startalo je 18 tekmovalcev in tekmovalk. Proga je merila okoli 700 m, viš. razlika 150 m, vratc je bilo 31. Zmagal je Praček v 1 :23.2, pred Talerjem in Klenom (vsi Skala). Na 5. mestu je Jelen Fric Jelen Fric (Smk Celje), na 8. pa Knop Ljubomir (SPD Celje).
s Varaždinska Slavija je premacala Slabijo (O) z 2:1 (1:0).
s Rokometni dvoboj Graz—Zagreb v Zagrebu med obema univerzitetnima reprezentancama se je končal z zmago gostov
s V atletskem dvoboju Zagreb—Budimpešta v Zagrebu so zmagali Zagrebčani s 70 :53 točkam. Doseženi so bili povprečni rezultati. Zagreb je dosegel 7. Budimpešta pa 5 zmag.
s Beograjska Jugoslavija je svojo prvo tekmo v Nemčiji proti Hannoverju izcu-bila z 2 :4.
s Dvoboj Beograd—Sofija v tenisu v Sofiji se je končal z zmago Beograda v razmerju 7:4.
s Dunajska Admira je finalno tekmo za državno prvenstvo proti Schalkc 04 v Berlinu izgubila s senzacionalnim rezultatom 0:9 (0:4).
s Finec Maeki jc postavil nov svetovni rekord na 5000 m v 14.8 8/io-s Matošič II. je prešel k BSK. Hajduk ga je radi tega izključil.
Spomnite se CMD!
— Kaj, vi mi nočete dati hčere?
— Ne. Premlad ste še, prijatelj.
— KaJto premlad? Nasprotno, saj sen* vendar že revmatičen...
X 140 milijonov radio poslušalcev
je v Evropi.
REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE Vodoravno: melodika, aragonit, Rukavina, Id., leca, bik, ri, ocet, jok. Rila, Abo, jed, te, nameniti, ej, Don, salo.
Navpično; Maribor, nad, arudicija, lak, ketemen, oga.1. Tadej, Dover, inicijativa. Kina, obet. ata, ako. ido.
E. S. BRUCE:
46
pMskvMkova skmkosl
»Vraga, Beeke! Zdi se mi, da ste se nekoliko prenaglili. Saj je bilo nesmiselno zapreti Pipe rja!« je vzkliknil Eusta-ce. »Naj me obesijo, če vas kaj razumem . ..«
»Z Gibbonsom si lahko podasta roko,« je jedko odvrnil Beeke. »Oba ne razumeta prav ničesar. Kaj pa vam je, Gibbons? Saj ste rdeči kakor kuhan rak!«
Nadzornik ju je spremil nazaj v pisarno.
»Način vašega govorjenja mi ni prav všeč,« je rekel. »Nisem vajen, da bi z menoj ravnal kdo kakor... kakor s..
»S psom!« mu je pomagal Eustace. »Nič se ne razburjajte, gospod Gibbons. Gospod Beeke ravna 7 vsakim človekom po pasje. Tudi tega se boste navadili. Jaz sem se že.«
»S čim pa utemeljujete obtožbo?« je vprašal suho Gibbons, kakor bi bil preslišal Eustaceovo opazko.
»Ne obtožujem ga umora, ampak sodelovanja pri umoru.«
»Pesem je ista,« je odvrnil Gibbons. »Kaj naj pa napišem na obtožnico?«
»Kar hočete.«
»Tu nismo vajeni takšnih reči. Vse mora biti utemeljeno. Predpisi so predpisi!«
Zdaj je dobil Beeke enak odgovor, kakor ga je bil dal malo prej Carrmg-tonu. Eustace se ie zlobno posmejal.
»Da, to ni v skladu s predpisi,« je nadaljeval Gibbons, ki se je zdaj čutil močnejšega. »Saj niti zapornega povelja nimate !«
»Jaz delani po svoje, in če vam to ni všeč, vas ne bo prav nič več stalo,« je dejal Beeke. »Poslušajte me! Nikomur niti ne omenite, da je Piper zaprt- Ali me razumete?«
»Ne razumem vas,« je odvrnil Gibbons, »in vaše čudno ravnanje mi ni prav nič všeč. Sicer pa, — sami boste odgovarjali zanj, ne iaz. Ali mar mislite, da bom zdaj tekel na vas in vsemu svetu raztrobil, kakšno neumnost ste naredili? Da boste vedeli, — povedal bom samo komisarju, ko se vrne.«
»Tudi njemu ne!«
»Da gospodu Nashu tega ne bi smel
reči?« ie presenečeno vprašal Gibbons.
»Nikomur ne. Nashu prav tako ne, kakor nikomur drugemu.«
»Pa vsaj seržantu, ki ima nočno službo!«
»Ničesar mu ne boste rekli, ker boste ostali vso noč tu,« je odločil Beeke. »Ko pride seržant, mu boste dali prosto. Ali ste razumeli, Ostali boste tu, pazili, da bo Piper lepo zaklenjen v celici, in še mački ne boste rekli niti besedice.«
Nadzornik Gibbons je sedel. Kolena so mu klecnila.
»Prav nič vas ne razumem,« je zajecljal.
»Razumete pa, kaj morate storiti?«
»Da.«
»Torej storite to!« je rekel Beeke. »Dovoli tehten vzrok imam, da sem Pi-perja zaprl, in tudi vem, zakaj ne sme nihče zvedeti, da je v ječi. To je vse. Zdaj pojdem še v Pageovo hišo. .Eustace, obrniva se, pozno je že!«
Šla sta in pustila nadzornika Gibbon-sa vsega zmedenega. Sicer pa je bi! Eu-stace prav tako presenečen. Zlezel je v avto in napel ušesa, da bi slišal, kaj mu bo Beeke naročil. Zelo se je začudil, ko mu šef ni velel, naj zapelje proti Pageovi hiši.
»Poslušajte me vendar, Beeke!« je potožil mladi detektiv. »Tisoč vprašanj bi
vam rad zastavil. Prav nič me ni presenetilo, da ste spravili Piperja za okovana vrata po vsem, kar sva videla v Carringtonovi graščini. Toda zak?j niste dali na zapisnik bolj določene obtožbe? Zakaj ga niste nič izpraševali?«
»Nimam pravice, da bi zasliševal jetnika,« je odvrnil Beeke in se čudno nasmehnil. »Sicer pa to ne bi bilo prav nič koristilo,« je dodal in skomignil z rameni. »Piper ne bi bil ničesar povedal. Samo čas bi bila zapravljala, ki nama ga že tako primanjkuje. Danes bova imela na primer še dosti dela.«
»Zakaj ste pa toliko lagali, ko ste se s Garringtonom pogovarjali o njegovem ooihištvu?«
»Da sem ga malo preslepil in mu laze pogledal v kvarte. Poglejte, kako rad nama ie potem pokazal svoj dom! Kadar se hočete kakšnemu človeku prikupiti, morate samo ugotoviti, kakšne mu* he ima.«
»Prav, in to sem vam je tudi- posrečilo,« je dejal Eustace. »Tega pa niste pričakovali, da boste dobili pištolo v njegovi hiši.«
»Hm, zdelo se mi je, da mora biti Car-rington v nekakšni zvezi z obema umoroma.«
(Dalje sledi.)
Prekmurje manifestira dvajset let svobode
Svečana otvoritev Prekmurskega tedna ob veliki udeležbi iz cele Slovenije
Murska Sobota se je te dni odela slavnostno zunanjost. Velika dela na pre-urejevanju Glavnega trga in glavnih cest so bila kljub slabemu vremenu pravočasno zaključena. Prvi dan »Prekmurskega tedna« je bil kljub delavniku prazničen. Že prvi dan je bik) mnogo obiskovalcev, kar pač dokazuje, da imajo podobne prireditve za Soboto svoj trajen pomen. Že v Soboto so prihajali v Soboto v velikem številu Sokoli in posebno še trgovci, delegati na zvezni predkonferenci.
Otvoritev »Prekmurskega tedna« je potekla svečano pri vhodu na razstavne prostore v prisotnosti gosp. bana dr. Marka Natlačna, ki je prišel prireditev tudi otvorit. Otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki vojaških, civilnih, kulturnih in stanovskih ustanov iz severnih sloven-
prvi je govoril soboški župan g. Ferdinand Hartner, ki je podčrtal pomen »Prekmurskega tedna» za bodoči razvoj Sobote in Prekmurja. Z ozirom na razne trditve v zadnjih dneh je Še posebej povdaril, da je Sobota tudi resnično kulturno središče Prekmurja. Nato je govoril g. ban o lanski proslavi osvobojenja v črensovcih, katere nadaljevanje je sedanja prireditev. Povdaril je nezlomljivo voljo prekmurskega ljudstva, da deli skupno usodo z vsem slovenskim narodom ter njegovo državotvornost. Ob pogledu dela v preteklosti postavlja Prekmurski teden tudi smernice za bodočnost. Na koncu je g. ban čestital prirediteljem k tej prireditvi ter ji želel kar največ uspehov, posebno pa, da bi utrdila narodno zavest in ljubezen do skupne domovine. Po otvoritvenih bese-
skih okrajev ter iz slovenskih središč. Kot dah g. bana in državni himni je župan
Zborovanje slovenskih trgovcev
Ena izmed najpomembnejših prireditev v okviru »Prekmur. tedna« je bil kongres predstavnice slovenskega trgovstva, Zveze trgovskih Združeni. Pred samim kongresom se je vršila predkon-ferenca delegatov trgovskega kongresa. Predkonferenco je vodil predsednik Zveze trgovskih Združenj g. Vidmar Stane. Poleg Številnih delegatov so prisostvovali še predsednik TOI g. Jelačin, zbornični strokovnjaki gg. gener. tajnik minister Mohorič, dr. P le s s, podpredsednik Verbič, predsed. trg. odseka Zbornice TOI Smrkolj, soboški župan g. Hartner ter zastopniki slovenskega tiska. Namen predkonferen-ce je bil pripraviti in urediti material za kongres. Izneseni so bili številni predlogi, ki so bili večinoma določeni za resolucijo ali pa bodo predmet posebnih intervencij. Razpravljanja na konferenci so Dokazala, da slovensko trgovstvo ne ščiti samo svojih posebnih interesov, temveč da se zaveda tudi velike vloge, ki jo ima dosega gospodarske neodvisnosti za ves slovenski narod. Vsi prisotno so bili edini, da je s stališča enakopravnosti in zdravega razvoja slovenskega gospodarstva nujno potrebno lenačenje avtonomnih bremen po vsej državi. Radi gotovih izjemnih zunanjih okoliščin je potrebno znižanje davkov, posebno pa letošnje prldobnlne. Precej debate je sprožil tudi ptujski predlog za zgradbo hladilnega skladišča za konzerviranje in tipiziranje sadja ter vprašanje znižanja trošarine na sladkor. Na konferenci je bila tudi določena izpopolnite nadzornega odbora ter izvoljen odbor za sestavo resolucije.
Kongres Zveze trgovskih združenj
se je vršil v nedeljo dopoldne v dvorani Grajskega kina. Kongres je vodil predsednik Zveze g. Stane Vidmar. Gostje so bili zastopnik bana, srez. načelnik Bratina, župnik Vojkovič, župan Hartner, poslanec B a j 1 e c, zastop. Merkurja Anton Verbič, za org. trg. potnikov Krek, za TOI Smr-ko lj, Jelačin, gen. tajnik MohorHS, dr. P l e s s, zastopniki tiska.
Delovanje Zveze trgovskih združenj j« razvidno popolnoma iz poročila predsednika g. Staneta Vidmarja, ki je izražalo obenem jasno tudi težnje vseh slovenskih združenj za izboljšanje stanovskega položaja ter splošnih slovenskih gospodarskih prilik. V preteklem letu je izvršita zveza uspelo reorganizacijo in ujpostavila popolno enotnost trgovstva. Zvezina pisarna je rešila 2424 dopisov, izvedena številna predavanja o davčnih vprašanjih itd. Izvoz lesa je posebno da-zadoval za 16 odstotkov (vrednost padla za 22 odstot.) radi popolne odvisnosti izvoza v klirinško državo. Kriva je tudi zunanja konkurenca ter devizna politika Narodne banke. Zveza je izvršila nešteto intervencij pri vseh mogočih oblasteh in glede vseh mogočih vprašanj. Intervencije so bile pri banovini, finančni direkciji, direkciji drž. železnic itd Predmet intervencij: novelizacija obrt. zakona, uvedba o odpiranju in zapiranju
trgovin, o pobijanju nelojalne konkurence, radi spremembe sistema prodaje soli, radi nakaznic na moko, prodaje šolskih knjig, jadruž. zakona, velebragov-nic itd. Načrt pravilnika o krošnjarstvu pomeni izzivanje rtgovskega stanu. Enosmerna trgovinska politika je povzročila zastoj. Mnoso je važnih in usodnih vprašanj, v katerih moramo enotno in snožno nastopati. G. Vidmar je ostro nastopil za izenačenje in znižanje ogromnih samoupravnih bremen, proti Prizadu, za nacionalizacijo slov. industrije, ki naj prepreči defetizem nenarodnih lastnikov, proti slamnatim industr. možem. Zveza je začela akcijo za zbiranje kapitalo za nacionalizacijo industrije.
Predsenikovo poročilo kot tudi poročilo blagajnika g. F a b i j a n i j a je bilo sprejeto soglasno. Tajnik g. dr. Pusti-šek je imel daljši referat o pobijanju krošnjarstva in nezakoniti trgovini, ki bo še razposlan združenjem. Odbor je dobil soglasno razrešnico. V nadzorni odbor so bili namesto gg. Oseta in Ložarja izvoljeni Volk (Ljubljana), Jančič (Maribor), Verovšek (Ljubljana). Namest niki: Žumer (Šoštanj), Cvetič (Sobota), Lukas (Celje). Resolucija, ki jo je izdelal na sobotni konferenci izbran odbor, je bila soglasno sprejeta z dodatkom, da se zahteva zgraditev zveze na morje od Maribora naprej. Na zaključku kongresa so govorili tudi gg. Jelačin, Ceh in inž. Komac, ravnatelj zdr. Slatina Radenci.
Po kongresu so vsi udeleženci odšli pred novo zgradbo Trgovskega doma, kjer so prisostvovali slavnostni otvoritvi
RESOLUCIJA.
Zbrano slovensko trgovstvo ugotavlja, da se je gospodarsko stanje radi mednarodne napetosti, radi vedno večjih težav pri nabavljanju surovin in zaradi tega povzročene redukcije obratov in odpuščanja delavstva in zaradi bega industrije iz davčno preobremenjene Slovenije, nevarno poslabšalo. To splošno poslabšanje gospodarskega položaja so v Sloven ii tem teže občuti vsako novo fis-tarne nezgode. Zato gospodarstvo v Sloveniji tem težje občuti vsako novo fiskalno obremenitev, prav posebej pa še vse ovire, ki se delajo tako v notranji kot zunanji trgovini.
Posebej pa opozarja slovensko trgovstvo na naslednje ovire in zahteva:
1. Naj se dovoli svoboden tečaj zdrave valute izvoznikov in svobodno razpolaganje z najmanj 75 odstotk. uvoznikom; tudi kompenzacija izvoznikom in uvoznikom z razpoložljivo valuto naj se dopušča interesentom po svobodnem tečaju. Ce treba, naj se v ta namen spremeni tudi zakon o Narodni banki.
2. Čeprav priznavamo, da se v zadnjem času posveča cestnim vprašanjem nekaj več pažnje, moramo ugotoviti, da je ta pažnja še vedno nezadostna in da je stanje cest v Sloveniji obupno. Zaradi tega trpi tujski promet, trpi trgovina in pada možnost zaslužka. Pri tej priliki ponavljamo zahtevo, da se čimprej zgradi avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak.
3. Silno trpi vsa trgovina, posebno iz-
g. Hartner prebral pozdravni brzojavki preds. senata dr. A. Korošca in Slovenske akademije.
Otvoritvi je sledil ogled razstavnih prostorov, ki ne zaostajajo niti malo za podobnimi prireditvami slovenskih središč.
Ob 11. uri je bila slavnostna seja soboškega občinskega odbora, ki so se je udeležili številni odličniki in občinstvo v dvorani Grajskega kina. Na seji je bila g. banu izročena diploma častnega občana Sobote. Kot je povdaril v svojem nagovoru župan g. Hartner je bil izbran g. ban že lani za častnega občana Sobote v znak hvaležnosti in priznanje za zasluge, ki jih je stekel za Soboto in Prekmurje. V svojem govofu je g. ban obljubil tudi v bodoče vso podporo in razumevanje za napredek in razvoj Sobote ter Prekmurja.
vozna v seziji radi skrajno slabih telefonskih zvez, nezadostnega oseba, nezadostnih vodov, kablov in avtomatičnih telefonskih central. Ugotavljamo, da se telefonski promet ne more razviti tudi zaradi previsokih inštalacijskih in na-ročninskih pristojbin, radi česar osebno ■trpe podeželski trgovci.
4. Opozarjamo na staro zahtevo, da se normalizira proga Poljčane—Zreče ter da se podaljša preko Vitanja na Zg. Dolič do že obstoječe proge Celje— Dravograd.
5. Nabavljalnim in konzumnim zadrugam naj se ukinejo vsi privilegiji, zlasti, naj se glede javnih davščin izenačijo s trgovskimi obrati. Zato naj se njih pro-dajalnice postavijo pod obrtni zakon.
6. Skupščina se v celoti pridružuje predlogom vseh zbornic v državi glede novelizacije obrtnega zakona in zanesljivo pričakuje, da bodo ti predlogi v celoti in čimpreje sprejeti. Pri tem ugotavljamo, da so se pri sestavi osnutka pravilnika o kroSniarstvu popolnoma pre-
zrle temeljne zahteve, ki jih je trgovstvo zavzelo na vseh svojih zborovanjih.
7. S padcem kupne moči prebivalstva se vedno bolj širi šušmarstvo, s čimer je oškodovana tudi državna blagajna. A-peliramo in prosimo g. bana, naj pozove obrtna oblastva, da se dovoli zakonitim organizacijam trgovcev, da nastavijo kontrolne organe za zatiranje nelegalne trgovine in da se tem organom prizna uradni značaj.
8. Nadalje prosimo g. bana, da vpošte-va že večkrat predložene zahteve trgovstva glede banovinske zaloge šolskih knjig. Taku učencem kakor šolskim u-oravam ter uradom se mora pustiti popolna svoboda nakupa učil šolskih in pisarniških potrebščin.
9. Ponovno poudarjamo zahtevo po reorganizaciji velikoprodaje soli ter ix> zvišanju zaslužka maloprodajalcev pri soli.
10. Pri sestavi banovinskih proračunov nai se banovinska trošarina primerno regulira in v razmerju s cenami posameznih predmetov porazdeli.
11. Gospodarska delavnost naj se rezervira za domače sinove. Bansko upravo pozivamo, da posveča še prav posebno pažnjo zaposlitvi inozemcev v banovini ter brezpogojno zavrača vse take prošnje za bivanje tujih državljanov, kateri niso v skladu z našimi narodno gospodarskimi interesi in potrebami ter v to svrho predhodno zasliši za mnenie zbornico za TOI.
Zahtevamo tudi, da občine tujim državljanom zavračajo prošnje za domovinske pravice, ker so vse take prošnje le špekulativnega značaja in v občutno škodo ne samo narodu, temveč tudi državnim interesom.
o. Bohinj., Veliki bohinjski kmetski praznik pripravljajo Društva kmetskih fantov in deklet bohinjske okolice, ki bo avgusta.
o. Vače. Velika tekma koscev Društva kmetskih fantov in deklet bo v nedeljo, 25. t. m. popoldne 6b 3. uri.
MALI OGLASI
OOLASOMj V malih oglasita staoo ruka beseda BO par: oalmaolka orlstolblna ta la “ al° 6—	(Mii	iMmMf	0KI..I dlD l._ L S!
i t ^.1 2 T" D?be,°	besede	se	rafinnalo dvolno. Oclasnl davek za
,dto	e«1***	“	tako)	orl	naroCIta	oziroma	ta	”
f* črnina	‘^5?!	*	w>	ooltol ooložolcl na Čekovni	račon It »MM. Ta vse
p Pismene odgovore tlede malih oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 din.
VINA ZA VSE PRILIKE
izvrstne kvalitete. Vam audi naueodneje Senica »Plzenski dvor«. Kneza Koclia ulica 5, (Tattenbachova). 5530-1
G. G. PEKI POZOR!
Kateri pek. mojster Dosodi trgovcu in gostilničarju v okolici Maribora din 10.000 od ka tereea bi jemal dnevno 15 kg kruha proti takojšnjemu plači lu. % na račun nosoilla. Ponudbe na upravo ood »Vrnjeno v 3 letih«.	5604—1
Kupim
, , OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, kuro im. Ponudbe na upravo ood »Voziček«.	5597—3
Prodani
OBEDNICA, IHVAN namizni valjar za perilo, odete za konje in različno naprodaj. Maistrova 13-V, Isvo.
5603—4
Stanovanje
VELIKA SOBA IN KUHINJA
es takoj odda z vodovodom in elektriko in soba s štedilnikom. Gosposvetska 44. Pobrežje. _____________ 5592^5
SVETLA SOBA IN KUHINJA
se s 1. julijem odda. Franko-panova 35, čevljarstvo.
5603-5
Sobo odda
SPREJMEM DVA GOSPODA
ali dve gospodični na vso oskrbo za 280 din mesečno. Krpanova 25. Studenci.
5473-7
PRAZNA SOBA
se odda s 15. VII.. Pipuševa ulica 21.	5594—7
SPREJME SE GOSPOD
na vso vskrbo. Gubčeva ul. št 5, Melje.	5595—7
Oddam s 1. julijem lepo OPREMLJENO SOBO
za ev., 2 osebi, s popolno oskrbo. Vprašati od 7.—11. ure zjutraj Jankovič, Maistro va 18, pritličje. 5599—7
Velika, sončna
SOBA
z 2 posteljama, s posebnim vhodom se odda s hrano ali brez. Frančiškanska ul. 21 -11» desno._____________5600—7
Citajte„Večernik“
Službo dobi
Oficirska huhinja 4. dijaškega bataljona šole za rezervne pešadijske oficirje v Mariboru snrejme
POSLOVODJO
za vodstvo Prehrane gg. oficirjev s 1. avgustom 1939. Za pogoje naj se reflektanti obrnejo do predsednika omenjene kuhinje v vojašnici Kralja Petra I. vsak dan od 9. do 11. ure do 1. julija 1939. 5455—9
VARUHINJO
sprejme mala družina takoj. Vošnjakova 21-U.	5593—9
Sprejmem mesarskega vajenca
Josip Bruderman. mesar, Selnica ob Dravi. 5596—9
Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je moj iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, gospod
Repolusk Frane
fin. komisar v pok.
v ponedeljek, dne 19. VI., ob 6. uri, spreviden s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni v 63. letu starosti za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v sredo, dne 21. VI., ob 16. uri izpred mrtvašnice mest ne^a pokopališča na frančiškansko pokopa-
V Mariboru dne 19. VI. 1939.
5605	Repolusk	Roza, soproga.
Oglašujte v „Večerniku"
I*d ta ln urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 ki uprave štev. 28-67* — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.