11. ižitev. Tower, Min«., :—j"—-—........ marca, 1WO-1, Letnik lil. Slovenski! Jednot-u. 'Za ustanovitev ,,Prve Slovenske Katoliške Jednote" so se oglasila dosedaj naslednja društva: 'i. Slovensko katoliško podporno vih naročnikov; to »aas v-spodbjjja in navdu-pri delu, J»jr vidimo, da je em, in da večmovili pri-tHifljev, katerih -te uredništvo iz "^a veseli. mišljevaH *>ui©., kako bi i mi ''^Muselili svoje 'drago naročnike I" ^itio nekolik« popraševali, ali """j« .raje razširjeni list ali .znižanje uaajočnine. Iz posameznih od-t^°Voroftr posnemamo, .da jim list-,JVa vsebina ugaja iu so zadovoljni 8 '^daiijo obliko. Povedali -so nam ■i1 tudi, dalji se še nmogo reč slo-e"8kih deSavcev rado naročilo lleti pa se jiui naročnina zdi malo ^visoka in bi jim bilo tedaj ^»logo ljubše, da naročnino zni-'aino po svoji previdnosti. ■NiŠ list je ustanovljen za slo-Vil precej močan potres. Po 5 urnab napornem delu posrečilo se je (Jelavcem vrelec zo}?K pomiriti.'; Vermilion, S. !>. Krasu se je zgodila nepričakovana nesreča. Imeli so namreč fantje pustni ples. Zgodi sc pa,da pri tistem plešeta oče in sin. Ko se oče do sitftga napleše in izroči plesalko drugemu, se kar naglorna zgrudi, [okošja prej ves zdrav, od mrtvouda zadet spomnil na drug praznik: % 111*) ■Številko praznuje trilclnico svojega bivanja v Toweru. Tega njegovega ,,domačega praznika1', vekli bi njegovega ..^godii", naj se vesele tudi rojaki po celi Ameriki in po Slovencem v Evropi. Z današnjim dnevom je namreč naročnina znižana. Za Ameriko -stane .,,Am/Sk»v." celoletno fte.00 •ca Evropo pa $2*310 ali 5 goldinarjev. Prepričani smo, da se ne bomo kosali. Stari naročniki se nas gotovo še bolj oklenej® in nam pri-d-obe kaj novih. Pri izdavanju lista imam.) res velika stroške, pa jih upamo pokrivati tiadi z znižano naročnino, ker pričakujemo od svqjih prijateljev, da bodo liet še nadalje zvesto podpirali iu ga po -svoji moči filtri 1£ med £lo-\vonci tokraj i" okraj aiKirja. Domače novice. razstava, katera je priredila v t u k a j š i, j o m" m e s tu, 11 a red i I a je v tej stroki lelik ntis. Kad 500 plemenskih pe:elinov in kokošij je bilo razstavljenih. Bismark, N. Dak. -- Pretočene dni imeli so vsi volnarji se-vrne I)|kote shod, pri katerem so se organizirali v močno društvo. Delovali bodo na to, da se upro z VSO odločnostjo proti.pologu, da hi se v. Ina coh " pK uvažala v Združene države. Poslali so tudi posebno pismo na kongresne ude, da naj i glasujejo zoper colninc prosto uvažanje volne. Dubuque, Iowa. — Bolan človek ušel jo i* postelje in tekel več blokov- daleč v srajci, spodnjih hlačah in nogovicah v salon, kjer je prosi pijače. Ko so mu jo odrekli, ukral jo kos ledu in ga nesel domov.: Roki sti mu zmrznili k Odkrivalei tega Tiidniks. (menda jIecl« in morali mu jih bodo od-jih je več skupaj) trdijo, da hrani rezati. pšt všoč svojim. Sl .pridobiva vedno ''ajih Združenih držav, da, ustaljen je- samo zawjjo njih. ^»ogrede .«e#nanjaM,9 tff-di svojo To.*er. — Pretečeni petek «b .1 veh čez poliDsioč.prinesltso v bo;!-siišniee močno can jenega 'Slovenca J. Šoštaršiča. Pri premikanju rudarskih vozičkom padel mu je kos rside na.-glavo s rtako močjo, da ga je iiatla podil V obližji delujoči sodj'-ugi so opaziJi nesrečo £n ga takoj odvedli v boljuišnieo. Zdravniki «o se izrekli, da bo rane zelo nevarno in težko da bi oknevaL Ponesrečenec j« 201etni famt, i/, občine Vivoditaa, kake tri ure od Metlike doma, — Proti novoodprtemu ziiatife&u ob Rany Lake odrinili so v petek 23. februarija iz Towera: Jok. Sitarič, Josip Bezek in Janez C!o-stiša, vsi iz Biwabika. Nakupili so si v Toweru potrebnega živeža in nekaj druzega orodja ter se podali peš na luO milj dolgo pot. Predno so odšli, oglasili so se v naši tiskarni in nam obljubili, da sporoče v kratkem o tamošnjem kraju. — Prostor, kjer je stalo pogorelo g o d n i i t> k o p o s 1 o p j o prav pridno snažijo, Ondi dela pri pospravljanji kacih 10 mož, ki bodo še ta teden z delom ^gotovi, fjujC 8Pi f!il »i bodv<;jkii mesom. Undi se, da zamore Avstralija tekmovati z Dunajsko govedino, ker ima toliko ovir, predno pride na mesto. Nedavno došaj je na ® unaj 5000 kil težak zaboj napolnjen z zmrznjenim govejim mešam 'de Avstralije. Pošiljalec ano- iioslou, Mass. — Okrog 5000 stiradajočih delavcev se je zbralo predmestno fliišo pretočeni teden. Oddali so prošnjo, da bi jim preskrbeli del« in polajšsfli njihov žalosten Iblcžaj! Moui|df'itj, S. D. — Tukajšnji mlin j»og.>rel je de tal, škode je •ill 4. •'■)■•''{ Zunanje clržave. Avstrija. , (Nesreča na železnici.) V noči i-ail je plačati brez vozninske pri stojjfoihe od vsakih 100 kil 7-25 goždlnai-jev, tižitniiiskega davka goldinarjev in mavrhu še dati 3 od«toitke k»imisi,jekih priklad. Pri r*eai tem pfibdalo se je meso, kar ga je bilo, po .50-00 krajcarjev kila na Dunafi. T<, je torej še vedno boljši kup, kakor ga zamo-rejoDunajčanje prodajati. — Judd hoče torej pojasnila od Združenih držav, zakaj nečejo Amerikanci uvažati na Dunaj meso, ko vidijo, da se prodaje avstralijako meso z dobičkom na Dunajskih tržMčih. Yorktown. —- Prebivalci male vasice, kacih 30 milj od Yorfctowna v Indijani čutili so v soboto zjutraj močan potres. Poročila pravijo,da je bil potres provzro&m vsled nekega plinovega vrelca, iznad ka-f^rega so se dvignila 80 črevlj©^ 6. na 7. febr. je v Ljubljani nastanjenem sprevodniku J. Jakfie-tu na pwgi Št. Peter-Reka med po-stajar-ii Sapjane-Jordane obe noge odtrgal vlak. Raxjofiec je bil pre-iiešes: v bolnišnic® v Reki. * v{N ovomeSčani) se potegujejo za pedaljšanje žeJlazniee na Bclo-kranjfsko. Vlada /jo misli podaSj-šatj, ali ne tako (kakor bi Novo-mežčani radi. * . marcav Friderik Torek, 0. ,, Fridolin Sreda, 7. „ Tomaž Akv. Četrtek 8. ,, .lanen od Boga Petek, i). ,, Frančiška Oetrta nedelja v post«. Evangku sv. Janeza 0, 1-15. ,,Tisti čas je šel Jezus čez Galilejsko morje, ktero jeTiberijsko. In šla je za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih jo delal nad bolniki. Jezus je tedaj šel na goro, in je tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, Judovski praznik. Ko je tedaj Jezus oči vzdignil, in je videl, da jo silno velika množicaprišlak njemu, je rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da bi ti jedli? To je pa rekel, ker ga je skušal: zakaj on je vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsak kaj malega dobli. Mu reče eden njegovih učencev, Andrej, Simona Petra brat : Mladenič je tukaj, kteri ima pet ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj jo to med toliko? Jezus pa je rekel: Recite ljudem sesti. Bilo je pa tamkej veliko trave. So tedaj sedli, okoli pet tav--žent mož števila. Tedaj je Jezus vzel kruhe in je zahvalil, ter jih razdelil mod sedeče; ravno tako tudi rib, kolikor so hotli. Ko so bili pa nasitoni, reče svojim učencem: Poberite koscc,kteri so ostali, da konec no vzamejo. So tedaj pobrali, in napolnili dvanajst košev s kosci, ki so ostali od petih ječmenovih kruhov tistim, kteri so jedli. Tedaj so ljudje, ko so videli čudež, kteroga jo bil Jezus storil, rekli: On jo resnično prerok, kteri ima na svet priti. Ko je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti, iu ga po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je spet. on sam zbežal na goro." Sv. Obhajilo — Kruli v puščati lepa predpodoba nebeškega kruha. .,Od kod bomo kupili kruha, da bi ti jedli." Jan. fl. 5. Poslušaje evangelij današnjega dne vprašal bode znabiti kdo: zakaj nam čita cerkev v sredi posta čudežno pomnoženje kruha? Od-goVor je kaj priprost. Ona želi spominjati nas že naprej one naj- svetejše angeljske hrane, katero bi morali prejeti tekom velikonočne dobe. In res, v kako čudovito tesni zvezi sta si kruh v puščavi in kruh iz nebes, sv. Ilostija! Kruh za pet tisoč ljudij, bila je hrana tako čudno pomnožena po božji vsegamogočnosti. In ali ni z isto močjo izpremenjen angeljski kruh, presv. Obhajilo, med daritvijo svete mašo, iz pozomeljskega kruha v Njegovo najsvetejše telo in najdražjo kri? Ko je božji Izve-ličar pomnožil kruh v puščavi,-slišal si iz evangelja, da je povzdignil Svoje oči proti nebu, zahvalil Svojega Očeta ter ga blagoslovil. Ali ni storil Jozus ravno isto, ko je ustanovil Presveti Zakrament pri zadnji večerji? Ali ne stori duhovnik ravno isto med sveto daritvijo svete maše? In zopet, dasi so bili oni hlebi ječmenovega kruha, kateri je bil tako čudežno pomnožen, razdeljeni med pet tisoč ljudij, vendar niso bili vsi za-vžiti, ostalo je še polnili dvanajst košev ostankov. Istotako so milijoni kristijanov, ki prejemajo angeljski kruh, sv. Rešuje Tolo, in vendar še ni pošel, temveč telo in kri našega Gospoda Jezusa Krist" ostaja neizpromenljivo in celo. Kt,-kor so aposteljni razdelili pot ječmenovih kruhov med množico v puščavi, na ravno isti način imajo aposteljni in njih nasledniki-du-hovniki razpolagati po zapovedi Jezusa Krista s tem Nebeškim kruhom. Glej torej, kaka jedna-kost med Kruhom v puščavi in angeljskim Kruhom v prosvetem Rešujem Telesu! Ta podobnost se bode pokazala še jasnejše, ako so oziramo na posamezno okoliščine, kakoršne so bile, prodno se je zgodil čudež tega dne. Prodno je Gospod nasitil lačno ljudstvo, pisano je, da je ozdravljal bolnike, katero so mu prinesli, in iz tega se nam je učiti, da mora tisti, ki želi prejeti ta nebeški Kruli z blagoslovom, imeti zdravo dušo ali pa ozdravljeno po našem-Guspodu Jezusu v zakro- srce no le prosto vseh grehov, ampak ohranimo, tudi sad svetega Obhajila v svetem izvrševanji kreposti in v našem pripravljanji za nebesa. Potem še-le bodo prejemanje augoljskega kruha za nas vir vseh milostij in zastaja večnega izveličanja: potem bode izpolnjeno v nas, kar pravi duhovnik deleč sv. Obhajilo: ,,Telo našega Gospoda Jezusa Krista naj ohrani tvojo dušo v večno življenje". Amen. im kralj (Iz angleščine prevel Rev. A Vilman.) Pet in trideseto poglavje. (Dalje.) ,,Ako bi bil kakor si ti, Arije v sin, — tako mlad, krepak in vajen orožja; ako bi imel povod, ki bi me izzival k osveti, — povod, ka-koršnega imaš ti, zadosten povod za sveto sovraštvo — proč z zatajevanjem po moji in tvoji strani! Hurov sin, Ilurov sin, pravim —" Pri tet. imenu zastane'kri Ben-Huru po vseh žilah. Začuden in zmeden gleda v Arabčevo ognjevito oko. i . . ,,Sin Ilurov,povem ti, ako bi bil jaz na tvojem mestu, s polovico tvojih krivic, noseč seboj spomine, kakoršne nosiš ti no hotel bi, no mogel bi mirovati." Starec narase jednako deročemu potoku, in beseda mu teče za besedo. ,,V8oni svojim nevšečnostim pridejal bi vse svetovne neprijetnosti in posvetil bi se maščevanju. Od^eželo do deželo bi potoval in ščuval človeštvo. Deloval bi le za boj za svobodo in ne bilo bi bitke proti Rimu, katero bi se jaz ne vdele-žil. Obrnil bi so do Partijanov, če bi ne mogel boljšega. Ako bi me ljudje zapnstili, no vdal bi so še — haT ha, ha! Pri svetem Bogu! Družil bi se z volkovi, yirijaznil bi »e t lovi in tigri, tla a/i preiti mentu sv. pokore. ,,Kdorkoli bode občemu sovragu. Zgrabil bi za jedul ta kruli, ali pil kelih Gospo- (vsako orožje. Rimljani bi bile moje Znabiti ga je izdal Mešala? Nikakor ne! to bi bilo zanj opasno. Zaman vgiba. Pri vsem tem ga vedno tolaži misel: bodi kdorkoli, oseba mu mora biti prijazna, ki se razodene o pravem času. Še malo počakaj in potrpi! Morebiti ve šejkov sel za pravega; morebiti mu je pismo vse odkrilo. Iti Ben-Hur bi potrpela ako bi bil prepričali, da ga Tirza in mati čakati s takim trdnim zaupanjem, kakor čaka on njiju: ali zdrugimi besedami: ako bi ga vest ne težila radi matere in sestre. Da bi seiznebil takih misli,zaide daleč skozi vrt in postoji pri nabiralcih dateljev. Nabiralci delajo pridno in ne vtegno mu ponuditi sadja, ali da bi se pogovorili ž njim. Nato gre pod orjaškimi drevesi dalje in opazuje gnezdeče ptiče in posluša brenčanje bučelic. Bučelico pridno srkajo sladčiena medunosnih jagodah in njih brenčanje se glasi krog pisanih cvetov. (Daljo prih.) se in reče: ',,Ne govoriva več o tem. Idem v mesto; kader se povrnem, hoče"m govoriti odkritosrčno s teboj, Daj mi pismo." Ilderim skrbno zavije pismo v zavitek iii zopet-je ogenj v strehi. ,,Kaj praviš?" vpraša šejk, ko čaka konja in spremstvo. ,,Povedal sem ti, kaj bi naredil jaz na tvojem mestu, In ti mi še nisi odgovoril." ,,Namenil sem se odgovoriti, o šejk in odgovorim." Ben-Hurov obraz in glas se izpremeni. ,,Yse, kar si rekel zvršim, — vsaj kolikor je v človeški moči. Posvetil sem se vžo davno osveti. V prošlih petih letih sem se vadil le z jedno mislijo ves čas. Privoščil si nisem pokoja. Jaz nisem vžival prijetnosti mladosti. Rimsko ljubkovanje ni bilo za-me. Vpotreboval sem ga, da sem se vzgojeval maščevanju. Obiskoval som najslavnejše mojstre in učitelje — - ne govornike ali modroslovce, ah, saj za njo mi ni bilo časa. Le ume-teljnosti za borilce so bilo moje želje. Družil sein se z gladijatori in z zmagonosnimi junaki v jalia-liščih, in ti junaki so mi bili učitelji. Telovadci na velikem polju so me vsprejeli učencem in ponašali so se z mojimi zmagami v svojih vrstah. O šejk, vojak sem in sanjem o povoljništvu. S to mislijo sem šel v boj zoper Partijane. Ko bode temu konec, če me Bog ohrani živega in zdravega, potem," — vzdvigue krepke roke in govori srdito — ,Tpotem bodem sovražnik Rimljanstva v vsakem oziru; potem mi Rim povrne žive Rimljane za svoje bolnike. Odgovoril sem tir o šejk." Ilderim položi roko na Ben-IIu-rovo rame, poljubi ga in reče navdušeno; TT(Je to ne podpira tvoj Bog, umrl je Bog t Vzemi to od mene, prisezam, ako hočeš: Imel bodes moje roko i« njih obilost, — ljudi, konjeT velblode in pustinjo Pr!U Pozno omov-,..,>• • r/ j bila je-tedni zvečer za pripravljanje. 1 risezaru! Za se- ! J ' daj dosta! Videl aH slišal bodeš o meni pred nočjo!" Šejk so obrne in napoti se nemudoma v mesto. LISTEK. stna beseda. Bila »ta in sta šo brata, mlada, krepka mladeniča, udana drug drugemu, dasiravno jo včasi tudi med njima prišlo nekoliko na vskriž. Mlajši bil je izvrsten dijak, starejši pa se je že vežbal za državnega uradnika. Njihovi stariši stanovali so v drugem nadstropji prostorne hiše. Brata imela ata svojo sobo po hodniku nekoliko oddaljeno od ostale rodovine. Bila je mrzla zima leta 1849. Brata preživela sta svoje večere v domačem krogu ali pa sta obiskavala svoje prijatelje,, ki so se zbirali ob gotovih večerih v gostilni ,,Pri jelenu", in prihajala Njihova soba kurjena redko dov nevredno, bode kriv telesa in krvi Gospodove.... Kajti kdor nevredno jo in pije, si sodbo je in pije, ker ne razločuje telesa Gospodovega." Oh, najstrašnejša krivica! Oh, naj hujše izmed vseh sve-toskrunstev! privesti angeljskega kralja v srce, kjer kraljuje satan! Dragi mi kristijani, ako je še iskrica vere v vas ne bodete se drznili kakor Juda prejeti svojega Boga, ter si tako nakopali sodbo in večno pogubljenje, mesto da bi zadobili milost in večno srečo; Oh, očistite si z vredno izpovedjo svoje srce, v katero bode stopil Bog. Napravite si v zakramentu pokore svatovsko oblačilo milosti, v katerem bodete dostojni gost nebeš- v kega Ženina. Ko je ljudstvo videlo čudež, katerega jo Btoril Jezus, želelo je, iz hvaležnosti postaviti ga za kralja. Tako bi morali tudi mi izkazati hvaležnosti do Jezusa, ko je stopil v našo dušo v zakramentu lj-ubezm. Tedaj bi ga morali storiti kralja svojega srca, to je morali bi se mu prepustiti do cela in popolnoma ter živeti le za Njega in po Njegovi božji volji. To obljubimo, ko po svetem Obhajilu,s počeščenjem vzkliknemo: Jezus, Tobi živim; Jezus Tebi umrjem; Jezus, Tvoj sem živ iu mrtev. Amen. Toda,oh, kaj se prepogosto pripeti? Danes storite Jezusa za svojega kra Ija, in morda, malo dnij pozneje pahnete ga s prestola s smrtnim grehom,ker dopustite,da zopet satan vlada mesto Njega. Danes obljubite Odrošoniku večno ljubezen in zvestobo, a kmalu zatem ga za-vržete, zopot križate ter teptate po Njegovi najsvetejši krvi. Kolika nehvaležnost proti svojemu največjemu dobrotniku! Ali Se pravi "s toni vračati ljubezen za ljubezen? Ali more na ta način nebeški kruh postati naša hrana Življenja? Prejmimo torej odsih-dob Boga vseh milostij v svoje žrtve in moje veselje bi bilo rae-sarenje. Ne prosil bi usmiljenja, ne poznal bi milosti. V ogenj^kar-koli je rhnskegay pod meč z vsakim Rimljanom! Ponočne bogove bi prosil, dobre in zle, da bi um posodili posebne šibe: nevihto, sušo, vročino, mraz in vse neimenovane strupove, katere imajo v zraku, vse brezštevilne nadloge, za katerimi pomirajo ljudje na mokrem in kopnem. Oh, ne mogel biPPati! Jaz — jaz —'.' Šejk preneha, da se oddahne. Trese se in roke vije. Ben-01U' 110 ve natanko, kaj hote povedati srdite oči, hripavi glasovi in yej-kova zdivjanoflt. Prvič po ii>n®gih lotih sliši osameli mladenič svojo lastno ime. Vsaj jeden ga pozna m prizna brez zahteve dokazov, in ta mož je Arabec v puščavi! Kako je izvedel mož njegovo ime? pismo? Ne! Pismo govori samo s krutosti, katero je pretrpela njegova družina. Pismo pove 0 njegovi lastni vsodi, a pisw° 116 pove Viičesar, kako se je odtegnila ta žrtva brezsrčni obsodbi. I11 me" nil je, da bode moral rav«° to točko pojasniti šejku po prečit*111.)u-To mu vgaja. Nova nadeja g!l P°" živi, vendar vede se mirno. ,,Dobri šejk, povej mi, k&k0 S1-prišel do pisma?" ,,Moji ljudje stražijo ceste mec' mesti," odgovori šejk naglo. ,,Vzeli so ga brzoteka." ,,Ali vedo, cla so tvoji lji«lj°-,,Ne. Pred svetom so razbojniki, katero Bi moral jaz poloviti i" podaviti." ,,8e nekaj, šejk. ImonOv me H urov sin — ime mojega očeta. Menil sem, da me nikdo na svetu ne pozna. Kako me poznaš?' * Ilderim premišljuje, nazadnje odgov ,,Poznam te, več ti za sedaj t m povedati." Ali .;. kdo zabranjuje?" &ejk molči in odide, a ko zapazi Ben-IIurovo nezadovoljnost, vrne Sest in trideseto poglavje. V zaplenjenem pismu je več točk velikega pomena za Ben-Hura. Pismo priča, da je pisatelj sodeloval, da bi odstranili družino z morilnim namenom.; pismo priča dalje, da jo-pisatelj, odobril načrt v ta namen,, da jo dobil del dohodkov vgrabljenega premoženja, in da se veseli svojega deleža. V pismu prizna pisatelj, da se boji nepričakovanega gosta, katerega blagovoli imenovati glavnega, zločinca, ki mu je preteča nevarnost. lJisnio pravi,, da pisatelj iaisli, kako bi. se zavaroval v bodočnosti. Pripravljen jena vse, karkoli bi mu svetoval njegov drug v Ceza-reji. Sedaj pak pride pismo baS onemu v roke,, o katerem govori, in Ben-IIur izve o preteči nevarnosti 111 o priznanju zločina. Ko ostavi Ilderim šator, Ben-Hur mnogo mifft o hitrem delovanju.. Njegovi neprijatelji so spretni ia močni, kakor katerikoli na Vzhodu. Ce se /al si j kdaj, ker-v velikih mestih je-treba var-Aovati- z kurivom. Kadar sta se brata vrnila domov, požurila sta se; da sta vrgla sneženo obleko raz sebe in prišla v gorko- posteljo kakor hitro mogočo. Phsdno sta se-vlegla, zaklenil je-jeden vrata,, drugi pihnil luč. Mesena prosinca prišla sta; neki večer, ob lOili domov iz gostilne, kjer sta se z svojimi tovariši pri pivu zabavala prav dobroi. Mraz bil je-velik, sever bril je p* praznih ulicah in zapoznele potniko dražil z drobnim snegomv noseč ga jim» ravno v oči. Brata bila sta na poi zmrznjena, ko sta. dospela do vožnih vrat in tu jo bik) treba še čakati, da jima. je -hišnik odprl vrata. Slfednjič sta dospela, do svoje nozakurjene sobe; jeden, vzel je svečo, drugi prižgal' žveplenko in postavila sta leseni svečnik na velika mizo, stoječo sredi sobe. Bilo se je treba sleči. Oba imela, sta neko spre'iiost pri slačenji,, zlasti daiie»,. Par trenutkov, in — ofca sta skočila v posteljo ob jed*-liiein in istem času kakor na dano povelje. Ko sta »e-pihaje od mriusa sovražniki njega bojo še bolj se je nakopala v po v«ljov zapazila sta, njemu bati sovražnikov. Rosno se-prizadeva misliti o položaju, todai misliti no more. Počmtki ga vedn» preobvladajo. Nekako prijetno s® mu zdi, ker je preverjen, da mati in sestra še živiti.. Malo ga moti, da sc njegova gotovost naslanjale na prejšnje podatke. Oseba, katera mu more povedati o njiju, poživlja ga z novim upanjem in zdi se um, da je blizu „ čas snidenja. iri0r še daljši.) da sveča na mi;.£ še-gori. Dvignila sta nosove kvišku; slednjič spregovori Pepe: ifoz-abil si ugasniti luč, stori to secikij! Joško: Jazi Zakaj bi pozabil ugasniti luč,. sem mar aa kaj-feža*' Stori ti to! Pepe: Jaane storim toga! (Dolg odiaor.) Tedaj lahko noč. Joško: Lahko noč! (Drugi od- Paki vzroki, sole vzroki počutkov. ^•'iznati moramo, da si lahkoverni Ben -Hur domišlja, da Bog vse prav vredi v njegovo zadovoljnost 111 vera mu prigovarja, naj mirno čaka. Ko se slučajno domisli Ilderi-movih .besed, zdi se mu čudno,kje le Arabec izvedel o njem. Maluh mu gotovo ni povedal; Simonid tudi ni iriogol črhniti besedice o Pepe: Ti moraš ugasniti luč, ker si mlajši. Joško: Starejši mora paziti vedno, da je v hiši vse v redu, da se ne pripeti kaka nesreča! Starejši mora biti vedno modrejši! Tudi noge imam ozebljene. Pepe: To jo bilo pred osmimi loti. Ti moraš ugasniti luč, ker si pustil na mizi polno papirnatih obrezkov in družili srnetij ter si njem radi medsebojnih odnošajev. tako napravil nevarnost za ogenj Joško: In ti si pustil na n rog smodnika in kapselne; če odnese hišo v zrak, odgovoren bodeš ti. Pepe: Ti tedaj ne ugasneš 1 uči® Joško: Jaz ne. Pepe: Jo že dobro, lahko noč! Joško: Lahko noč! (Velik od mor. Sveče je že zgorelo dosti i» imela je velik utrinek.) (Pepe glasno in resno): Joško! častno besecio ti dam, da ne ugasnem luči! Joško: Tudi jaz ti pravim: Na) mojo čast, luči no ugasnem! Pepe (obmeč se proti zidu): Tako, lahko noč! Joško (stori jednako): Lahko noč! (Velik odmor. Oba delata, kakor da bi strašno smrčala.) Joško: Nesreča bodo. Sveče jc še prav malo. Papirjevi osiankj segajo prav do plamena. Jaz bi odjenjal, saj veš, da nisem bil nikdar svojeglavnež; todanemoroiii, pri najboljši volji, — dal sem častno besedo, — bodi tako dobci ljubi brat...... Pepe: Tudi jaz sem zastavil častno besedo, in moja ni slabši nogo Tvoja. Ce je ti nočeš prelomiti, jaz je tudi ne bom. Joško: Da, toda kaj počneva v tem strašnem položaju? Pepe: Najbolje je, da čujovfl drug za drugim, dokler sveča ne zgori, to- za/more trpeti k večjemu dve do tri uro. Joško: (3e pa prične vendar goreti — o-ti' preklicani odrezki ti! Pepe:: Mene skrbi samo rog smodnika!' Joško:- Veš kaj? Ali ne moreš doseči palice, ki stoji v kotu pr> tvoji postelji? — Ugasni luč ž njo! Pepe (poskuša): Dobro bi bilo, • da bi le ne bila par pedij prekratka- Nekaj druzega mi je padlo v glavo. Tu. je- malo omelo, tega privožem- z nogavico iii poskusim svojo srečo.. Tako.— sedaj — oh-(Omelo se je snelo in padlo k luči ; ue da- bi je ugasnilo.) Joško: Tako! Sedaj si pa res dobro naredil,, ker si še omelo spravil k ognju. Oakaj, jaz zaženem svojo šlapo-v luč, kamorkoli pade se ne more vneti, ker manjka goriva. (Šlapo- zažene proti luči, toda ne zadene- je, pač pa razbije dve stekli v oknu.) P6pe: Vedno bolje, sedaj Jn'ij0 celo-sever skossi okno! Joško: Mogoče nam ugasne luč! \ Kako bi bilbv če še ostala stekla pobijem, da ima sever večjo moč? Pope: Seveda, da dobiva š® trganje. Pokliičiva raje najine ljudi. (Oba pričneta rjoveti.) Jbškor ©V jej, zunaj tuli veter, nas ne sliši: nihče. Tukaj sva kakor na osamelem otoku! Pepe: Mogoče nas vendar slišijo. Veš-liaj, bombandi .n»j va vrata (oba začneta hlače, čevlje in kar dosežeta, z t so močjo- metati * vrata, kaiv pcovzroči sti-gšen ropot. :—Velik odasior.) Ropot zbudil je sta o devico, ki' je spalh ravno pod njifflaa. Mislih1' je, da so strahovi, zato jo zvonil*11 in kJičaliat svojo staro deklo na-pomoč-.. Tudi Jiišnik. stanujoč na »f<8'-profcnen:u oglu, je ropot,naredi luč- in oblekel por.očiio suknjo> prostorni hiši se je vse oži* villov Govorica o. strahu privabil Je marsikoga iz rke sobo.. S'kt®" Biili so, da morajo zaslediti ta strašen ropot. Kopica bela. oblečeni?), postav se odpravi im dolo, njej, na čel« hišnik. Sledajič pridejo, v drug0 nadstropje do vrat bratov, od ko' der je prihajal ropot. Ponoči"1 deputacija odpre vrata prav varno in hišnik vpraša, kaj da je? ,,Gospod hišnik", odgovo" it« brata ob jednom, ,,ugasnite saitt° najino luč za božjo voljo!" Deputacija umakne so za »Iva koraka. ,,Kaj pravita, gospoda, da naj samo luč ugasnem?" ,,Da, bodite tako dobri iu «gna nito luč." ,,Toda oprostite, saj je bil tukaj ropot. Nekaj se je moralo pripetiti! — Mi smo tukaj radi ropota, ne pa da bi ugasnili luč. ,,Ničesar druzega se ni pripetilo!" ,,Nekaj so je vendar le moralo pripetiti! Če se ni, -- moram Vama odpovedati stanovanje!" Sedaj pride njuna sestra, in brata ji razložita celo stvar. Njej se posreči odpraviti nočno družbo in pomiriti hišnika, ki trdi še dandanes, da se je tukaj gori ,,nekaj pripetilo". Ko je sestra ugasnila luč in zapustila sobo, skočila sta brata iz postelj, segla si v roko in si ob-. ljubila nikdar dati nepremišljeno častne besede. To ie resnična zgodba. —m— I > O PIS X. Iz Salkuma, Wash. lG.febr. Dragi mi rojaki! Dan za dnem me obišče mnogo Slovencev s pismom. Jaz sem precej okoren, pero mi ne teče prav gladko, zato hočem vsem dragim mojim obiskovalcem nekoliko poročati v časniku, katerega vem, da prebirajo vsi oni, ki bi radi kaj po-izvedeli o kmetskem položaju okolu Salkuma. Ne bodem pretiraval, povedati hočem tako kakor je v istini. Zemljišče se res dobi tukaj, pa rodovitno (ali vender tako rodovitno ni,kakor sem nedavno bral v ,, Ani. Slovencu", da je nekje v Dakoti nekdo posejal kumare na jankton-ski reservaciji pa čez dve uri je že začela zemlja pokati in kumare so začele lesti na dan — seveda to je časnikarska raca) za male denarje. Dobe se tudi obdelani grunti, a so dragi. Najlepše je za tacega, ki ima veselje do kmetije, da si vzame neobdelano zemljišče, katero začne počasi snažiti. To zemljišče prodajajo po 10, 12 do 15 dolarjev oralo. Samcem ali oženjenim bi svetoval to-le: Vzeli naj bi si zemljišča za 160 oralov, katerega bi si sčasoma zastonj pridobili. ,,Homestead" (160 oralov) se dobi zastonj; le inženirju, t. j. tistemu,ki pokaže in odmeri prostor, se plača kacili 20 dolarjev. Homestead treba je skozi pet let obdelovati, tako, da je vreden v petih letih $500. Samcev ne more nihče siliti, da bi bili vedno na njem, smejo ga zapustiti, toda vsakih šest mesecev morajo nekoliko delati na njem. To je vse, dragi rojaki, o čemer bi radi pojasnila. Ne plašite se 1 oze, saj smo kmetski sinovi, delamo radi vsako, tudi najtežje delo. Ako hočemo biti kedaj sanus.voji, to se pravi neodvisni, moramo so trdno prijeti kmetij& in tako se bodemo postavili na lastne noge; ne bode nam treba, da bi se še nadalje plazili po kolenih okolu ,,kpp-nov" in ,,bosov" ali ,, office v" — doma bodemo imeli delo in jelo. Le to gospodarstvo nam pomore do blagostanja! S srčnim pozdravom do vseh rojakov, ostajam vdani jim Mihael Perušič, Lewis Co. Salkum, Wash. sklicala 20. februarja posebna od-borova seja, v kteri smo odločili, da se imenuje nadalje naše društvo: ,, Avstrijansko Slovensko Podporno društvo Matere Božje za Pittsburg in Allegheny,Pa." Tako se ima glasiti naslov na ,,Pravilih", dalje pečat in vsa društvena znamenja. S tem je torej razrešeno to vprašanje. Prijazno vabimo vse našo slovenski jezik govoreče brate, da pristopijo k temu društvu v prav obilnem številu. Želeti je zlasti, da se oglase vsi oni, ki nameravajo pristopiti vsaj do 1. aprila 1.1. Do omenjenega dne se vspreje-inajo vsi 18-45 let stari praktični katoličanje z vstopnino jeden dolar ($1); seveda takim, ki so za delo nesposobni ali bolni, se pristopne dovoli. Po 1. aprilu bode plačati ustopnine, kakor bode naznanjeno v pravilih, t. j. po starosti uda. Vsako prvo nedeljo v mesecu se vrši zborovanje točno ob !). uri dopoldne v dvorani,,Link"Chest-nut street Nr. 128,Allegheny. Iv obilni udeležbi vabijo uljudno za odbor: Josip Gorišek, Nič. Šumič, predsednik. tajnik. Pittsburg, 21. febr. Gospod urednik! Blagovolite nam dati mali prostorček v Vašem cenjenem listu. Tukajšnji Slovenci imamo svoje prtdporno društvo, katero smo si vstanovili na dan Vnebovzetja Marije Device, 15. avgusta 1. 1893. Dasi društvo vspešno deluje že toliko časa, vendar do danes ni imelo še nikacega imena, pod katerim bi se moglo v istini nazivati. Z a naslov bili sta dve stranki: jedna bi rada pridejala naslovu K r a n j s k o, druga N a rodno itd. Skrajni čas je vže bil, da krstimo naše drušvo posebno ker potrebuje društvo ,,Pravil" in jih hoče poslati v natisk, zato se je Cene padajo. Prazna mesta. Amerikanec je najpodjetneji človek na svetu. Denaren jo in do-bičkaželjen. Ako se mu le od daleč kaže mogočost novega dobička, je takoj pripravljen odpreti svojo denarnico za novo podjetje. To ga je že večkrat spravilo ob ves denar, zlasti če ga je izdal za zrgradbo novih mest. Kakor hitro odpro' naseljencem novo reservacijo, ali če zvedo, da bode tekla nova železnica čez ue-obljudenc daljave, se takoj spravijo v družbo in se prav drzno lotijo zidati novo mesto za deset dodvttjset tisoč prebivalcev,za katere še nihče ne ve,, kje da so. V P] v rop i starinar premišljuje in premišljuje, bi se li splačalo otvoriti prodajalnico starih hlač, na pol obnošenih čevljev, posmoljenih jo-pičev i.t.d., tu v Ameriki pa z občudovanja vredno hladnokrvnostjo grade po samotah krasna mesta in jili opremijo z najmodernijimi prikladnostmi. Ko je delo dovršeno, pa bobnajo ljudi skupaj; če pridejo, dobro: podjetniku jo ogromen dobiček zagotovljen, če jih pa ni, potem pa ne kaže dolgo javkati, marveč se treba ogledati za novim podjetjem. zgubili Podjetniki so pri tem okroglih pet milijonov dolarjev, h katerim so še manj premožni ljudje na jugu dodali do dva milijona. Kupec misli sedaj celo mesto spremeniti. v velikansko zimsko zdra-višče z najmodernejo opravo. Veliki New-York. Kakor narašča in vpada morje, tako se godi z blagom,da se njegova cena izpreminja. Kar se danes coni na visoke svote, jutri morda ni polovica tolike vrednosti, in kar je danes skorej brez vsake cene, jutri znabiti velja mnogo denarja. Tako je bilo, tako je in tako bode tudi v bodoče. Sedaj smo v onem času, ko cene padajo, kar so razvidi iz tega, da sta srebro in pšenica prišla na najnižje ceno. Tarnanje in pritoževanje onih gospodov, ki so gospodarji srebrnih rudnic ne gre toliko našim državljanom do srca,ker dotični gospodje lahko čakajo brez velikega poman-kanja boljših časov, ko zrase vrednost te dragoceno kovine. Bolj težko se nam zdi gledo naših kmetovalcev, ker njih blago se ne more vže dolgo povspeti do svoje pravo cene. Poljedeljstvo jo šo vedno glavna zaslomba cel >ga sveta, ako izvzamemo Angleško. Če pa tako obsežno poljedeljstvo pojemlje in vidno nazadnje, kje najdejo narodi pomoč? Kmetovalci v Ameriki in v vseli civiliziranih deželah so to izpremembo vže dalj časa s strahom opazovali, in to nazadovanje so zavalili na srebro, češ, srebro pada, zato padajo tudi ceno naših pridelkov. Po njihovem mnenju so cene med srebrom in pšenico v nekaki zvezi, od tod pride, da tudi poljedelci radi vidijo, da bi so cene srebra na kak umeten način povišale. In vendar bi znale imeti take poskušnjo slabo posledice. Kako malo bi si s tem pridobili,skorej ni treba omenjati. Da povišanje cen na srebro ne vpljiva vgodno na vrednost poljskih pridelkov, kažejo nam posebno jasno vzgledi iz preteklih let. Naša vlada je vkupila vsak mesec štiri milijone unč srebra, da bi si s tem večjo tržno veljavo pridobila. No, vse to ni nič pomagalo glede srebra in pšenice; obojo jc padalo na coni. Ako bi se pa moglo obdržati srebro v veliki ceni po umetnem potu, ne bilo bi pri vsem tem mogoče zabraniti slabih pšeničnih cen, iz priprostega vzroka, ker ceno pridelkov v našem času nišo odvisne od srebra ali zlata, temveč jedino od modernega pridobivanja pridelkov. Komaj sedaj čuti svet, koliko nam pomagajo pri pridelovanju vsi mogoči stroji, bodisi vže na kmetijah, ali pri privažanju blaga s kraja v kraj. Pa te cene ,,pod nič" niso samo pri poljedelskih pridelkih, ampak tudi pri vseh tovarniških izdelkih sploh. Neopravičene so tedaj tožbe, da je nizka cena srebra vzrok nizke ceno pšenice, in drugih pridelkov. S povišanjem cene srebru bi pa poljedelcem ne bilo čisto nič pomagano. Poslaniška zbornica newyorško države je z 106 glasovi proti 7 sprejela predlog, da se mestne meje mesta New York razširijo za 275 štirjaških milj ozemlja, na katerem stanuje 1,10C,000 ljudi. To se bodo tudi zgodilo, ako pritrdijo predlogu one manjšo in večje občine in grofiji Richmond in Kings, katere bi bile potem prištete k mestu. Ne\v-yorški senat temu ne bode nasprotoval. Načrt za spojitev je sieer še nezrel, in je nevarno v političnem oziru stva-riti tako mogočno samoupravno mesto, vendar se prav nič ne sinemo čuditi, če celo stvar on-dotno ljudstvo odobri s svojim glasovanjem. Že sama misel, da bodo živeli v drugem največjem mostu na svetu (prvo je London) bode teliko zapeljiva, da se spojitvi ne bodo protivili. Marsikateremu dav-del Se-' k°plaČevalcu bode seveda težko srcu naše razmero res niso tako urejene, da bi mogli sedaj mnogo brezdelnega in nepreskrbljenega človeštva prebaviti in priselniško po-nohavanje bode zadušilo nativisti-čno mrmranje, katero se zlasti čuti v delavskih krogih. Priseljevanje se ne bode zopet povspelo, dokler se naše dejanje in nehanjo ne obrne na nov tir, in morejo delavski krogi, posebno pa tudi naši mlajši naselniki na severozahodu, kupovati predplačane vozne listke, s katerimi doidejo potem drugi v obljubljeno deželo, katera se jim sedaj v večini pisem ne priporoča in se jo toraj tudi izselitve želni ogibljejo. na Pojdite v severozapadui — , vrne Dakote in prašajte po mestu 1>u slcu' !vU P"mis ' 1 dolg new-yorškega mesta; veudar West Lynne. Pokazali vam bodo zapuščena stanišča, ki se počasi krušijo v grobljo. V mestu vlada smrtna tišina, kar napravlja na človeka čuden vtis. Široke ceste so prazne, hiše z razbitimi okni in brez ljudi, vse je tiho, živega bitja no zapaziš nikjer. West Lynne so zidali v onem času, ko je bil še Winnepog stolica severozapadnega življenja. Cez prostor, kjer stoji še sedaj čudno mesto brez ljudi, je bila umerjena proga Northwe-stern-železnice, in nanjo so stavili podjetniki vse svoje nude. Mesto je bilo zgotovljeno in pripravljeno za 20.000 prebivalcev; čez Red River so speljali jeklen most, ki je stal okroglih $200.0C0. Stanovanja in prodajalnico so večinoma zidane iz opeke, po mestu in okoli mesta so nasadili lepo senčnate nasade za bodoče prebivalce,pa — železnice niso zgradili čez ta kraj in vsa mestna slava danes ni vredna niti počenega groša. Zemlja ondi je suha in nerodovitna, prazne hiše se rušijo, ker jih nihče neče podreti,-da bi saj nekaj gradiva rešil. Čez par let bodo Ame ikanci imeli doma mostne razvaline, katere hodijo sedaj glodat v Evropo, Afriko in Azijo. Sedanjo mestne podrtine so stale vzhodne kapitaliste mnogo milijonov dolarjev. Podobno zgodovino ima alabam-sko mesto Fort Payne, katero je te dni na javni dražbi kupil ta-mošnji prebivalec za $60.000. Za to primeroma nizko ceno dohi 2000 mestnih gradišč, JJO.OOO akrov riulnatega zemljišča, mline, topilnice, tri tovarne, dva hotela in več poslopij. Fort Payne jo zidala družba iz novo-angleških držav. Nadejali so se, da postane njihovo mesto stolica vse južne trgovine, zato so mu še nadeli častno ime ,,bodoči • Pittsburg". Napeljali so vanj vodovod, sezidali hotele, gledišča, valj-časte mline, umerili nove želez-nične proge in izkopali pod mestom drago kanalizacijo. Odmerjena gradišča so prodajali po $75 čevelj daljave na glavni cesti. Vso to so jo godilo še prodno je bila v mestu bistvena stvar, namreč prebivalci. Ravno so se začeli naseljevati prvi meščani, došlo je tudi nekaj tovarniških delavcev in kup cev, kar na enkrat je pa koncem julija lanskega leta prenehala vsa slava novega mosta; kapitalistom jo dena.i pošel, da niso mogli svoje stavbe dobro dovršiti. Ljudje so so vsled tega preplašili in so bežali iz mosta ter se niso hoteli več vrniti. Ker od zemljo tudi ni nihče plačal dolžnih davkov, jc bilo vse skupaj prodano na javni dražbi. je Amerikaucu čut za velikanske številke tako prirojen, da se bode sprijaznil Uidi s to nepriličnostjo tem lažje, ker se bode lahko ba-hal, da je meščan največjega mesta na svetu, ako izvzamemo London. Veliki New York bi po tem načrtu obsezal 318 angleških štirjaških milj in imel skoro tri milijone prebivalcev. Na vzhodni strani bi šla meja v ravni črti od Glen Islauda v longislandskem zalivu do Rockaway Beach. S prva so oelo pričakovali, da si bo New York p iklopil cel Long Island. Tudi po sedanjem načrtu bo gledo obširnostiin prebivalstva (in dolga) največje mesto v Ameriki, kar jo bil pač glavni namen Newyor-čanom. gospoda, gantno nosi, 1 ^1'iseljevanje Razne vesti. * (Vožnja s psi) jc v Ameriki posebno mej mladino priljubljena. Ves zimski čas od jutra do večera so ulice polne mladih voznikov, ki kriče nad ubogimi psi, kakor čičje kader prodajajo jesih. Zadnji čas začeli so se posluževati vožnje s psi tudi odraščeni. Seveda vozijo se ne po mostu, pač pa prirejajo izlete zunaj mesta. Pred par dnevi smo videli na Main Streetu nekega i se po dnevi prav ele-i, zvečer pa se je peljal skozi mesto s psi .,,3-spannig. " Ljudje so pravili, da se je napotil do zlatišč ob Rany Lake. Sani bile so precej velike; na njih bilo je živeža in še nekaj druzega delavskega Orodja, pečin kuhinjska priprava, vsega skupaj za 1500 funtov blaga. Vožnjo misli dokončati v štirih dneh. Zblaznil je, ker jo dobil terno, A. Zambeček, Čveljarski pomočnik v Strakonici na Češkem jo zadel terno v lotirji. Vsled tega se mu jc pa zmdla pamet. Kupil si jo zlato uro, verižico in perstae in se odpeljal na Dunaj, Tukaj jo ljudem po ulicah pripovedoval, da je ruski car in jih popraševal, so li kaj videli njegovega kočijaža. Lukec tat. Mali Lukec jedci je rad slaščice. To ni bilo ničesar pregrešnega, kajti mnogo je otrok, ki radi utak-nejo v usta košček dišeče pogačice ali sladkorja. Toda Lukec ni čakal, da bi mu mati dala košček sladkorja, ali da | bi mu teta ali botra prinesla ,kolačkov", ampak vzel je skrivaj, če-je le zapazil kje kako slaščico. tie je pozabila mati zapreti posodo sladkorja, takoj bil je pri njej in košček sladkorja je zgini! v njegova usta. Ce je videl klet odprto in ni bilo nikogar notri, zrnu-zal se je doli in iskal tako dolgo, da je izvohal lonec medu. Bil je sljidkosnedež; taki otroci pa niso dobri. Mati svarila ga je pogosto:,,Lukec, Lukec,iz sladko-snedežov postanejo tatovi. Varuj se!" Toda Lukec pozabil jo kmalu na materine besedo. Mati zapirala je vse hrambe prav skrbno. Kaj pa je Lukec delal? Ker ni dobival doma nobenih sladkarij, in so se mu sline vedno cedile po sladkem, skušal je dobiti denar, da bi si spol nil želje. Iz prva kradel je materi iz do- delati mu ni bilo treba, denarja imel jo pa vedno dovolj v žepu! Poiskal si jo tu nekai tovarišev, ki so mu pomagali pri tatvini. Toda ie nekaj časa se jo to vršilo brez kazni. Ko je nekoč napadel trgovca v gozdu, so ga prijeli in zaprli v posilno delavnico. Tukaj rpu je bilo treba delati pokoro za vse grehe. Sedaj je vendar zopet mislil na materine besede: ,,Lukec iz sladkosnedežev postanejo tatovi. Varuj so!" Toda bilo jo prepozno. Spominjal se je tudi učiteljevih besed,ki je počival že davno v grobu: ,,Kdor z malim prične z velikim konča." Toda bilo je prepozno za njega. Materi hotelo je srce počiti od žalosti, ko jo obiskala svojega Lukca. Stal je pred njo bled, suh, in nogi imel je zvezani z močno verigo. Čez pet let umrl jo Lukec v prisilni delavnici. Živa duša se ni jokala za njim, razven dobro matere. Iiazprodaja ! L. A. MA11SELL naznanja, da je dnem 15. februarija pričel razprodavati svojo veliko zalogo blaga po tovarniških cenah. Vsa suha l-oba, možka in ženska obleka, rudarski šk"rnji, Čevlji, klobuki, kape, rokovice, nogovice, spodnja obleka in drugo blago dajalo se bode dokler »<• poide 33 procentov boljši kup ali (S7 centov namesto dolar; vsa možka in deSkc obleka in mnogo druzega blaga razpro-djlo se bode za polovico cene ali 50 procentov proti navadnemu plačilu. MARSELL nastavil je tako nizke ceiv svojemu blagu, lcer misli zapustiti to mesto. £32° Velika razprodaja za ženske oprave! Ženski spol naj A« zamudi s>-udeležiti ti- priložnosti. Sedaj jc fas'. L. A. MARSELL, TOWER, MINK* Priseljevanje nazaduje in mnogo let sem ni bilo v prosincu šo nikdar tako borno kakor prav sedaj; za iiovojorško pristanišče so številke že znano, tam je stopilo samo 5.192 oseb ua suho. To se bode pa tudi nadaljevalo, kajti pisma, poslana od tukaj sorodnikom in znancem v staro domovino, niso tiste vabljivo vsebino, ki bi jih vzpobujali k izseljevanju; tudi manjka pismom onih ,,predplačanih voznih listkov" (prepaid-tickets), kateri Čvrstejše vabijo ono, ki niso zadovoljili zdomačiini razmerami iu so že v tako slabem stanji, da treba le udarca in njih gospodarstvo se, ... . .. . ... . ~ , . narnice krajcarje. Kmalu bilo jo zrnsi. ( asi so žo zdavnej minuli,j t0 premalo> SOgel jo tudi po četrta- kili iu deseti call. Ker je delal to zelo zvijačno in odnesel pete vselej brez kazni, ko so izsolniške ladije dovažale v Ameriko izključno ljudi, kateri 3p hrepeneli iz političnih iu verski') razlogov po prostejšem obstoju v toj ljudovladi — to jo bilo do cela drugačno ljudstvo, ki je za burnih časov !. J887 in 184!) in naslednjih letih prebrodilo morje; danes jo pri več nego treh četrtinah želodčno vprašanje, katero upajo tukaj boljše razrešiti in še to le tedaj poskušajo, ako se jim od tukaj govori o polnih loncih mesa ako jim prijatelji in sorodniki pred plačajo vožnjo ter pripravljajo do šlecu gorele sprejem. Kako jo bilo vse drugače tisti čas ko so svo- jemal je tudi očetu, bratom in sestram. Tako postal jo Lukec tat. Tudi v šoli izginila je večkrat kaka malenkost. Vzel jih ni nikdo drugi kakor Lukec. Učitelj ga je sumil. Zato je govoril neki dan o pregovoru: ,,Kdor z malim prične z velikim konča." Toda. kakor hitro je zagledal Lukec slaščice v pekovem oknu, pozabil jo na učiteljev opomin. Nesreča je hotela, da je zgubil Lukec očeta zgodaj. Prišel je k mojastru, da Iii se izučil rokodelstva. Tu je nadaljeval svojo tatvino Spoštovani gospod! Prosim, blagovolite naznaniti v svojem listu, da imam na prodaj lepo kmetijo obsegajoč«) 80 ukrov najboljšega zemljišča blizu Eau Claire, Wisconsin, jedno miljo od mesta. Na zemljišči stoji hiša vredna 100(1 dolarjev, s hlevom, konji, kravami, kuretim., skratka: to je lepa kmetija. Vse skupaj dam m 2000 dolarjev. Kmetijo zamorem priporočati, ker sem bii tamkaj zadnjo jesen in seir. našel vse v najbolj cm stanu. Eau Claire šteje 20 tisoč l judi. S spoštovanjem Vaš JAKOB STUBLER Duluth, Minn., 217 West Superior.. Išoe se JANEZ PODOBNIK doma iz Terzina pri Mengšu, izučen usnjar. Naslov naj se blagovoli poslati č. g. Marti 11 u N a r o b e, župniku v Zapogah, pošta Smlednik, Kranjsko ali pa ,,Amer. Slov." J. B. NOBLE, M. D., Z X> 11 AT N T K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER " - MINN. »it® SI PRODAJALEC raznovrstnih granitnih in marmornatih nagrobnih spomenikov. J29 LAKE AVE. so. Duluth, Minn. lllsi. bodoljubni možj.e (potovali se svo- Celo goldinarje j-«- izmuzovai. Ker jiini družinami v ptujo deželo, kjer so jo delal vodno poštenega, nioj-jih ni nič drugi in nič druzega ča- St! mifili' 1,1 4» ima tatu v kalo kot Indijani in nevarno*!' v divjini! V današnjih priselnikih ni več značajev, vztrajnosti in po žrtvovalnosti; sedaj prihaja rod, ki mnogo več zahteva in pričakajo, a veliko manj more in deluje, z jedno besedo, tnko priseljevanje se ne da odobravati kakor nekdaj. Da je priseljevanje za nekoliko pojenjalo je v mnogih pogledih prav dobro; Kader se je Lukec izučil, šel je po svetu. Dober delavec ni bil, delo mu je smrdelo. Kmalu ni /.aniogel dobiti nikjer dela, ker je bil preveč len. Kor ni imel kruha, hodil je po noči na polje in kradel poljske pridelke. Sedaj imel jo pač jedil, toda denarja mu je manjkalo. IJ lomil je po noči v hiše in praznil denarnice. Tako življenje mu jo dopadlo; dam taistemu, ki bi kaj poizvedel za mojo ženo. Meseca septembra L 1893 sva bila poročena v katoliški cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Živela sva nekaj časa t lepem miru, a 29. omenjenega meseca, ko sem šel na delo, mi je z nekim J a 11. S p o s t a r j o 111 iz Potoka pri Novem tnestu pobegnila. Kam? še dosed a j nemorem izvedeti, zato se po časopisu obračam do rojakov Slovencev, da bi mi naznanili, ako bi mogli kaj poizvedeti o tej dvojici. Njeno poprejšnje ime jo Reza L u b i, sedanje Kali n. Pismo naj se blagovoli poslati pod naslovom: Mr. JOHN KALIN L. B. 952 La Sallo, Ills. I> _.kgova nova iznajdba.) Dr. King's new Discovery for Consumption by H.E. Buck leu Co. Chicago, 111. Sedaj' to-lo poskusi. Stalo te no bo nič, ti bo olajšalo kašelj, prehlajenje, vratne, prsne iu pljučne bolezni. Porok smo, da ozdravi dr. Kingova nova iznajdba proti jetiki, kaši ju in prelil ajonju, sicer povrnemo denar. Oboleli na gripi so našli v njej pravo zdravilo. Poskusi jedno etoklenko na naš račun in zvedi sam, kako izvrstno zdravilo je. Steklenko za poskušnjo ko dobe zastonj v Nels & Bensonovej lekarni. Velike ste-klenke po 50 ct. in $L ELECTRIC BITTERS. Skušnja. 111-111 Slovenci-rojaki! Vožne listke (tilcete) v katerisi-bodi kraj v Evropo ali nazaj sili čez Bremen (North German Llovd) ali Hamburg, sploh za vsako primorsko megto in p© vseh železnicah dobiš po najnižji coni pri Jakob Stublcr-ju 21V W. Superior Street Duluth, Minn. JSP" Zgoraj podpisani pošilja denar po tvrdki ,1. C. Mayer v Ljubljani, I. National Bank vDu luthu, in .II, Clausenius v Chicagi na vse kraje v Avstrijo, posebno na Kranjsko. T^TKHT NATION/ ~ Tower, Mil G-la.vni.ca, j - H. A. WAM, predsednik. D. H. BAG G. A. WHITMAN, blagaj Ravnatelji: D. H. Bacon, L. Mendenhall, Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve BANK. f ■ $50,000. odprodsednik. l. Ware, A. D. Menjice se splačujejo in vplačujejo. S. H. Clifford. No weasel, Wis. jo bolehal za trganjem in revma-tizmom, bolel ga je želodec, une-inalo so se mu jelra, teka ni imel, fiušil so je od dno do dne in slabel na močeh. Tri steklenke SElectric Bitters so ga ozdravile. - Edward Schepard, Harrisburg, •111., je imel osem let po nogah hude mehurje. Rabil je tri steklenke Electric Bitters in sedem škatljic Buck-linove zdravilne arnikc in njegovo noge so zdrave. — John Speaker, Catawba, O., je imel na svoji nogi pet velikih turov: zdravniki so rokli, da so neozdravljivi. Jedna eteklenka Electric Bitters in škat-ljica Bucklinovo zdravilne »mike ete ga popolno ozdravile. / N. J Benson............Tower A. T. James ..............Ely Cena steklenke samo 50 cts. Zdravilna Bncklinova arnica. Ona je najbolje in gotovo zdramilo na svetu za rane, spahuenje, mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokane roke, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts. • _ _____ _ Odprtje nove mesnice. Slovenskim rojakom naznanjam., da sem odprl mesnico v Ely. Postregel jim bodeni vodno po nizki coni z vsakovrstnim svežina in soljenim mesom, kakor tudi k najboljšo mastjo ali tolšo. Za obilni obisk se priporoča JOHN BARTOL, Ely, Minn, i............................................ CHAS. L ANO Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razun tega prodaja tudi sloven-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščiiii po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v občo znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi |Š1?'J Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE liti Greenwich Str. New-YoYk. Zastonj dobiš na ogled llkaratno pozlačeno žepno uro. Ura je lepo izdelana in se navija po najnovejšem Elgmovem načinu. Garancija velja za 20 let. Poprej e smo prodajali to vrste ure po $40, sedaj po $11.50. Pri navadnih urarjili ni mogočo dobiti tako line ure za ta denar. Ako želiš dobiti z uro vred krasno o dolarje vredno verižico, priloži v pismu še posebej zanjo 50 centov. Naročilom naj se naredi natančen naslov, in opomniti je treba, ali jc ura naročena za moškega ali žensko. Red Star Watch Co. of Chicago 21 Quincy Street - Chicago, 111*. v ■velja dolarja ne, leto. Zet EVROPO 5 CJOlCl, Vsak naročnik, ki ponovi' naročnino pred Veliko nočjo, dobi „Pratiko" v dar. Na znani tej železnični progi vozita vedno po dva brzovlaka. Direktna zveza z St. Paulom, Minneapolom. Chicago, Milwaukee in Wisconsinom. Prihod in odhod vseh vlakov na vzhod ali jug vedno le iz Chicago. Tiketi so prodajajo in prtljaga se pošilja z znamko na vse kraje Združenih držav in Canado. Za vsako pojasnilo v zadevi vožnjo po železnicah, cone, obrisov ali za popis krajev, se je obrniti do naj bližnjega agenta za ti-kete ali pa na JAS. 'C. POND, I Geiieral-Pasengor & Ticket Agent MILWAUKEE, WIS. Illinois Št. 801-803-805 N. Chicago St. — nasproti slov. kat. cerkve A. Golobitsh priporoča vsem došlim rojakom svojo ™> Slovensko gostilnioo — v bj ago vol en poset. Dalje priporoča svojo veliko zalogo grocerijskega blaga, železnih predmetov, kuhinjskega orodja, čevljev in obleke. Vsakemu se zagotavlja vljuden vsprejeni in dobra postrežba. Za mnogobrojen obisk se priporoča A. GOLOBICI!. FILEWG0D k CO., prodajalec s vežega m soli enega, mes a Divjačino, kuretno in ribe je dobiti ob poletnem časni na izbiro. SETH SELLERS Hlev na posodo in na prodajo, kočije in vozove na posodo je dobiti vsaki čas. Posebna pozornost je obrnjena na ženitovanja in pogrebne sprevode P Hlev je blizu Pioneer Hotela SETH SELLERS, lastnik. TOWER MINN. OGLASI SE! VPRAŠAJ PO CENI! HOTEL VERMILION, Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila. . Nizke cene. Uljudno se gostom priporoča E.- E. BARNIDGE. PIT Ako hočeš postati Jast nik dobrih smrekovih ali železnih rudarskih zemljišč , oglasi -8e pri beležniku za zemljiška posestva C. P. MAGINNIS-u, DULTITH, - MINN. Okusnegti sadja in raznih slad-čic /candy) ,se dobi pri J. D. Mnrohy.. JJE3TV.B SHOE C0.,1.ic'p. Capital, S«.000.000. BEST SI.fid JHIQ/0 IN TUB WOBI.D. "A dollar nuecd U a dollar earned. This 1.1X11»»' .Solid Kwncli JJonsol" Kid But-ton Boot delivered free invwhero In the U.S., on I'00<)l|jt of Cash, Money Order, or i'Mtnl Noto for $1.50. Equals ovory way tho boots sold in nil retail »tore« for $J.50. We make thia boat vuraelven, (hereforo we guar-ante« lilo /.7, Rtyle and wrar, rid if any ,000 i» not initialled wo will refund tho monoy iif send an»iticr pair. Opera k .Too or Common Serine, width« V, 1), B, & EE, kai7.oa 1 H 8 and half Jjzen. SrvJyourxisc; will fit you. D/uatrated Catalogue FREE Dexter Shoe /Sptcif! terms to DiaUrh PgT NA PRODAJ ali v rent se da prostorna in v lepem kraju mes^ ležeča gostilna. J raven pa jo tu'di hiša, pripravna za jodno družico. Cena jo nizka. l Več se izve pri f Mr. JACOB KOSCjUTZV Tower. Minn. M liod nadzorstvom sester sv. Benedikta Duluth, Minn. JSavod .jo [lod posebnim nadzorstvom: Mil. James McGolricku, škofa v Duluthu. Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejemajo. Za nadaljna pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico. TOWER TOWER, MIN Oil i ts*, McNanmi-a, prodaja po najnižji ceni: živo apno, premog, seno in raznoteri«^ krmo (futer) za domače živali. Duluth and Iron Range ZELEZN1CA. op. pop. 11:50 10:50 9:02 8:20 7:30 3:55 3:110 3:15 3:00 Postaje 'Stations' Duluth odh. " Two Harbors " Allen jot. " Tower " odh. Ely _prill. odh. doli. odh. Duluth Allen Biwabik ,, McKinley doll. Virginia ,, 3:15 4:15 5:53 0:47 7:40 10:45 11:15 11;30 11:45 MIKE WEINZIERL, Urar in trgovec • z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Knpftja s šivalnimi stroji. Sreča —na— SEVERO-ZAPADU Nedvomno so ponuja mladem11 prebrisanemu človeku sreča na severo-zapadu. V Minnesoti in sevrni Dakoti so ti odpirajo pšonična polja. Mrzlica in kolera sti neznani i'1 sveži prerijski zrak ti vzredi moža in ženo, da smeš biti ponosen na-nje. V Montani in Idahiji naletiš na čredo goved in ovac, ki daleč pre-sezajo druge kraje. V Washington! in Oregoim dobiš rodovito dolino in gorovja, ki ti rodo plemenito sadje. Mlad kmetovalec, ki je zmožen pričeti kmetijo, ima priliko v dolini Rod River, Minnesoti in sevrni Dakoti; v dolinah Pallatin in Bitter in pašnikih v Montani; v dolinah Kittitas ali Yakima v vzhodnjei« Washington!!. Mesta mala in velika vidno naraščajo po vsoj deželi. Skratka, to jo imenitna dežela, ki daleč nad-kriljuje vse drugo v vsakovrstnem prometu. Natančneje poizvedi pri F. E. DONA VAN C. T. A. 410 W. Supr. str. Chamb. of Com'c. CHAS. SJ» FEE, glavni agent; G. P. & F. A. St. Paul, Minn- |5ir* Občuje se tudi nemško. MINN. m. Vail ELY, M NN. VELIKA ZALOGA železfiine, les mega in hišnega c rodja. Tu se dobe pq najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rak ve in pogrebe. S MO1 W \zvršme vocno in ceno TIskarna Amer. Slovenca- GERMAN AMERICAN MEAT MARKET. MAX SHAPIRO, mesar, prodaja vsako vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino frišne klobaso po tako nizki ceni kakor drugod. Tam se občuje nemško. Broni & CO., prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrige in diviačina ugodna. ELY - MINN. ELY & BIWABIK - MINN. & prodaja vse vrste želozmno, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. "Tie Vermilion Liver? ai Salo stalile uljudno priporoča meščanom svojo veliko izber raznih vozov za prevažanje, lahkih voz (coaches, buggiss), kateri se rabijo pri porokah, sprevodih in družili potrebah.— Po nizkih cenah oglje, drva in oves-. Poleg Vermilion-Hotela I. A. FELTER, Tower, Minit. O. H. OPPEL Ac SONS, prodaja na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor tudi obuvala. Obilna zaloga za rudarje in drvarje v Oolni in indijanski izdelki Kf^T'tO. VSAKOVRSTNEGA BLAGA posebno RUDARSKE OPRAVE. Tower in Biwabik, Minn. Tower Meat market. Tu prodajamo: , frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto mast i. t. d. Pridite in poskusite ! L. M. CHRISTIAN. CITY 2vdHE.A.T MARKET TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA. Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno "W". H. n^oO-u.acie Bank of Ely ELY, MINN. O. D. KINNEY, predsednik. W. T. JAMES, JOS. SELLWOOD, blagajnik. podpredsednik. Denar so pošilja na Avstrijsko po najnižjih cenah. Dobivajo se ladijni listki (Steamship-Ticket) za v Evropo in nazaj Za ulog" plačuje po 4 od ato.