8-2007 86 naša smer »Okol' r't u aržet« Jérebca – za poleti in pozimi  in  Blaž Stres Se vam je že zgodilo, da ste komu omenili, da greste plezat v Jerebico, in je najprej zavil z očmi: »Pa se ti da hoditi tja gor po tako dolgem dostopu?!?« Po svoje ima prav, a vendar – gore brez dostopa ni. Seveda pa so krajši ali daljši. Jérebca, kot ji rečejo Ložani, je mogočna gora, ne- koliko bolj skromne višine, a to ji ne jemlje čara, saj je od vsepovsod strma in višinska razlika od izhodišča pri bivši karavli v Možnici presega 1200 m. Mnogi poznajo čare južne in severne stene, kjer so speljane dandanes sicer že kar preveč zaprašene, a legendarne smeri. Svoj čas so burile duhove in marsikomu niso dale spati. In marsikdo se tudi danes ne more znebiti občutka, da je primorska petica v Jérebci mogoče malo težja od kake druge. V osemdesetih letih je bil to poligon, kjer se je dalo plezati zanimive ti- sočmetrske grape tako rekoč skoraj od karavle v Možnici, v zimskem času pa plezati skalne smeri v južni steni. Po ustnem izročilu pa tudi bežati pred presenečenimi grani- čarji ali tečnimi laškimi patruljami … Vse to iz preprostega razloga – po grebenu poteka državna meja. Ko je rajnko mater Avstrijo zamenjala Mussolinijeva mačeha Italija, so se ljudje naučili, da »more biti kontrabant koristna stvar«. In danes, ko spet odkrivamo Snežno sedlo, Mrzle in Bele vode, nas nepoznavanje zgodovine lahko privede v prese- netljive položaje. Zato pazite, da po vljudnem vprašanju za smer ali dovoljenje za parkiranje, ki ste ga zastavili v tujem jeziku, ne uzrete nejevernega pogleda na registrsko tablico vašega avtomobila in slišite grenkega vprašanja: »A pri vas ne govorite več po naše …?!« SPOMINSKA v južni steni Jerebice V drugem raztežaju Spominske smeri Prvi skok Tretji skok Risala: Barbara Žižič 87 8-2007 naša smer Spominska smer (V/III, 300 m) in zgornji del smeri Vzhodni raz (III, pozimi do 70°, 150 m) Dostop: Skoraj neverjetno je, koliko vojn so prenesli ljudje iz teh dolin, na katere vam pade pogled z Jérebce: od raznih prazgodovinskih prask, križarskih in Napoleonovih vojn do pol- preteklih ran iz prve in druge svetovne vojne. Že kmalu po tistem, ko pustite avto ob bivši karavli v Možnici, lahko pri dostopu pod južno steno sredi strmega bukovega gozda na neko- liko izpostavljenih pečinah z malo pozornosti opazite grobe betonske ostanke opazovalnih utrdb rezervnih avstrijskih položajev, name- njenih zadržati morebitni preboj italijanskih enot s položajev okoli Velike Črnelske špice po dolini Možnice. Zložna lovska pot, ki jo je treba seveda spodaj na gozdni cesti najprej najti, nas v zavojih popelje po razgibanem pobočju, kjer se je treba včasih tudi za kaj prijeti. Ampak prava poslastica nas čaka, ko po dobre pol ure lovsko stezo ob stiku z grapo zapustimo in zavijemo desno navzgor v strme bele plati, po katerih skozi zanimive detajle (III) priple- zamo na zgornje travnato pobočje, ki ga na desni strani omejujeta Mala Jérebca in nad njo Vzhodni raz (poleti 1 h, pozimi v snegu 2,5 h). Opis: Spominska smer, ki sta jo podpisala Albin Kapitan in Jože Rakušček, je nastala 9. 10. 1976 in sledi zajedi v desnem delu stene. Zanimiva vstopna raztežaja potekata po široki in na nekaterih mestih globoki zajedi, kaminu, po katerem plezamo izmenično po ploščah in kaminsko. Prvotno sta bila raztežaja ocenjena s V. Tretji, nekoliko krajši raztežaj nas zgoraj pri- pelje v grapo, ki jo prekinjajo posamezni skoki. Te je mogoče obplezati po levi (zahodni) strani grape, ki nas privede na zgornji del Vzhodnega raza. Pogled z raza na vso dolino Koritnice z Jalovcem in Mangartom, pa na Log pod Man- gartom na eni strani ter na dolino Možnice z zidom severnih sten Rombona, Prišne glave, Ribežnov na drugi strani je v zimskem soncu vsakič znova osupljiv. In šele pogled na Loško steno iz te perspektive razkrije vso njeno ve- likost. Čeprav je, ko smo na grebenu, tehnič- Pogled na Zahodne Julijce Četrti skok Pogled na Loško steno Vzhodni raz Na vrhu Proti vrhu 8-2007 88 no težji del vzpona že za nami, je pred nami še zanimivo grebensko prečenje, ki se pozimi s svojimi opastmi lahko spremeni v pravo avanturo. Najprej dokaj položnemu grebenu sledimo tako, da plezamo po njegovi južni strani, in ko dosežemo prvi stolp, splezamo dobrih 50 m navzdol v škrbino. Od tam sple- zamo po bolj izpostavljenem grebenu na drugi stolp, kjer pa je najbolj eleganten prehod na drugo sedlo možen po severni strani grebena. Zimski prehod z osvetljene južne strani v bolj odprto severno steno doda še veličasten pečat velikih tur, saj so prehodi zračni. Da vtisi ne bi zbledeli, je pika na i največkrat ravno opast nad še zadnjimi stotimi metri vzpona po pobočju na severni strani glavnega vrha. Navadno jo je treba prevrtati, saj rama na severni strani in vršni greben tvorita pravi kot, na katerem sloni vsa opast (poleti 3 h, pozimi 5 h). Sestop: Zimski vzpon na vrh Jérebce je poseben zlasti zato, ker je pot z njega v dolino še dolga. V območju letne poti je treba prečiti ves mejni greben do sedla in sestopiti v dolino Možnice. V smeri letne poti le rahlo navzdol prečimo pobočja, lahko pa se odločimo za nada- ljevanje prečenja vsega grebena Jérebce. Navadno se sneg zaradi južne lege predira, ura je že pozna, usta pa žejna. A kljub temu ne zamudite pogleda na Viš in komaj vidni Špik nad polico v zimskem večer- nem soncu. Kjer letna pot preči Krivi rob po se- verni strani, je treba pazljivo oceniti nevarnost plazov, saj bomo prečili dolgo osojno travnato pobočje, na drugi strani pa prečili proti križiš- ču slovenskih in italijanskih planinskih poti na sedlu ter nadaljevali v Možnico (poleti 1,5 h, pozimi odvisno od razmer, približno 2,5 h). Vodniška literatura: Igor Škamperle, Edo Kozorog: Možnica in Koritnica. Plezalni vodniček. PZS, Ljubljana, 1985. m  Vladimir Habjan Jerebica iz vasi Strmec