IKEDMISTVO ZARJE jt v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Itiskarna 1. nadstr.). Uradna ure za stranke bo od la do>11. ioioldue in od 5. do 6. noroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : s KAROCN1NA: celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za Jlvstro-Oprsko in Bosno K 21-60, polletna KJ0-80, 2eWtetna K 5-40, mesečna K 1‘80; za Nemčijo celoletno K 26 40; za osialo inozemstvo in Ameriko celoletno K Sb-—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. •. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, IL, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. xved«i Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, podana :s in reklame 40 vin. — Inseiale sprejema nj ravniitvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne (prejemaj« —— Reklamacije lista so poštnine proste. ■ n... — 8! e v. 627. V Ljubljani, v sredo dne 9. julija 1913. Leto III. Akcije dr. Šušteršiča padajo. (Dopis z Dolenjskega.) Kmet v največji kmečki občini na Kranjskem, Šmihel-Stopiče je priden, ali precej je Podgorcev, ki nimajo dovolj košnje in paše, ker je dosti grajskega sveta v njegovem hribovju v Gorjancih; glavni hostni svet veže tam tudi mrtva roka grajščina in samostan v Pleterjih. Tako nima mož drugod dohodkov, kakor v pičli živinoreji, in dosti Podgorcev trguje z živino V tej trgovini malo zaslužijo, trgajo škornje na potu v Karlovec ter do sejmišč v širši okolici za male pridobitke. Večina je že bila v Ameriki. In vendar vzlic trgovini in Ameriki, so naši Podgorci do slepote zaverovani v svoje duhovnike. Naj si bo trezen ali pijan njegov duhovnik, naj si bo še tako malo nadarjen in najslabši učenik, ob volitvah gre naš Podgorec za svojim duhovnikom, kamor mu veleva ta. Meščanstvo se ne briga zanj drugače, kakor za gosta, kupca v njegovih gostilnah, trgovinah. Tako je lahko, da stiska naš Podgorec na prsi svojega duhovnika. Ti duhovniki doslej niso bili drugače napačni možje, ali dobro so uvežbani v črno armado; ob volitvah drže strogo disciplino in včasi nekateri tudi fanatizi-rajo manj nadarjene kmete. To je razumljivo; bojujejo se za svojo kašto. Ali v našem času je le sramota, da nosi človek, ki je pogumno delal po najnevarnejših ameriških rudnikih, plavžih in livarnah, ki je videl kaj sveta, v stari domovini klobuk pod pazduho, ko prihaja z duhovnikom v dotiko. .... V kmečki občini Šmihel-Stopiče imajo duhovniki najmočnejšo tovarno na Dolenjskem. V tej občini in v bližnji topliški se je doslej rad kazni v svojem sijaju dr. Šušteršič, ko še ni bil dež. glavar, fcahaje se, kako »globoko« je vse zamišljeno, kar misli On o rešitvi ubozega slovenstva, o j.ovzdigi njegovega gospodarstva; vsiljivo se je oglasil pred leti ta manjši človek proti velikemu talentu, ko sta se lasala s buk-Ijetom. samotarjem gradu na Kaninu, in mu je t'a odgovarja! na javnem shodu v Novem mestu ter ga skul.tl do nazega. Pri nastopih dr. Šušteršiča v naših krajih mu je ministriral zu-občine Šmihel-Stopiče, Josip Zurc-Stem-bur in pomagal duhovnikom pripravljati naše Podgorce in kmete v nižavi ob Krki, da se globoko priklanjajo dr. Šušteršiču Zupan Zurc je veliko storil za vtljavo dr. Šušteršiča na Dolžniškem Ako bi mu la ne ministriral, bi dr. Šušteršič ponižneje sedel v kočiji, ali avtomobilu ko se vozari po Dolenjskem. Simptomatično je da zdaj župan Zurc ni pripravil svojih odbornikov do tega, c' ■ izrečejo dr Šušteršiču soglasno svoje popolno zaupanje, da mu olajšajo bridke ure, katere mu je prizadejala Du-najčanka gdč. Theimer, ki je v časopisu pripovedovala kako si ie naš »največji patriot« pripravljal brez dela večje premoženje in kako je ravnal kot zastopnik Ijudftva v korist svoje osebe v parlamentu. Da zaduši trušč, ki je nastal, je dr. Šušteršič naročil tudi pri odboru največje kme':ske občine na Kvu' jsktir zaupnico, v kateri naj kmet izreče, d? jt Jr Šušteršič slovenski Deak, znani veliki madjaiski patriot, ki je nesebično delal za sv,)je ljudstvo in umrl reven; odbor te velike občine je imel izreči, da Theimerici ne verjame, da je sedanji kranjski deželni glavar dr. Šušteršič1 r.avtcji poštenjak čut vodil nase obč. odbornike pri navedenem sklepanju, jim je krepko stisniti roke, — je najsrčnejše pozdraviti ta možatost. — Kmetje, Vi redite sebe in tisoč dtuzih, ki žive od Vas; tudi duhovnika redite Vi. pa boste klobuke nosili pod pazduho! na Slovenskem Županu Zurcu bi bilo kaj lahko dobiti od odbornikov ali pa vsaj od njih nadpo-lovične večine to zaupnico, — župan Zurc tega nemara ni hotel. — V Zurcu imajo naši vodilni duhovniki svojega zaupnika v okrožju Novega mesta; on zna spretno nastopati. Zurc je eden najmarljivejših gospodarjev v naši okolici, pameten, če treba tudi navihan, in 011 velja dosti v navedenem vodstvu. In njegovega dela ni treba plačevati, kakor se plačujejo nekateri klerikalni advokatje in nekateri drugi posvetni pomagači klerikalne stranke. V njem ima to vodstvo najboljšo moč na Dolenjskem. Ta izve od merodajne strani, kam vodi kak novi kurs Y duhovenski stranki na Kranjskem. V njegovem nastopanju je videti, kdo je favorit našega farovža. In ta Zurc ni vplival na odbornike svoje občine, da izrečejo soglasno navedeno zaupnico dež. glavarju. Dež. glavar naj obdrži to znamenje dobro v spominu; barometer kaže na hudourje, zaupniki vodilnih duhovnikov so menda dobili parolo, da marširajo v drugi smeri. Drugače se težko da tolmačiti odpor odbornikov obč. odbora Šmihel-Stopiče (17 proti 5 glasovom)^ proti sklepanju zaupnice dr. Šušteršiču. In možje so na seji naravnost zahtevali, naj se dr. Šušteršič opraviči proti očitanju gdč. Theimer. In trije duhovniki-odborniki so bili na seji navzoči in pridobili so le dva glasa! Župan Zurc ima dober nos, on bi bil vedel že pred sejo, kako mislijo odborniki, on bi bil od- < svetoval, ali vsaj svoi veliki vpliv porabil.^Dr. Šušteršič je dobil nezaupnico po odboru Šmihel - Stopiče. In pri tem so odborniki te občine ostali. — Dr. Pegan je prišel že 6. julija in prosil, da se 7. julija, v ponedeljek skliče seja in pripravijo odborniki do sklepa zaupnice. Seja je bila in odborniki zopet niso hoteli dati zaupnice. Prosimo, to je vendar nezaslišana blamaža, tako za dr. Pegana, kakor za voditelja klerikalne stranke in dež. glavarja dr. Iv. Šušteršiča! — Nerodna sta pa ta dva advokata precej, da prej ne izvohata, kakšno mišljenje je v tej stvari. Osel gre baje le enkrat na led. Ta dva sta doktorja iuris! — A Pegan je celo prisostvoval na tej seji.-Pojdi v klošter Ophelia, ali hitro! Kaj zlodja, naši Podgorci so pokazali, da se ne dajo več rabiti kot Stimmvieh! — Naj si bosta ta pojava posledica preneumnega nastopanja zmage pijanih duhovnikov in njih posvetnih pomočnikov, ali pojav, da se hoče nekdo spraviti na stran in se je prilika porabila, to povedati ravno po odbornikih občine Šmihel-Stopiče: v glavnem gradu klerikalne stranke na Dolenjskem ie oboje bilo zapaziti na odbo-rovih sejali dne 5. in 7. julija. Kranjska ie revna dežela, iz nje je največ slovenskih izseljencev v Ameriki. Ponižno moramo nastopati vsi brez izjeme — in dež. glavarju bi se prav dobro podalo, ako bi bil skromnejšega nastopanja. — Kmetijska dežela. — Kai ve advokat in meščanski otrok o kmetiji! Odborniki občine Šmihel - Stopiče so res pametno ravnali ko so odklonili zaupnico dež. glavarju dr. Šušteršiču. — Nemara se tudi v naših Podgorcih zbuja ponos kmeta, tega važnega človeka v naši družbi! — Ako je tudi ta Berchtoldova politika proste roke. Izjava zunanjega ministra francoskemu poslaniku. V Ljubljani, 8. julija. Položaj, ki ga je ustvarila druga balkanska vojna, postaja od dne do dne nevarnejši ne le za uboge balkanske narode, te nesrečne žrtve tujih intrig in domačih častihlepnih špekulantov, ampak tudi za evropski mir. Že včeraj smo upozorili na značilni članek »Pester Lloyda«. Nocoj pa nam prihaja iz Pariza sledeče vele-važno poročilo: Pariz, 8. Francija je sklenila predlagati velesilam, da solidarno izjavijo, da se ne bodo vmešavale v balkanski konflikt. Francoska vlada zasleduje s tem namen, da se balkanska vojna lokalizira. Francoski poslanik na Dunaju Chilhaud-Dumaine je dobil nalog, da izroči ta predlog avstrijskemu kabinetu. Včeraj popoldne le bil poslanik pri avstrijskemu ministru za zunanje zadeve grofu Berchtoldu in je izvršil nalog svoje vlade. Grof Berchtold je sprejel francosko sporočilo in je podal poslaniku daljše pojasnilo. Dejal je, da Avstrija od srca pozdravlja francoski predlog in miroljubne izjave francoske vlade, ki jih je naglašal poslanik, tembolj ker se popolnoma vjemajo z željo Avstrije, da se ohrani mir v Evropi in vojna na Balkanu lokalizira. Dosedanja politika Francije, Anglije in ostalih, od bojnega prizorišča oddaljenih držav, ki so bolj prizadete pri splošnih obzirih kakor pri podrobnostih. kaže, da niso naklonjene vmešavanju, kar se vjema tudi z vsemi izjavami in dejanji avstro-ogrske vlade. Grof Berchtold je potem nadaljeval: Avstrija gre za tem, da postanejo balkanske države neodvisne od vseh. tudi od nas. Toda mi smo najbližji sosedje balkanskih držav In zahtevamo, da se balkanske države vedejo napram nam kakor sosede. To stremljenje in nevtralnost sta načelni točki avstro-ogrske politike. Hvalevredna tendenca Francije, da bi se velesile že a priori zavezale, da se ne vmešajo, se dči razlagati z geogr?fično oddaljenostjo od Balkana. Avstro - Ogrska pa čuti veliko bolj vsako vibracijo na Balkanu. Sicer pa dokazuje izkušnja, da je sila dogodkov razveljavila vsako previdnost in vzela pomen vsaki dobri volji, ki se je izražala v slovesnih izjavah. Avstrija zasedaj nima razloga, in upati je. da ne bo imela razloga, da bi opustila načelo nevmešavanja. Toda pripravljeni morama biti na dogodke, ki bi utegnili ugroziti naše interese in nas prisiliti, da bi odstopili od eventualnih dogovorov, ki bi se sklenili v času, ko taki dogodki ne stoje v računu. Iz teh razlogov smo bili prisiljeni uveljaviti svoje Interese v deželi, v kateri nismo nameravali nobene Intervencije. Niti Francija. niti Nemčija, niti Anglija ni bila v enakem položaju kakor Avstro-Ogrska. Nihče ne more jamčiti. da se ne bi moglo ponoviti kaj takega in nobena vlada se v takih razmerah ne more odreči svobodi svoje akciie. Trdno smo namenjen) sedaj in v bodoče pustiti balkanskim državam, da iščejo pot svojega blagostanja v mejah, ki jih določajo avstrijski interesi, ne moremo se pa odreči pravice intervencije za obrambo svojih interesov. To poročilo prihaja iz francoskega vira. Dasi je bil sestanek francoskega poslanika z Berchtoldom že včeraj, nimajo današnji dunajski listi nobenega poročila o njem Po tem bi se dalo sklepati, da Berchtold. ki se sicer izredno rad poslužuje časopisja, ne pripisuje svojim besedam posebno tolažilnega pomena. Zunanji minister sicer izreka upanje, da ne bo treba zapustiti mirovne politike. Ali važnejše od te nade je dejstvo, da se Avstrija ne pridružuje od Francije predlagani izjavi nevtralnosti. Naglašanje avstrijskih interesov na Balkanu v zvezi s poudarjanjem proste roke daje vsemu položaju najresnejši značaj. Situacija ie zopet taka kakor takrat, ko je bila avstrijsko-ruska napetost največja. V Bukareštu je bil včeraj že razširjen glas, da mobilizira tudi Avstrija. Kakor brzojavljajo od tam. je avstrijski generalni konzulat avstrijskim državljanom, ki so se zaraditega zglasili pri njem, dejal, da je ta vest neresnična. Tudi poročila o ruski mobilizaciji so demantirana. Ali to ne izpreminia situacije. Berchtoldove besede so podčrtane s konferenco grofa Tisze in grofa Sttirgkha in z avdienco šefa generalnega štaba Conrada. Cim se postavlja Avstrija na stališče, ki ga je označil Berchtold francoskemu poslaniku, nastaja že z rumunsko mobilizacijo in z vojnimi dogodki vprašanje, kako razlaga Berchtold avstrijske interese na Balkanu in pri kateri točki se mu zde ugroženi. Vpričo vsega }e brez pomena, da nasprotuje Berchtold sam sebi. Balkanske države naj bodo po eni njegovi besedi neodvisne od vseh. tudi od nas. Ali po drugi strani niegove filozofije se moramo, ako porabijo svojo neodvisnost drugače kakor ie njemu všeč, vmešati. Nevarnost zapletljajev torej obstoja. Na Balkanu samem se razmere kompliciraio od dne do dne. Dogodki na Turškem postajajo sumljivi. Med Srbijo in Rumunijo se nekaj plete. Srbski delegat Pavlovič se je odpeljal v Carigrad. baje da se pogaja s turško vlado. Arnavt; so nemirni. Tako nastanejo vsak čas lahko do godki. za katere si Berchtold varuje svobode akcije. Ako pa nastopi Avstrija »aktivno«, if vprašanje, kje je še tista sila na svetu, ki obvaruje Evropo vojne. Ljubljana in Kranjsko. — Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani je imela snoči v »Mestnem domu« jako dobro obiskan občni zbor, ki je na predlog odbora so- glasno sprejel nekatere važne reforme, zlasti razširjenje zavarovanja na družinske člane in upeljavo višjih zavarovalnih razredov. Obširno poročilo o tem za delavstvo zelo zanimivem zborovanju objavimo v sobotni številki. Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) 1 »Tak nasmeh. Ti morda ne misliš tako. toda mene tvoj smeh vselej polije kakor hladna voda. In ti se tako pogosto smejiš, navadil si se že tega — vsaj napram meni.« S tem si je olajšal, dasi se je bal Hanuševega odgovora. Preden je pa odgovoril, se mu je zdelo, da ie zopet padla ena pregraja, katera ju je časih delila. Kradoma je pogledal Hanuša. Ta je postal resen. Ozrl se ie v svojo notranjost in vedel, kaj pomenja to očitanje. »Ali si ti dete«, je dejal z glasom, prešinjenim od ljubezni, tako da se ie Kvapil hipoma razvedril. *Kaj si torej hotel povedati?« je dostavil potem. »Kaj sem hotel povedati?« ie ponavljal Kvapil in se osrčil radostno, zaupno. »Da si ne morem pomagati — da v eni stvari ne morem biti drugačen nego sem.« Nastal je odmor; oba sta se napeto pogledala. »Vem, Peter,« je nadaljeval Kvapil. »da vse bolje znaš nego jaz, pa tudi tebe si ne morem misliti brez pravih idealov. Spomni se le, kaj naju je združevalo na gimnaziji, za kaj si gorel tudi ti, v čem sva bila tako srečna. Vendar nismo le telo in glina, imamo i dušo. In duša vznlava i brez peroti lahko v višave. Ti praviš, da ie nesrečnež, ki si je prvi izmislil to višavo, iznašel nebo. Toda ne — mi bi bili nesrečni, grozno nesrečni, ko bi ne bilo nobene višave in v ti višavi nobenih idealov. Tako se lahko, dasi nem s telesom prikovan na zemljo uborno živel ir, videl okrog sebe bedno življenje, vsaj kam zatečem, v druge sfere, v katerih si izčaram svet. kakršnega si želi srce. Peter, poglej,« je r.adalieval vroče, »saj ima vsak v življenju take hipe. ko ga vse zapusti, ko skoro obupuje. In v takem hipu nekje poklekneš, morda na stopnico pred altarjem, zakriješ oči z rokami, rešiš dušo okov in vzletiš, ubežiš v tolažeče višave. Tam je še dovelj tega, za kar lahko živiš. In poglej, ko sem tu takorekoč izgubil svoj cilj ako bi ne imel nade. ako bi ne videl modrega neba, ki se boči nad našo domovino, moral bi obupati. In jaz hočem živeti za domovino. Ne smei se, ker mi je domovina abstraetum, kakor praviš. To nič ne de; da, naj le bo abstraetum. Tako jo vidim predrago, tako krasno in tako visoko nad seboj. Ne — doli na zemlji, ampak baš v teh sferah, kjer so drugi ideali In sedaj pojdem in bodem živel za njo in le za njo. Kaj bi bil brez te nade. kaj bi bil brez tega ideala?« Kvapilova lica so gorela. Izgovoril ie in naglo v zmedenosti izpraznil kozarec, ki je stal pred njim. »Brimborium!« ie zagodrnjal Hanuš in s tem Kvapila spravil v neskončno zadrego. »Brimborium! Saj si ti še vedno stari gimnazijec------ pa si prišel študirat trezno vedo? In jaz naj bi bil tudi tak? Letal naj bi v zračne višine, v nadzemeljske sfere-----------za lučjo, za solncem — proti visokemu nebu? Kam pa, Ladislav, kam pa s tem? Saj sva ti in jaz: mi vsi. vsi smo le pozemeljske živalice, v glavi imatno trohico razuma, kateri vidi jedva dve pedi pred se. Kam bi se pojal s tem. Ladislav? Ti črevljički so mi postali že premajhni. No, le letaj toda pazi, da si ne osmodiš peroti. Spominjaj se vedno, da sem ti Še danes, prav pred odhodom, to položil na srce. Sedaj pa se poberiva in pojdiva.« Kvapil ni mogel najti besedi, da bi odgovoril. Iz njegovih oči je zrlo nekai neodločnega, stisnenega, prosečega. »Drži me. vodi me; sedaj res ne vem — kam!« so prosile te oči. Leseno se je dvignil za Hanušem, plačal in s tresočo roko pobral svojo culico. Zmedeno se je še ozrl okrog. Hanuš je odprl vrata, in oba sta stopila v oglušujoči šum dunajskih ulic. V. Baš te dni so po daljšem odmoru prišli še v svečanu hudi mrazi in snežena burja. Razgrnila se je znova zima. kakor da se začenja prosinec. »škoda, da moraš potovati v takem času,« je dejal Hanuš, ko sta šla iz restavracije na postajo. Bilo je popoldne pred petem, jasno, zimsko. Hodnik, po katerem sta korakala, je bil ves preplavljen od solnčnih žarkov, odbijajočih se od prodajalniških oken in prodirajočih v temne trgovske hrame. Na ti solnčni strani ie bilo vse živo, vse se je drenjalo sem na veseli, jasni hodnik. vsi tisti, ki so hiteli za delom ali na postajo. Marsikdo je, roke v žepu tiščeč, pogledal proti sinjemodremu nebesu, od koder se je vsipalo toliko ljubega zlata na ulico. Ona druga stran v senci pa je bila kakor kak zapuščen mestni oddelek, kamor le semtertja zablodi pomotoma posameznik. In po tlaku med obema hodnikoma so drdrale drožke in dvouprege z oglušujočim ropotom, vozil je tramvaj in okorni, težki veliki vozovi so razvažali led po velikanskem mestu. Jedva je prišel Kvapil na ulico, je zahrkal. Spomnil se je odhoda, potovanja v domovino — — in vendar le v neznan kraj. Žalostno mu je bilo. Toda i Hanuševo srce se je naglo izpame-tovalo. Prijateljski je prijel Kvapila pod pazduho in se mu gorko ozrl v obličje. »Pokaži.« vzkliknil je ves postrežljiv, »daj sem culico, saj ti roke odpadajo. Kaj misliš, ali ti ne bo mraz na poti? Glej, da prideš v dobro zakurjen voz. Spominjal se te bom, spominjal, ko dospeš na določeno mesto. In čuj. povej mi 1)0 pravici, če misliš, da nimaš dosti denarja, posodim ti še goldinar ali dva. Ponudil bi ti več, pa saj veš. da že davno nisem stenografiral. Bile so dolge počitnice!« »Ne. ne!« odklanjal je Kvapil. zardevaje se. »Ti si mi izkazal že toliko — toliko, da-------------« »O takih bedastočah pa le molči!« se je za- smejal Hanuš in ni dal Kvapilu dogovoriti. »To vse ni vredno besede. Ko bodem imel denar, izplačam tvoje stvari in jih pošljem za teboj. Pa kakor pravim, če bi se ti godilo slabo, kar piši!« Kvapil se je zamislil. Njegovo srce je postalo še otožnejše. »Ah, ko bi i ti tako-le mogel z menoj!« je naenkrat globoko vzdihnil. »Tožilo se mi bo po tebi.« »Verjemi. Ladislav,« je izpregovoril Hanuš s prijateljskim, zaupljivim glasom, »i meni bo sedaj tesno. Sicer vedno tožiš, toda . . . Glej, na-domestoval si mi tudi dom. Prokleli so me, imel sem vsaj tebe in sedaj izgubim še tebe.« Pri tem je zamajal z glavo in se zamislil. Kvapilu ie ginjenje skalilo oči. Jasno si je predočil. kaj je bilo in kaj se bo zgodilo. Na misel so mu prišla minula leta skupnega prijateljstva na gimnaziji, leta odkritosrčnega življenja s tovarišem, katerega vpliva in nadvlade je nujno potreboval; lepo. družabno življenje, v katerem je bil Hanuš vedno svetovalec, vzor in ideal. »Oh, škoda te preteklosti!« je obžaloval v notranjosti. »Zakaj i tu ni tako? Kaj pride, kai me čaka? Zakajene moreva živeti skupaj? Zakaj, ah Bože . . . zakaj je na svetu vse tako čudno?« Baš sta zavila mirno knjigotržnice. Hanuš se je mimogrede ozrl vanjo in obstal. »A, Ladislav,« je potegnil tovariša za rokav, »pojdi pogledat! Vidiš . . .« Pri tem mu je pokazal na nekoliko debelih, broširanih knjig. Ena je imela naslov: »L’£volution de la morale«, druga »L’ čvolution de la mariage et de la fa-mille«, tretja »L’ čvolution de la propričtč.« »Kaj praviš temu? Take stvari bi ti moral Čitati. da ne bi frčal. Ali pa tam-le ono,« je pristavil, kažoč na knjigo z naslovom »I.e Dar-wtnisme«. Kvapil je zmešano, raztreseno pogledal. Ko-nečno se je zavedel. »Morda sedaj v Pragi,« je odgovoril tiho. »vse to dobim v roke.« otfraževalnem clruštvu na Jesenicah z najlepšim uspehom izvajala, v svojih nastopih izvajati. jo lahko naroče pri »Glasb. Matici«. Izvaja se lahko s spremijevanjem klavirja in harmonija ali pa orkestra. Partiture 3 K. Glasovi za zbor se dobivajo, orkestralna partitura in orkestralni glasovi pa izposojujejo s skladateljevim dovoljenjem pri »Gl. Matici« v Ljublani. Članom se dopošlje ta skladba skupno z muzi-kalijami, ki so namenjene za društveno leto 1913—14. Člani dobijo poleg te skladbe klavirsko partituro — ene najlepših in najvrednejših skladb moderne glasbe: Anton Lajovičevo »Gozdna samota«, ki je zložena za žeuski zbor in orkester in ki se je pred 9. leti in v pretečeni koncertni seziji z največjim uspehom izvajala v Matičinih koncertih — ter se ženskim zborom v izvajanje najtopleje priporoča. Kot tretje delo dobe člani malo zbirko moških in mešanih zborov, med njimi prav lepe »Tri večerne pesmi« Adamičeva, izvrstno in efektno Schvvabovo »Se ena«, dramatično balado za moški zbor: Michbv »Atila in ribič« in druge. V tisku so daljeKoroške slovenske narodne pesmi« Svi-kaičičeve in pripravlja se tudi znamenita izdaja narodnih pesmi beneških Slovencev. Muzikalije »Gl. Matice« za leto 1912—13: »Album 25 slovenskih pesmi za gosli« in »Trije znameniti samospevi Devovi: Snegulčica. Pastirica, Kanglica. se ravnokar razpošiljajo. Naročajo se lahko kar po dopisnici pri »Glasbeni Matici«. »Gl. Matica« dalje javlja, da sta najpriljubljenejša dva zyezka Bajukovih slovenskih narodnih pesmi, ki sta bila že dvakrat razprodana, zopet izšla v tisku. Slovenska pevska društva in oni. ki so po tej razprodani zbirki povpraševali, ju lahko naročijo pri »Gl. Matici« v Ljubljani ali po knjigarnah. — Odbor »Glasbene Matice«. — Kranjska hranilnica je pričela na svojih stavbnih parcelah za jubilejskim nemškim gledališčem ob novi Cesarja Avgusta cesti grajiv *.roje 'V«- Ob cesti poleg Večne poti pod Rožnikom je zgradil trgovec Skutin novo vilo. Drugače je letos v ljubljanskem pomeriju sila malo novih stavb. _— Nova cesta med Cesto na Rožnik In Rožno dolino je dodelana in posuta. S to cesto je mestna občina odpomogla velikemu nedo-statlcu v osebnem prometu, a tudi za vozni promet je ta cesta zdaj nezimerne vrednosti. — Kap ie zadela včeraj dopoldne delavca pri Gruberjevem prekopu Frana Roterja. katerega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Umrli so v Ljubljani: Janez Sever, tovarniški delavec, 36 let. — Marija Tomšič, dninarica. 69 let. — Janez Pirnat, delavec. 32 let. -- Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 22. do 28. junija t. 1.: novorojencev je bilo 19, mrtvorojenca 2, umrlo pa jih 15, med temi 7 domaC.‘nov in S tujcev, in sicer za jetiko 5, vsled nezgode 1. za različnimi boleznimi 9. Za infekcioznimi boleznimi ni obolel nihče. — V mestni klavnici so zaklali od 22. do 29. junija 63 volov, 2 bika,, 11 krav, 78 prašičev, 160 telet, 65 koštrunov in 14 kozličev; vpeljali so 186 kg mesa, 1 prašiča in 32 telet. _ — Otrok je zažgal. V nedeljo je začelo goreti ob po: desetih dopoldne na Razdrtem pri St. Jerneju. Zažgal je štiriinpol leta stari sinček posestnika Hočevarja, ker je dobil vžigalice. 1 \-gorcla je lesena hiša z gospodarskim poslopjem. kobila in enoletno žrebe. Gospodar je bil zavarovan za neznatno vsoto. — Strela. V pondeljek popoldne je udarila strela v kozolec Martina Vidica na Sapu na Dolenjskem. Požarna bramba iz Šmarja je prihitela tkoj z brizgalnico in s pomočjo domačinov so ognjegasci že skoraj zadušili ogenj, ko ie naenkrat zapihal močan veter in zopet razvnel v razpokah skrite iskre. Nato je prišlo še gasilno društvo iz Grosuplja in obe požarni hrambi sta zadušili ogenj. — Konja sta se splašiLa v pondeljek nekemu prevozniku na Nadvojvode Friderika cesti ter zdirjala na Karlovško cesto, kjer sta se ustavila vsled tega, ker je bil poleg hodnika en konj padel. Konja sta se bila ustrašila bliska in groma. — Nezgoda. V pondeljek si je Ivan Papler, /0 let^star občinski ubožec, rodom iz Avšič, ko je šel po stopnicah, zlomil v stopalu desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Kinematograf »Ideal«. »Štirinožni junak«, ta krasna amerikanska jahalna drama z vratolomnimi vajami covvbojev na konjih, premaga-nie divjih volov, predstavljanje izvrstno dresiranega konja, je jako ugajala. Tudi velezani-mivi Pathd-Zurnal in druge slike so lepe. — V petek specialni večer z Nordisk-dramo »Mož s suknjo« (Robert Dinesen). — V soboto amerikanska drama »Baje izgubljeni sin«. Štajersko. — Hrastnik. V nedeljo dne 13. t. m. se vrši javen shod rudarjev ob 3. uri popoldne v gostilni konsumnega društva. Dnevni red: Bra- tovska skladnica in plačevanje provizij. Sodrusri rudarji! Agitirajte. da ne bo nihče manjka!, kafl dolžnost vsakega posameznega je, da se udeleži tega važnega shoda. Sodrugi. ako hočemo doseči uspehe, potem mora prenehati miačnrst m brezbrižnost med nami. Kdor ni z trami, ie proti nam, je torej škodljivec nas vseh. Zaio-rei v nedeljo vsi na shod! — Grozen poizkus samomora. ^ Oefla poročao: Pešec tukajšnjega domobranskem polka št. 26, Franc Bizjak si je dne 30. jung« pognal iz svoje vojaške puške krogljo v glavo. Krogla mu ie razbila in odtrgala celo čeljust, vendar 3afte r glav« w prodrl* Poc*e4 na ranjenca je grozen, vendar je še upanje. <2S mu ohrantio življenje. Vzrok njegovega gr»-nega samomorilnega poizkusa Je baje nesreč« ljubezen. Koroško. }z njržnje do vojaške službe. V Sacltsen- buigu je skočil v Dravo 211etni hlapec Ivan rtuber. nuber je bil letos potrjen k vojakom in ver se m mogel kljub raznim poskusom rešiti v ojaske suknje, je izvršil samomor. Bil je sicer priden delavec m zanesljiv uslužbenec. Truplo utopljenca se njso našli. Iluber je že delj časa l)rjVJ». 'zvrsi samomor, ako ga ne oproste vojaščine. pri ,lzItnini. Užitninski revi-ent A. bcholz je zasačil povodom nepri&ako- npvpri^vi^i,v- °.krail! D°berlaves velike po-Finn p^lJV nje lzvr§!l užitninski nastavljenec m H™ f ™ p.re‘skava se je vršila 17. m. m., druga pa od 30. junija do 4. julija. Pri drugi P°mtf !a zopct. precei velika poneverjenja. Proti Rieglerju se je uvedla stroga preiskava. — samomor glasbenega učitelja V Ce- Ad.CFrSanke UStreli' 28 ’Ct Stari glasbeni učUe!i Goriško. rin odbor orKanizacije naznanja, volilnih ra.zpo^1,ianjem volilnih oklicev in rite n S, P°s,ieio se vsem organiza- cijam in zaupnikom ter se poživljajo sodrugi. k' niso prejel, željenih tiskovin, da s° KSon» oglasijo pr, izvr odboru nri soSu^iT^ Turna v Gorici. Sodrugi se poživljajo, da širi* žrtvovLm*f TT ?d moža d0 moža- Le s 1)0 zitvovalmm delom bo mogoče doseči uspel'1 jarjev "a ml1 ',!,Valu Rn/i^i obravnava Proti Finžgarju I« st?I RoSnn‘na S Je Popolnoma opro- ševalne oknici oziraje se na raZne olaj- ševalne okolščine na 8 mesecev težke ječe. hruonim o-Glas Slobode« zapade skoraj državnemu pravdniku. A delavstvo je pokazalo s tem, da si hoče ustanoviti dnevniK, da je vse nasilstvo vlade ne oplaši, ne odvrne od socialne demokracije. Čim hujši je jarem, tem bolj narašča zavednost delavstva. Bosanskim ir. hercegovskim sodrugom želimo prav od srca. da bi njihov dnevnik uspeval kar najboljše! Svojim domačim sodrugom pa priporočamo, naj ne zaostanejo za bosanskimi sodrugi, ki znaj'' uvaževati svoj tisk. — Utopljenke Zorke Jegličeve v Ljubljanici še niso našli. Te dni je voda narasla in jo utegne Ljubljanica ali Sava vreči na breg. Omenjamo, da je bila Jegličeva oblečena v belo bluzo in Črno krilo, črne nogavice in šolne. Hoteli so jo te dni iskati s posebnim potapljačem iz Trsta, toda ker je voda kalna, ne bo nekaj dni mogoče, četudi poneha dež. — Obilno deževje zadnjih dni ie povzročilo na Barju veliko poplavo. Zaraditega je bilo treba včeraj odpreti Ljubljanico in deroča kalna voda je poplavila vso strugo, ki jo poglabljajo. Delo so morali zaraditega ustaviti. Povodenj je napravila tudi precej škode. — »Glasbena Matica« v Ljubljani javlja svojim članom in vsem slovenskim pevskim društvom, da je priljubljena dr. Schwabova skladba »Zlata kanglica« za mešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija ravnokar v tisku izšla. Ta vesela, sveža, ljubezniva skladba se je tako priljubila, da društva po nji povprašujejo in jo žele izvajati. Ona društva, ki hočeo to delo, ki se je v Matičnih koncertih V Ljubljani, v koncertu podružnice v Trstu, po »Celjskem pevskem društvu« v Celju in po iz- SRBSKE VESTI. Proti bolgarskim poročilom. Belgrad. 9. Tiskovni urad poroča: Najkate-goričneje oporekamo vsem vestem bolgarske brzojavne agenture, po katerih bi bili Bolgari pri Skoplju, Pirotu ali kjerkoli ob srbsko-bol-garski meji dosegli sijajne zmage, vjeli srbsko vojaštvo, zaplenili topove itd. Zlasti so popolnoma napačne vesti o bolgarskih zmagah pri Krivolaku in Kočani. Srbska vojska ie zavzela oba kraia in pomaknila vso svojo fronto naprej. Odkar so Bolgari nastopili ofenzivo proti našim četam, niso dosegli nobenega znatnega uspeha. Bolgarsko umikanje. Belgrad. 9. Šest dni so Bolgari izkušali prov dreti našo bojno črto. Zdaj so se začeli umu kati in zbirati svoje razkropljene čete. V Stipii vlada kolera. Storili so se koraki, da se epi,dex mija omeji. Srbski uspehi. Belgrad. 9. Tiskovni urad objavlja obširn^ podrobnosti o zavzetju Krivolaka od strani srbv skih čet. Knjaževac zavzet od Bolgarov. : Belgrad. 9. Močna bolgarska kolona, ki \ f prestopila srbsko mejo, je vdrla v Knjaževa^ { B. Gotzl, Ljubljana - Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. = Sire* kogaktireiice ! Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb«. IVafiilžfe cene. Ki rh ie branil le majhen srbski oddelek. Po kratkem boju so srbske čete zapustile mesto. Od meje do Knjtižcvca so Bolgari nožcali vse V3SI‘ BOLNIŠNICE ZA SILO. Belgrad. 9. Zaradi velikega števila ranjencev je vojno ministrstvo ukazalo, da se uredi nekoliko poliskih bolnišnic pri Bandid blizu Belgrada. — Metropolit je ukazal, da se po vseh cerkvah moli za srbsko zmago. (Za mir pa ne! Bolgarski popi pa seveda molijo za bolgarsko zmago.) B0, garske VESTI. Bolgarsko napredovanje. Sofija. 8. 17. Stipa so Srbi napravili 'dva silovita naskoka, bili pa so z znatnimi izgubami odbiti Kakor je videti, gredo Srbi za tem. da bi ločili kjustendilsko bolgarsko armado od one, kj operira pri Krasovem in Kočani. To se jira doslej ni posrečilo. Na severu so med Ne-gotinom in Zajeearom že velike bolgarske mase. Zagotavlja sc. da sta Negotiu in Zaiečar že v bolgarskih rokah. Srbska kolona, ki je prišla z juga od Kniazevca proti BelogradčikjL je bila poražena in se je morala umakniti. Knjaževac in Zaiečar bolgarska. Sofija, 9. General Kovačev javlja, da so Bolgari osvojili Knjaževac in Zaječar ter pognali 10.000 Srbov proti jugozapadu. Bolgarske čete nadaljujejo ofenzivo proti Aleksincu m Nišu. .. . Q Srbi se umikajo :* Sofija, 9. Sedma bolgarska divizija je napadla srbsko središče pri Kočani :n ga s pomočjo 12. divizije vrgla nazaj do višav ob Letovski. S tem je prizadeta tudi severno od Stipa ob Bregalnici stoječa moravska divizija. Položaj srbskega centra smatrajo tukaj za kritičen. Armada Ivanova. Sofija, 9. General Ivanov je imel boje z Orki. ki so bili doslej trikrat močnejši od njega. Sedaj mu je dana 10. divizija, ki je stala pn Di-jnotikf in s prednjimi stražami pri Cataldži in Bulajiru. na razpolago. Prihod teh čet se pričakuje vsako uro. S tem pojačanjem bo kriza na južnem bojišču premagana. KDO .IE ZAČEL? Srbi dolže Bolgare. Belgrad, 9. Ker trdi bolgarska vlada, da je povelle za nočni napad na srbske pozicije dne 30. junija, ki je v rokah srbskega vojnega vodstva. falsificiran objavlja »Politika« faksimile tega od podpolkovnika Ebševa podpisanega povelja. Vjeti Bolgari pripovedujejo, da so bili ponoči 30 junija alarmirani. Častniki so Jim pravili, da le Srbija nenadoma napovedala VOin°‘ SRBIJA IN RUMUNIJA. Belgrad, 9- Uradna »Samouprava« govori o razmerju med Srbijo in Rumunijo in pravi, 'da so bili med obema državama vedno pravilni jn prijateljski odnošaji. Sedanje vedenje Rumu-nije le Srbiji tembolj simpatično (I). ker nastopa Romunija za načelo ravnotežja na Baikanu. (V Belgradu morajo biti slepi! Ta država bojar-skih roparjev, pa ravnotežje!) Soglasje interesov opravičuje upanje, da bodo imeli balkanski narodi v Rumuniii dobrega soseda, čigar akcija bo sodelovala za blaginjo vseh balkanskih narodov. (Rumunija bi morala biti vse drugačna, da bi opravičevala take nade.) KDAJ BO RUMUNIJA GOTOVA. Dunaj, 9. Iz Bukarešta javljajo, da bodo priprave rumunske armade za začetek operacij končane do 20. julija. RUMUNIJA IN TURČIJA. Carigrad, 9. Med Porto in turškim poslaništvom v Bukareštu je izredno živahna korespondenca. Rumunski poslanik v Carigradu je imel konferenco z velikim vezirjem, kateremu je razložil rumunsko stališče. Rumunska parnika »Dacian« in »Imperatul Trajan« sta ponoči nenadoma odplula. SRBIJA IN TURČIJA. Carigrad, 8. Srbski delegat Pavlovič se je pripeljal sem. da se pogaja s Turčijo. TEŽKA TURŠKA NEVTRALNOST. Carigrad, 8. V poučenih kr()gih trdijo, da so vesti, češ, da je Turčija od Bolgarske zahtevala vrnitev Tracije, napačna. Tupatam, zlasti v vojaških krogih pa naglašajo, da mora Tur-• čija porabiti položaj v svojo korist. Veliki yezir je poslanikom izjavil, da hoče Turčija ostati nevtralna. vprašanje pa je, če bo mogla. Grška in Turčija. Carigrad, 9. Kljub dosedanjim neuspehom nadaljuje Grška svoj napor, da bi pridobila turško pomoč zoper Bolgarsko. Pravijo, da bi Turčija za ta slučaj zahtevala avtonomijo vsega odrindiega vilaieta in meista. dva otoka in o>rostitev od vsake vojne odškodnine. Turška armada. Carigrad, 9. Vojni minister Izet paša je imel dolgo konferenco z velikim vezirjem in je nato odpotoval k armadi pri Cataldži. RUSIJA IN RUMUNIJA. London, 9. Iz Odese javljajo: Rusko črnomorsko brodovje leži z zakurjenimi kotli pred Sevastopolom. Rusko časopisje pravi, če se Arzjie RuuiiHiiia z&sestl Ig kos bolgarskega Sta izroči to lahko najtežje zapletljale. R«*Ha «e bo trpela, da bi Rumunija na Bolgarskem ropala. RUSIJA MOBILIZIRA? Krakov, 9. Iz Varšave javlja časopisje: V varšavski guberniji so storjeni izredni koraki za mobilizacijo. Vsi častniki, kar jih je na dopustu. so vpoklicani. Rezervisti letnika 1907 so dobili nalog, da se zglase do 15. t. m. Mnogo rezervnih zdravnikov je obveščenih, naj se pripravijo. da bodo vpoklicani. Zdravniki ne dobivajo potnih listov v tujino. Tudi iz Kijeva naznanjajo mobilizacijske priprave. Zadnje vesti. ČEMU JE AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR? London. 8. V poslanski zbornici je vprašal lord Beresford prvega lorda angleške admirali-tete. Churchilla. Če mu je znano, da bo imela Avstro-Ogrska drugo leto tri nove bojne ladje. Churchill je odgovarjal, da ni še v položaju, da bi o tem kaj natančnejšega poročal. — Angleži so o gradnji bojnih ladij po vsem svetu kar najboljše poučeni in o gradnji novih avstrijskih bojnih laij so izvedeli prei nego avstrijsko ljudstvo. Zopet se ponavlja stari škandal, da gradi avstrijska vlada bojne ladje, ne da bi Imela zato dovoljenje poslanske zbornice; Za gržavuc uslužbence nima Stiirgkliova vlada denarja; za nove bojne ladje ga je v Izobilju. KRIŽA NA ČEŠKEM. Dunaj, 9. Vlada je predložila češkemu deželnemu zboru nov volilni red za deželni zbor. v katerem upostavlja četrto kurijo volilcev. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V GALICIJI. Lvov, 8. Iz veleposestniške kurije so izvoljeni: 29 konservativcev, 14 pristašev centruma in 2 vsepoljaka. ESAD PAŠA NA DUNAJU. Rim, 8. Esad paša se je ponoči odpeljal na Dunaj. VOLITEV *NA OGRSKEM. Še en mameluk izvoljen. Budimpešta, 8. Poslanec Kovacs. znan izza atentata na grofa Tiszo., je bil odložil svoj mandat. Pri nadomestni volitvi je bil izvoljen kandidat vladne stranke novi državni tajnik v ministrstvu za notranje zadeve, Perenyi. Izvoljen je bil z veliko večino. NEURJE. Budimpešta, 8. Dopoldne se je nad mestom utrgal oblak. Padlo je toliko vode. da je niso mogli kanali pogoltniti, pa so bile ulice preplavljene. Škoda ie znatna. STRAŠNA EKSPLOZIJA V MLINU. Mlskolcz, 8. V parnem mlinu je nastal ogenj, ki so ga pa kmalu zadušili. Ko je hotela požarna hramba že oditi, je nastala strašna eksplozija, da se je vse zidovje zrušilo. Mlin je pogorel popolnoma. Neka žena ie od strahu umrla. BOLGARSKO SOBRANJE. Novi vojni krediti. Berlin, 9. »I^okalanzeiger« poroča iz Sofije. da bo sobranje v izrednem zasedanju dovolilo nove vojne kredite in sklenilo nakup železnice Dedeagač-Solun. FRANCOSKA BRAMBNA REFORMA. Pariz. 8. Včeraj je zbornica sprejela prvi, danes pa drugi odstavek odločilnega paragrafa 18 brambne reforme. O celem paragrafu se je glasovalo po imenih in je bil sprejet s 344 glasovi proti 220. S tem je triletna vojna služba sklenjena. SUFRAŽETKE. London. 8. Sufražetke so zažgale hišo mi-IJonarja Lewaria v Horwisu v grofiji Lancaster. Hiša je popolnoma razdejana. HOME RULE. London, 8. Poslanska zbornica je v tretjem čitanju sprejela s 352 glasovi proti 242 predlogo o Home Rtile. /T Za zdravje želodca! Cez ga ni! Po njem ti jed diši, Želodec ne opeša In glava ne boli! Zahtevajte izrečno „FLQR1AN“ Zavračajte ponaredbe! V. SMRT VSLED ZAUŽIVANJA OVČJEGA MESA. Adila (Špansko). 8. V vasi Flores de Avila je umrlo 6 oseb. ker so jedle meso garjevih ovac. 18 drugih se bori s smrtjo, mnogo oseb je pa nevarno zbolelo. Meso so bili prodajali z dovoljenjem občinskih živinozdravnikov. Proti občini in živinozdravnikom je uvedena preiskava. Socialno politični pregled. = Odbor »Zveze stavbinskih delavcev v Sarajevu« nam naznanja, da ie Sarajevo za zidarje. tesarje in sploh za vse stavbinske delavce zaprto. Bliža se čas stavke. Odbor »Zveze« se pogaja z delodajalci za novo pogodbo. Dokler trajajo pogajanja, nal ne hodi noben stavbinski delavec v Sarajevo. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdala in zalaga založba »Zarje«. Tiska -^Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Teodor Kunc PreSeroova ulica it. S, I. nadstropje. Damski modni salon za angleška in francoska dela se priporoča. Pozor! Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbeiterwillew. — Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani. Naznanilo in priporočilo. Vljudno naznanjava slav, občinstvu, da sva prevzela staroznano gostilno restavracijo pri BobeilČku na Glincah. Naša dolgoletna praksa v gostilniški stroki zagotavlja, da bova postregla vedno z pristnim vinom ter svežim pivom iz delniške pivovarne Žalec-Laški trg in tudi z dobro kuhinjo in bodo vedno na razpolago mrzla in gorka jedila. Za mnogobrojni obisk se priporočava F. M. Balija. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ■■ šilTraJLnlli. strojev ------------- in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. »Vozna kelesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Moderne srajce - bele in barvaste, z 10°|o popustom v modni in športni trgovini nasproti glavne pošte. tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih jn ::: stalnih cenah ::: P. Magdič, Ljubljana, Postavno varovano s-Ka s-Ka s-Ka s-Ka Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti, dler dler dler W Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje koles. Potniki v severno ln južno AMERIKO se vodjo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejlimi brzoparnikl z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezllčnlm fcrzojavom, na katerih je za vaakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, »vež kruh, postelje, kopel) itd. 29 1w E m & E s; % Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko isakih 14 dat. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26. ------- Občno konsutnno društvo v Idriji azziisnja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo cd 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. redit de 30 dri je cbiesti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. zn Hranilne vlope sprejema društvo vsak dan ned uradnimi urami od 8. zjutraj do li. dopoldne ter }i\ 2. popoldne do 6. 7\ečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa iia'boljša, kajti ra varnost garantira jrenožtnjska in svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Družinski kruh ■'Ul 1 J -i m 4 3 1BBBBBBH 2 1 5 m a m m n m iBBBBBBB iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico44 je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolicoa. — Člani, segajte po njem! ■HilHiES B m m E B m m B b m Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani ID r. z. z o« z* se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje oprav-ljenf tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. I •• •• Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. « ✓ Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. Konsumno društvo za Ljubljano = in okolico ===== registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej 0 od dne vloge 0 do dne dviga. Q hranilne vloge članov po 5J|2 U Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. |l Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. |2 Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta || Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski H nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, II na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. D Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. Načelstvo. ■enaiiai!! ar fr-.' :Š*JŽ >3