PRIMORSKA DELAVSKA EHDTNDST GLAStLO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., štev. 34 - Cena 4 lire TRST, četrtek 8. avgusta 1946. Dvigajmo se gospodarsko, da se bomo lahko trajno in uspešno upirali izkoriščanju in zatiranju! Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Gospodarska aktivizacija Naša Primorska je bila nekdaj v gospodarski organizaciji ena najnarednejših pokrajin bivše Avstroogrske. Na tem ozemlju so se križali jeziki in plemena, a domače ljudstvo se je tako gospodarsko kot kulturno neverjetno naglo dvigalo. Povsod s bile znane naše ljudske hranilnice in posojilnice, razne vrste naših zadrug, od katerih so Delavske zadruge ena najmočnejših evropskih zadružnih ustanov, delavske strokovne organizacije, ki so se vedno borile na razredni osnovi in tudi dosegale znatne uspehe. Z gospodarskim dviganjem, s samostojnostjo našega kmeta, obrtnika in malega trgovca smo tudi dosegli živahno kulturno in politično delovanje, ki je bilo za tedanje razmere zelo napredno. Živahen promet v tržaškem emporiju je blagodejno vplival tudi na neposredno okolico, a vpliv Trsta se je občutil vse tja do Gornje štajerske, Avstrije in Češke, pa do Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Trst je bil tedaj „doma” ter je zato dobro uspeval sam, a tudi vsa njegova domovina je čutila, da ji on nekaj daje. Po priključitvi k Italiji je postal Trst in za njim vsa Julijska krajina neki zu-. nanji privesek, ki nikomur ni dajal življenja, niti ni prejemal toliko, kolikor bi resnično rabil on in njegovo delovno ljudstvo. Poudariti moramo predvsem, da Trst živi le od d el a, od žuljev svojih prebivalcev, saj nima nobenih prirodnih si-rovinskih izvorov v svoji bližnji okolici, kar se tiče industrije. V prometu je pa vedno predstavljal trgov sko-prometno središče, ki je dobavljalo potrebne siro-vine in predmete za zaledje, a z druge strani je zaledijske surovine razdeljeval po svetu. Vsega tega je hkratu zmanjkalo, čim je bil Trst priključen k Italiji. In drugače tudi ni moglo biti. V takem gospodarskem položaju je jasno, da je postalo življenje našega delavstva neznosno in je tudi padala njegova življenjska raven. Če k temu prištejemo fašistično diktaturo, ki je nastopila kmalu po priključitvi Trsta in Julijske krajine k Italiji, je bil delavski razred še posebno prizadet. Prenehalo je tedaj vsako svobodno sindikalno delovanje, zatirale so se delavske in kmečke gospodarske in kulturne ustanove, med Slovenci se je preganjal tudi jezik in vsaka sled slovanstva. Gospodarske in strokovne organizacije, ki so nekdaj krepile stališče našega mestnega in podeželskega delavca, so postale plen fašističnih stremljenj, a vsa njihova premoženja so bila uničena. Veliko število nekdaj cvetočih zadrug, hranilnic in posojilnic je prenehalo živeti in s tem je bilo naše delavstvo oropano ma-terjalne osnove, ki jim je do tedaj omogočala kulturno, prosvetno in politično delovanje. Številna posestva, ki so se nekdaj oslajala na domače denarne ustanove^, so šla na boben, čim so se morala zateči k novim fašističnim posojilnicam. Tako je naše gospodarstvo propadalo za časa 25-letne italijanske okupacije, vse do nove svetovne vojne. Naše obupano podeželsko in mestno delavstvo je videlo v izbruhu nove vojne nov žarek upanja. Zato ni čudno, da se je takoj pravilno orijentiralo in že od prvih časov sabotiralo povsod, kjer je le moglo. Ni bilo prizadeto le slovensko delavstvo, marveč v isti meri tudi italijansko. Zato je bilo prirodno, da se se medsebojno povezali. Posebno močno organizacijsko delo se je opazilo po 8. septembru 1943., ko je primorsko ljudstvo masovno zagrabilo za orožje in si pričelo ustvarjati temelje svobode. Tudi po nemški okupaciji je ostalo stanje isto, do osvoboditve po slavni IV. Armadi. Tedaj se je čutilo takojšnje olajšanje, ki je pa trajalo le 40 dni. 'Oživele so stare zadruge, razredna delavska organizacija je razvila v polni meri svoje delovanje ter mobilizirala ogromno večino našega delavstva. Povsod so se pričela obnovitvena dela in vsakomur je bilo jasno, da "bo pod to upravo v najkrajšem času vsakemu delavcu omogočeno pošteno življenje, zagotovljeno delo in onemogočena vsaka nevarnost novih fašističnih groženj. Ali ni bilo tako. Prišlo je do anglo-ameriške okupacije. V / rstu so se pričeli sestajati reakcionarni elementi, fašisti so pričeli preganjati borce iz narodno osvobodilne vojske, sistematično so se pričele bojkotirati demokratične ustanove, delavske organizacije so čutile jarem novih težkih razmer. Niti ena kmečka zadruga ni mogla zaživeti in delovati tako, kot bi lahko, če bi se uveljavila ljudska oblast. Niti ena hranilnica in posojilnica, od vseh številnih, kolikor smo jih imeli pred ono vojno, ni mogla pričeti s svojim delovanjem. Od vseh delavskih ustanov so edino Enotni sindikati delovali s polno paro, saj so bili prekaljeni v dolgi osvobodilni borbi in so tudi zajeli zares največjo večino našega mestnega in podeželskega delavstva. Ta delavska organizacija se že več kot eno leto bori za gmotno izboljšanje delavskega položaja in odločno vztraja v obrambi vseh delavskih interesov. Kot smo že omenili, so po umiku Jugoslovanske armade naleteli na polno razumevanje vsi protidelavski elementi in pričeli so neusmiljeno gospodarsko gonjo proti delavstvu. Cene življenjskim potrebščinam so rasle in rastejo vsak dan. število brezposelnih se vedno bolj veča, plače so vedno nižje, a dajatve vedno višje. Splošni mezdni sporazum, ki je bil zaključen 1. februarja 1946. je določil sicer skromne mezdne pogoje, ali vendar je nekako iz-gledalo, da bo stanje normalizirano. Takoj na to pa je bil zmanjšan delovni urnik, kar je privedlo do še slabšega stanja, kot je bilo pred pod pisanjem splošnega mezdnega sporazuma. Posebni dodatni mezdni sporazumi za' vsako stroko niso privedli nikamor, saj so bili navezani na omenjeni splošni mezdni sporazum. Skle- panje teh dodatnih sporazumov je bilo vedno zvezano z ogromnimi formalnimi težavami, tako da so bili celo podpisani nekateri sporazumi že po izteku njihovega roka. Splošni mezdni sporazum je namreč predvideval stanje od 1. februarja do 31. julija t. L, ta teden so pa tramvajski nameščenci openskega tramvaja šele podpisali svoj mezdni sporazum. Tako se oblasti in delodajalci igrajo z življenji in usodo našega delavstva. Zaradi tega naši delavci, njihovi otroci in družine vedno bolj hirajo in propadajo. Mi se zavedamo, da je to načrtno uničevanje našega delavstva dobro peračuna-no, zato da bi se zlomila njegova volja in moč. Zavedamo se pa obenem, da- nas bo borba na gospodarskem polju vendarle enkrat privedla do pozitivnega uspeha in nam dala zadoščenje za vse, kar moramo pretrpeti danes. Naši otroci ne bodo več živeli pod takimi pogoji kot živimo mSvetovna javnost je tista, ki je že do-\*\i>™ e™'' Prifa.da tržažkim bro poučena o razmerah v naši pokrajini saj so ga plačal, za časa dolgih Politična morala TELVE nadaljnje s svojim delom pusto. Senja skladišči in poSilja dragocen mate-rijal v Padovo in Benetke, materija! ki ga je plačalo delavstvo in prebivalstvo Trsta, kot potrošniki električne energije. Po prilidu dr. Searpe in inž. Gandaisa, je Centrala iz Benetk poslala Se nekega Gallettija. ki je bil že epuriran v Trstu in je zbežal v Benetke, kjer je postal teh. -niZnj nadzornik banečanskih elektrarn. Naloga teh gospodov je bila kaj kmalu završena in naglo so se opazili tudi konkretni rezultati. Velikemu zaboju, polnemu raznega materijala, ki je bil odposlan pretekli četrtek, se morata dodati ge dva tovorna avtomobila s prikolicami, ki. sta odpeljala 230 stotov telefonskega materijala iz skladišča v Skednju. Kolikor nam je znano, so se delavci u. prlj. in niso hotel} demontirati materij al, ki je bil namenjen za izvoz čez Sočo ter je. zato tukajšnja uprava dala neka za. gotovila. Vendar se pa sprašujemo, kaj misli TELVE s tem svojim pustošenjem, in o krivcih, ki so povzročili te razmere. Odgovorni elementi skušajo vedno in povsod prikriti grozna dejstva, ki težijo njihove vesti, ali ne uspevajo. Tudi v primeru tatvin UNRRA-inih transportov skušajo prevariti dobro obveščenega La Guardio, ki se zgraža samo nad enim od številnih vzrokov in pojavov slabe uprave. Mirovna konferenca bo, upamo, v kratkem zaključena in tedaj bomo povlekli črto ter sešteti velike številke, ki bodo padle na račun tistega, ki ni imel za cilj pravilno in pravično upravljanje naše pokrajine, marveč je zastopal le svoje sebične interese. In takrat bomo gospodarsko, sindikalno, politično in' kulturno spet zaživeli. let visoko plačane električne energije. Ves ta materij^1 je v Trstu potreben in bi bilo celo nujno napravit} širšo mrežo in nove instalacije, ker so postoječe že itak preobremenjene. Smešen je izgovor, da se ta materij dl vozi v Benetke zato, da bi ga tam strokovnjaki popravili. Takih strokovnjakov imamo mi dovolj ter je jasno, da je je to laž. . Zanima nas ovenem če ZVU namerava kaj podvzet} da bi preprečila nadaljnje pustošenje in povračilo vsega materijala kolikor ga je bilo odpeljanega preje. Ves materija! je tukaj potreben, sem. spada, a ZVU je tudi odgovorna za tatvine ali pustošenja, ki se tukaj dogajajo v času njene u- prave. Teleh udarec poljedelshim noteumikom UKAZ ŠT. 141 Z ukazom št. 141 ZVU z dne 27. junija 1946., je* zadala ZVU našim poljedelskim najemnikom in njihovim družinam smrtni udarec. Ukaz št. Ul, M nosi podpis polkovnika Alfreda Bowmana. določa mod drugim sledeče: Člen 1. Odstavek 3. C) Najemnina v gotovini bo izenačena z najemnino v naravnih dajatvah tako,*1 da se najprej določj količina žita, kj ustreza znesku najemnine, in sicer na podlagi določeno cene, ki ga ima ta pridelek ob letu in v kraiu, kjer je bila pogodba sklenjena. Znesek najemnine pa sc bo potem za vsako loto odloga določal tako,, da se pomnoži količina na ta način zaračunanega žita za dotično določeno ceno za vsako leto v kraju, kjer je bila pogodba sklenjena. e) Če se zemljišče stalno uporablja za pašo ali gojenje enega samega pridelka, alj pa je trpelo škodo zaradi vojnih dogodkov, ima obdelovalec najemnik pravico, da zaprosi naj se najemnina določi po razsodbi posebnih komisij prve in druge stopnje, ustanovljenih s čl, IV. tega ukaza ako misli, da mu bo v smislu določb pododstav-ka C) tega odstavka določena najemnina v breme. V tem primeru se bo najemnina določila na osnovi pismene prošnje prizadete stranke, potem, ko bo zaslišana druga stranka: opirala.se bo na dokaze, ki jih podajata stranki in na vse druge nodatke v vaškem posameznem primeru. Komisijam ne bo treba izvajati ali držati pravil civilnega postopka. Najemnina bo določena z odlokom. proti kateremu se lahko vlaga priziv v teku 15 dni. potem ko sta ga stranki prejeli, kakor določa odstavek 3 člena IV tega ukaza. Kot sem že zgoraj omenil, prizadeva ta ukaz ZVU smrtni udarec našim naiemni-kom Večinoma je tem poljedelcem že potekla naiemniška pogodba za časa vojne. Ker za časa vome gospodarji niso smeli radi blokariie odsloviti te najemnike in niti povišati najemnine, so lakoi po končani vojni začeli pošiljati najemnikom odslovil-na pisma, za dobo 11. nov. koncem agrarnega leta. V. Enotni kmetijski sindikat je podvzei takoj potrebne horake pri Z.VU in zahteval od ZVU odlok, ki bi preprečil, da bi stotine in stotino naših najemnikov morale ravno v zimskem času z družinami na cesto. Po dolgem prizadevanju je ZVU izdala ukaz št. 141. ki podaljšuje odlok poljedelskih po godb do konca kmetijskega leta, ki sledi kmetijskemu letu. V katerem ic bilo uradno "razglašeno, da je vojna končana. Če bode torej avgusta meseca 1.1. podpisana mirovna pogodba, se podaljša pogodba do 11. nov. 1947. V tem ukazu pa je tudj odstavek 3b) istega člena, ki daje možnost gospodarjem, da lahko povišajo najemnino do 10 krat toliko kot so najemniki do sedaj plačevali. V pojasnilo ukaza št. 141 je ZVU (oddelek za kmetijstvo) izdala še sledečo izjavo »Pojasnjuje se, da v svrho plačitve najemnine v smislu št 141. znaša cena žitu za tekočo sezono 1945-40 lir 1500 za 100 kg, smatrajoč razliko Ur 750 — kot nagrado za pridelovanje (premio di coltivazione). ki gre v izključno korist najemnikov.« Da se izogne napačnemu tolmačenju, se pripomni, da se v slučaju polovinarske pogodbe izvrši faktična (fisica) razdelitev pridelka: vsak pd obeh pogodbenikov se okoristi (beneficiare) s polno prevzemno ceno (prezzo d’ammasso) ki znaša 2250 lir za 100 kg. Da se da možnost zainteesirančem določiti protivrednost žitu odgovarjajočo najemnino v denarju, se priobčijo uradne cene žitu-v preteklih letih, v svrho določitve najemnine. Leta 1941 cena za 100 kg 155,— lir Leta 1942 cena za 100 kg 175— lir Leta 1943 cena za 100 kg 235.— lir Leta 1944 cena za 100 kg 350.— lir Leta 1945 cena za 100 kg 400.— lir Leta 1946 cena za . 100 kg 1500,— lir Za boljše razumevanje sledečega ukaza, podajamo praktičen primer: Najemnik »X« je plačeval leta 1941 lir 155 mesečne najemnine, to je ista vsota, za katero si takrat kupil '100 kg žita; danes stane 100 kg žita 1500 lir; po ukazu št. 141 poviša gospodar najemnino na lir 1500. To se pravi 10 krat tolikn kot ie plačeval leta 1941. V nekaterih slučajih se zviša letna najemnina od 9000 na 150000 lir. Kmetje -najemniki, ki živijo y tržaški okolici, so po večini vrtnarji, ki pridelujejo izključno zelenjavo. Cena zelenjave vsak dan pada. Tako mora n pr. naš kmet danes prodajati solato na debelo po 4 do 6 lir za kg. paradižnike po 6 do 8 lir, bučice po 8 do 10 lir. Gotovo je. da so cene potem na trgu višje, vendar io ne gre v korist kmetu ampak raznim prekupčevalcem in razpro-dajalcem. Preračunajmo koliko stane našega kmeta pridelovanje 100 kg solate' Solata potrebuje rahlo in dobro gnojeno zemljo. Večina naših kmetov v Tržaški okolici nima živine, prisiljeni so torej kupovati gnoj Voz. gnoja stane danes 800 do 1000 Tir Delavec Stavka ACEGAT Protest tisočev proti krivicam ZVU Tržaško delovno ljudstvo je izpostavljeno marsikaterim krivicam od strani civilne policije. Ena od teh je zaplemba živil, namenjenih stavkujočim. Jasno je, da to ljudstvo ne more molče prenašati teh krivic in da je njegovo razburjenje nad takim plenjenjem povsem upravičeno. Zdaj se bori složno in v strnjenih vrstah za svoje pravice in se ne pusti izigravati. S praznimi izjavami danes ljudstva ne boš odpravil, kajti časi njegovega pasivnega zadržanja so minuli! Vselej bo dalo dušica svojemu ogorčenju nad krivičnim postopanjem civilne policije in oblasti. Naj se da morda pomiriti z izjavami, ki jih je podal-polkovnik Bovvman na tiskovni konferenci? Za ljudstvo so važnejša dejstva kot pa pravilniki o racioniranju živil, in ta dejstva govorijo. Čut za pravico je narodu prirojen. Če mu je oblast ne da. upravičeno odgovori s protestom. V Miljah je oznanila ta protest plat zvona. Celo zaplemba živil se je v tem kraju civilni policiji izjalovila. Naifieščenci ACEGAT-a. so dali izraza svojemu odporu proti krivičnemu postopanju z enodnevno stavko, ki se je pričela v noči od petka na soboto in je prenehala v noč} od sobote na nedeljo. Podrobneje smo že poročali o izjavah, ki jih je podal polkovnik Bovvman na tiskovni konferenci in jih ne bomo ponavljali. Vemo tudi, da so bili vsi kdraki. ki jih je podvzei odbor ACEGAT-a, vse skup .ščine jn sestanek s polkovnikom Smutsom, zaman. PraVega odziva ni bilo nikjer; ne navedeni, ne oblast, niso hoteli pokazati razumevanja za položaj. Člani ACEGAT-a s ose naveličal} dopovedovati gluhim ušesom, segli so po zadnjem sredstvu, ki jim je' preostalo, po stavki. Ljudje, ki se ob zgodnjih jutranjih urah vozijo, v mesto ali iz njega, v pisarne ali Po opravilih, so to pot zaman pričakovali vozov, cestne železnice. Neuspešno čakanje jih je poučilo, da vozov sploh ne bo, da j c stavka ponovno zajela vse nameščence ACEGAT-a. Seveda so tud} vozniki openskega tramvaja takoj pokazali svojo soli-darnjBt in se priključili stavkujočim. A kakor povsod, naletiš na take, ki kazijo sežno odločbo, ki je prav za prav pravilnik, številnim stavkokazom, ki so se zbrali, končno ni preostalo drugega, kot da so se brez protesta osramočeni porazgubili. -V soboto zvečer ob 19. uri sc se sestali nameščenci ACEGAT-a, ki so včlanjeni v E. S., da sprejmejo vlogo, naslovljeno na ZVU, da razpravljajo o položaju, ki je nastal radi stavke in dožene.jo njen uspeh. V tej vlogi ponovno obveščajo ZVU o vzrokih, ki so privedli do stavke. Ponovno poročajo o krivičnem postopanju civilne policije v zadevi zaplembe živil, namenjenih delovnemu ljudstvu. Prepričani so, da ni solidarno z njimi le delavstvo pokrajine same, ki je združeno pričelo stavko, temveč da je solidarno z njimi tudi delovno ljudstvo vsega sveta. S tem pa je stavka dosegla svoj namen. Zato v soboto opolnoči preneha in nameščenci se spet vrnejo na svoje delo. Še enkrat protestirajo proti temu načinu od strani oblasti in zahtevajo, da se vsa zaplenjena živila vrnejo tistemu, komur so bila namenjena in ki je njih edini in upravičeni lastnik — delavstvu. V nasprotnem slučaju se bodo čutili primorane. da ponovno pozovejo delavstvo Julijske krajine na sodelovanje, da bo soglasno podkrepilo zahtevo po rešitvi tega perečega vprašanja in predvsem zahtevo do spoštovanja pravic delovnega ljudstva. Tudi drugi delavci solidarni z nameščenci. Da- pokažejo svojo solidarnost z nameščenci ACEGAT-a. so se delavci v ladjedelnici sv. Marka pridružili stavki. Stavka je trajala od 10 do 10.15 ure. Protestne demonstracije pred ZVU Pred sedežem ZVU na trgu Malta se je oj) 19.30 zbrala velika množica delovnega ljudstva, da protestira proti krivičnemu postopanju, Delegacija treh delavcev je odšla na sedež -ZVU in ponesla s seboj tudi vse številne resolucije, ki so jih izročili zastopniki ACEGAT-a, Arzenala, tovarne strojev, ter vseh drugih podjetij in tovarn. Delegacijo je sprejel eden od častnikov, kajti polkovnik Bovvman je bil odsoten. Pri njem naj bi se delegacija zglasila v torek. Demonstracije niso bile dovoljene, a to n j moglo ubraniti zbrani množici, da ne bi kot mogočna povorka krenila po glavnih mestnih ulicah. S prepevanjem borbenih pesmi je dajala izraza svojemu ogorčenju. Na trgu Garibaldi se je ustavila, da sliši nagovor tovariša iz ACEGAT-a, Potem ko se je slednji zahvalil vsem za izkazano solidarnost, je dejal, da mora ljudstvo nastopiti zoper zaplembo živil prav tako kot tovariši v Miljah. Zaključil je svoj govor z besedami: »Ostati moramo združeni, da se bomo lahko uspešno upirali tej plenitvi živil. Danes smo še enkrat pokazali svojo enotnost in politično zrelost. Manifestirali smo mirno in disciplinirano in bomo še nadalje manifestirali, ker nočemo dopustiti krivic in zlorab.« Da so bile te besede nedeljeno prepričanje vseh demonstrantov, je dokazalo navdušeno ploskanje, ki je sledilo tovariševemu nagovoru. Množica se je nato podala na krožek Rinaldi, toda policija, ki se je pripeljala v dveh kamijonih, je že blokirala vse dohode v ulic0 Čaprin. Prihajali so vedno novi kamijoni policije, a kljub temu je množica še naraščala in manifestirala proti civilni policiji. Agent št. 1979 je takoj potegnil iz žepa samokres. Da bi preprečili kako nepremišljeno in usodno dejanje, je več delavcev interveniralo, tako tud; eden od agentov civilne policije, a streli so že padli. Tudi agent št. 0798 je streljal v zrak, toda vse to ljudstva ni moglo prestrašiti, nasprotno, ostalo je trdno kot zid. vzklikalo proti, civilni policiji in prepevalo partizanske pesmi. Ljudstvo se je razšlo šele okoli 22 ure. skupno stvar, so se tudi tu našli stavko kazi. Tj so se s svojim nastopom znašli v kaj smešnem položaju in tako tudi tej stavki ni manjkalo komike Izzvali so jo kriimirji ACEGAT-a, ki so včlanjeni v Julijskih sindikatih. Povdaritj so menda ho- Češkoslovaška se dviga Praga (IP). Po dolgih pogajanjih je če- j krajevna surovina in da bo nameščeno iz-škoslovaška vlada izdala izredno daleko-1 ključno prebivalstvo domačega kraja. Odrejeni bod0 tudi tipi strojev, ki bodo pod-porovali industrializacijo in mehanizacijo stavbeništva. Vzporedno s tem bo mehanizirano poljedelstvo teh krajev in dokončana elektrifikacija tudi najmanjše in najbolj oddaljene vasi teh krajev. ki dopoljnjujc dveletni gospodarski načrt vlade. S to odločbo so dane vsej administraciji, vsem ministrom in ministrstvom, zlasti pa gospodarskemu svetu in komisiji strokovnjakov širokookvirne, težke in važne naloge. Pri tem padajo v oči zlasti krat- Odprto pismo polk. Bowmanu Gospod polkovnik Bovvman! Izvršni odbor Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov je proučil poročilo, k{ se je pojavilo v tukajšnjem tisku glede pisma, ki ste ga Vi naslovili vodstvu naših sindikatov ter smatra za potrebno pojasniti razne točke, ki se nahajajo v omenjenem poročilu. Ugotavljamo predvsem, da kljub številnim opominom zavezniškim oblastem tudi s strani naše organizacije v zvezi z delitvijo in prodajo prehrambenih artiklov, črne borze itd., itd., Vi in ZVU prvikrat opažate, da so bila pripeljana in razdeljena v tej coni živila izven količine, določene na reden način dobave od strani za to določenih organov ZVU. In vendar le dovolj le bežno nogic dati po mestu, da se ugotovi, koliko živil je izleženih v vseh trgovinah v mestu v prosti prodaji. Tu celo na upoštevamo niti delovania čme borze izven trgovin po cenah, ki sploh niso dostopne delavcem. Ta živila se lahko uvažajo in prosto prodajajo ne da bi se to smatralo kot nezakonito ali označilo kot »nemoralno«. Druge organizacije kot: CLN, Julijski sindikati, Panežsva komisija, itd., itd., so večkrat importirals in razfelTe živež ter ni ZVU nikdar bila vznemirjena zaradi tega, četudi so se delitve vršile s političnim namenom in so zadevale v moralnost. Medtem, ko je tisočem in tisočem otrok pretila lakota v Cassinu, so prihajali v Trst polni kamijoni Papeževe pomoči, ki so vozili skozi celo Italijo in so bili okrašeni z raznimi propagandnimi parolami. Kot Vi pravite, smo tako srečni, da imamo kolikor rabimo: tedaj pa ie to bilo popolnoma zakonito. niti malo nemoralno in ni izdajalo nobenega političnega cilja, mar ne, gospod polkovnik? Ko bila poslana žviila CLN-u iz Mantove v Trst. in ko so bila oddana Julijskim sindikatom, da bi jih razdelili svojim članom, je bilo v nekem tisku obiavljeno. da so mantovanski kmetje poslali to hram tržaškim delavcem v znak solidarnosti. Niti spričo protesta Enotnih sindikatov in zgražanja, da se hrana deli samo članom Julijskih sindikatov, se to n; smatralo kot politična pronaganda, ter ZVU inVi, g. polkovnik, niste imeli kaj opore kati. Takrat je bilo vse zakonito in moralno, takrat niste našli nobenega političnega cilja. Vi. g. polkovnik smatrate, da to deja uje predstavila madež na našem imenu, a mi Vam odgovarjamo, da ie naša borbena preteklost dovolj znana vsem delavcem, pa tudi v tulini. Za časa te borbe so nas oblasti tedanjega režima smatrale za zločince in smatrali so naša dejanja kot protizakonita. Tudi voditelje nedavne stavke je ZVU postavila izven zakona, toda delavci jih še vedno smatrajo za svoje najborbeneiše in najsvetlejše zaupnike. Mi se oziramo na sodbo samo naših delavcev. Vaš namen, prikazati naše dejanja tako kot zahtevajo organi, ki jih Vi zastopate, da bi nas omadeževali pred svetom, bo sodilo naše delavstvo, pa tudi vse demokratične sile sveta. Kolikor smo videli do sedai. smo prepričani, da so z nami solidarni vsi demokrati, ki poznajo naš položaj in borbo delavstva naša pokrajine. Imeli bi še marsikaj povedati o tem, a prepričani smo, da ne bomo u-speli izmiriti Vaša in naša gledišča, oziroma Vaše gledišče in gledišče vsega našega delavstva. Na vsak način bi Vas pa želeli prepričati, da je bilo to pismo napisano z dovoljnim premislekom od strani vseh prizadetih činiteljev, a nikakor pod pritiskom trenutnega in neodgovornega razpoloženja. 1 Izvršni odbor Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov teli svoje izjemno stališče, kajti podali, so kotrajni roki, do katerih morajo biti vse se pred prostore ZVU. da tani s protestom naloge končane sssfese ratSE t »»** •»** darnih elementov zbrala le nešeica ie ves PiJnedlog za novo ustavo. Naj nameravani učinek izostal. Se tem malo- kasneje'do 28 oktobra mOra Ustavodajna narodna skupsema sprejeti zakon o .-dveletnem gospodarskem načrtu ki daje pol-nomoč vladi, da ga uresniči. Komisija strokovnjakov Narodne fronte Čehov in Slovakov je bila že imenovana Prav tako je vlada .odredila, da morajo biti vsi organi javne uprave, vse vodje nacionalizirane industrije, vse institucije in organizacije vsak trenotek na razpolago omenjeni komisiji strokovnjakov. Vsi ministri in njihovi gospodarski organi morajo vsaj do 15. avgusta objaviti svoje pogoje in izraziti svoja mišljenja v pogledu ustvaritve dveletnega načrta. Med glavnimi pogoji gospodarskega načrta in celotne obnove je povečanje industrijske in poljedelske proizvodnje Zato morajo bitj železnice in pošte do konca 1948 na isti višini kakor v 1 1937, poleg tega mora biti do istega roka dograjeno donavsko pristanišče pr} mestu Komarnu, kjer bodo tudi montirane velike in moderne ladjedelnice. Industrijalizacija Slovaške .Kakor je ureditev odnošajev med Čehi in Slovaki v skupni republiki največji politični problem, prav tako je tudi industri-jalizacija Slovaške med največjimi gospodarskimi problemi in zahteva nujno in pošteno rešitev. Ta problem postavlja češkoslovaško vlado pred izredno težko nalogo. Predvsem se bo dogradila do konca 1948 velika hidrocentrala na reki Oravi in na reki Hnilci blizu Dobšina. S podvojeno hitrostjo se mora nadaljevati graditev druge grupe velikih hidrocentral na gorski reki Vah. Vlada je sklenila, da mora industrijski minister vsaj do 15 avgusta pripraviti načrt za preselitev različnih industrijskih in drugih podjetij iz čeških obmejnih krajev (bivši Sudeti) na Slovaško. Prav tako je industrijski minister pooblaščen, da izdela načrte za dograditev, rekonstrukcijo in obnovo cele vrste različnih industrijskih podjetij na Slovaškem, ki že obstojalo. Ko bo ta veliki načrt industrializacije Slovaške izvršen, se bo dvignil življenjski standard Slovakov tako, da bo na isti višini, kot je češki, kar bo vzppdbujevalno vplivalo tudi na rešitev političnega problema obeh bratskih narodov., O siromašnih krajih Ministrstvo industrije stoji P1’61! popolnoma novimi nalogami, ki se tičejo pomoči siromašnim in pasivnim krajem, kakor so predvsem južna Češka, oblast srednjega dela reke Vltave, gorski kraj Podbrdska, kraji na obeh straneh Češkomoravske planjave, dalje Valaško . in pa Slovacko (vzhodna Moravska). V omenjene kraje bodo preseljene zlasti lesna, krznarska in optična industrija iz bivših Sudet, dalje industrije drobne mehanike, elektrotehnike in farmacije. Industrije bodo postavljene tako, da bo povsod izkoriščena domača stane danes, računajoč hrano, 400 do 450 lir dnevno. Solato je potrebno zalivati tudi dvakrat dnevno. V zadnjem času je ACEGAT. sporazumno z ZVU, povišala ceno vodi za kmetijsko uporabo od lir 1,40 an 4,70 za m3. Semenski krompir je stal to zimo d0 50 lir kg. Danes se krompir prodaja na drobno po 16 do 18 lir kg in cena bo verjetno še padla. Položaj malega in srednjega posestnika je težak in postaja z dneva v dan še težji. Položaj poljedelca najemnika pa je naravnost obupen. Garati mora od ranega jutra do poznega večera z vso družino na zemlji, ki ni njegova. Pogodba ga veže z gospodarjem samo za leto dni. Vzel je zemljišče v najem, ko je bilo popolnoma zapuščeno. Z znojem svojega obraza je prekopal in predelal zemljo, da s trudom svojih rok prežiVlje sebe in družino. Iz ust si utrga vsako liro. da prvega lahko plača najemnino .Težko mu je bil0 plačevati do sedaj, nemogoče mu bo v naprej Odlok št. 141 pomeni zanj in za njegovo družino res smrtni udarea Živahna delavnost v Sovjetski zvezi Vedno je Sovjetska zveza izglodala kot neka ogromna tovarna., kjer vse mrgoli in dela. Od severa na jug, od vzhoda na zapad, povsod so zrasla nova industrijska podjetja različnih veličin. V prvih treh petletkah je na ta. način nastalo' 6.000 novih podjetij: torej vsakih 14 ur po ena tovarna. Zaradi tega je tudi Sovjetska zveza edina dežela, ki v zadnjih 16 letih ni poznala brezposelnosti. Po vojni se je to delovanje spet ponovilo, ne samo na obnovitvenem polju, mavrec tudi na ustvarjanju novih industrijskih podjetij. V četrti petletki bo moralo obratovati 5900 novih,industrijskih podjetij, to je vsakih 7 ur se bo moralo ustanoviti novo podjetje. To je dovolj jasen dokaz, kako naglo, se obnavlja v Sovjetski zvezi. Na Kavkazu, več kilometrov od Kaspijske Obale, so že pričeli delovati novi vrelci nafte in to v. raznih pokrajinah kot: Turk- menija, Kazakistan, Baskirija. Ratarija, Ural, kjer rastejo nova petrolejska podjetja in kjer se vedno bolj množijo novi vrelci. Do 1950 leta bo morala biti skupna globina vrelcev petkrat večja kot v letu 1940. Iz zemlje bodo torej lili celi hudourniki črnega zlata proti čistilnicam. Tudi prevozna sredstva, vštevši nova pristanišča bodo pomagala pri razvoju tega delovanja. V Makejevki v Ukrajini, ki je bila močno poškodovana od fašističnih hord, je že pričela delovati visoka peč. Ta visoka peč je druga v Ukrajini po višini zmogljivosti. Kadar bo popolnoma obnovljena, bo imela še večjo sposobnost in bo lahko izdelovala nove kovine. Že prve dni je dajala 1600 ton zlitine. Blizu Makejovke je bil odkrit nov železni rudnik v Krivemrogu. ki predstavlja največji center Sovjetske železne ru Na pomoč poljedelstvu Poljedelskemu ministru je bila naložena dolžnost, da do konca septembra pripravi zakonske predloge o reviziji agrarne reforme iz prva republike, o pospešeni konfiskaciji zemljišč narodnih izdajalcev in O komasaciji zemljišč. Do konca leta mora dopolniti mrežo okrajnih strojnih postaj tako, da bo vsaj v vsakem političnem o-kraju Po ena strojna postaja. Razširjena bo tudi mreža poljedelskih strojnih za-drug, ki bodo opremljene z vsemi potrebnimi stroji. V istem roku mora poljedelsko ministrstvo napraviti spis vseh poljedelskih strojev in strojev, ki so potrebni pri dnevnem življenju gospodinj, da se bo videlo pomanjkanje in potreba strojev vseh vret. Prehrana ljudstva Ministrstvo za prehrano stoji pred nalogo, da še do konca leta izdela predlog o izgradnji industrije življenjskih potrebščin na najbolj moderni osnovi, zlasti v pasivnih krajih, ki so bili že omenjeni. Poseben predlog podobnega zakona, bo izdelan za Slovaško. Dveletni načrt vsebuje tudj zgraditev popolne mreže klavnic mlekarn, hladilnic in vseh naprav, ki olajšujejo distribucijo. D0 konca leta mora biti izdelan zakonski predlog .o masovni prehran; v podjetjih, .šolah in v poljedelstvu. V naj-hitrejšem roku mora bitj izdelan, načrt o P°?l