DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Uhaja kot priloga „SLOVKNCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB» dan poprej. Cena mu jc SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" aa dobivajo zastonj. - Spisi in dopisi naj se pohljajo: Uredniku „DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo; naročnina in inserati pa opravnistvu v semen iSKUi ulicah št. 2. - Naznanilo stane 8 kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 Icr., če se tiska dvakrat, in 15 kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje.
Štev. 14.	V Ljubljani, 17. julija 1890.	Letnik III.
Kaj je novega po svetu?
Dunaj, glavno mesto našega cesarstva, se bo zdatno povečal, ker se bodo mnoga predmestja v okolici ž njim združila v eno občino. Vlada bo to potrdila, a zahteva za-se pravico, da bo ona postavljala povečanemu mestu župana, da ga torej ne bodo več volili mastni odborniki. Upati vendar je, da bi Dunaj tudi v prihodnje ohranil svojo samostojnost in prosto si volil svojega župana. — Lepa je bila slovesnost, ko so umestili novega škofa na Dunaju, dr. Grušo. Dunajčani, vzlasti delavci, rokodelci in obrtniki so novega škofa zelo veseli; napako ima novi škof samo eno, kakor so rekli sv. Oče, da je namreč — prestar, ima že 70 let.
—	Volitve v deželne »bore so se dovršile v Salc-burgu, na Predarlskem iu v Bukovini. Na Salcbur-škem je vzlasti Lienbaher napravil mnogo neprilik med volitvami in posrečilo se mu je, da bo s pomočjo svojih prijateljev-poslancev odločeval med konservativci in liberalci. Predarlsko in Bukovina imata po večini konservativne poslance v deželnih zborih.
—	Češ/eo-nemška uprava komaj pričeta se že podira od nemške in češke strani iu to je povod,
da se bo narodna strast še vedno bolj širila po lepi češki zemlji. — Na Moravskem je ena četrtina prebivalcev, ki so Nemci po rodu, tri četrtine pa je Cehov in vendar imajo Nemci v moravskem deželnem zboru večino poslancev na svoji strani. To je pač očitna krivica, ki se godi Cehom na Moravskem vsled krivičnega volilnega reda. Ali se je čuditi, da češki narod nekako obupan išče pomoči sam v sebi, ker je od drugod nima pričakovati. Zal, da mu jo tudi njegovi sedaj glasno kričeči mladočeški preroki ue bodo donesli, ker ljudje tacih misli znajo pač podirati, a zidati ne umejo. Nemški katoliki na severnem Češkem bodo imeli od 6. do 8. septembra svoj četrti severno-češki katoliški shod. — Kdaj bomo pač Slovenci obhajali prvi tak shod? — V Vinogradih pri Pragi so dobili v šolo za učitelja j uda dasi je v šoli dve tretjini katoliških otrok. Tega pač ni treba pojasnjevati. In vendar najdeš še vedno ljudi, ki pravijo, da je sedanja šola dobra, da torej ni potreba verske šole. — Na Španjskem še vedno kolera straši in pobira ljudi; hvala Bogu, da drugih dežel letos do sedaj še ni obiskala.
Kaj je novega po Slovenskem?
Kranjsko. Pri ustanovi barona Karola Flodnigga za slepe in pri ilirski ustanovi za slepe na Kranjskem je za šolsko leto 1890/91 v odgojilnici za slepe v Lincu praznih več mest. — Za te ustanove smejo prositi na Kranjskem rojeni ubogi, brezpomočni slepi otroci, posebno sirote, obojega spola, ki so sicer po-
polnoma izobražljivi, ter so najmanj sedem in ne več kot 12 let stari. — Otroci, katerim se podele ustanovna mesta, morajo seboj prinesti po jedno nedeljsko obleko in dve navadni obleki, po 3 pare črevljev, 6 srajc, 3 pare spodnjih hlač, 6 parov no-govic in 6 žepnih robcev; pripeljati . se morajo ti
otroci v Ljubljano, odkoder se na ustanovne troške spremijo v odgojilnico v Lincu. — Stariši ali njih varuhi, ki hočejo za svoje otroke ali varovance prositi za jedno ali drugo ustanovno mesto, morajo svoje prošnje, katerim naj prilože krstni list, spričevalo o stavljenih kozah in ubožui list; potem zdravnikovo spričevalo o zdravji dotičnih otrok in njih izobražljivosti, le-sem podati po zadevnem c. kr. okrajnem glavarstvu (v Ljubljani po mestnem magistratu) do 31. julija t. I. c. kr. deželni vladi za Kranjsko.
—	Družba sv. Cirila in Metoda je izdala povodom Ravnikarjeve slavnosti na Vačah lep spis s sliko slavnega škofa in pisatelja Ravnikarja. — V Višnjah pri Ambrusu v Suhi krajini je toča tako zmlatila žito, da so je morali pokositi; enako je napravila veliko škode v Strugah, posebno Podtabrom in na Rapljevem. — Otroci so zažgali skedenj Janezu Lončarju v Šmartnem pri Kranju, sosedu Urbancu je pogorel skedenj, kolarnica in hlevi. — Fr. Bevc od sv. Katarine je sunil Jakoba Kovača v vrat, da je ta kmalu umrl. Bevc se je sam naznanil sodišču.
—	Iz Ilirske Bistrice se poroča: Že mnogo let ni letina pri nas tako lepo kazala, kakor letos. V ponedeljek okolu poldne pa je začel razsajati silen vihar, ulila se je ploha, usula toča, in to je trajalo poldrugo uro. Sreča, da toča ni bila debela in je padala med dežjem, vendar je po bistriški dolini naredila veliko škodo. Najbolj so zadete vasi Spodnji Zemon, Vrbica, Vrbovo in Jasen; uničeni ste dve tretjini pridelkov. Kmetje so upali, da si bodo po
lanski slabi letini nekoliko opomogli, pa ena ura jim je uničila upanje. — V Zagorji ob Savi se j« vstanovilo društvo MSokolu.
Iz Domžal. (Trojna lepa slovesnost.) Zadujo nedeljo smo imeli pri nas prvo sv. obhajilo otrok; bilo je novoobhajancev petdeset dečkov s šopki in deklic v beli obleki z venci na glavi; slovesnost je bila prelepa, govor tako ginljiv, da ni suho ostalo poslušalcem uobeno oko. — Za tem je prišla druga slovesnost. Neka prav pridna deklica, ki se je posebno veselila prvega sv. obhajila, je nevarno zbolela nekaj dni pred prvim sv. obhajilom. Da bi se tudi njej spolnile goreče želje, šli .so jo g. duhovnik obhajat na dom; vsi prvoobhajanci v svatovski obleki so spremili sv. Rešnje Telo na dom k bolui tovarišici, kjer so otroci jokali od žalosti in veselja; žalostni, ker so videli mlado bolnico, veseli ker so bili priče, da je tudi ona prejela sv. obhajilo. Bil je nebeško lep prizor, ko so otroci stali okrog postelje ter solzeč molili za dekličino zdravje. — Popoldne pa je bila tretja slovesnost: blagoslovljen je kapelice in kipa Matere Božje, katero sta napravila za božjo čast vneta Alojzij Nemec in njegova žena; kip je izdelal še mlad a spreten mojster g. Tomšič iz Kamnika. Ljudstva je vse mrgolelo; polno lepili čutil in blagih spominov na ta pomenljivi dan, vračalo se je veselo domu, rekoč: To je bil dan, ki ga je Hospod naredil.
Iz Šmartina pri Litiji, 4. julija. Ljudstvo pripoveduje. da je minolo že več stoletij, ko sta šla
Listek.
Junak v poklicu.
Na samotnem kraju tik železne ceste stoji železniška stražnica št. 36. Kake pol ure je do bližnjih dveh postaj po železnici nazaj ali naprej in dobre pol ure mora železnični čuvaj hoditi do bližnje vaške cerkve, ako mu ob nedeljah dovoli njegova služba, da gre k sv. maši. Zelo samotna je torej ta stražnica, vendar je na zelo važnem kraju. Stoji namreč na mestu, kjer se stranski tir železnice loči od glavnega in kjer je železna proga posebno zelo zavita in napeta, ker drdra hlapon med gorovjem. Železni vlak se približuje stražnici med tesnim presekom, na obeh straneh so visoko nagromadene pečine, kjer je bilo treba le s smodnikom pot zgraditi železni cesti ter se vije memo stražnice po ovinku ali po glavni ali stranski progi med prijaznim poljem dalje ter čuvaju kmalu izgine izpred oči.
Vsled teh vzrokov je ta čuvajnica zelo ue-varna in važna. Le majhna napaka pri postavljanji
znamenj, kadar se vlak približa in zgodila bi se strašna nesreča, ker vzlasti nagliči s silno močjo pridrdrajo navzdol, ter bliskoma zginejo memo stražnice, ki se tedaj v svojih podstavih trese, kakor šibica na vodi. Treba torej na tem nevarnem kraju zanesljivega čuvaja, ki poleg službene navadne prisege se tudi še posebej zaveže, ne ganiti se z mesta v nobenem slučaju, dokler ga ne zamenijo z drugim namestnikom. Pri čuvaju Molnarju, ki sedaj oskrbuje to stražnico, bi seveda ne bila potrebna še posebna prisega, zakaj vsi višji in tovariši njegovi vedo, da ga ni bolj zanesljivega, zvestega in treznega čuvaja, kakor je Molnar, mož zagorel, krepak, star dobrih trideset let.
Zadovoljen in v miru živi naš čuvaj v svoji stražnici z ženo in petletnim sinčkom Jankotom, le nekaj mu greni življenje: žena mu je vedno bo-lehna in sicer, kakor zdravniki pravijo, vsled pomanjkanja krvi; vendar se oba tolažita, da zdrava sapa, krepka hrana in medsobojna ljubezen in pomoč bo vse to doseglo, da sčasoma žena popolno ozdravi. Zadnje dneve se možu žena posebno slabotna dozdeva, a na skrbno njegovo povpraševanje mu vedno
duhovnik in cerkvenik iz Št. Vida pri Zatičini z Najsvetejšim k bolniku v naše hribe. Tedaj je namreč naša župnija spadala še pod Št. Vid. Bil je hud mraz, kakor pripoveduje ljud, ko sta prišla na kraj, ki se zdaj imenuje Sv. Večer. .Morala sta tukaj prenočiti pod hojo, ker blizu ni bilo hišo, zato se kraj zdaj imenuje Sv. Večer.
Postavili so pozneje na toni kraju v spomin križ, ki pa je že strohnel. Že več časa se je govorilo, da bi sozidali znamenje. In res je stalo znamenje gotovo že lansko leto, na sv. Petra in Pavla dan pa smo postavili v znamenje podobo Srca Jezusovega. Podobo je lično izdelal g. Ivan ftubic v Skofji Loki. Imenovani dan so slovesno v sprevodu štirje mladenči nesli podobo iz župnijske cerkve uro daleč na imenovani kraj, za njimi se je zvrstilo 20 parov deklet z venci in svečami. Preč. g. dekan je blagoslovil znamenje ter v prav lepem govoru pojasnil pomen te slavnosti.
S Klanca pri Dobrni. (Kresi.) Odkar so sv. oče Leon XIII. praznik svetih apostolov Cirila in Me-todija z dne 9. marcija preložili na 5. dan julija, kakor se je to že prej ponekod slavilo, od tistega časa se god blagovestnikov slovanskih obhaja lahko spodobnejše. Slovenci so začeli v predvečer svetka po starodavnej navadi slovenskej zažigati krese. To nas spominja: Kakor kresna luč preganja nočno temo, podobno sta sveta brata med našimi pred-stariši z lučjo nauka Kristusovega odpodila dušno temoto v noči neverstva. Za dar krščanstva hvaležni
odgovarja: „Bo že bolje, bo že!" Ni upala popolno razodeti možu svoje bolehnosti, ker ga ni hotela žaliti. Janko jima je bil edin otrok ostal, troje drugih jima je pomrlo. Janino je bil zdrav, kakor riba, igral so je rad na vrtiču za stražnico, toda vselej, ko je irnel kak vlak priti, prihitel je tudi on pred stražnico k očetu. Kakor je bil majhen, vendar je že poznal znamenja ali „signale", prihitel k očetu ter se vstopil za njegov hrbet in ravno takv, vestno pozdravljal mimoderoč vlak, kakor njegov oče.
Večerilo se je že nekega lepega pomladanskega dne, nobo je brez oblakov in rumeno solnce se ravnokar poslavlja za gore; na kiopici pred stražnico sedi čuvaj ter čaka znamenja, da je vlak odšel od bližnje postaje. Naenkrat ga prestraši glasen krik iz vrta; ves iz sebe hiti na vrtič in najde tam svojo ženo — onemoglo, Janko poleg nje joka in jo po-ljubuje, da bi ga mati zopet pogledala. Čuvaj zadene omedlelo ženo, nese jo v stražnico ter jo skuša z drgnenjem in z mrzlo vodo zopet oživiti. Slednjič se mu vendar posreči, žena pogleda.
»Mana, draga moja, kaj se ti je zgodilo?' vprašuje sočutno čuvaj. Bolnica se vedno bolj za-
mladeniči tukajšnji so vzgled svojih vrstnikov po drugih krajih poskusili posnemati prvokrat lani, ter so omenjeno šego pri nas vpeljali. Toda godilo se jim je blizo tako, kakor sv. Cirilu in Metodiju, ko sta med Sloveni vpeljavala sveto vero. Sovražniki slovenske besede so toževali oba in v ječo zapirali. In še le tedaj, ko so se papež poskusili za nedolžno preganjana mučenca, sta za čast božjo in za zve-ličanje duš vneta moža našla več mira pred nasprotniki. Tudi zavoljo početja naših mladeničev se je nekdo pritožil v Celji pri gosposki. Ta je naročila tukaj bivajočemu orožniku, naj preišče nevarnost, ki so jo baje povzrokovali kresi. Ali preiskava je razodela, da vsled ^neznatnega ognja" ni mogla groziti pač nikakoršna nesreča. No, ker so fantje istodobno tudi streljali, a zadeve niso bili, kakor to postavno določilo zahteva, naznanili pri občinskem predstojništvu, na podlagi tega je okrajno glavarstvo zaukazalo županu, naj strelce zavoljo prestopka do-tične postave kaznuje. Občinski predstojnik je torej moral soditi. Neki mladenič, ki se je oglasil kot odgovoren, bil je obsojen ne sicer v zapor, pač pa na platež globe v znesku jednega goldinarja v prid občinskovbožnej blagajnici. Fantje še slutiti niso mogli, nobenemu še na um ni prišlo, da bo z nedolžnim veseljem katerega občana razdražil. Toda nepričakovana sitnoba je strelce za jedno skušnjo obogatila. Zatorej so letos pravočasno županstvu naznanili, da pri kresih, ki se bodo žarili v čast svetemu Cirilu in Metodiju, nameravajo streljati. In
veda, skuša se smehljati, a smehljaj ji zvene na obrazu, ki je vedno bolj bledel. S slabotno desnico prime sinka za roko, z levo pa se oklene vratu ču-vajevega ter mu zašepeta:
„Ljubi moj, jaz kmalu končam. Smrt je blizo; čutila sem to že dolgo, a nisem ti upala razodeti."
„Ne, ne smete umreti", pravi ihteči Janko in tudi čuvaju dero debele solze po zagorelih licih. V tem pa se zasliši „signal". Težko se odtrga Molnar od bolnice, a kliče ga dolžnost. Kakor v sanjah postavi znamenja pri stražnici, pregleda, če je vse v redu ter se postavi z zastavico poleg tira. Le par minut je, a zdi se mu, da je cela večnost, tako težko pričakuje vlaka, ker vedno mu je v mislih, kako je pač bolnici v hiši. Naglič oddrdra in on je takoj pri ženi, ki zopet nezavestna leži na postelji; le na težki sapi čuvaj pozna, da je še živa.
To je bila za Molnarja najhujša poskušnja. Kaj naj stori? Nikjer blizo ni nobenega človeka, nikogar nima, da bi ga poslal po pomoč; sam pa ne sme z mesta, ker pred vlakom ne pride iz vasi domov. In vendar žena ne sme umreti brez pomoči. Treba ji je zdravnika, morda ji pomaga. Z rokama si obu-
13*
res. Zvečer 4. julija nas je praska topičev izvabila	! društvo' svoje nde. Sedež istemu je pa v Ptoji.
izpod strehe. Že ko se je mrak stiskal, smo na Kla-	Društvo bo letos dne 10. avgusta zborovalo v Mari-
nee čuli strelbo od Savinje, a velikanski kres na	boru. Oglasilo se je ie čez 200 pe\cev, ki bodo
Konjiški Gori je meDda želel nadomestiti svetlobo	prišli k zbora. — Gospod učitelj Paulšek v Rafjj
zahajajočega solnca. Po našem gričevji se je preti	je izvrsten čebelar. Pri njem se je due 29. jnnija
očmi pisalea teh vTstic plamen zasvetil prvi pri	zbralo številno čebelarjev iz Podravskih krajev. I>n
Vršniku. sledil mu je drugi nad Kotom, spremljali	j shodu je ob umnem čebelarstvu razlagal marljivi
so ga topiči. isto tako pri Božniku in pri Kožarju	g. dr. Trč iz Maribora. — Dne 23. junija je streli
svetili so tudi na Gorici sred Klanca, zatem v Jev-	udanla v hišo Rojkovo v Dupljeku. Iskra je zadeli
nišji, na Temnjaku. na Rudniku. Tse to si lahko	in usmrtila pri odprtem oknu stoječo deklo Barbaro
opazoval iz obližja toplice. Z onimi kresi po sosednjih	Kranjc in ob enem zažgala in vpepelila poslopje
okolicah jih je nekdo naštel osemnajst. Koneeno se	— '.Ki Mure pri Ljutomeru se nam naznanja: Seni
je na holmcu biizo hiše-zdrarilnice zažari! križ v	smo nisušili mnogo. Trava vzrastla je lepa. Zjutrii
znamenje, da sta ss. Ciril in Melodij na zemlji slo-	!'. junija imeli smo mraz. Trav«, ko smo jo kosili,
vanskej zasadila križ. stavila cerkve in šole. kjer sta	bila je trda. a po pokošenej in za sušitev raztepeoej
s pomočjo ljudstvu razumljive govorice slovenske v	travi videl si vse belo. Toda škode, hvala Bogn
srce svojih poslušalcev zasajala seme nauk3 na križu	slana ni napravila nobene. Poljski prirastki so l*pi
za nas umrlega Vzveličarja. Za .lahko noč* pa je	j v<i. Hrušek in sljiv. če ostanejo, bode veliko, jabeik
tujec-topliear in domači rodoljub še poslušal poleg	malo. — Občinski urad v Pirešici blizo Žalca un-
svetlega križa stoječo družbo moških pevcev in pa	duje slovenski. To zna tudi e. kr. .sodišče v Celji
občudoval pridnih deklet nežne glasove, ki so po	Toda nekateri (ne vsi) goepodje mislijo, da je Ijodstto
tihej dolinici odmevali s prijaznega vrha Cvetnika.	zavoljo uradnikov a ne uradniki zavoljo ljudstva
Ob desetej uri bil je čarobnemu prizoru konec.	Tako se je pripetilo, da je občina od sodišča dobiii
Vtihnili so topiči. ugasnili številni kresi.	neko pismo nemško. Občina ga ni marala vsprejeti
Stajarako. Od 3. avgusta do 4 oktobra bode	a sodišče je odgovorilo, da ona mora nemška pi<ma
v Gradcu .deželna razstava*. Svetli cesar bodo se	vsprejemati. To se je zgodilo že dvakrat. Občina se
dne 2. avgnsU pripeljali v Gradec. Sledeči dan bodo	je obakrat pritožila na Dunaji. a pravosodni miniMer
odprli »deželno razstavo". ki bo v imenovanem	je odgovoril, da sodišče zanaprej mora občini po-
mestu trajala do dne 4. oktobra. — Po vseh krajih,	šiliati samo slovenske dopi*?. Glejte: Kdor pravico
koder prebivajo Slovenci, ima .Slovensko pevsko i	išče. pravico najde. Narodno zavednej občini: Slava1
pajoč pokriva svoj obraz ter skriva solze, ki mu teko po lieih: tedaj pa se okleDe njegovega kolena mali Janko. Čuvaj poljubi svoje dete in rešilna misel mu v tem trenotku šine v glavo. Urno vzame košček papirja in zapiše nanj s tresočo roko: .Stražnica 36. Žena mi umiral Pomoč! Zdravnik!*
Nato pelje Jankota na železnični tir ter mu reče: .Janko, mama so nevarno bolni. Ti jih morebiti rešiš: teci s tem listkom do bližnje postaje tukaj nazaj, ter oddaj listek na postaji kateremu koli človeku, ki ga dobiš. Toda pazi. drži se vedno levega tira. Bog ne daj. da bi šel na desno stran. Ali si zapomnil Janko? Sedaj pa le steči, materi je slabo. Bog s teboj in tvoj angelj varh!" — Čuvaj poljubi š« enkrat sinka, ki srčen vzame listek v roko ter jo urnih nog ubere po železnični progi ter kmalu izgine očetu izpred oči. Čuvaj hiti v hišo. kjer oskrbuje ženo. Bolnica je sicer zopet spregledala, a oko ji je kalno in nemirno bega sem in tja, zdi se, da več moža ne pozna. Zopet nov ndarec za moževo čuteče srce.
.Oh. da bi pač Janko srečno prišel do postaje!* vzdihuje Molnar in polasti se ga silen strah za
dečka. Kaj. ako se mn med potoma prigodi kaki nesreča? Toda kaj naj se mu primeri? Sedaj imi urni Janko že pol pota za seboj, sedaj bo kmalu izza pečin v soteski in potem je brez nevarnosti. 0 Bog, pomagaj nam v tej grozni sili!
Naenkrat pa čuvaj zasliši .signal". Kaj pomeni sedaj to znamenje? si misli čuvaj. Ko odskoči iz hiše in posluša zopet ga sliši in spozna, da je zni menje za posebni vlak. s katerim se vozijo cesarji in dragi imenitni, bogati ljudje. Zvesti služabnik se ozre še enkrat v hišo na bolnico, potem pa hiti na tir. da vse potrebno pripravi za posebni vlak: kakcr v omotici le bolj iz navade opravlja U pot svojo službo. — Toda po katerem tira pač pribiti posebni vlak? Na tem. ne levem tiru ... Za božjo voljo, vsklikne čuvaj, po tem tiru sem dečku nkazal hoditi in Janko bo zdaj ravno v preseki, kjer se še od-raščeni človek težko izogne vlaku.
To je bilo tudi močnemo možu postnšnje preveč: zdi se mn. da se vse vrti okrog njega, zato se oklene znamenja pri stražnici. Srce mn bije, kakor bi mu hotelo počiti, kri mu hiti v glavo ter mu jo hoče razgnati. On zbere vse moči. da bi zaklical n« po-
—	Iz Prevorja pišejo: Pred praznikom ss. Cirila in Metodija smo od farne cerkve opazovali okoli petdeset kresov. -- Žito bilo je lepo. Sadja bode malo.
—	V neko šolo pod Kozjakom v Celjskem okraji je one dni pred binkoštmi večkrat priletela lastavica. Skraja je to razvedrilo učence. Učiteljica pa je dobila priložnost, razlagati dečici, kako da morajo varovati ptičice. Rekla je seveda tudi, da ne smejo razdirati gnjezdov. Toda hudomušna lastavka je gospodično prijela za besedo, skoz štiri šolskoproste dni spravila jo v past. Ko so namreč otroci v sredo po praznikih prišli v šolo, našli so v kotu sprednjega okna gotovo gnjezdo, v katerem je sedela lastavica. Kako zdaj »nadlogo" iz izbe odstraniti? »Učencem slabega vzgleda dajati ne smem", tako je mislila učiteljica, potem je prostor primerno okovarila in te dni petero mladičev več že leta po zraku, »speljali so se" iz gnjezda v šolskej sobi prvega razreda.
Koroško. Slovenci se prav pridno pripravljajo za volitve; vzlasti je v podjunski dolini gibanje zelo živahno; pa tudi v Celovškem, Beljaškem in St. Mo-horskem volilnem okraju so se Slovenci dogovorili z vernimi Nemci, da hočejo skupno postopati pri volitvah proti liberalcem. Bog daj prav obilno vspehov! — Po vsem slovenskem Koroškem goreli so kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu; celo na najvišjih gorah na Jepi, Macnu, Obirju, Peci, Dobraču, Višarjih goreli so lepi kresovi. V Celovcu je P. Stare jezuit lepo pridigoval o življenju naših svetnikov. — Iz Sinče vasi in iz Tinj se poroča, da so posojilnice ondi že vstanovljene. — G. Murija, vrlega poslanca Koroškega, je ondotno »Katoliško politično in gospodarsko društvo" izvolilo za častnega člana. — Preč. g. zlatomašnik Andrej Aljančič, korar stolne cerkve, je imenovan za častnega kamornika sv. Očeta. Čestitamo!
Cerkev
Mladeniške družbe.
Z Dolenjskega piše »Domoljubu" prijatelj dne 12. julija 1890 tako-le: Na Dolenjskem smo imeli sv. Petra dan lepo slavnost. Na Krki se je slovesno ustanovila kanonično potrjena »družba krščanskih mladeničev". Knake družbe so poleg rokodelskih družb najboljši pripomoček, da se režijo mladeniči
magaj. Toda kaj? Tudi če bi klical še glasneje, živa duša ga ne bo slišala. Od gorovja sem se pa že čuje bobnenje, to je bližajoči se vlak. Sedaj bo pač že v preseki, tam, kjer je sedaj Janko, ki si ne ve nikamor pomagati. Kakor brez uma skoči oče naprej, kakor bi hotel detetu na pomoč, ki ga ima zdaj zdaj vlak streti, toda dva, tri korake in zapuste ga moči, toliko da še zasliši sikanje od daleč, sikanje, ki se sliši na vlaku ob času nevarnosti. »Prepozno" vzdihne in omahne poleg stražnice na tla. Očetovo
srce ni zmožno prenašati toliko bolečin. Ubogi čuvaj!
*
* +
Janko pa je med tem hitel po železničnem tiru. Kadar je omagoval, spomnil se je očetovih besed ter zopet začel bolj hiteti; toda noge so mu bile vedno težje in le misel, da zamore z urnim tekanjem rešiti mater, ga Še nekoliko podpira. Kmalu je deček v preseki; na obeh straneh visoke obsekane pečine; dečka je bilo pač strah, ker se je zmračilo. Nekaj strah, nekaj utrujenost sta slabila Jankotu moči. Jela ga je glava boleti, videlo se ni več dobro in tako zadene ob kamen tik tira ter pade z glavo
in šola.
duševnega pogina in te družbe se močno razširjajo po Nemškem, Laškem, Francoskem in tudi po Avstriji, posebno po Dunaju. Rim je podelil družbi obilo odpustkov in milostljivi g. knezoškof ljubljanski so ji podelili svoj blagoslov. Kakšna je bila pa ta slavnost? Zjutraj so imeli mladeniči skupno sv. obhajilo, družbeno sv. mašo in primeren govor. Po-
ravno na železni tir; udaril se je zelo, ter obležal kakor je padel z glavo na železnem tiru, v roki držeč izročeni listek. A ker ga je glava, kamor je padel, zelo bolela, pomaga si čez železni tir ter skoro tik njega obleži z glavico na mehki travi. Cuje od daleč čudno bobnenje, zdi se mu, da se svet trese pod njim, a trud in udarec sta ga tako prevzela, da nima več toliko moči, da bi se umaknil varno
na stran; onemogel sirotej zaspi . . .
*
Vojvoda se vozi v posebnem vlaku nadzorovat svoje vojake pri vajah. Na železnici, po vojašnicah in po krajih, kjer se je imel voziti, pripravljali so se že več časa za sprejem. Tem bolj neprijetno je bilo, da se je med tem odtrgal hud oblak ter je naliv odnesel železni most ravno na oni železni cesti, kjer bi se imel voziti. Ako je hotel vojvoda priti pravočasno k vajam, treba mu je bilo po drugem potu skozi gorovje, izvoli si v ta namen isto pot, katero med drugimi čuva tudi naš Molnar. Na vlaku, ki vozi ljubljenega vojvodo, je seveda vse v najboljšem redu. Dva voditelja sta pri mašini ter pazita skrbno, da se ne pripeti kaka neprilika. Vlak
poldne v društveni sobi mesečni shod in na to so se slovesno sprejemali udje v cerkvi pri altarju sv. Alojzija in Stanislava. Navzoča domača gospoda in bližnji gospod duhovnik, ki je imel do mladeničev primeren govor. Gospod župnik kot vodja je sprejemal ude. Ginljiv je bil prizor, ko so mladeniči z gorečimi svečami v rokah najprej obljubili zvestobo katoliški cerkvi in da hočejo natančno spolnovati božje in cerkvene zapovedi. Lepo je bilo videti, ko so mladeniči med popevanjem primerne Marijine pesmi sprejeli iz rok g. predsednika svetinjico Matere Božje ua vrat in sprejemnico v roke. Marsikdo izmed gledalcev je bil do solz ginjen. Z zahvaljeno pesmijo in slovesnim potrkavanjem se je slavnost končala. Taka društva so vzlasti za sedanje razmere potrebna tudi slovenski mladini.
Dragi čitatelj. gotovo ti je znano pereče soci-jalno vprašanje. Po celi Evropi revščina in nezadovoljnost med delavci. Tudi mi na Kranjskem imamo že socijalno vprašanje in ne v malem obsegu. Spomni se le na lanski štrajk. Odkod pa ta beda med delavci in sploh med vsem ljudstvom raznn peščice bogatinov? Dva vzroka sta: 1. slaba plača in 2. hrepenenje po razkošnosti in zapravljanji. Posebno mladi svet nima skoro druge skrbi, kakor uživati in se veseliti. Da so pa sploh te žalostne socijalne razmere postale mogoče, je pa najprvi vzrok ta. da se je omajal temeljni kamen, na katerem more obstati dobro urejena socijalna družba, zginil je verski duh iz krogov bogatinov in več ali manj
se že bliža kakor blisk hiteč znani nam preseki, kjer brezskrbno počiva tik tira naš mali Janko ; nevarnost zanj je velika: ako ne spazi vodja na vlaku otroka, razmlinčen bo Janko na sto koscev.
V tem že zakriči vodja na mašini, skoči k „ventilu" ter sproži piščalko, ki je glasno naznanila nevarnost: zagledali so dečka pred seboj. S skoro nadčloveško silo trudijo se vstaviti vlak. ki se jim seveda ustavlja z natorno težo in močjo; par korakov pred dečkom se vendar vlak ustavi.
Ljudje v vozovih so vsi prestrašeni, urno odpirajo vrata pri vozovih ter se povprašujejo, kaj ima vse to pomeniti.
„Kaj se je zgodilo? Ali je kak roparski napad? Ali je kaka nesreča pri železnici ?"
Vojvoda stopi iz voza, vidi se mu, da je nekoliko opraskan po obrazu, najbrže se je kam zadel, ko je vlak mahoma obstal in popotnike neprijetno zazibal. Nasproti mu prihiti z lučjo vodja na vlaku, v naročju ima otroka ter naznani vzrok, zakaj da je moral vstaviti vlak. Janko je še vedno držal listek v roki; vojvoda vzame listek ter prebere pri luči, kar je bilo zapisanega.
tudi iz krogov delavcev. Od tod zatiranje, od tod revščina in splošnja nezadovoljnost.
Kako pa pomagati? Omni morbo suum reme-dium. Glavni nauk krščanskih socijalistov, med katere štejemo tudi sv. očeta Leona XIII. je: Človeška družba naj se postavi nazaj na krščanska načela, na načela deset božjih in pet cerkvenih zapovedi. (Leo XIII. v pismu do nemškega cesarja). Na to naj se delodajalci postavnim potom prisilijo, da bolj človeško ravnajo z delavci, delavci naj se pa tudi vadijo zmernosti in zatajevanja. Ker, ako se delavci ne navadijo varčnosti, revščina ne bo zginila tudi, ako se jim plača še tako poviša. Dobro došlo vsakatero društvo, ki deluje v ta namen.
Družba krščanskih mladeničev ima namen, mladeniče obvarovati zapravljanja in jim vcepiti odločno verskega mišljenja in duha. Sredstva v to so: mesečna spoved, natančno spolnovanje verskih dolžnosti, varčnost, zmernost v jedi in pijači, mesečni shod. društvena knjižnica. Pod kaznijo izključenja se pa prepoveduje udom : ples. ponočevanje, grešno znanje, branje liberalnih časnikov iu protiverskih knjig.
Zato je želeti, naj bi se tudi med Slovenci te družbe ustanavljale v blagor udom in srečo vsemu narodu. Ni čuda, da je sedanji breslavski nadškof pred nedavnim tako toplo priporočil te družbe, želeč. da se v vsaki fari ustanovi to ali podobno društvo, enako nadškof mogunški. Tudi ni čuda, da je slo-
„Pri stražnici št. 36 ustavite vlak. Izročite otroka mojemu služabniku". Tako ukazuje vojvoda.
„Visokost, vi ste tudi nekaj ranjeni", pravi zdravnik vojvodin.
„Nič ne de, malo sem se oprašnil, a za-me ne skrbite; vredite svojo apoteko, kmalu jo bodete potrebovali." — Po teh besedah stopi vojvoda zopet v voz in kmalu je zopet vlak v najlepšem diru. kmalu je pri stražnici št. 36.
Z globokim vzdihom se vzbudi Molnar iz omotice. Polno ljudi je okrog njega, jako bogato in dragoceno oblečenih; med njimi mu eden prinese nasproti tudi njegovega Jankota, po katerem čuvaj hlastno stegne svoje roke.
»Počasi", pravi tujec čuvaju, „da ga ne vzbudite, deček namreč spi in počiva." — Kakor je bilo poprej za čuvaja žalosti preveč, tako ga sedaj pre-oblada prevelika nepričakovana sreča. Ni si namreč čuvaj mogel misliti, da bi bilo mogoče rešiti otroka in sedaj ga pestuje v svojem naročju — srečni oče.
V tem pride že zdravnik iz stražnice, kjer je preiskal bolnico ter sporoči vojvodu: „Žena je bolna vsled pomanjkanja krvi in je zato vsled slabosti
veči vodja dunajskih katoličanov dr. Luegger s posebnim veseljem nedavno omenjal, da so na Dunaju skoro v vseh farah ustanovljene te družbe, tudi akademična se je ustanovila in kakor čujem, imamo tudi Slovenci svojega zastopnika v nji. Lanski dunajski shod je tudi iz verskih, nravnih in socijalnih ozirov toplo priporočil družbo krščanskih mladeničev, želeč, da se povsod ustanovi, kjer je količkaj mogoče. Od tistega časa se jih je že precej ustanovilo posebno po Nižjem Avstrijskem.
Slovenski rodoljubi, posebno duhovniki! Znane so vam žalostne razmere med našo možko mladino po trgih, mestih in vaseh. Kolika razuzdanost sem ter tje! Rešite, kar je mogoče rešiti. Sredstvo naj
vam bodo mladeniške družbe. Začetek je storjen. Na Krki je družba že kanonično ustanovljena, v Žužemberku obstoji tudi že eno leto ne brez vspeha. In koliko veselja vžije tudi duhovnik v družbi. Res je nekoliko sitnosti, ali ni je rože brez trnja. Posebno gg. duhovnikom položim misel na mladeniško družbo na srce. In ako bi družba tudi kedaj zaspala, toliko se bo lahko reklo, da hudega ni nič storila, pač pa vsaj mnogo napačnega zabranila.
Ko sem prebiral nedavno Slomškovo »Življenja srečen pot za mladeniče", sem si mislil, ko bi ta blagi prijatelj mladeničev zdaj še živel, gotovo bi z vsemi silami razširjal te družbe. Torej na noge v blagor mladini in v prospeh domovini!
Gospodarske in obrtnijske stvari.
Pogašenje majhnega ognja. Neverjetno je, kolikrat se ravna z ognjem neznansko nespametno in tako neprevidno ravnanje je največkrat krivo strašnih požarov. Pri topljenji masti ali masla, pri spravljanji pepela, pri rabi svetilnic po hlevih in skednjih ne more biti človek nikdar dovolj previden. Ce se pa vendar vkljub vsej previdnosti kaj vname, je treba posebne hladnokrvnosti, da se ogenj hitro pogasi in nevarnost zmanjša. Za vsak slučaj mora biti zmeraj voda v hiši, zlasti zvečer, predno se gre spat, naj se posode z vodo napolnijo. Ce se vname
onemogla. Pri skrbni postrežbi si bo kmalu opomogla."
»Prenesite jo v spalnico na vlak, v bližnjem mestu bo imela zdravniško pomoč in dobro oskrb pri rokah. — Sedaj pa čuvaj, povejte nam, kaj se je zgodilo. Kaj je z vami, kaj z otrokom?"
S tresočim glasom povedal je čuvaj, kar nam je že znano iz pripovedovane dogodbe.
»Vrli mož", pravi vojvoda, »skazali ste se zvestega v svoji službi, ker niste zapustili svojega mesta, dasi vam je bilo v nevarnosti najdražje: žena in otrok. Zahvalite Boga, da se je vse tako srečno izšlo. Dajte mi roko, vrli mož, jaz vas ne bom pozabil." — Zamišljen stopi vojvoda v svoj voz ter slovesno reče svojim spremljevalcem: Gospodje, z junaki se ne ponašajo samo vojaki, ima jih vsak, tudi najnižji stan — junake v svojem poklicu.
In ni jih vojvoda pozabil Molnarjevih; ko je žena ozdravela, bil je čuvaj boljše plačan in prestavljen na lahko stražnico blizo mesta, kjer je svojega sina pošiljal v šolo ter mu naročal, naj vsikdar v svojem poklicu zvesto spolnuje svojo dolžnost.
ponev z mastjo ali maslom, pokrije naj se precej s plebatim pokrovom, ali kako drugo pripravno posodo, potem plamen ugasne, ker mu manjka zraka. Ce nimaš pripravnega pokrova pri roki, zaduši plamen s pepelom ali peskom. Zlasti pa se varuj, da ne priliješ vode, ker to plamen le še poveča. — Kadar gasiš ogenj z vodo, pazi zlasti na to, da jo hitro izliješ, pa ne vse na eno mesto, ampak enakomerno razdeljeno. Z jedno škropilnico vode, ki ima pri svojem kropilu mnogo luknjic, se pogosto več opravi, kot z mnogimi škafi vode, ki se izlijejo na posamezne kraje. Najprej polij tisti kraj, kjer se je ogenj začel, in pojdi od tod vedno naprej, ne da bi kak goreč del izpustil.
Ako plamen vžge obleko kake osebe, kar se pri peči ali v kuhinji lahko primeri, je najbolje, če se dotična oseba vrže na zemljo ter valja semtertje, da na ta način plamen zaduši. Po konci stati je nevarno, ker se plamen dviga in je nevaren glavi in obrazu. Prav dobro je, take osebe oviti z dobro zmočenimi debelimi rjuhami ali robci. — Gorečega petroleja pač nikar ne poskušaj pogasiti z vodo, ampak vrzi nanj prsti, pepela, peska ali gnoja, da ogenj udušiš.
Proti slinarjem ali nagim polžem v »elenjadnem vrtu se priporoča to-le sredstvo. Zakoplji v tla navadne skledice, ki se devajo pod cvetlične lončke. Ko se začne mračiti, nalij vanje za 1 cm. piva. Polžem je pivo ljubše kot vse drugo, zato prilezejo do skledic ter v njih utonejo. Nekdo, ki je poskušal le z dvema skledicama, je pokončal na istem mestu brez truda in z malimi troški 470 polžev.
Po ceni tlak i* apna, pepela in peska. Iz pepela od rujavega premoga, peska in apna se
dii napraviti zmes, ki je prav dobra za tlak po skednjih, hlevih, kolarnicah in vežah, celo za na-pravljanje streh po obokanih poslopjih. V ta namen se ugasi poldrugi del žganega apna, ter se pomeša s polovico tacega peska, ki nima ilovice v sebi in z osmimi deli pepela, presejanega skozi redko sito. Pepel se pomeša z vodo v precej gosto kašo, katere se namaže kakih 15 cm. ua debelo ter se s kelo pogladi. Po hlevih se morajo taka tla, ko so se dobro posušila, namazati s katranom ; na taeih krajih pa, kjer so tla zelo vlagi izpostavljena, z oljnato barvo. Ta se izmije lahko z žajfnico, ne da bi vlaga noter prodrla.
Slab čopič (itenzelj) jHtpraviš, če ga pomočiš v olje ter ž njim potem potegneš enekrati po vročem železu tako, da se ščetine od obeh stranij železa dotaknejo. Na to ga pa hitro vtakni v pripravljeno mrzlo vodo. Čopič je potem dostikrat boljši, kot je bil nov.
Plesnjiv kruh ni dober za naše domače živali. Skoraj splošno se rabi plesnjiv kruh kot piča za našo perutnino. A to ni dobro in se po-

gosto hudo maščuje. Kakor je kruh — če se ga zmerno daje — dobra piča za vse naše domače živali, tako je plesnjiv kruh celo strupen in škodljiv, ker lahko provzroči bolezen ali pa celo smrt in utegne tudi na breje živali nevarno vplivati. l)a se ta nevarnost prepreči in plesujoba na kruhu stori neškodljiva, se priporoča, kruh prej skuhati, predno se da domačim živalim, ker s tem se plesenj pokonča in uapravi neškodljiva.
Da ti rože dalje Ča/ta cvet/t, si pomagaš s tem, da potrgaš kako tretjino popkov, ko so še čisto mladi. Tako dobiš skozi dolgo časa mnogo rož, ki so tudi popolno razvite.
Tržna cena v Mariboru. Pšenica 6 gld. 60 kr., rž 5 gld. 20 kr., ječmen 4 gld. 80 kr., oves 3 gld. 70 kr., koruza 5 gld. 25 kr., proso 5 gld. 45 kr., hajdina 5 gld. 90 kr., krompir 2 gl. 73 kr., vse po hektolitru; liter prosenega pšena 10 kr., žganja 60 kr., piva Ž0 kr., vinskega jesiha 20 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr., kilo govedine 54 kr., teletine 56 kr., mlade svinjetine 56 kr., jajce 2 kr.
Razne vesti.
(Odbor katoliškega političnega drnštva) v Ljubljani je mej drugim v zadnji seji sprejel 44 novih udov ter določil, da se četrti društveni shod vrši v Smledniku v nedeljo, 27. t. m. Prečistiti gosp. državni in deželni poslanec kanonik K lun bode poročal o delovanji državnega zbora; deželni poslanec in odbornik g. Oton Detela o delovanji deželnega zbora. — Društveni odbor vabi tem potom ude in prijatelje društva, vzlasti v Smledniku in okolici, da se vdeleže v obilnem številu. Pričetek ob 4. uri popoldne.
(V Marijanišču) so sklenili 12. julija šolo s slovesno poskušnjo, pri kateri sta bila pričujoča tudi prevzv. gosp. knezoškof in blag. gosp. deželni predsednik baron AVinkler, ki sta oba zelo pohvalila šolo, ki res izvrstno in vspešno deluje. — Bog nakloni sirotam v Marijanišču prav obilno dobrotnikov, da bi vedno več zapuščenih sirot našlo ondi varno zavetje.
("Krščanski detoljnb") z lepo prilogo: Posve-čevanje dneva s svetimi mislimi je ravno kar izšel ter bode gotovo dobrodošel vsem detoljubom.
(Na Vačah) pri Litiji so slovesno obhajali slav-nost dne 13. julija, ko so odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši tržaškega škofa in slovenskega pisatelja Mateja Ravnikarja; ta je bil rojen dne 20. sept. 1776 in je bil 1. 1830 izvoljen za tržaškega škofa. Deloval je posebno vspešno za cerkev in domovino; govoril
in pisal izredno lepo slovenščino ter ji pridobil tudi stolico v bogoslovnici; zapustil je tudi svoje imetje v dobre namene. — Slovesnost se je lepo izvršila, sv. mašo je daroval č. gosp. kanonik Klun, v cerkvi je govoril g. prof. Toma Zupan, zunaj cerkve pa gg. L. Svetec in dr. Vošnjak.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je izdala V. zvezek svoje lepe knjižnice, kjer se popisuje življenje Mat. Ravnikarja, tržaškega škofa. — Tudi ta zvezek prav toplo priporočamo bralcem v naročilo.
(Čč. gg. novomašniki ljubljanske škofije) bodo darovali nove sv. maše po naslednjem redu: Janez Bartelme, 27. julija ob 10. uri v Kočevju: Fr. Ferjančič, 27. julija ob 10. uri ua Uočah; Fr. Fik, 3. avgusta ob 10. uri v Rudniku; Kdvard Koso b ud, 20. julija ob 10. uri v Radovljici; Martin Nemanič, 27. julija ob 10. uri v Metliki; Anton Pfajfar, 3. avgusta ob 6. uri v Selcah; Janez Pfajfar, 3. avgusta ob 10. uri v Selcah; Frančišek Rajčevič, 27. julija ob 10. uri na Trati; Janez Soukup, 20. julija ob '/,6. uri pri čč. gg. uršulinkah v Ljubljani; S. Smitek, 20. julija ob 7. uri pri nunah v Loki; V. Vondrašek, 3. avgusta v Purkarcu na Češkem; Josip W r u s, 20. julija ob 9. uri pri sv. Petru v Ljubljani; Janez Za-knjšek, 27. julija ob V,6. uri pri čč. gg. uršulinkah v Ljubljani; A. Žnidaršič, 3. avgusta ob
10. uri v Dobrepoljfth; Anton Antončič, 20. julija ob 10. uri v Cerkljah na Dolenjskem; Josip Debe-vec, 27. julija ob 10. uri v Begunjah pri Cerknici; Ferdinand Erker, 3. avgusta ob 10. uri pri Stari Cerkvi na Kočevskem; Rudolf G rego ri č, 3. avg. ob 9. uri pri sv. Jakobu v Ljubljani; Dominik Janež, 20. julija ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani; Frančišek Pavlič, 3. avgusta ob 9. uri v Kamniku; Frančišek Pešec, 27. julija ob 10. uri v Toraišlju.
(Na osrednjem bogoslovskem nčiliščn) v Gorici končajo šolsko leto v soboto dne 19. t. m. Goriška nadškofija dobi letos trinajst duhovnikov za pastirsko službo, in sicer 7 Slovencev in 6 Italijanov. Tržaška škofija dobi 23 mladih duhovnikov, poreško-puljska tri, krška dva. Že veliko let ni bilo novomašnikov v imenovanih škofijah, pa tudi pomanjkanje duhovnikov morda nikoli tako veliko.
(Novemašniki lavantinske škofije.) Dno 21., 23. in 25. t. m. bodo v Mariboru posvečeni gg. iz 4. leta: Fr. Brglez st. iz Šentjurija, Fr. Brglez ml. iz Ponikve, Fr. Bartkovič iz Kapele, Fr. Kakuška s Češkega, A. Kolar iz Šentjerneja, Frid. Kukovič iz Celja, Fr. Mandeliček s Češkega, A. Mojzišek s Mo-ravskega, J. Plepelec iz Središča, J. Potovšek od Sv. Marjete, J. Sigel od Sv. Križa, J. Tajek s Češkega, J. Toman s Češkega, R. Vaclavik s Češkega, K. Wenig s Češkega, A. Zavadil z Moravskega; iz 3. leta: J. Ozmec iz Središča, L. Skuhersky s Češkega, M. Štrakelj od Sv. Križa in M. Žekar iz Zusma.
(»Iskrice"). Zbirka pesmij in povestij, spisal Janko Leban, učitelj. — Tudi ta drugi zvezek hrani polno lepega gradiva namenjenega slovenski mladini. Gotovo bo ta knjižica otrokom bistrila glavo in blažila srce, zato jo mladinoljubom priporočamo v naročilo.
(V Trsta) so učenci tamošnje slovenske šole, ki jo podpira šolska »Družba ss. Cirila in Metodija", na praznik slovanskih apostolov bili pri sv. maši, kjer so molili za svoje dobrotnike. Po službi Božji so domoljubi priredili nedolžno veselico. Otroci so peli in deklamovali. Za spomin so dobili podobice ss. Cirila in Metodija.
(Dan ss. Cirila in Metodija) je na Moravskem, kjer počiva truplo sv. Metodija, zapovedan praznik, ker onde sveta brata častijo kot deželna zavetnika ali patrona. Tamošnji knezonadškof kardinal dr. grof Fflrstenberg so imenovani svetek letos odmenili v to, da so izšolanim mladeničem v Olomucu delili zakrament sv. Reda ali mašništva. V Zagrebu, kjer praznik ni zapovedan, se je sveto opravilo vršilo v nedeljo dne 6. julija; slovesno sveto mašo služil je znani učenjak in prelat dr. Rački, pridigal pa župnik
dr. Boroša. Da tudi Slovenci nc zaostajajo, tega pač ni treba praviti. Saj se na tisoče slovenskih rok sklepa vsaki dan, ko bogoljubni udjo »Bratovščine ss. Cirila in Metodija" opravljajo bratovske molitve. Pred štirimi leti smo ustanovili šolsko »Družbo ss. Cirila in Metodija" v podporo učečej se mladeži. Koliko pa je po slovenskem gorovji blesketalo kresov na slavo slavnima blBgovestnikoma, kdo li bi to za-mogel prešteti? In ta hvalevredna prikazen ob enem spričuje, da se tudi domoljubna zavest lepo širi med vernimi mladeniči slovenskimi.
(Sneg) pokril je gore na Tirolskem dne 6. julija. Po Švicarskem je pa sneg dne 1. julija poljščino ponekod skoro popolnoma vničil.
(Pomenljivo ime.) A: Ti, ali si že slišal, da se je naš prijatelj N. oženil; morebiti veš, kako je ime njegovi nevesti? — B: »Tri tisoč goldinarjev", za drugo ime nisem vprašal.
(Napoleon in pajk.) Nekateri Italijani so zelo sovražili Napoleona I.; zato podkupijo njegovega kuharja, ki je bil tudi Italijan, naj ga zastrupi. V začetku se brani kuhar, a slednjič ga vendar premaga pohlep po denarju in zato pri priliki vrže strup v črno kavo, namenjeno za Napoleona. Ravno se je pri oknu stoječi Napoleon pogovarjal s kraljem-namestnikom Evgenom, ko mu prineso kavo; cesar še nekaj časa govori, v tem pa se spusti izpod stropa pajk ter pade v kavo. Napoleon to zapazi ter reče: »Ah, spak, poglejte pajka v kavi!" »Pajek prinaša srečo", odvrne mu eden od generalov. »Ne vera, kakšno srečo naj bi mi pajk prinesel v tem slučaju, le kavo mi je pokazil", pravi cesar; »v stran mi odnesite", veli služabniku. — Kuhar pa je med tem poln skrbi stal v kuhinji, vest se mu je jela vzbujati, zakaj da je to storil. Že hoče sam v dvorano, da bi popravil svojo krivdo, v tem pa sluga prinese kavo nedotakneno, v njej je videl velikega pajka. — Napoleonu in kuharju je pajk v tem slučaju donesel veliko — temo.
(It šele.) Oče: No, Janez, koliko so li jih pa zopet danes neporednežu našteli v šoli, ker se tako kislo držiš? — Sin: Kaj meni mar; jaz se ne menim za to, kar se za mojim hrbtom godi.
(Zdravilo za skopnha.) Star, bogat skopuh je naenkrat zbolel. Zato pokliče zdravnika. »Moja glava je tako težka, kar vse se mi vrti in vse vidim kar po dvoje." Zdravnik preišče bolnika, in ko spomB, da mu ni nič hudega ter ga bolezen že mineva, zapiše mu pred odhodom to-le zdravilo: »Precej pojdite štet svoj denar; ker vse po dvoje vidite, boste našteli dvakrat toliko, kolikor imate in to vas bo tako razveselilo, da bodete precej zdravi."
(Kako je kaj?) vpraša v poletni vročini prijatelj prijatelja. Ej slabo je, mnogo muh in malo denarja.
— O potem si pa lahko pomagaš, da muhe pre-ženeš in denar zaslužiš. Naredi iz vsako muhe slona, kakor to ljudje dobro znajo, potem pa prodajaj dragoceno slonovo kost in denarja bo dovolj.
(Snaga.) Veš, prijatelj, .jaz nesnažnih, umazanih ljudi kar trpeti ne morem; snaga mi je nad vse ljuba: in zato se mi zdi, kakor bi mi nekaj manjkalo, ako so ne umijem — osem dni. — Takih snažnih ljudi je pri nas mnogo najti, ki se umivajo samo ob — nedeljah. — Snažnost je poglavitna podpora trdnega zdravja.
Vabilo na naročbo.
SV Pričelo se je drugo polletje. Ča» Je ponoviti naročnino za tiste, ki dobivajo list, pa ga ie plačali niso. Pa tudi na novo pristopiti uljudno vabimo, a pri novih naročnikih prosimo lepo, da se vselej razločno pridene beseda nov, ker se s tem delo opravniitvu silno zlajia, ko ni treba ie le mučno Iskati. — Ako bi kdo želel ie poprejinje liste 1.1., mu moremo ustreči ie z vsemi letoinjimi itevllkami. ..DOMOLJUB" stane za oelo leto 80 kr.. za pol leto 40. Ha naročila brez poslane naročnine se ne ozira. Naroča se pod naslovom:
Opravništvo »DOMOLJUBA' v Ljubljani.
Tržne cene v Ljubljani
due 10. julija.
	1—	Kr-		gl.	<r.
Pšenica, hktl. . . .	6	82	Špeh povojen, kgr. .	—	70
Rež.....	4	6	Surovo maslo, „	—	70
Ječmen, „ ...	3	58	Jajce, jedno „	_	2
Oves, „ ...	3	57	Mleko, liter ....	—	8
Ajda. „ ...	5	36	Goveje meso, kgr. .	—	59
Proso, „ ...	4	87	Telečje „ „ .	—	54
Koruza, „ ...	4	87	Svinjsko „ „ .	—	62
Krompir, „ ...	4	—	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, „ ...	10	—	Pišanec.....	—	35
Grah.....	10	—	Golob .....	—	17
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr . .	1	45
Maslo, kgr. .	—	90	Slama, „ „ . .	)	45
Mast,	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	20
Špeh svež, „	—	60	„ mehka. „	4	20 1
v LJubljani, kolodvorske ulice,
častiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je preskrbelo na novo z raznimi spominki svojo največjo zalogo vsakovrstnih nadgrobnih spomenikov ter se priporoča istim za obilno naročbo. Prečastitim farnim predstojnikom se najuljudneje priporoča za naročbo umetnih oerkvenih del, kakor altarjev, obhajllnlh miz itd., sploh vsega v to stroko spadajočega dela po najnižji ceni.	(15—9)
Prihodnja številka 7. avgusta.
.DOMOLJUBA" izide dne
Najcenejši, najboljši, preskusen, rujavi lesni pomaz
BARTEL-ov izvirni carbolineum
&£• varuje trajno T^tt (1(5—4) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnjllobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V hlevih razkuiuje.
1 kirr zadoif« za kvadratnih m,'trot. I'regled l>rozpl»čno. Kakoroat neprckoUcno zajamčen«. 6 *Rr. 180 Rl<t. . 100 V*r. 16 Kld. z Dunaja.
Najoenejia karbolna .-Uallna, karbolno apno, kolomaz.
I	Prekupcein rabat.
Mihael Barthel in drogovi,
kemijska tovarna v HatUbonl in na Dunaji, X. okraj, Keplerg-asae »r. 30.
(['stanovljena 1781.)
p0T Zaloga imata brata Eberl v Ljubljani. "^H
J. & S. KESSLER v BRNU,
7 Ferdinandove ulice 7.
Največja, najcenejša zalega pomladanskega ln letnega blaga.
Poletensko ti
i
ki se d;i prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm širo-kosti za
celo obleko
6-5 metra le 3 gld.
Kdor lo jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je.
se razpošiljajo po čudovito ni/.ki ceni in sicer:
po gl. 3'75 3-10 m. za eelo obleko.
po gl. 5.50 3 10 m. za boljšo obleko,
po gl. 8 50 3-10 m. za fino obleko,
po gl. 6 — 2 10 m. /.a ogitač, | franc. piquet-gilet za gl. 1-50, Blago za talarje za prečast.
duhovš':ino(tudi za poletne 1 suknje) 1-20 m široko, meter . . . . gl, |-50 <"'rni pemvienncs in doskins 1 za salonske obleke po 3 25 ni. od gl. 10- - naprej.
Modno blago za gospe.
Karirano in črtasto blago
60 cm. šir. za ponočne suknje in otroška oblačila. 10 m. . . gl. 2-50.
Joupon In trožično blago \
vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3*50, druge vrste . . .. gl 2 80.
Kupi se o priliki! Zeflr-blago. pristno in krasne barve, 75 cui. široko 10 in. le......gl. 3 50
Brokat- in Jacquard-blago, 60 cm. široko, vb h mogočih barv, 10 m. gl 3'60
D oris. najnovejše karirano modnt blago,čista volna, 10 m. prej gld. 10.se-daj le . .__. gl. 6'50.
Nervjr, 90 cm. šir nežno črtano modno blago v najnovejših barvali 10 m. le . . . . . gl. 4-50.
Kašmir,dvojnaširjava,črno
in barvano, 10 m. 4 gl.
Volneni atlas, dvojna šir-java, volneno blago, črne in drugačne modne barve 10 m. . . . . gl 6-50.
Modrotiskan kreton, 10 metrov . . gl 250 in . . . gl. 3-20.
Elegantno in bogato omišljeni uzorei se pošiljajo gospodom krojačem brezplačno.
Ceniki o perilu za gospode in gospč. o galanterijah, uzorei sukna in rezanega blaga brezplačno in franko.
Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—8)
J 63
v X
o
4) U t
t
u
o
u O
J
^ « rj .6 »O
• O r-l r-i &
O ij CO |> 55 H 'O 1» »t N -f
'O co co" -/T m
i O v—I -f
rl	® H
'M Ol	iQ
BI
ai "S	—~ co
» 'O t- t> -ii
.3, .2$, .rt, .rt, rt [5 a 3 "3 oi iri irf si &
o
v T? S
•M tt ^ 2 ® bt)
£«2522 H <S A pq d,
S
najnovejša sestava v raznih velikostih.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!
Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo
Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalnlki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje.
Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljone in po tovarniških cenah
. IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalogi in vsako pojasnilo na zalitevanjc gratis iu fraako.
Razprodajalcem najugodnejši pogoji.	(10—8)
F" Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo.
I
mr J. PSERHOFER-ja na DutjL
I., Ningerstrasse štev.
Kri ^iNtilno ln-ogfljioe, poprej univerzalne krogljice imenovane, zasluzijo po vsej pravici poslednje inje, ker je v resnici premnogo bojeznij, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, innngi z dravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih"ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Skatljica s 15 taoiml krogljicaml stane 21 kr., 1 zavoj S 6 ikatljioami 1 gld. 5 kr., pri nefiankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., H zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev SJ gld. 20 kr. (Menj nego jedeo zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno
JPNevlaofeif pe^e	■*«»&»■ J i «•<*
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovnem navodilu za rabo ime J. Pserbofer in sicer v rudeči barvi. Balzam za ozebljine j. Pserboferjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. Steklenica 50 kr.
Američansko mazilo za protin i gid. 20 kr.
Prašek proti potenju nog Škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam Za gUSO flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice) s^eS\n2T,žcl0deu's,abemu
Angleški Čudežni balzam steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr. Fijakarski prašek proti kašlju itd., skatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr.
Tannochinin-pomada f/d8erhoferJa'najb0,jše ared8tvo zs pospeševanje rasti ias'škatljica Univerzalni obiiž fi^&tSt rslvo proti ranam'otekliDam Ud"1<mSek 50kr"8
TT .	1 v j-1 _	a. W. Bullrich-a. Izvrstno domače zdravilo proti posledicam slabega
Universalna čistilna sol pravljenja, škatlica i gw.
fiazven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-macevtične sDeciialitete in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno tn ceno. -PoeHiatve po pošti izvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa proti povzetju. - Če se denar naprej Se najbolj po poštnej nakaznici), je poštnina dosta nižja, nego prt pošiljatvam s povzetjem.	(12-11)
Navedene špeeijalitete dobijo so tudi v Ljubljani pri lekarnarju O. Pioooll-Ju.
x. X x


I 2 X X X i
I X X X X
X X X X X X
Deželna lekarna
Ludovi
v LJUBLJANI,
priporoča prečast. gospodom du-poskušeua iu po najboljših pred-
pri »Mariji Pomagaj"
Mestni trg št. 11,
hovuikom iu p. n. občinstvu svoja pisih pripravljena zdravila, kot:
PraSek za Murke. Škatljica 30 kr. Kudečl dunajski sok zoper kaSelJ. Stekl. 40 kr. Kuska maža za ozeblino, jako dobro sredstvo.
Lonček 40 kr.
Sallelluo kisla ustna voda. Stekl 50 kr. Salicilno kisli zobni praSek. Škatljica 30 kr. Sirup Iz planinskih zelIS« proti kašlju, hripa-vosti, pljučnim boleznim itd. napravljen iz pravih planinskih zelišč. Stekl. 50 kr., duc. 5 gld.
Strup za podgane, najmočnejše sredstvo. 20 kr. Htrnp za stenice. Steklenica 40 kr. Tinktura za rast las. Steklenica 60 kr. Tinktura za kurja očesa, bradavice in trdo kolo. Stekl. 40 kr., >/. <!«« 2 go><>.
Univerzalni jedila! pra«ek, izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju sploh jako priljubljen. Škatljica z navodom rabe 50 kr.
Univerzalni zdravilni obli« (flajšter) zoper vsakovrstne rane, vnetje otekline itd. Škatljica 30 kr.
Ustna voda dr. Duflos-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. 60 kr.
Voda za čiščenje obraza, pege, ogroe, grinte in druge nečistosti kože. Stekl. 80 kr.
Zobne kapljice. Stekl. 10 kr., duc. 90 kr. Zobni prašek po dr. Helderji z dodatkom sali-cilno-kislega natrona je jako priljubljen. Škatljica 30 kr.
Železnato klueško vino pokrepča želodec. Cena butelji I gold. 20 kr.
Železnato salo iz kitovih jeter najboljše vrste, za krepčanje slabili otrok, katerim manjka krvi. Stekl. 60 kr.
Želodčne kapljic« Marije Pomagaj. Napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog Urezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne želo-dečne bolezni ozdraviti. Stoki. 30 kr., duc. 3 gold.
Medlclnlčnn mila, lepo dišeče poiuade, lasna olja, parfumi, Itd. vedno v zalogi.
Živinska zdravila.
Hoineopatlčne kapllce za prašiče zoper vse prašičje bolozni. Stekl. 30 kr.
PraSek za prašiče po poskušnjah potrjen proti perečemu ognju, vraničnemu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr.
Konjski cvet za utiranje udov, trganje, oteklino, spahnenje šipe na kolenu. Stekl. I gld. Liter 2 gold.
Poskušeni konjski prašek. Zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako se konju vedno po malo daje tega praska, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznim. Zavitek 50 kr.
Poskušeni mlečni in goveji prašek. Ta prašek je skušeno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr.
Pasje krogljice proti pasjim boleznim. Škat. 50 kr. Homeopntlčna lekarna.
Ifrani«k«mDeKian~^Arna S? 'M ^"•»■J" J6' kakor znano, najprva in najstarejša homeopatična lekarna na L	„Nsprii lja,J0 **}« zdra.vlla :z	dobrcte in žistote ter najtočneje. Isto tako se dobe vsa idravlla
H r«ee|iUh napravljena, vedno sveža in najboljše vrste. Po pošti se vsak dan dvakrat razpošilja.
Cenik pošljem, ako se naroči, gratis in franko, v katerem je se veliko več in bolj natančno popisanih zdravil. Frotim vljudno, me p. n. občinstvu priporočati.
Angleški čudoviti balzam, 1 stekl. 10 kr., duc. I gold., 5 duc. 4 gold.
Aromatiiul tobačni prašek, glavo krepčajoče sredstvo. 1 stekl. 20 kr., duc. 2 gold.
BastlerjeTe kapljice zoper kolero, občno znano branilo proti koleri, kolerinu in koliki. Stekl. 35 kr.
Cvet zoper gušo lu napeti vrat. Stekl. 20 kr., due. 2 gold.
Cvet zoper luskine, najboljše sredstvo za odstra-njenje sitnih luskin ua glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. Cena z navodilom rabe 80 kr.
Cvet zoper proti« In revmatizem za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodisi akutnih ali kroničnih. Cena steklenici 50 kr. duc. 5 gold.
Derševe ribje olje najboljše baze, katero jedino zapisujejo zdravniki proti kašlju, škrofeljnoui itd. Mala stekl. 50 kr., velika 96 kr.
Ellaaketaa ustna voda, Stekl. 56 kr.
Franeeva zdravilna esenca, proti boleznim v želodci in na jetrih, mrzlici itd. Stekl. 10 kr., duc. I gold , 5 duc. 4 gold.
Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 50 kr. in I gold.
drenko, tudi želodec krepčujoče vino, iz naj-zdravilnejših gorenjskih rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr.
Horstova voda za oči proti unetiin očem, njih kataraličnim afekcijam. Cena stekl. 50 kr., duc. 3 gl.
Kapljiee za bledlčue, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. Stekl. 40 kr.
Kapljice za krč, neprekosljive, 36 kr., duc. 3 gld.
Kapljice zoper mrzlico. Stekl. 30 kr., dne. 3 gold.
Ktneška pomada pospešuje rast las. Lonček 50 kr.
Kri čistilne krogljice proti vsem boleznim, ki od želodca prihajajo. Cena škatljici 21 kr., zavitek s (i skatl. in navodom rabe I gld. 5 kr., 6 zavitkov 5 gld. 25 kr.
Kri čistilni čuj KUllerJev. Majhen zavitek 75 kr., velik I gold. 30 kr. z navodom rabe vred.
Krogljice za bledico dr. Hiaudu (pocukrane) proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju}. Škatljica velja 60 kr.
Krogljice za trakuljc, gotovo sredstvo proti tra-kulji. Cena z navodom 2 gold.
Mala*a-vino najboljše vrste za prebolele. Stekl. '/< litra 60 kr., '/> litra I gld. 20 kr., liter 2 gld. 20 kr.
Marijiiio-celjskc kapljice, slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Steklenica 20 kr., due. 2 gold., 5 duc. 7 gold. 50 kr.
Maža za gušo, lonček 35 kr.
Maža za kile, za vsakovrstne tudi zastarane I gld.
Obliž zoper kurja očesa, Luzerjev 60 kr., ravno tak od mene le 40 kr.
Pagllano-sirup, pravi iz Plorencije, varuj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold.
(88)
Lad. OrečeL,
lekar.
Izdajatelj: M. Kolar.
Odgovorni urednik: A. Kalu.
Tiska ,,Katoliška Tiskarna",