List 21.
Gospodarske stvari. Kaj je finančni minister baron Pretis
v zbornici poslancev 15. dne t. m.
odgovoril na interpelacijo, ki jo je kranjski poslanec g.
Pfeifer z več druzimi poslanci o davkovskih iztirjevalcih
ministru stavil 26. aprila tega leta.
Gosp. Pfeifer je v tej interpelaciji stavil 3 vprašanja, katerih jedro pa je bila nova naprava davkovskih iztirjevalcev (davkovskih eksekutorjev). Ker ta nova naprava velja za novo težnjo davkoplačevalcev, je uže v zadnjem občnem zboru kranjske kmetijske družbe 29. januarija t. 1« dobil centralni odbor nalog, naj se obrne do visoke vlade, da se to novo breme kmetovalcem odvzame.
Koliko se upati sme, da se to zgodi, kaže nam odgovor finančnega ministra 15. dne t. m. na Pfei-ferjevo interpelacijo, ki se je v bistvenih stvareh tako-le glasil:
Na 1. vprašanje: na katere postave se opira naprava davkovskih iztirjevalcev? odgovoril je minister, da se opira na mnogovrstne cesarske patente. V prejšnjih časih so vojaki kot eksekventi opominjali davkoplačevalce na poplačanje zaostankov, od leta 1860. pa so opravljali to nevojaški eksekventi, po katerih se je pa izvrševanje sekucije večkrat zel6 zavleklo. Rubežen, prodajo zarobljenega blagd itd. izvrševale so druge osebe, navadno pa uradniki iu služabniki c. kr. okrajnih glavarstev; ta opravila so pa njihovo pravo službovanje zadržavala, in to me je — je rekel minister — napotilo, zaprisežene posebne dav-karske iztirjevalce s pogodbo proti odpovedbi umestiti.
Na 2. vprašanje: ali je volja finančae gosp6ske pri irtirjevanju davka ozirati se na čas, v katerem so davkoplačevalci uže kaj pridelali, in tako iztirjevanje davka polajšati? odgovoril je minister tako-le: čas, ki je za sekucijno iztirjanje zaostalega davka odločen, določuje §. 4. postave od 9. marcija 1870. leta; kdor tedaj po preteku tega časa v 14 dneh zastanka ne poplača, iz-tirjati se ima od njega s postavno silo; pri tem iztirje-vanji se pa ozir jemlje na prošnje, ki so jih za odpust aH dalje čakanje vložili kmetovalci, če politična gosposka te prošnje za vtrjene spoznava. Natančno iztirjanje
davkov je pa zato treba , da se v državnem gospodarstvu red ohrani; pri tem pa je vendar tudi okrajnim glavarstvom naročeno , da se taki, katerim je obrok za plačilo podaljšan bil ali katere so take vremenske nezgode zadele, da se jim odpust na davku dovoliti sme, ne nadlegujejo s silo, in še posebno na Kranjskem se celim skupinam davkoplačevalcev dovoljuje obrok za odrajtbo zastankov. Mali zneski se morajo pa iztir-jati, kajti takih malih zneskov je sila veliko. Na kant se pa devajo le taka z dolgovi že preobložena posestva, kjer se je že bati, da pri predolgem čakanju država v zgubo pride. Ce tako posestvo pri očitni dražbi država za mali denar kupi, je to laatoiku le na korist, ker mu država posestvo nazaj da, kakor hitro on zastanek na davku in sekucijce stroške poplača. Kuntaričevo, na 1130 gold. cenjeno posestvo v Vrhovski vasi, ki je v interpelaciji omenjeno, pa država ni kupila za 2 gold., ampak za 378 gold. 63 kr., ker toliko je na davkih in stroških pred drugimi upniki dolgd, dasiravno je za 2 gold. iztirano bilo. Po tem takem država ne napenja vse sile pri iztirjevanji davkov, marveč gre jej le za vzdrževanje pravega reda na postavni poti; pregleda se pa vselej takim, ki se milosti vredne spoznajo.
Na 3. vprašanje: ali je vladi volja davkarske iztirjevalce odpraviti in drugo, davkoplačevalce manj obtežljivo postavno sekucijsko upravo vpeljati? je minister odgovoril tako: za opominjevanje je po naj-višem sklepu od 26. maja 1853. leta določeno 3 kraje, (sedaj 5 soldov) plačila; za drugih 7 dni se ta znesek podvoji; plača se pa le za toliko dni, kolikor jih do-teče od dne opominjevaoja do due plačanega zaostanka; tedaj ne plača vsak, ki se na plačilo opominja, po 1 gld. 5 soldov; zamudni 6% obresti zadenejo po §. 1. postave od 9. marcija 1870. leta pa le take, katerih redni davek z državnimi prikladami vred na leto 50 gold. preseže. Z vpeljavo davkovskih iztirjevalcev se tedaj sekucijski stroški niso povekšali, temveč še zmanjšali so se za toliko, kolikor je znašalo stanišče in opoldanska hrana, ki se je vojaškim eksekventom dajala. Naprava za trdno vpeljanih davkovskih iztirjevalcev se je dosedaj za pripravno izkazala, in dokler velja sedanji sekucijski red, bi njih odprava posameznim dolžnikom sekucijskih stroškov čisto nič ne polajšala, pač pa bi to občni koristi škodovalo. Slednjič je omenil minister, da pripoznava potrebo novega, za vse dežele enakega sekucijskega reda; za obravnavo take postave pride pa še le takrat pravi čas,   kedar   se   državnemu
zboru uže   leta 1876. v prenaredbo predložene davkov-ske postave dovršijo. —
Tako je finančni minister zagovarjal novo napravo davkovskih eksekutorjev in jih — nasproti temu, kar ljudstvo o njih skuša — še za posebno dobroto davkoplačevalcev proklamiral.
Cisto naravno je, da oče svoje dete zagovarja; zato pa bodi tudi nam dovoljeno, da svojo vmes rečemo.
Ker se ministrov odgovor suče le okoli sekucij-8 ki h stroškov, ki so jih prizadjali vojaški eksekventi pn opominjevanji dolžnikov v primeri s temi, ki se za euako opominjevanje sedaj plačujejo, utegne gotovo mikavno biti zvediti, v kakošni razmeri so nekdanji in sedanji sekucijski stroški med seboj. Iz sledečega se utegne razvideti to. Za rubežen in uročenje naznanila prodaje, kar se je ob čaau rubežni zgodilo, plačal je vsakdo 10 kraje; drugi stroški, namreč za cenitev in prodajo zarubijenega blaga so pa znašali po 20, 30 do 50 soldov; le kedar se je zarubljeno blag6 pobiralo (kar se je pa le malokrat zgodilo) prišlo je stroškov na enega po 60, 80 soldov do 1 gold. 20 soldov. Ker se je pa prejšnji čas rubežen in sekucijska dražba le enkrat, k večemu po dvakrat na leto izvrševala, so ti stroški dolžnika le enkrat, k večemu po dvakrat na leto zadeli. Sedaj so pa stroški za rubežen, cenitev, izdelovanje in uročenje oklica prodaje, pa za prvo in drugo dražbo skupaj določeni
od dolga do 5 gold. — 45 kr., od dolga od 5 do 10 gold. — 90 kr., od dolga od 10 do 50 gold. — 1 gold. 60 kr., od dolga od 50 do 100 gold. — 4 gold. 30 kr., od dolga od 100 gold. naprej 8 gold. 60 kr.; k tem   zneskom   pridejo   pa   se  stroški  za strežaja ali klicalca pri dražbi, za cenilca in pa za poganjače , kedar   se   živina  gospodarjem  jemlje,   katere   pa   c.  kr. okrajna goBposka od slučaja do slučaja določuje.
Tu navedeni stroški se ponavljajo pa vsake kvatre, ker imajo davkovski iztirjevalci n&log, dolžnike vsake kvatre eksekvirati.
Po tem se lahko razsodi, katera naprava je davkoplačevalcem bolj ugodna: prejšnja ali sedanja?
------     162   -----