Sfenograpiiïffe ieridif
ber adjtcn Stijmtg
tes tenittifdjett gimteitgps
)U goikif)
Stenografiji zapisnik
osme seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dné 33. decembra 1887.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina in deželnega glavarja namestnik Peter Grasselli. — Vladna zastopnika: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler in vladni svetovalec Martin Hozhevar. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika VII. deželno-zborske seje dne 20. decembra 1887.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 58. Poročilo finančnega odseka o proračunu nor-malno-šolskega zaklada za leto 1888. (k prilogi 3.).
4.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji pedagogiškega društva na Krškem za prenaredbo nekaterih določeb deželnih šolskih zakonov.
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Loški potok za uvrstenje ondotne okrajne ceste med deželne ceste, oziroma za podporo.
6.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o:
§ 3, deželno-kulturnih in zdravstvenih zadevih;
§ 5, o glavni bilanci mestnega posojila ljubljanskega za 1. 1886.
Obseg: Glej dnevni red in samostalni predlog poslanca Jakoba Hren-a in tovarišev; potem rešitev prošenj učiteljev postojnskega, litijskega in črnomaljskega okraja za zboljšanje njih stanja in prošnje nadučitelja Leopolda Belar-ja za zvišanje opravilne doklade.
cmr 22. 7)e$em&ev 1887.
^ttmefenbe : Sorfifsenber : 2cmbe§Î)auptmcum ©uftab @raf $njurn=23alfafiina mtb Sanbe§[)auptmanit=@teliüer* treter j^eter OJraffeÎÎt. — SSertreter ber f. f. jftegienmg: Sanbeëprafibent Slitbreaê greiljerr boit SBinfler mtb iRegtermtgêratlj ÜDÎartin §oj|ebar. — ©ammtiidje SOîitglieber mit Sluêttaïjme mm : ^Çiirftbifc^of ®r. Safob iKiffia.
Saaeêoïbttttna :
1.	liefung bel îjkotoiollel ber VII. Sanbtaglftgung bout 20. ®e* jember 1887.
2.	Wètttijeilungen bel Sanbtaglprafibiuml.
3.	SBeilage 58. Sertit bel ginanjaulidjuffel fiber ben fBoranfdjïag bel Sformaljcfiulfonbel 4>ro 1888 (jur fBetlage 3).
4.	Skünbitdjer Sériât bel SSermaltunglauljcfiufiel fiber bte petition bel pabagogifcfjen Sereine! in ©urïfelb urn SIenbernng einiger Seftimmungen ber £anbel*@ci|uigefege.
5.	3Jîünbiid)er 93eric£)t bel 93ermaïtunglaulfrî)uffel fiber bte ^petition bel ©emeinbeamtel Saferbadj um Gsinreifiung ber bortigen 93e* Siriiftrafje unter bie Sanbelftrafien, bejiefjungltDetje um (subvention.
6.	SGMnbticEier S3eri(i)t bel tRedjenfdjaftlbertii)tl*2luli(i)uffel fiber ben 9îec£)enid)aftêberid)t bel Sanbelaulfdjufjel, unb jttmr p:
§ 3, Sanbelcuitur» unb <santtatl=9lngelegen1)eiten ;
§ 5, fiber bte ijjcmptbiïanj bel SÎnïe^enS ber ©tabt BatbacE) pro 1886.
^ntyatt: ©iefj ®agelorbnung unb felbfiârtbtgen SIntrog bel 91b* georbneten Qaiob §ren unb ©enoffen, bann bie ©rtebigung ber ÎÇetittonen ber (Seïjrer bel Sübeflberger, Sittaier unb Sjdjernetnbier SBejirïeS um Serbefferung tijrer fBergaitniffe unb ber ^petition bel tDberiefjrerl Seopotb 93elàr um @r* ilbfjung ber gunctionljulage.
gegiitn ber Biljung 10 Jiljr 15 pinuten.
Seja se začne ob 15. minuti čez 10. uro.
Deželni glavar:
Konstatiram, da je slavni zbor sklepčen, in otvar-jam sejo.
Prosim gospoda tajnika prebrati zapisnik zadnje
seje.
1.	Branje zapisnika VII. deželno-zborske seje 20. decembra 1887.
1.	Sefmtg be» )J$rotofoiiež ber VII. &anbtagžii$ung bom 20. Sejemkr 1887.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik zadnje seje v slovenskem jeziku. ■— ©ecretar Pfeifer lieSt ba§ ^rotofoC ber fe|ten @i|img trt fiotjenijčfjer ©pradje.)
Želi kdo gospodov k zapisniku besede? (Nihče se ne oglasi. — llčiemanb ntelbet fidj.)
Zapisnik je torej potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2.	SJiittJjeilnngcn bež l*aubtngž)miiibtiimž,
fanbcolimiptinonn:
Sef) iti)erretc£)e folgettbe ^Setitionett:
^etition bež lanb^aftlic^en SattjIei=Dfficiaie§ Sofef fRitter D. ^agliaruccbSiejelftetn um S8erfe|ung in ben blei= benbett 91ul)eftanb mit »oHem SCctitoitatSbejuge pr. 1200 fl.
(Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem ^rittanj* auSjijuffe jugetmefen.)
Prošnja deželnega ingrosista Ivana Kozjeka, da bi se mu pregledale posledice glede zgubljenih službenih let od 25. avgusta 1878 do 16. novembra 1884.
(Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem ^inanj5 augjdiuiie jugetotejen.)
^Jetition be§ gerbinanb ©djulj, SHujeaP^raparatorS, um SSerleipung bež iEitefe unb Sparafterž einež «SKujeal-Slbjuncten».
(Izroči se upravnemu odseku. — SBirb bem 33er= maitunggougj^ujje pgettnefen.)
^jBetition ber @emeirtbet)orftei)urtg in Subajne um ©ubbention fitr ©trafjen* unb 23rucfenf)erfieiiungen auf ben (Semembeftrajjert S3ubajne*(M unb 33ubajne = S)oige= poljane.
(Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem gtnan^ auSfdbuffe jugemiejen.)
Gospod Lavrenčič predlaga prošnjo občine Vipave, da sme naklado na pivo od hektolitra 1 gld. 50 kr. naložiti in pobirati.
(Izroči se upravnemu odseku. — SBirb bem 23er* maltnnggaugjdjuffe jugelutejen.)
Gospod poslanec Kavčič izroča prošnjo županstva senožeškega za podporo za napravo napajališča, oziroma vodoshrana.
(Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem ^inanj= au§fdE)uffe ¿ugemiefen.)
Gospod poslanec Hren predlaga samostojni predlog glede doneskov od zapuščin k normalno-šolskemu zakladu. Prosim gospoda tajnika, da ga prebere.
(Tajnik Pfeifer bere načrt zakona iz priloge 59. — ©ecretdr Pfeifer Itežt ben ©ejejjentttmrf au§ ber S3eilage 59.)
Po opravilnem redu bom postavil ut.emeljenje na dnevni red prihodnje seje in prosil gospoda predlagatelja, da svoj predlog utemeljuje.
Preidemo k dnevnemu redu.
3.	Priloga 58. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1888. (k prilogi 3.).
3.	šSeiiage 58. 93crid|t bež gin n 115 au» f rij u jf e§ liber beti SSoranfd)iag bež ^orraalidjulfonbcž ipro 1888 (§ur Seiiage 3).
Poročevalec šuklje:
Slavni zbor! Predno preidem k prilogi 58., k poročilu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1888., izprosil bi si dovoljenje slavne zbornice, da smem prej poročati v imenu finančnega odseka o nekaterih učiteljskih peticijah za zboljšanje plač, kajti ta predmet je v neki direktni zvezi s proračunom normalno-šolskega zaklada, in le po neki pomoti izostala je ta točka iz današnjega dnevnega reda.
Prosim torej dovoljenja slavnega zbora, da smem poročati o teh peticijah, predno preidem na prilogo 58.
Deželni glavar:
Ker dotične peticije niso razvidne v današnjem dnevnem redu, prosim gospode, naj se izjavijo, imajo li kaj proti temu, da gospod poročevalec o teh peticijah poroča.
(Po kratkem odmoru. — 9iacf) einer fnrjen ^auje.) Ker ni ugovora smatram, da je slavni zbor zadovoljen, da se poroča.
Poročevalec Suklje:
Izročili so peticije učitelji litijskega, postojnskega in črnomaljskega okraja, potem je bila izročena tudi prošnja pedagogičnega društva v Krškem, katera se je v nekem oziru obravnavala tudi v finančnem odseku, dočim bode upravnemu odseku poročati o večini njene vsebine. V vseh peticijah nahajamo skorej ene in iste želje, da si lahko usojam poročati o teh peticijah sumarično.
Učitelji imenovanih okrajev prosijo prvič, naj se jim v pokojnino všteva tudi provizorna službena doba. t. j. službena leta pred učiteljskim izpitom. Finančni odsek je bil mnenja, da tej prošnji ne gre pritrditi, in sicer prvič zarad tega ne, ker bi taka sprememba bila v nasprotstvu s § 56. drž. šolskega zakona z dne 14. maja 1869. 1. Ta paragraf določuje, da je vštevna le ona službena doba, katero je dotičnik dostal po svojem učiteljskem izpitu, bodisi kot definitivno, bodisi kot provizorno nameščeni učitelj. Torej deželni zbor ni kompetenten predrugačiti določil državnega šolskega
zakona, ob enem pa se lahko zanaprej pové, da državni zbor ne bode voljan iz svoje inicijaf.ive pre-narediti kaj v tem vprašanji in zarad tega se lahko odkloni ta prošnja.
Iz druge strani je pa pomisliti, da bi s tem le škodovali šolstvu našemu in ravnali ne na korist,, ampak v kvar našemu šolskemu interesu.
Sedaj namreč se vštevajo le leta po učiteljskem izpitu. V interesu našega šolstva je gotovo, da so vsi učitelji kar hitro mogoče v istini postavno kvalifiko-vani, da imajo v istini svedočbe o vseh postavnih izpitih. Ker se sedaj doba pred izpitom ne všteva, je to nagib za učitelje, da kar hitro mogoče skrbé napraviti svoj izpit. To bi, ako ustrežemo želji dotičnih peticij, odpadlo, in imeli bi mnogo starejih učiteljev brez učiteljskega izpita, kar bi le na kvar bilo našemu šolstvu. Iz teh razlogov misli finančni odsek, da ne gre pritrditi temu petitu in nasvetuje, slavni zbor naj odkloni to točko učiteljskih peticij.
Druga želja učiteljev meri na to, naj se sedanja 401etna službena doba skrajša na 35 let. Tudi temu finančni odsek ne moré pritrditi, kajti razvideti je, da učitelji v primerno mladih letih lahko pridejo do svojega učiteljskega izpita, torej do pravice gledé pokojnine — učitelj, počez rečeno, lahko z 22 do 23 leti, učiteljice pa navadno še nekoliko prej. Ni torej povoda, da bi se službena doba, ki sedaj obsega 40 let, skrčila na 35 let.
Učitelji postojnskega okraja zahtevajo tretjič, naj se drugače razvrstijo učiteljske plače na Krasu. Vsled večje draginje, ki obstoji na Krasu, mislijo namreč postojnski učitelji, da bi trebalo tako razvrstiti učiteljske službe na Krasu, da se uredé po številu razredov in da bi n. pr. na vseh kraških četverorazrednicah ne samo nadučitelj, temveč tudi drugi in tretji učitelj bila v prvem plačilnem razredu, torej z letno plačo 600 gld. Finančni odsek ni bil mnenja, da bi šlo pritrditi tej želji. On opozarja na to, da bi se s tem morala predrugačiti §§ 38. in 39. deželnega zakona z dné 29. marca 1879. L' Islina je po mojem mnenji, da določba tega deželnega zakona ni ravno ideal, da je uvrstitev po golih odstotkih učiteljskega osobja nekako preveč mehanična. Iz druge strani pa se mora priznavati, da bi se ta zgolj vnanji moment še mnogo bolj poostril, ako se ne bi gledalo ne na starost, ne na sposobnost, ne na kvalifikacijo dotičnega učitelja, temveč zgolj na faktum, ali službuje na eno- ali večrazredni šoli.
Vsled tega je bil finančni odsek mnenja, da je odkloniti tudi ta prošnja.
Učitelji litijskega okraja prosijo dalje, naj se počitnice raztegnejo od 6 tednov na 2 meseca. Tukaj je zopet opozarjati, da bi se temu petitu moralo ugovarjati ravno iz pedagogičnega stališča. 2e na srednjih šolah se čujejo sodbe od skušenih pedagogov, da so dvamesečne počitnice predolge, da mladina v tem času veliko preveč pozabi, kaj celo v ljudskih šolah. Potem je poudarjati, da za to ni pristojen ne deželni zbor, ne državni zbor, ampak da to spada v ekse-kutivno področje, v katero segati deželnemu zboru ni mogoče.
Prosilo se je dalje, in sicer v vseh peticijah, naj se petletnice odmerijo, ne kakor sedaj po minimalni plači, temveč po dejanskih plačah. Tu je pritegniti tudi prošnjo pedagogičnega društva krškega, katero se izraža v istem smislu, kakor vse druge učiteljske peticije, s katerimi se je nam danes baviti. Glede tega je moral finančni odsek razjasniti naj pred neko pomoto, v katerej se očividno nahajajo naši učitelji. Oni poudarjajo v svojih prošnjah, da je enako razmerje tudi v drugih kronovinah. Temu ni tako, temveč je razvidno iz dotičnih deželnih zakonov, da v vseh tistih kronovinah, kjer so ustanovljene petletnice, se odmerjajo le od najmanjše plače, ne pa od dejanske. Opozarjam zlasti na sosedne dežele, tako n. pr. na § 27. štajerskega deželnega zakona z dne 4. februarija 1870. 1, na § 19. koroškega zakona z dne 17. januarija 1870. L, na § 30. goriškega in § 29. isterskega deželnega zakona. Povsod vidimo, da ravno tako računijo, da se te petletnice v sosednih deželah ravno tako odmerjajo, kakor pri nas. Potem pa, gospoda, je treba pomisliti tudi finančni efekt, katerega bi morala taka sprememba imeti. Deželno knjigovodstvo, katero je povprašal poročevalec, predno je s svojim nasvetom stopil pred finančni odsek, izračunilo je, da bi bilo, ako se ustreže tej želji, treba zvišati potrebščino nor-malno-šolskega zaklada za 4190 gld. Ako pomislimo, da potrebščina tega zaklada raste z vsakim letom, da smo od lanskega leta poskočili za 8300 gld. in ako gremo do leta 1883. nazaj, poskočili skorej za 48000 gld., potem je razvidno, da deželni zbor sedaj ni v položaji, da bi zamogel ustreči tej prošnji.
Zadnja želja, katera se nahaja v teh peticijah meri na to, naj se dovoli stanovninska priklada onim učiteljem na večrazrednih ljudskih šolah, kateri nimajo prostega stanovanja ali primerne stanovine. Finančni odsek je bil pač mnenja, da je položaj takih učiteljev v istini težaven, da je posebno učitelju — ne tako učiteljici — težavno službovati s 400 gld. do 450 gld. na leto v kakem trgu ali mestici in plačevati drago stanovanje, akoravno nima nobenih opravilnih doklad, čestokrat tudi nobenega stranskega zaslužka. Finančni odsek pa je moral gledati na denarni efekt, in iz računov deželnega knjigovodstva je razvidno, da bi v tem slučaji, ako bi le po 40 gld. hoteli dajati takim učiteljem stanovninske priklade, morali zvišati kredit za naše ljudsko šolstvo zopet za 7560 gld. To so številke, katere tako jasno govore, da jim o sedanjem položaji tudi finančni odsek ni mogel ugovarjati.
Finančni odsek je torej bil mnenja, naj se za letos odkloni tudi ta terjatev ljudskih učiteljev. Zato pa bode pri proračunu normalno-šolskega zaklada, pri oni točki, katera zadeva podpore, nasvetoval, ravno z ozirom na take učitelje neko večjo svoto. Vsled tega in ozirajoč se na razloge, katere omenjati mi je bila čast, nasvetuje finančni odsek, da se odklonijo prošnje učiteljev litijskega, postojnskega in črnomaljskega okraja, ob enem pa tudi prošnja pedagogiškega društva v Krškem, v kolikor pride v poštev pri tej priliki.
(Obvelja. — Slttgenontmen.)
Preidem sedaj k poročilu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1888., pril. 58.
Ker je priloga o pravem času bila izročena gospodom poslancem, prosim dovoljenja, da bom čital le končne nasvete, katere stavlja pri tej priliki finančni odsek. Popraviti mi je le neko majhno tiskovno pomoto, ki se je po naključji vrinila v poročilo. Na tretji strani je dohodkarina izkazana le z 299576 gld., to je treba zvišati za 2 gld. tako, da se bode glasila 299578 gld. in analogno popraviti tudi druge številke. Na končni efekt pa to nima čisto nobenega vpliva, ampak okrogli znesek 10°/o priklade bode proračunjen kakor sedaj na 140100 gld.
Nasveti finančnega odseka se glasé (bere — íie§t):
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	) Proračun normalno-šolskega zaklada za 1.1888.
s potrebščino...................... 275 738 gld. 66 kr.
z zaklado....................	23 765 » 40 »
in s primanjkljajem ....	251973 gld. 26 kr.
ali v okrogli svoti............. 252000 » — »
se odobri.
©er SSorattjcfiiag beg 3Iormaíjcf)uífonbe§ für bag Safjr
1888 im CSrforberntffe pr.......... 275 738 fl. 66 fr.
mit ber S3ebecfung pr. ...	.	.	23765	» 40	»
unb mit eiitem Sibgange tort	.	.	251973	ft. 26	fr.
ober ruttb...................... 252000	»	—	»
mirb genefjmiget.
2.	) V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode 1. 1888. 10% priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, torej zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pri hišni najemarini in hišno - razrednem davku, pri pridobnini in dohodkarini po vsej deželi. Nedostatek v znesku 111900 gld., kateri se potem še pokaže, pokrije se naj iz deželnega zaklada.
$ur ©ecfmtg biefe§ $6gattge§ mirb fiir bag Saljr 1888 eirte 10% Umíage auf bie ioolle SSorjcfjreifmng afier birecten ©teuern, lomit ingbejonbere fiejiiglid) ber ©ruttb*, iwugcíaffett*, JgaugjinS*, @rmerB= unb (Sinfommeititeuer pom Orbinariitm fammt aUett ©taatžjujdjiagen im ganjen Sanbe eingeljoben. ©er meiterfjitt fid) ergehettbe Sibgang ton 111900 fi. ift aug bem Sattbegfottbe ju beden.
3.	) Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. Najvišje potrjenje.
©er fianbegaugjdjufg mirb Beauftragt, bem ffiejcfjittjje ad 2. bie Slíleríjo^fte ©anction ju ermirfen.
4.	) V podrubrikah 1., 2., 3., 4., 6., 7., 8. rubrike II. «Potrebščina» dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po. dogovoru z deželnim odborom.
5.	) Dovoljuje se, one potrebščine normalno-šolskega zaklada za 1. 1887, katere so nastale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz biagajničnih zastankov 1. 1887.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato. (Po kratkem odmoru. — einer furjen ^Sauje.)
Ker se nihče k besedi ne oglasi, preidemo v spe-cijalno debato.
Poročevalec Suklje:
A. potrebščina, I. aktivitetni prejemki učiteljev. Tu nasvetujem v imenu finančnega odseka za prvo podrubriko:
«Plače učiteljev znesek 218 890 gld.»
Deželni predsednik baron Winkler:
Slavni zbor! Deželni šolski svet. se je z dopisom 28. novembra t. 1. obrnil do slavnega deželnega odbora, da bi se v preudarek normalno-šolskega zaklada postavila primerna svota kot plača za drugega učitelja na tukajšnji mestni nemški ljudski šoli. Ta šola, kakor je znano, obstaja že tri leta, pa je še vedno enoraz-redna šola. Prvo leto je štela 14 učencev, drugo leto 44 učencev in letos jih šteje 66. Ti šolski otroci se poučujejo sedaj v treh oddelkih po jednem samem učitelji; in ta učitelj, ki je tudi vodja te šole, obrnil se je s prošnjo do mestnega šolskega sveta, kateri je potem to prošnjo poslal deželnemu šolskemu svetu, da bi se mu namreč pridejala druga učna moč, češ, da on sam nikakor ne more poučevati teh otrok tako, kakor zahteva potreba, ter je prosil, da bi se zatorej ta šola razširila v dvarazredno šolo. Poudarjal je ta učitelj in vodja, da, ako bi se kaj tacega ne dovolilo, bil bi obstanek te šole v nevarnosti, ker bi se izmed mestnih prebivalcev le malokdo našel, ki bi svojega otroka pošiljal v tako šolo, v kateri otrok ne bi dobival pravega pouka, ker je, ako mora jeden učitelj sam poučevati v treh oddelkih, to skoraj taka nepri-lika, kakor če bi en učitelj sam poučeval v treh raznih šolah. Res je, da še ni zakonitih pogojev, po katerih bi se moral ustanoviti drugi razred te šole, ker ona še nima dosihmal 80 učencev, kakor zahteva §11. državnega šolskega zakona; a nadejati se je, da bode vsaj v prihodnjem letu število učencev doseglo 80. Pa če bi se tudi to ne uresničilo, mislim, da je vender razloček med ljudsko mestno šolo in med ljudsko šolo na kmetih. Drugače morajo biti poučeni otroci v mestu, v glavnem mestu ljubljanskem, drugače na kmetih. Zavoljo tega mislim, da je prošnja gosp. učitelja mestne nemške šole popolnoma upravičena.
Tudi mestni šolski svet je priznal potrebo te šole, da se namreč razširi v dvarazredno iz didaktično-pedagogičnih ozirov. Tukaj moram omeniti, da je tudi gospod minister za uk in bogočastje z razpisom 19. novembra t. 1. to potrebo poudarjal. Obstanek te šole je zavisen od tega, da se pomnoži učiteljsko osobje za eno učno moč, in da se ljudske šole v Ljubljani urede jednako za Slovence kakor za Nemce, ali, če ne popolnoma, vsaj kolikor je moči jednako, ne pa tako, da bi imela slovenska šola svojih 5 do 6 razredov, nemška šola pa le jeden sam razred.
Zaradi tega je deželni šolski svet stvar tako rešil, da je dovolil, da se ustanovi služba za drugega učitelja na omenjeni šoli. Obžalujem, da se, kakor sem zvedel v zadnji seji finančnega odseka, potrebna svota ni postavila v proračun, in bil bi jako hvaležen, ako bi se kdo iz visoke zbornice oglasil in stavil predlog, da se za prihodnje šolsko leto, za tri mesece namreč,
postavi v proračun potrebna svota za plačo drugega učitelja, to je 150 glcl., in zajedno dotična opravilna nagrada za vodjo te šole. Mislim, da bi se s tem pokazala dobrohotnost tudi drugi narodnosti mesta ljubljanskega, in da bi sklep visoke zbornice v tem zmislu napravil gotovo najboljši utis v vseh krogih.
^bgcorbitctcr |3efci)nmtiu:
3cf) bitte um§ 2öort! 9iacf) biefer au§fü|titcf)en 93e= grünöurtg be§ f)od)geef)rten £»errn SanbeSprafibenten be® juglid) ber Siotbjttjenbigfeit ber SSeifieUuttg einer ¿Weiten Seijrfraft an ber beutfdjen ®nabenfcf)itie in Saibadj ertaube icf) mir jenen SIntrag, ben id) jcfton im ginanaaušfdjuffe eingebracfjt fjabe, ju mieberijoten. SDerfefbe lautet:
«SDer fjofje Sanbtag wolle befdjiiefjen:
(£§ merbe in ber SiužgabSrubri! «©e^aite berSeljrer»,
1.	g., Stabt Saibad), ber Setrag con 16 100 ft. mit ŠMcf® fidjt auf bie ¿Weite, an ber breictaffigen beutfdjen $naben® tioifšfdjuie in Saibad) ju beftettenbe Seijrfraft um bie San® gente für bie SDtonate Cftober, 9?oüember, ©ejember 1888, b. i. um 150 ft. eri)öi)t.»
2öie fdjon bie §lu§füi)rungen be§ f)oc£)geef)tten §errn SanbeSpräfibenten gejeigt fjaben, fo ift im SBefucfje ber Schule in Sejug auf bie 2lnjaf)l ber Stüter ein erfreu® lidjer $ortfd)ritt bemerfbar. 3m erften 3at)re betrug bie ,Qa£)i berfetben 17, im ¿Weiten 44, im britten 66. ift alfo unjweifelijaft, bafg, toenn and) bermaten bie jur ®r® Weiterung ber Schute gefe|licf) erforberlidje 3ai)i öon 80 Spülern nidjt öorfjanben ift, biefelbe bod) ¿n Šeginn beS nä^ften 3af)re§ nidjt nur erreicht, fonbern aud) über® dritten werben wirb, fobatb fiel) bie 9?ad)rid)t oerbreitet tjaben wirb, bafg man baran ge£)t, bie ©djule in jener Söeife, wie e§ für eine ftäbtifdje SSoiföfdjuie notbjtoenbig ift, ¿u organifiren unb bem, wie idj fjöre, fel)r fleißigen unb tätigen Seiter berfetben eine ¿weite Setjtfraft beijugeben. 3dj glaube and), baf§ e§ nur eine notljWenbige ßonfequenj beS früheren £aubtaggbefd)iuffe§ Wegen ®rrid)tung einer bentfdjen fhtabenfdjule in Saibad) ift, bafg and) für bie entfpredjenbe ©rWeiteritng berfetben Sorge getragen werbe. 3m Üebtigen enthalte id) ntid) nad) ben au§füi)rfid)en 95e® grünbungen beg §errn Sanbegpräfibenten jeber weiteren $tn§füf)tung biefeg meineg Eintrages, ben id) wärmfteng 3t)rer Slmtaijnte empfehle.
Poročevalec Šuklje:
Poročevalec finančnega odseka je v nekem težavnem položaji nasproti predlogu, katerega smo čuli iz ust častitega gospoda neposrednega predgovornika. Priznavati pa moram, in to me je jako prijetno dirnulo, da je gospod Deschmann svoj predlog, v kolikor ga je utemeljeval stvarno, to storil jako zmerno in brez tistih nepotrebnih argumentov, ki jih včasih čujemo iz nasprotne stranke.
Gledati treba tu na formalni ozir v prvej vrsti. V finančnem odseku smo bili namreč tega mnenja, da stvar še ni godna za končno rešitev. Le mimogrede je tu gospod vladni zastopnik, opozorjen po gospodu Deschmannu, izražal misel, da bi trebalo skrbeti tudi
za nemško deško šolo in dovoliti v ta namen višji kredit. Večina finančnega odseka pa je sodila, da se mora prej o tej stvari zaslišati še deželni odbor. Istina je, da zboruje sedaj deželni zbor in da je poleg deželnega zastopa deželni odbor prav za prav v tem času le nek odsek, vender pa se mora tu ozirati na neko drugo stvar. Tu treba pozvedovanja dotičnih korporacij, ki so imele povedati svoje misli in v tem vprašanji niso bile edine med seboj. Mestni šolski svet, dvakrat vprašan, izrazil se je proti razširjatvi, in občinski zastop ljubljanski se tudi ni bil strinjal, torej treba pozvedet.i, ali so razlogi povedani od mestnega šolskega sveta istiniti ali ne. Finančni odsek ni organ za to, tudi deželni zbor ne, torej je v finančnem odseku nadvladalo mnenje, da treba pred vsem znati, kaj namerava deželni odbor, katerega mnenja je on. V finančnem odseku bili smo mnenja, da stvar še ni jasna, dejali smo: Non liquet! in zarad tega bila je večina finančnega odseka proti zahtevanemu višjemu kreditu za to šolo.
S stvarnega stališča moram sicer tudi jaz popolnoma pritrjevati častitemu gospodu deželnemu predsedniku in gospodu Deschmannu, da je namreč v istini jako težavno za učitelja na jednorazredni šoli, doseči količkaj primernih učnih uspehov. Obžalujem, da je stvar taka in obžalujem, da nemški živelj v Ljubljani, ki broji nad 5000 prebivalcev — po zadnjem ljudskem štetji okoli 6000 — nima še popolne nemške javne večrazredne šole. Ali, gospoda moja, kdo je to zakrivil? Kdo pa je provzročil, da ta nemška šola, katero je ustanovil deželni zastop z najboljšimi in-tencijami, hira in peša? Da se ne bi bila ustanovila ona šola nemškega «Schulvereina,» ki nase poteguje skorej vse nemške otroke, da tega ne bi bilo, potem nihče izmed nas ne bi ugovarjal, in pozitivno bi že danes mesto ljubljansko poleg svojih slovenskih čvetero-in peterorazrednic imelo tudi popolno nemško javno šolo. (Klici — 9tufe: Gotovo!) To je popolnoma gotovo. Poglejmo, kako v je položaj dandanes. Večina nemških otrok obiskuje «Schulverein-sko» šolo, precej jih je takih, ki hodijo v c. kr. vadnico in zopet po drugih zavodih jih je precejšnje število. Koliko jih ostane potem še za kako javno ljudsko šolo? Culi smo, da jih je letos bilo 66, pa iz vsega tega, kar se sliši, videti je vender,, da velika večina, ogromna večina teh otrok sploh nikoli ni spadala v to šolo. (Klici — 9fufe: Čujte!) V finančnem odseku sem že razložil svoje prepričanje o tej stvari, tam sem že dejal, da ne samo, da popolnoma priznavam in z menoj vred vsi častiti gospodje somišljeniki moji, da priznavamo zakonito pravico v Ljubljani bivajočih Nemcev do njihove ljudske šole, mi gremo še dalje in rečemo, tudi slovenskemu očetu, ako ga je volja — obžalujemo sicer, če se nahajajo taki slučaji — pa če ga je volja, izročiti svojega sina nemški ljudski šoli, svobodno mu! Ali ena stvar se mora zahtevati s pedagogičnih razlogov, ki so priznani po vsem svetu, namreč, da je dotični učenec v istini učnega jezika vsaj toliko zmožen, da zamore slediti učitelju in se s pridom učiti v tej šoli, sicer je vse to le v kvar od-goji njegovi. Tako, gospoda moja, sodijo priznani nemški
pedagogi, tako sodijo tudi sami Nemci na Kranjskem.
V	neki knjigi, ki se je mnogo imenovala v zadnjem času, nahaja se sledeči odstavek proti šolskemu utra-kvizmu sploh, kaj pa še celo proti temu, da se otrok popolnoma vzgaja v jeziku, katerega on ne razume. Tu stoji (bere — liegt): «2Bie fott bie frembe ©pradje bem tinbe jur Klarfjeit beffen öerfjelfen, wa§ e§ noč) gar nic£)t heftet! (Sin $inb beg Beffereit SSerftanbniffeg ber beutfcfien ©pradje falber guerft mit einer fiabijdjen öertraut machen — tukaj le treba mesto «beutfd)» «fiaöifd)» postaviti in obratno in pridemo do tistega zaključka — fommt mir bor, toie menn einer juerft bie trompete hlajen lernte, bamit er bann beffer bie grebel ftreid^en fönne. — ©erabeju oerberblid) ift bie gieicfijeitige pflege jweier ©pradjen. 2Bem fc^on nidjtg baran liegt, bajg fein S£inb nad) bem ©afse: «fpalbe Sraft, fjalber ©rfolg!» Weber bie eine, itocl) bie anbere ©pradje orbentlid) erlernen wirb, ber jei auf anbere, weit ernftere ©efapren aufnterifant gemacht.» Tako, gospoda, sodi torej Nemec, in sicer ima ta knjiga naslov: «®eutfd)er ^alenber für $rain auf bag ©djaltjafjr 1888.» (Klici — Stufe: Cujte!) Tako, gospoda, sodi torej Nemec ob utrakvističnem pouku. Kaj bi on dejal, ako bi se od njega zahtevalo, da mu je izročiti svojega sina čisto slovenskej šoli?
V	enakem položaji se nahajajo slovenski otroci, ki pridejo v to šolo, ne da bi bili zmožni nemškega učnega jezika.
Mestni šolski svet izrazil se je že o tej stvari in pravi (bere — liegt): «®ie geringe ©djülerjaf)! unb ber bon ber ©Nulleitung felbft angeführte Umfianb, bajg ber gröfjte ®i)eil ber eintretenben ©cf)üler ber beutfdjen alg ber Unterricfjtgfpradje gar nidjt ntadfiig ift unb bafjer natur* gemafj an einer ber anberen ftäbtifdjen Snabentroiföfdjulett ben Unterricht ju genießen hätten, waren bie SKotibe jum obigen ableljnenben 83efd)iuffe.»
Torej, gospoda moja, taka je stvar. Opravičeni smo v formalnem oziru, ker stvar še ni bila godna, opravičeni smo za sedaj tudi v stvarnem oziru, ker je dokazano, da je za pouk nemških otrok v Ljubljani skrbljeno v izobilji, da se večina učencev na nemški deški šoli rekrutira iz takih krogov, ki, ne samo, da niso nemške narodnosti, ampak otroci tudi niso toliko zmožni učnega jezika, da bi se zamogli z uspehom poučevati.
Z ozirom na to, ne preostaje mi drugega, nego v imeni finančnega odseka prositi slavni zbor, da ostane pri nasvetih finančnega odseka in odkloni predlog gospoda Deschmanna.
Deželni glavar:
K rubriki 1. črka g stavil je gospod Deschmann nasvet, naj se kredit za 150 gld. za drugega učitelja na nemški mestni šoli povekša.
Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blagovole se vzdigniti.
(Zgodi se. — ®efd)iel)t.)
Predlog gospoda Deschmanna nima večine zase in je torej odklonjen.
Prosim gospode, ki so za to, da se subrubrika 1. po nasvetu finančnega odseka odobri, naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — 2Ingenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Dopolnilne doklade nasvetuje finančni odsek s 1450 gld.
(Obvelja. — Singenommen.)
Službene doklade s 18181 gld.
(Obvelja. — ilingenommen.)
Opravilne doklade nasvetuje finančni odsek z 12493 gld. Pri tej priliki poročati mi je o neki peticiji, katera je bila izročena finančnemu odseku in katera se mora rešiti pri tej priliki.
Nadučitelj ljubljanski, vodja druge mestne šole, gospod Leopold Belar, prosi namreč za zvišanje svoje opravilne doklade. On ima sedaj opravilno doklado v znesku 150 gld., z ozirom pa na ogromno število paralelk, katere nahajamo na tej šoli, prosi, da bi se mu ta opravilna doklada zvišala od 150 na 200 gld. Finančni odsek je uvaževal ta ozir, prepričal se, da šola v istini broji pet paralelk, torej je skorej deset-razredna šola, ako vzamemo paralelke za razrede, in z ozirom na to nasvetuje finančni odsek, da se pritrjuje prošnji nadučitelja Leopolda Belarja in se mu zviša opravilna doklada na 200 gld.
To je prvi moj predlog, o katerem si izprosim sklep slavnega zbora.
(Obvelja. —• Singenontmen.)
Potem nasvetujem opravilne doklade z 12493 gld.
(Obvelja. — Singenontmen.)
(Poročevalec bere posamezne številke potrebščine in zaklade ter predloge finančnega odseka iz priloge 58., ki obveljajo brez debate. — ®er S3ericf)terftatter liežt an§ ber Šetlage 58 bie einjelnen giffernanfage be3 Gšrforber* niffeS unb ber Sebedttng fowie bie ginanjaušfNufš=2lntrage, melctje oi)ne ®ebatte angenommen merben.)
Nasvetujem, da preidemo v tretje branje, in da se proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1888. potrdi v tretjem branji.
Deželni glavar:
Ako ni ugovora, prestopimo v tretje branje.
(Po kratkem odmoru. — 9tadj einer tajen ifšaufe.)
Ni ugovora. Prosim torej gospode, ki ravno v drugem branji sprejetim predlogom pritrde tudi v tretjem branji, naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Stngenommen.)
4.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji pedagogiškega društva na Krškem za pre-naredbo nekaterih doloceb deželnih šolskih zakonov.
4.	9JfMii>Iid)cr $erid}t teč SSertoattuuggaugfkufieg über bie Petition beg frnbagogiftljen SSerciueg in (Šjurifelb um ülenbermtg einiger fBefiittunuitgeit bcr &uibefc@(fjulgefe$c.
gleriigterßatter ßaton ©nufcrcr:
Stil Serikterftatter bel Sermattunglaulfkuffel gäbe id) über bie Petition bel päbagogifken Sereinel in ®urt* feib um Stenberung einiger Seftimmungen ber Sande!* ©djutgefege ¿it Berieten. ©in ©geit biefer Petition mürbe ijeute Bereite burcf) ben Serikterftatter bei ginanjaul* fdjuffe! erlebiget. @1 Bleibt mir alfo nur übrig, biejenigen petita ¿u ertebigen, bie nicf)t finanjieEer Statur finb. ©er bäbagogifcbe Serein in ©Surffeib ftettt an ben tjogen Sand* tag mehrere Sitten, itnb jroar üorerft jene, bajl ber § 29 bei Sanbelgefegel neun 9. äftärj 1879 bagin ju änbern märe, bafl bei Sefegung ber SegrerfteEen ber Sorfktag üom Ortlfkutratge nnb bie ©rnennung üom SSe§ir£Sfcbut= ratge ju erfolgen gätte, mägrenb bem Sanbelfkutratge nur bie ©enegmigung ¿uftänbe. Eiak ber bilgerigen gefegten Hebung gat ber Drtlfkuiratg bem Se^irflfkutratge ben Sorfktag ¿u erftatten nnb biefer bann bie Kompetenten* ©abetle bem Sanbelfkutratge gu übermitteln, metefjem bal ®rnennunglred)t gufteijt. ©ie üom Segrerüereine in ©urf* feib gemitnfkte Stenberung gat ber Sermattunglaulfdjufl niegt für praftifd) gefunben. ©al Sefegunglrekt mufl bem Sanbelfkutratge üorbegatten bleiben, ba er am beften baju berufen nnb in ber Sage ift, bie Sßirffamleit _ ber Segrer im Sande fennen p lernen, mägrenb ber Sejirflfdjutrati) nur bie SBirlfamleit ber eigenen Segrer überfegen fann. ©er Sermattunglgulfdjufl ift bager nid)t in_ ber Sage, biefel ißetitum ber Slnnagme bei gegen §aufel ju ent* pfegten.
äßeiter! mirb bal ißetitum geftettt, el feien bie §§ 38 nnb 39 bei Sanbelgefegel üom 9. SRärj 1879 jn änbern, nad) melken bie Sertgeitung ber Sei)rerge£)alte naef) üier ©egattlctaffen erfolgt, ©al ütnfudjen mirb bamit motiüirt, bafl allen Segrern bie gleiche Aufgabe jufaKe, nnb bager fei ein eigener ©tatul, gieid) bem Seamtenftatul, ju be* grünben, fo bafl ber ©egatt nur nad) bem jurüdgeiegten ©ienftelaiter jit beredinen märe, ©er bittfteiienbe Serein meint, bafl baburd) bem fortmagrenben SBedjfet in ben SegrerfteEen ©inijatt getijan mürbe, ©er Sermattungl* aulfkufl mufl ficg jeboc^ aud) gegen biefe beantragte Sten* berung aulfpredjen. 97ad) ben §§ 38 unb 39 bei ©efege! üom 9. SJiärj 1879 merben bie Segrergegatte in üier täte* gorien eingekeilt, ©ie Semeffung bei OefjalteS erfolgt nic£)t nak bem ©ienftelaiter, fonbern fie gat nad) ber Sln^agt ber @d)üter unb nad) ben örttidjen Sergättniffen ju erfolgen. @1 gibt j. S. ©emerblorte, mo ber Sebenl* untergalt üiet tgeurer ift, all anbere Orte; j. S. in ©agor, Sittai, müffen bie ©egatte göger fein, ebenfo mie an an* beren Orten, meldje £)ocf; im ©ebirge gelegen finb, mo ber Sebenluntergatt, bal ift, bie tperbeifkaffung ber jum Seben
unumgänglid) nott)menbigen Sebenlmittet megen ber meiten ©ntfernung üon fotzen Orten, mo biefe nur ¿u erhalten finb, für ben Setjrer mit großen toften üerbuuben ift. ©iel attel mufl bei ber Sertgeitung ber ©egatte berüd* fidjtiget merben, unb el gienge nikt an, bafl etma ein Setjrer mit einer geringen ©küteranjagt an einem günftig gelegenen Orte ebenfoüiet ©egatt Ijätte, all ein in biefer Se^ietjung fktekter fituirter Segrer.
ferner beantragt ber pabagogifdfje Serein in ©urtfetb bie Stenberung bei § 4 bei ©efegel üom 5. gebruar 1870,
S.	©. St. Eir. 11, bagin, bafl üon nun an jeber Seiter einer Sotflfkute all Vertreter berfetben feinen ©ig im Ortlfkutratge atl üoüberecf)tigtel ÜOtitgtieb belfetben ertjatte, unb ¿mar auk an Orten, mo eine Sürgerfkute befielt. Stud) biefem ißetitum mufl ber Sermattunglaulfkufl feine gotge ju geben beantragen, ba fkon gegenmärtig bei jenen Ortlfkulrättjen, melke mehrere ©kuten umfaffen, ber Ser* treten ber ©kute jener Setjrer ift, metker Seiter ber unter biefen ©katen im Üiange am tjökften fte^enben Sotflfkute ift. ©aburk mirb ber Sertretung ber Setjrer fkon im Ortlfkutratlje genügenb iReknung getragen, ba ja auk bie Seiter ber anberen ©knien, metke ¿um betreffenden Ortlfkutfprenget gefjören, in ben itjre eigene Stnftatt be* treffenben Sertjanbtungen bei Ortlfdjutrat^el mit bera* tijenber Stimme ttjeitjune^meu berechtiget finb.
©oßte im ©inne bei ißetitum! alten ©kutteitern ber ju einem Ortlfkntrakfprenget gehörigen ©knien bie Ser* tretung ber ©kute im Ortlfkutrattje mit befklte^enber Stimme jugeftanben merben, fo fönnte fktie^iiet) ber galt eintreten, bafl im Ortlfkutrattje bie Sertreter bei Setjrer* ftanbel bie ÜDiajorität ben üon ben (Semeinben gemäfjtten Sertretern gegenüber Ijaben tonnten, mal benn bod) nic|t anginge, ©afl bto| megen ber einzigen Sürgerfkute, bie bal Sanb befiijt, eine Stenberung in ber @efe|gebung er* folgen foüe, blofj belfjatb, um aud) bem Seiter biefer Sürger* fcfjule bie Sertretung im Ortlfkutrattje ju fikern, ift beitn bodj dne etmal ju ftarfe ^nmuttjung.
©ine meitere Sitte bei genannten päbagogifken Sereinel bejietjt fik auf bal Sanbelgefe| üom 29. Stprit 1873,
S.	©. St. 97r. 21, unb geht batjin, bafl ber § 12 biefel ©efege! burk bie Seftimmung eine ©rmeiterung erfahre, bafl jebe Sotflfkute einen genügenb grofjen Sotllfkut* garten befigen müffe, benn nak § 2, Stbfag 2, ber ©urk* fügrungl* Serorbnung üom 19. Suti 1875, $• 2868,
S.	<&. St. 97r. 22, gat biltjer ein ©kutgarten nur an Orten erriktet jn merben, mo el bie Sergättniffe ertauben. SlEein fo fegr ber Sermattunglaulfkufl bie Eiotgmenbigfeit unb ben Eiugen einel ©kutgartenl an jeber ©djute anerfennen muflte, fo tonnte er fik anbererfeit! ber ©rmägung nikt üerfktiefjen, bafl fegr oft bie ttimatifken Sergättniffe einel Ortei derart finb, bafl fie bie Sefdjaffung einel ©kut* gartenl fegr erfkmeren ober fogar unmögtik maken. Stul biefem ©runbe glaubte ber Sermattunglaulfkufl auk bie Slbmeifung biefel ißetituml beantragen ju foEen. ^ugteidj fprikt jebok ber Sermattunglaulfkufl bie Hoffnung aul, bie goge Sanbelregierung merbe, mie fie el in ben legten gagren getgan gat, auk ™	darauf bebad)t fein,
im SBege ber Sejirflfkuträtge bagin ju mirfen, bafl bie ¿agt ber ©djutgärten im Sande bie mögtidjfte ©rmeiterung erfagre. ©ie goge Sanbelregierung gat fegr gäufig bie Ortlfkuträtge megen ©rriktung üon ©kutgarten betrieben,
toeidjen Stufträgett gerabe ttt ben testen Sauren bie £>rt3* fcfnxlrätbe in auggebetjntem DJtajfe nadjgefommen fiitb, fo bafä bie SSert^ältniffe beg ßanbeg in biefer Dtictjtung fid) raefenttid) geBeffert IjaBen. SSir gaBeti ung baBei ber Hoffnung fjtn, bie B)ot)e ^Regierung tuerbe audj in ber ¿ufunft itjr Stugenmerf bai)in ridjten, baf§ bie Zöglinge ber fjiefigert SefjrerbiibmtgSanfiait, roie Bisher jo aitc| in ^ufunft, eine tüchtige, intenfiüe DtugBitbung in ber DBfibauntjudjt erhalten tüerben.
gum ©ctjtuffe bittet ber päbagogifdje herein in Our!= felb nod), eg fei ber § 35 beg ßanbeggefeijeg berat 29. SCprii 1873, ß.	33t. Dir. 22, — td) Beraerfe i)ie6ei, bafg bie
in ber S3ittfc£)rift Beantragte Sienberung beg § 30 begfetBen ®efeijeg fdjon burcB ben ,§errn 93eric^terftatter beg ginan^ augfc|uffeg erlebiget erfc£)eint — eg fei alfo ber § 35 baljtn ju änbern, bafg bei § 3 beg ®efe£eg bom 28. SejentBer 1884, £. ©. 33t. Dir. 1, ein ijufats Befcfjloffen tuerbe, in tüetcfjem ben ßefjrent bag Dtedjt jur 33enüf$ratg beg 6e= treffenben ©cfjulgarteng eingeränmt tuetben mürbe, fotüte bajg iljnen nidjt, raie nact) § 27 begfetBen ®efe|eg bor= gefcfjrieBen ift, ber Eataftrat * Reinertrag in bie ©eijaltg» Bezüge ein^uredmen fei. Sn biefem fünfte fcfjeinen ftdj bie ißetenten in einem Srrtfjume gu Befinben, benn nadj § 27 merben nur jene Diujjungen in ben ®eljait beg ßefjrerg eingerechnet, welche aug SBiefen, Siedern unb SBatbungen Befielen, Weiche jebod) niefjt ¿um Schulgarten gehören, fon= Bern eg fittb bieg jene ©runbftiicfe, Weiche bem ßeijrer aufjertjatB beg ©ctjufgarteng jnr 83enü|ttng ¿itgewiefen finb. ®er Ertrag beg ©djulgarteng felBft aber mirb nirgenbg in ben ©efjalt beg ßetjrerg eingerechnet. Sa nun bie ißetenten in einem offenbaren Srrtijitme fiel) Befunben haben mufgten, beantragt ber S8ermaltmtggaugfd)ufg and) bie SlBmeifung biefeg ißetiteg.
Sd) erlaube mir batjer int Diatnen beg 33erwattungg= augfdjuffeg ¿u Beantragen:
Ser Ijolje ßanbtag motte Befcfjtiefjen:
Sem @efud)e beg päbagogifdjen 33eretneg in Ourffelb um Slbanberung ber §§ 29, 38 unb 39 beg Oefeijeg üom
9.	DKärä 1879, £. ®. 331. Dir. 13, beg § 4 beg ©efeijeg oom 25. gebruar 1870, ß. ®. St. Dir. 11, beg § 13 beg @e= fetseg üom 29. Sljtril 1873, £. ®. 33t. Dir. 22, unb beg § 3 beg ©efe|eg üom 28. SegemBer 1884, £. ®. St. Dir. 1 de 1885, mirb feine gotge gegeben.
(Obvelja. — Stngenommen.)
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Loški potok za uvrstenje ondotne okrajne ceste med deželne ceste, oziroma za podporo.
5.	9Jliinbiid)er fBcridjt beč jBertoaltungčauofdjuifeš iiber bte ^ctition bež ©cmetiibcamiež fttfcrlrad) um ©itiretljiittg ber bortigen S3eyrfi?firajje mtter bic Sanbežftrafjen, bcgie^ung^tueife um ©nbbention.
Poročevalec Detela:
Slavni zbor! V imenu upravnega odseka mi je poročati o prošnji županstva občine Loški potok, da
bi se ondotna okrajna cesta uvrstila med deželne ceste, oziroma da bi se do tistega časa dovolila podpora do 1000 gld. na leto.
Prošnja se opira na to, da je deželni zbor v X. seji dne 12. januarija 1877. 1. občini Loški potok za popravljanje te ceste že 500 gld. podpore dovolil in s tem priznal, da so razmere zares take, da se deželni zbor more zares ozirati nanje. Prošnja se dalje podpira s tem, da je cestne proge tej občini do-delenih 11651 m, da pride na en goldinar direktnega davka skorej 5 m ceste vzdržavati, in da morajo potem posamezni posestniki 70 do 80 in celo 100 m ceste vzdržavati. Navaja se nadalje, da so bile dosedaj tri parne žage, od katerih se je ves rezan les po tej cesti izvažal, da je letos meseca junija pričela nova velikanska parna žaga na Hribu rezati, katera v 24 urah 150 do 200 krljov zreže, da se tudi ta les po tej cestni progi izvaža, a ne od domačih posestnikov, temveč od vseh 4 parnih žag izvažajo samo tuji vozniki ta les, in da domači občani izvažajo samo krije iz gozda, in da morajo vbogi Loškopotočani cesto samo za tuje trgovce in voznike vzdrževati.
Navaja se tudi v prošnji, da je bila ta cesta letos štirikrat posuta in popravljena, pa da to ne koristi nič in da je cesta vedno v slabem stanu, da pa ne more drugače biti, ker celo jesen dežuje in je vedno mokra; da se pa vkljub temu vedno veliko število voznikov na nji nahaja, da se pripeti kateri dan, da jih je celo do 200 voz, namreč z žaganci, ogljem in trami, da se tako mora ubogi kmet mučiti za tuje voznike.
Iz teh vzrokov prosi občina za podporo iz deželnega zaklada, potem da bi se uvrstila ta cesta med deželne ceste. Gospodje v upravnem odseku, katerim so razmere znane, so pritrdili temu, da je res izredno težko občini, to cestno progo vzdrževati in da je torej podpora opravičena. Kar se tiče uvrstenja te ceste mecl deželne ceste, se ve, upravni odsek tega merito-rično ni mogel razpravljati, ker še nimamo takega zakona, s katerim je vpeljana kategorija deželnih cest.
Upravni odsek torej nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Občini Loški potok se dovoljuje za 1.1888. 500 gld. podpore iz deželnega zaklada za vzdrževanje nje oddeljene okrajne ceste.
Prošnja, da bi se ta cestna proga uvrstila med deželne ceste, odstopi se deželnemu odboru, da se nanjo ozira pri načrtu nove postave o uvrščevanji deželnih cest.
(Obvelja. — Slngenontmen.)
6.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o:
6,	ŠDluitblidjer $cridjt tieč $cd)ettfd)aft36eridjt=2lu!^ idjuffcg iilier i»cit 9icd)eni^oft^eri^i bes £ani>e^ iuičfdjuffeš, Hiti) jttiar ju:
§ 3, deželno-kulturne in zdravstvene zadeve;
§ 3, £anbe§cultur= unb 8anitat§=2lngelegen= beitett.
Poročevalec dr. Sterbenec:
Slavni zbor! Lanskega leta je slavni zbor sklenil več zgradeb zoper vode, tako v prvej vrsti zgradbo zoper Potok Pišenca v kranjskogorskem sodnem okraji. Bile so velike obravnave med ministerstvom, deželno vlado in deželnim odborom in ni se videla toliko nevarnost za Kranjsko Goro, kot za posestnike. Potok se ni potrebno zgradil in nevarnost je ostala sedaj kakor prej. Deželni odbor je to sprevidel in zarad tega, ker se lani dovoljena svota 1950 gld. ni porabila, predlaga, naj bi se ta kredit podaljšal tudi za 1. 1888. Odsek za letno poročilo predlaga, naj slavni zbor temu pritrdi.
Deželni glavar:
Otvarjam debato.
Poslanec Robič:
Gospoda moja. Meni so razmere Kranjske Gore dobro znane, ker sem ondi doma; naj mi bode torej dovoljeno nekoliko o hudourniku Pišenca spregovoriti. Kakor se razvidi iz poročila so tehniki pregledovali hudournik Pišenco, in dotični odsek za zagradbo hudournikov je spoznal, da je po lem potoku vas Kranjska Gora v velikej nevarnosti. Ravno tako izrekel se je tehnik deželnega odbora. Nastalo je pa sedaj mnenje, da tista nevarnost žuga le nekaterim posestnikom, in da se ne bode nadaljevalo zagrajenje tega hudournika.
Ustanovila se je sicer neka vodna zadruga, ki bi naj branila nevarnost, katera preti vasi. Čudno je, da se na tem mestu posestnikom nalaga, kakor je posneti iz dotičnih aktov, naj branijo vodo, da ne bi šla v vas, na drugem mestu pa se trdi, da za vas ni nobene nevarnosti, ampak le za nekatere posestnike.
Da je pa vas v nevarnosti, spričuje že to, da se hoče zavarovati proti vodi Požar, ki leži prav zunaj vasi na gorenjem konci.
Ob vodi tega hudournika je 19 posestnikov, katerih vrti do vode segajo, in vsak mora to stran sam zavarovati s koši, t. j. s kastami, ki so napolnjene s kamenjem. Prvi posestnik — pri Kocjanu — mora zdrževati tri take koše. Tu sem se vali voda pri povodnji z vso silo, in ako bi tukaj koše spodkopala in jim prišla za hrbet, trgala bi potem zemljišča zapo-
redoma, in tri hiše bi bile potem precej v nevarnosti, da jih podkoplje, in za temi bi prišle potem druge na vrsto. Tak koš stane vsakega posestnika od 45 do 60 gld., ker se navadno napravijo iz mecesnovega lesa. Ko pride huda ura in povodenj, jih pa več odnese.
Vodna zadruga, ki se je sedaj ustanovila, bode le na papirji ostala. Ako pomislimo, kaki so ti posestniki, kako premoženje imajo, se mora vsak prepričati, da tem ljudem ne bode mogoče teh naprav, tudi ako bi jih napravili, vzdrževati. Vsak ima le eno kravico, k večjemu dve in hodijo navadno drugam na delo, da zamorejo preživiti svojo družino. Odkod pa hočejo denar dobiti za stavbe? Med temi posestniki jih poznam jaz le štiri, kateri imajo nekoliko več zemlje, in se pečajo z živinorejo, katerim ni treba iti drugam na delo, da se prežive. Vsi ostali hodijo po svetu na delo, kot drevarji i. t. d., in žene z otroci obdelujejo malo posestvo. Tudi se iz aktov razvidi, da se ljudje premalo zavzimajo za to zgradbo, da niso pripravili potrebnega lesa v določenem času. V teh krajih se pa ne da les domu spraviti, kadar bi kdo hotel. Gozdi so razdeljeni, nekateri so zelo oddaljeni. Posestnik mora les po letu posekati in na pripraven kraj zložiti, tako, da ga po zimi domu spravi. Splaviti ga ni mogoče, ker v majhni vodi ne gre, velika ga pa odnese. Torej ne vem, kako bodo ljudje potrebne velike hlode ven spravili, ker nimajo svoje uprege. Zato mislim, da bode ta vodna zadruga ostala le na papirji.
Reklo se je, da ima vas še nekaj gozda. Ako pa se potreben les tam vzame, se ves gozd pokonča. To velja tudi za posamezne posestnike, če bodo morali nekateri 20 do 30 hlodov lesa pripraviti. Odkod jih naj vzemö taisti, ki jih v lastnem gozdi nimajo. Vsak hlod bode 5 do 6 gld. stal, če ga hoče kupiti; to je za te ljudi že kapital, ker od rok žive. In ubogi posestniki naj bi branili na Požarji vodi v vas.
Zato mislim, da bi bilo bolje, če se na zvedenee oziramo, ki znajo, kako voda dela, in da preti nevarnost celi vasi. Treba je vsakako, da se hudournik zagradi, in sicer Mala Pišenca, koder je veliko mlinov, Velika Pišenca pa pri Bobi, da se donašanje šute ondi ustavi, sicer je vse drugo zastonj, ker bode voda dalje trgala in odnašala zemljišče. Zatorej bi prav toplo priporočal visoki vladi, da bi se, ako ta zadruga ne bode mogla zvršiti te reči, izpeljal prvi projekt, kakor se to tudi drugod zgodi. Za potok Trebiža se je toliko dovolilo in on ni senca proti Pišenci. Po Pišenci je 19 hiš v nevarnosti, torej skorej 1/i cele vasi, in mislim da je po tem takem res vas v nevarnosti. Na desnem bregu sicer nevarnost ni toliko velika, kakor na levem, pa tudi tam morajo delati koše, tako na pr. cestni erar, da si obvarje most čez Pišenco, in pa še dva druga posestnika morata ob svojem posestvu zadevati vodi.
Še enkrat priporočam slavni vladi, naj ukrene potrebno, da se zagradi hudournik Pišenca.
(Deželnega glavarja namestnik Grasselli prevzame predsedstvo. — 3)er Sanbešljauptmann = ©tetfoertreter ©raffelli übernimmt ben SSorfitj.)
21
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
K besedi se je oglasil gospod deželni glavar.
^anbeetjttwpttnanu:
$u § 3 bež $Reßen(ßaft§6enßte§ «Sanbežcuitur» babe id) mir baš SBort erbeten, um bie le^tliin bon ber ßanbnrirtfßaft§*©eieiifßaft überreißte Petition bem £)o£)en Sanje pr «Bürbigung unb «Rücffißhtaßnte bejtenž an* juenßfeßfen. ®ie SanbttJirtf^aftS-tSefeafc^aft ift ftets beftrebt, ißr «Kögiißftes für bie ©nttoicfiung unb für ben gortfßritt ber ^eimifc^en Sanbtuirtfßaft p ieiften.
fe|ten ißr jebocß ©elbmittei, um noß erfofgtetßer mirfen p fönnen. ®ie Slnjaßf ber fOiitgtieber ber ©efetl* fßaft f)at par bebeutenb pgenommen, mir finb bereu ßeute 828. Sie Beiträge betragen pet _ ©ufben für bie fßerjon. Sabon erßält bie betreffenbe filiale, loefßer ba§ 2Ritgtieb angeßört, für eigene .gtoecfe einen ©utben unb ein ©ulben mirb an ben Sentral*2lu§fßuf§ abgefüßrt pr «Seftreitung ber Soften für bie ©efeßfßaftgbiätter «Kmetovalec» unb «Defonom». 2tu§ ben ^Beiträgen ber 9Rit* gtieber ift bentnaß bie ©efeHfßaft nid)t in ber Sage, bie lanbttnrtfßaftliße «ßrobuction p förbern. äKit ißretn ©in* fommen bon ungefäßr 4000 ft. beftreitet bie ©efeßfßaft bie Sefotbung beš ijSerfonatež, bie Steuern unb Slbgabeu, bie ^nftanbßaltung ber ©ebäube, bie Soften ber gaßbiätter te., fie erijält mit ifjren geringen «Kitteln eine feßr gerau* mige «Bautnfßuie. SDiefe Sßufe mirb mit _ ber 3«* 0DIt außerorbentlißem Sluten für ba§ Sanb, eine fegenšreidje SSorratt)§lammer bon Dbftbäuntßen ebter Dbfiforten fein. Fermaten finb circa 30 000 ein* biš breijatjrige «Sauntßen in ben SMagen öorßanben. 33on ©nbe 1889 meiter merben jäßrliß 16* biš 18000 «Berebfungen auggefüßrt merben Ibnnen. @§ ftetjt alfo eine beträchtliche jäßrliße Serab* fotgung bon ebten Dbftbäumen um feßr ermäßigte «ßretfe an bie Sanbmirte in Slugfißt; meiterg erhält bie Sanb* tmrtißaft§*©efefifßaft bie ßiefige £mfbefßiag§fßuie, au§ metdjer fiß bie ^atfBefchiagS^ŠciitTticbe für ba§ Sanb re* irutiren. SttierbingS beließt bie ©efeßfßaft bafiir eine @taat§* Subbention bon 1200 ft., bie aber pr ©rßaitung ber Setjr* anftatt (ßeßrer, ßeßrntittet :c.) unb pr ©onfertnrung ber ©ebäube nicfjt augreißt. Sieben ber gmfbefßfaggfßule befteßt auß ein Sßierßitai, tnefßeg überßaupt ben «ßferbe* befißern feßr p ©Ute tommt. ®ie pei feßtgenannten Sn* ftitnte finb offenbar Stnftalten, beren Seftanb im Sutereffe be§ ganjen ßanbeg gelegen ift. Sn Steiermarf erhält bte Sufbefßiaggfßuie bag Sanb, in tarnten ßat bag Sanb 2000 ft. pr Ibaptirung ber gmfbefßfaggfßuie betgetragen.
®ie «ßferbejußt ßat im Sanbe große fjortfßritte gemalt, unb jmar in gofge jmedmäßiger Stufftetiung bott geeigneten ©taatgßengften im Sanbe, maž mir ßaupt)äßltß ber ttmfißt unb 3ttrforSe beg gemefenett ßommanbanten bež (Staatgßengftenbepotg in @eto bei Saibadh, ^em £>errn fRittmeifter SSitb, p berbanfen ßaben, beut iß bon biefer Steile meine Stnerlennung augjufpreßen mir erlaube. (Klici — Stufe: Dobro, dobro!) @g ift jeboßju bebattern, bafg ber SSerfauf beg befferen got)ten*9JiateriateS afgbalb, unb par rneift außer Sanb, erfolgt, unb bafg ber 2Bert ber fßferbe bon ttnferen Sanbmirten in ber ffteget uteßr naß bem ©Eterieur atg nad) ber ßeiftunggfäßigfeit beurtßeiit mirb. tiefem llebetftanbe tonnte babitrcß borgebeugt merben, bafg
auß im Sanbe train fomie in ben Kaßbatproöinjen Srab* mettfaßren ftattßnben mosten, mobttrcß bie fßferbe länger im Sefiße ber ©igentßümer berbteiben, in Setreff ißrer SBermenbbarfeit, in ißrer ©angart erprobt, recßtjeitig ein* gefaßten, trainirt, gefräftigt mürben. £u fotdjen 3aenn= ftationen fönnte bortaußg ber ©Eercierptaß bei Saibaiß unb bie auggebeßnte .'gutmeibe bei St. Sartßtmä in Unterfratn beftimmt unb je bier greife angefeßt merben. Setbftber* ftänbtiß bürften p biefent einfpannigen ^ußtfaßren nur bie in train gejogenett §en9fte unb Stuten jungen 2ttterg mit ÜRacßmeifttng ber mftarnmung pgetaffen merben. Sn anberen fßrobinjen befteßen Srabremmereine, e§ märe p münfßen, baf§ fiß ein fotßer auß in train conftituiren mürbe, ißortäußg fönnte, menn ber Sanbmirtfßaft p biefent ßmede SRittet p ©ebote ftünben, bie fßferbepßt*Sectton bie Stgenben eine§ fotßen SSereineg beforgen. Sie Sßferbe* jußt ift nißt bloß in mirtfßafttißer, jonbern auß in mtit* tärifßer Sejießung bon ßößfter Sebeutung. Sie trieg§* bermattung bebarf guter fßferbe für bie «Reiterei, für bte SSefpannung ber ©efßüße unb be§ t£rain§. _
Še veliko važneje nego konjereja je govedoreja, katera pomaga še najbolje gospodarske težave prenašati; v prid, v povzdigo govedoreje bi bilo gotovo dobro, ko bi se najmanj trikrat na leto v primernih krajih po deželi napravile razstave goveje živine, oziroma ko bi se taiste premovale, kakor konji. Štajerska dežela daje v to svrho 900 gld. na leto. Lansko leto je slavni zbor 300 gld. za razstave goveje živine v Metliki in v Bohinji dovolil. Bil sem pri obeh razstavah navzoč, in sem se prepričal, da je bila udeležba jako živahna, da so ljudje z veseljem živino k razstavi prignali. Udeležili so se razstave v Metliki tudi veloposestniki. Ni dvombe, da tako premovanje spodbuja in ima najboljši vpliv na živinorejce. (Klici — «Rufe: Tako je!) Ministerstvo daje za premije 400 do 500 gld. na leto, režijo pa mora kmetijska družba pokriti sama. Jako koristno bi bilo, ko bi dežela hotela za take letne razstave dovoliti kako stalno podporo. (Klici — fRufe: Dobro, dobro!)
Kavno berem v časopisu «iEagegpoft», da je koroški deželni zbor tamošnji kmetijski družbi za premovanje bikov od 1. 1888. naprej dovolil letno podporo 3000 gld. Ko bi bila subvencija večja, bi bilo dalje mogoče pomnožiti število bikov v deželi tako, da tudi ubogi kraji bike dobe. Državna podpora 2000 gld. nikakor ne zadostuje; postava od 1. 1879. o ravnanji s plemenskimi junci pa je faktično ne-izpeljiva, zavolj tega se je kmetijska družba obrnila do slavnega zbora, da visokoisti § 6. omenjene postave prenarediti blagovoli.
Da tako vrlo napreduje kranjska konjereja, temu je vzrok to, ker visoka vlada skrbi, da imajo konje-rejci na razpolaganje o sposobnosti pregledane izvrstne žrebce. Ravno tako bi napredovala govedoreja, ko bi dežela imela zadosti žlahtnih bikov.
Zaradi vinarstva je v obrambo trtne uši že v
5.	seji visoki zbor sklenil primerno. V tem oziru bo pač posebne pozornosti in požrtvovalnosti dežele treba.
Ko bi bila kmetijska družba v gmotnem oziru zdatno podpirana, bi tudi ona zamogla za sadjarstvo več storiti, kajti dohodki sadja tudi zdatno pomagajo
kmetovalcu. Društvena drevesnica za vso deželo ne bo mogla zadostovati. Zlasti po deželi se morajo ustanoviti drevesnice pri ljudskih šolah, pri podružnicah kmetijske družbe, kjer bi se potem tudi lehko kazalo, kako se z drevjem pravilno ravna.
Povekšana letna podpora bi se deloma porabila tudi za nakup gospodarskega orodja, katero bi se med občine v skupno porabo razdelilo za obdelovanje vrbe, za popravo potov v planine, za povzdigo mlekarstva, za nakup dobrega semena, posebno krmskih rastlin, za premovanje tistih gospodarjev, kateri svoje travnike zboljševajo, posnemanja vredno i. t. d.
Kranjska dežela daje kmetijski družbi podpore v znesku 1050 gld., za katero blagodušno darilo izrekam visokemu zboru v imenu družbe najiskrenejšo zahvalo. Štajerska dežela dovoljuje za premovanje goveje živine 900 gld. na leto, za bike 1000 gld.: za izdavanje gospodarskega spisa v nemškem in slovenskem jeziku 2600 gld., splošna podpora znaša 4400 gld., plača za kulturnega inženirja 1200 gld., skupaj dovoljuje 10000 gld. subvencije. Koroška dežela dovoljuje na leto 2500 gld. subvencije in od sedaj naprej iz dobička naklade na žganje 4000 gld. za govedorejo in sadjarstvo, skupaj torej 6500 gld.
Kdo bi zamogel tajiti, da so kmetijske razmere na Kranjskem slabe, da kmetijstvo vedno bolj propada in hira. Naša dežela ima že v teritorijalnem oziru posebnosti, katere niso ugodne, tako na primer močvirje pri Ljubljani, Kras na Notranjskem, druge pokrajine, katere voda navadno preplavlja. Na Gorenjskem kmetovalec, če tudi v zadregah, lažje shaja, ker ima priložnost si kaj prislužiti. On bolje proda svoje pridelke, živino, les, i. t. d.; pa tudi tujci zahajajo v zgornje kraje in denarja med ljudi zaneso. Dolenjci so pa še v slabejem položaji. Toča jim zopet in zopet vinograde in polje poškoduje, ljudstvo nima več potrebnega živeža, išče delo zunaj domovine in se izseljuje v Ameriko. Pridelki se ne morejo spečati, in ako se prodajo, le po prav nizki ceni. (Klici — jfhtfe: Tako je!) In to največ zarad tega, ker je vožnja predraga, ker Dolenjska nima nobene železnice. (Klici — jftufe: Tako je, resje!) Gospodarske težave mora veleposestnik primeroma ravno tako trpeti, kakor srednji ali mali.
Kmetijska družba je uverjena, da slavni zbor težnje kmetijstva pozna in skuša stanje kmetovalca zboljšati. V vsaki sesiji deželnega zbora se nahajajo sklepi, kateri imajo blagi namen, kmetovalcu iz zadreg pomagati. Gotovi smo, da slavni zbor, ako se konvertovanje zemljiškega odveznega dolga reši ugodno, kmetijskega stanu obdarovati ne bo pozabil. (Klici — jRufe: Dobro, dobro!)
Priporočam peticijo kmetijske družbe najtopleje in prosim, da jo slavni zbor po možnosti uslišati blagovoli. (Živahni dobro klici — Sebfjafte «®obro»=3tufe.)
Poslanec Lavrenčič:
Z veseljem pozdravljam besede častitega gospoda deželnega glavarja, ki je obširno razkladal delovanje in korist naše kranjske kmetijske družbe. Posebno se
zlagam s tem, kar je omenil o živinskih razstavah, katere bi se najbolj pogostoma prirejale. Ravno v tem oziru obrnila se je podružnica vipavska pred kratkim do slavne kmetijske družbe, naj bi ta skrbela za to, da se v prihodnje te razstave razvrste tako, da bi se tudi tisti živinorejci, katerim dosedaj zarad prevelike daljave ni mogoče, zamogli vdeležiti razstav. Kmetijska podružnica vipavska opozarjala je na to, da morajo Vipavci, ako hočejo živino prignati na razstavo, iti v Postojno, kar je vsakako predaleč, če se pomisli, da morajo živino gnati od 28 do 31 km daleč, ali še več.
Mislim, da je vsakako umestno, da bi se v prihodnje oziralo na kraje, kateri so od onih, kjer so se dosedaj prirejale razstave, preveč oddaljeni, da bode tudi tem mogoče vdeleževati se razstav, in priporočam v ta namen posebno vipavsko dolino in druge oddaljene kraje.
Poslanec Kavčič:
Tudi jaz kot zastopnik kmetskih občin se popolnoma strinjam z besedami, katere je izpregovoril naš častiti gospod deželni glavar glede kmetijstva. Stvar mu je, to se vidi iz njegovih besed, pri srcu in pozna tudi stvar popolnoma in temeljito. Ne bom časa tratil s tem, da bi to ponavljal, le glede živinskih razstav bi omenil, da bi bilo to jako dobro, ako se v prihodnje kraji ne bi določevali kakor dosedaj; en kraj na Dolenjskem, eden na Notranjskem in eden na Gorenjskem, ampak vsako leto naj bi se vršile v drugem okraji. Enkrat v Vipavi, potem v Senožečah, Postojni, v Planini, Logatci, Vrhniki i. t. d. Letos so se v Logatci zbrani župani izrekli, da bi kazalo z živinskimi razstavami združevati razstave drugih kmetskih pridelkov in da se te razstave za Notranjsko ne bi vršile zmiraj na Vrhniki ali v Postojni, ampak tudi v Logatci, Vipavi i. t. d., ker so sicer za ostale živinorejce preveč oddaljene in je težavno, živino 30 do 40 km daleč goniti. Tako bi pa imel vsak kraj priliko vsaj vsako 4. do 6. leto pokazati, kaj ima in s katerim uspehom da živinoreja napreduje. Pri tej priliki bi pa še omenil nekaj drugega. Naša živinoreja res deloma napreduje; ali če se cena živini ne poboljša, se bojim, da v kratkem ne bode več kazalo živine rediti. Ko je prišla ona postava, ki je zatvorila meje naše države proti tujej živini, nastal je posebno po velikih mestih strah, da se bode cena mesu zdat.no povikšala. Prišla so vprašanja do deželnega odbora, do kmetijske družbe in do županstev, kaj naj se ukrene, da ne bode cena mesa preveč rastla. Strah pa ni bil umesten. Cena živine je vkljub temu tako padla, da danes živinorejcu ne kaže skorej več živine rediti. Želeti bi bilo torej, da bi slavna vlada začela resno misliti na to, kako bi se tej stvari enkrat konec storil. Prav, da je meso ceno, prenizka cena mora pa gospodarja uničiti in ako ne bode ta več živine redil, bode nastala strašna draginja.
Torej bi toplo priporočal, da bi vlada kolikor mogoče za to skrbela, da bi se v okom prišlo temu, da cene ne bi tako rapidno padale od meseca do meseca, od leta do leta, kakor so godi sedaj.
21*
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Ker se nihče več ne oglasi, ima besedo gospod poročevalec.
Poročevalec dr. Sterbenec:
Ker je vse to, kar so naslednji gospodje omenili, zapopadeno v tem, kar je gospod deželni glavar govoril, opozarjam le še, da se je dotična peticija izročila finančnemu odseku, kar pa podružnice na deželi zadeva, se bodo obrnile do c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani
Imamo potem v letnem poročilu omenjene zgradbe v obrambo bregu pri Gorenji Savi. Interesenti se niso mogli zjediniti, ker vodstvo državnih železnic ne sprevidi, da bi prelila nevarnost vsled vode in ni bilo pripravljeno dati podpore. Nekoliko pa se je vender na desnem bregu zgradilo, in to delo se bode nadaljevalo.
Poslanec Detela:
O zgradbi pri Gorenji Savi omeniti hočem le par besedi, namreč, da se je zgradba začela in dobro napreduje, ali dvomiti je, če se bode tudi zvršila, ker bode zaklada 10 000 gld., ki je v to svrho na razpolaganje, v teku tega mesca porabljena. Potrebuje se še najmanj 4- do 5000 gld. za zvršitev te zgradbe. Iz deželnega zaklada se je dalo 5000 gld., več nihče od njega ne more zahtevati, kajti deželni interes pri tej zgradbi ni tako velik. Javni interes pa je tako očiten, da se čudim, kako se ravno v prvej vrsti in-teresirani zavodi tako branijo vsake podpore.
Vodstvo državnih železnic, katere so, kakor je ministerstvo za notranje zadeve z razpisom 5. marca 1887. 1. poudarjalo, bistveno interesirano, se brani vsakega doneska za to zgradbo, in vsled tega fond za dovršenje tega dela ne zadostuje, kajti ministerstvo notranjih zadev je stavilo 3400 gld. kot, donesek državnih železnic v proračun. Tega pa nismo dobili in menda še več let. ne bomo imeli, kajti, ako-ravno se je pri dotični obravnavi prosilo, naj politične oblasti odločijo o tem, še vender ni prišel prve inst.an-cije odlok. Kakor pa se voditelj te zgradbe, inženir Hrasky, izraža, preti nevarnost, ako se delo ne dovrši, da je ves dosedaj za to izdani denar zavržen; kajti čez 2 do 3 leta bode voda dosedaj zgrajeno vzela. Gotovo bi bilo sramotno, ko bi naenkrat morali reči: Sedaj pa ne moremo več dalje z delom, katerega je vlada in dežela pričela, ker je pomanjkalo denarja. Predplačila na račun drugih konkurentov deželni odbor ne bode dajal, ker ima pri cesti Kopačnici o tem žalostne skušnje. Delo se bode torej vstavilo, ako vlada ne pripomaga. Sramotno pa bode to vsakako. Da se temu v okom pride, prosim, naj slavni zbor nujno prošnjo do vlade sklene, da bi toliko pripomogla, da se ta zgradba dovrši. Torej predlagam:
«Slavna vlada se nujno prosi, naj dovoli, kakor hitro mogoče, potrebno podporo, da se bo mogla zgradba v obrambo bregu pri Gorenji Savi dovršiti.»
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Tisti gospodje, ki podpirajo t.a predlog, naj blago-vole vstati.
(Zgodi se. — ©efrfjieljt.)
Predlog je dovelj podprt, torej je v debati.
Poročevalec dr. Sterbenec:
Uravnale so se tudi tri vode na Vipavskem. Za-rad neugodnih razmer se lanskega leta dovoljena svota 1000 gld. ni porabila, in odsek priporoča, naj se tudi ta kredit podaljša za prihodnje leto. Uravnava Krke in nameščenje kulturnega inženirja še ni dognano.
Gozdne drevesnice so se napravile na Grmu in v Radečah. Tukaj je naš tovariš, blagorodni gospod dr. vitez Gutmanst.hal odstopil primeren prostor, in odsek za letno poročilo predlaga, naj se mu izreče za to zahvala. Tudi drevesnica v Črnomlji dobila je od deželnega odbora potrebno podporo.
Živinski razstavi bili ste dve, v Metliki in v Bohinjski Bistrici, in deželni odbor dovolil je v ta namen kmetijski družbi podporo.
Za sadjarstvo je vodja na Grmu spisal učno knjižico. Deželni odbor izročil je 300 komadov deželnemu šolskemu svetu, da jih razdeli med šole.
Drevesnic je že precej na Kranjskem, nekaj državnih, nekaj deželnih, pa tudi zasebnih. Tudi šolski vrti se pridno napravljajo, in pri tem je deželni odbor dajal potrebne podpore, posebno šoli v Dolenjem Logatci, katera je vzgledna.
Okrajno glavarstvo v Črnomlji je naznanilo, da se tudi v njegovem okrožji že trtna uš nahaja, in poljedelsko ministerstvo je ponudilo neko tekočino, ki bi naj bila zoper trtno uš v onih krajih, ki so že okuženi. Poskušnje bodo pokazale, kaj je ž njo.
Državna t.rtnica se je napravila v Kostanjevici, katero je vodja šole na Grmu hotel prevzeti v oskrbovanje, čemur pa ministerstvo ni pritrdilo.
Tajnik kmetijske družbe poučeval je o požlahnjenji ameriških trt. Na strani 38. izkazane so premije, katere so se plačale za usmrtenje divjih zveri i. t.. d. V podkovski šoli podelile so se trem učencem podpore. Za odbor za osuševanje ljubljanskega barja ali močvirja vršile se bodo nove volitve. Premoženje močvirskega zaklada znaša 84294 gld. 891/4 kr-
Glede agrarnih razmer je omeniti, da se je dežela 1. 1886. zadolžila za 94951 gld., kar je veliko manj, kakor v prejšnjih letih. Statistična centralna komisija na Dunaj i je doposlala nadrobni izkaz o zadol-ženji na hipotekah, ki je gospodom, kateri se za to zanimajo, na razpolaganje.
O zdravstvenih zadevah naj opomnim, da je bil deželni odbor pri higijenskem kongresu na Dunaji zastopan po gospodu dr. Vošnjaku, in da je kongresu dal podpore 50 gld. iz deželnega zaklada. Za bakterijo-logična preiskavanja se je določil prostor v muzeji deželne bolnice.
Zahtevi, naj se živinozdravnik iz Ljubljane premesti v Kamnik, vlada ni mogla ustreči, ker ga po-I trebuje v Ljubljani, rekla pa je, da je pripravljena ga
namestiti, če se pokaže potreba posebnega živlno-zdravnika. Glede celega § 3. letnega poročila predlaga odsek: Visoka zbornica naj vzame § 3. letnega poročila na znanje.
Slavni deželni zbor naj preblagorodnemu gospodu dr. vitezu Gutmansthalu za njegovo veliko darežljivost. izreče najtoplejo zahvalo.
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Odsek predlaga torej: Slavni deželni zbor naj sklene:
§ 3. letnega poročila se vzame na znanje.
Slavni deželni zbor naj preblagorodnemu gospodu vitezu Gutmansthalu za njegovo veliko darežljivost izreče najtoplejo zahvalo.
Prosim gospode, ki se strinjajo s temi nasveti, naj blagovole vstati.
(Zgodi se. — ©efdjieljt.)
Predlog je sprejet.
Gospod poslanec Detela je dalje predložil k temu paragrafu nasvet:
«Slavna vlada se nujno prosi, naj dovoli, kakor hitro mogoče, potrebno podporo, da se bo mogla zgradba v obrambo bregu pri Gorenji Savi dovršiti.»
Prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole vstati.
(Obvelja. — Slngenommen.)
(Deželni glavar grof Gustav Thurn prevzame predsedstvo. — Sanbegljauptmann ©uftao ©raf Stfjurn iiber* nimtttt ben 23orfi|.)
§ 5, o glavni bilanci mestnega posojila ljubljanskega za 1. 1886.,
§ 5, itber bie ^attptbiianj bc§ ikitieljenS ber @tabt Šaibadj pro 1886.
Poročevalec Robič:
Slavni zbor! Meni je naloga, v imenu odseka za letno poročilo deželnega odbora poročati o glavni bilanci posojila mesta ljubljanskega za 1. 1886. Najpred naj mi bode dovoljeno gospodom naznaniti, de se je tu neka tiskovna pomota vrinila. 6. žrebanje je vstavljeno s 485 gld., kar ni ist.ina, kajti 6. žrebanje je že vse izplačano, in tisti znesek pripada 7. žrebanju. Zato se morajo vse številke za eno črto bolj dolj pomakniti in za to specijalna reserva znaša 23 232 gld. 73]/2 kr. in pri podružnici kreditnega zavoda v Trstu je dolga 101197 gld. 50 kr.
Sicer je odsek bilanco našel v redu.
Deželni glavar:
Otvarjam debato.
^bgeorbneter ^arott ^pfaltrertt:
. Sdj bitte umg ' SGBort! 3d) |abe nidjt bie Slbfidjt, im Mgemeinen p § 5 beg iftecfjenfdjaftg&eridjteg p fpredjen,
fonbent idj Ijabe nur etn paar SBorte betreffs einer etn* ¿einen ißoft tmrpbringen. @g mürbe nämlidj non mir in ber IV. Si^ung biefeS fjofjen Kaufes oom 9. ®ejember 1885 bte Slnfdjauung bargetljan, baf§ aus bem SBerjeidjniffe ber SSermaltung beg 2otterie*31nlef)eng ber Stabt Saibadj eine ©ebarung rejultire, meld)e einer Uebetprüfung burdj bie Sanbe§bucf)f)aitung bebürftig märe. ödj ijabe bamalg mit aller benfbaren ttteferöe unb tnbem id) im Sorfjtnein bte Leitungen alg unglaubmürbige Duette bejeicljnete, einer Sbotij ermähnt, mornacf) bte Stabt Saibacf) eg angemeffen gefunben fjabe, ber Eittier 23orfd)ufgcaffe au§ bem ßotterie* Šlttlefjen 10 000 fl. barpleilien. öd) 1jabe bte gmecfmäfjig* feit biefer Strt non Sluleiije anpjmeifeln mir erlaubt unb besmegen ba§ Erfudjen an ben Sanbegaugfdjufg geftettt, biefen ?Itt§mei§ burdj bie Sanbegbudjljaitung prüfen unb ftdj barüber SSeridjt erftatten p taffen. ödj meinte — atterbingg fpradj id) eg bamalg nidjt au§, aber mir felbff fagte idj eg — bafg, menn nng berartige 53erid)te nor* gelegt merben, fo muffen biefelben einen 3mecf ijabett. 2Bir mufgten pr Slufnafjme beg 2otterie*3lnleljeng nufere ¿u* ftimmung geben, alfo muffen mir and) barauf feljen, bafg bie SSermenbung beg ©elbeg im Sinne ber Semittigung erfolge. Sdj glaubte bamalg erfefjen p Ijaben, bafg eg nidjt in ben Sntentionen beg Sanbtageg gelegen mar, (Selber für bie Eittier ißorfdpfgcaffe p fdjaffen. ödj fjabe rnidj bei ÜDtittljeilung ber ttiotij innerhalb ber ©rennen gehalten, bie einpljaiten id) miä) immer bemülje, unb id) tjabe bie ganje ttiotiä mit Sezeidjnung ber Duette alg nnma^r auppeifeln mir erlaubt, öd) mar alfo gar nidjt überrafdjt, alg mir üon ¿mei sperren oon jener (leve — linfen) Seite über* einftimmenb ein ^Dementi entgegengefefjt mürbe. Eg ift nicf)t fo tt. f. m. ijiefj eg bamalg; Ijeuer fei)eit mir in biefem Slug* meife bie 10000 fl. figuriren, unb id) ermähne bieg nur, bamit id) in $ufunft öor fo üoreifigen Dementig ge* fd)ü|t fei.
Poslanec dr. vitez Bleiweis-Trsteniski:
Ker je gospod baron Apfaltrern, kakor vidim iz stenografičnega zapisnika, pri teh opazkah mene imel pred očmi, zatorej mu moram precej odgovoriti. Rekel sem takrat, da meni ni znano, da bi imelo mesto pri celjski posojilnici kaj denarja naloženega, ker nisem član finančnega odseka pri mestnem zboru.
Da je pa bilo tako, nisem mogel za gotovo vedeti, očitati mi torej tega, ni upravičeno.
gUjgeorimcfcr fudutmnn:
tpoljeg Ipaug! Sdj modjte burdj meine Semerfungen nidjt auf jenen flehten polittfdjen ffreunbfcfjaftSbienft, auf bag Dariefen an bie SSorfdjitfgcaffe in Eitti, prüdtommen, obmol)! fidj berfelbe in finanzieller Sejief)ung nidjt redjt* fertigen läfgt. ödj will bie geit ber geehrten sperren nidfjt bamit in 9lnfprud) nehmen, bafg id) mid) barüber auglaffe, fonbern eg feien mir nur einige Söorte über bie .ßufammen* ftettung ber Silanj im Slttgemeinen unb über bag Sotterie* ittnlefjen ber Stabt ßaibadj geftattet. 2tlg feinerjeit biefeg Sinteren aufgenommen mürbe, mar jeber überzeugt, ber in finanziellen fragen nur einige Senntniffe ^at, bafg eg unter Sebingnngen aufgenommen morben ift, meld)e für bie Stabt
ßaibacp fepr tiortpeilpaft maren, unb baf§ biejeS ©elb bet »orficptiger ©ebarung unb richtiger Vermattung gum ©egen ber ©tabt fiel) gehalten »erbe. Um nun btefen ©egen and) giffermäfiig jebe§ Sapr erficptlicp gu machen, f)at man eine qenaue faufmämtijcfje S3ud)f)aitung angeorbttet; matt |at bte Verfügung getroffen, bafSbiefeS Slnlepen 9enai4 merbe üom übrigen ©emeinbeöertnögen, bafS aujöprltcp ote 93ilang gemalt merbe, unb bafS bie ©emeinbe, menn Ueberfcpüf e fiep perauSftellten, bon Sapr gu ^apr baruber gu oerfügen patte. Sn ber Spat paben fiep in ben erften Satiren auep Ueberfcpüffe oon 26000 bis 27000 ft- naep gang gemifjenpafter Slufnapme pro Sapr tjerauägeftetit. 9ttan bat bie ganzen ginfenüerlufte, melcpe ftep baburep ergeben paben, bafS bie übernepmenbe 33anf bte ßoje erft in' Diäten oon mepreren Sauren abgenommen unb ^gaplt bat, auf einen SitaeftitionSconto gebucht, man pat me stoften ber ©inrieptung, beS VertragSftempeiS auf biefen ©onto ge= bucht unb bat angenommen, bafS biefe ßaften im @e|ammt= betrage oon 135 727 fl. 82 fr. auf 50 Satire gu üertpetlen feien unb jäprlicp 2% abgetrieben merben foüen. ©o pat man in ben erften Sauren in gang richtiger SBetfe gebucht unb alte Satire 2714 ft. 56 fr. am SnoeftitionSconto ab* aefdirieben.
9HS baS Sotterie=Stntei)en fpiiter oon anberen §änben übernommen mürbe, pat man biefe Vucpung beauftänbet unb aufgegeben, ÜÖIan pat bie Soften für ®mrtcptungen, Rinjenbiffereng u. f. m. auf ben ©emmn* unb SSertuftconto übertragen, biefen ©onto ber ©peciatreferoe emtgegragepal5 ten unb anbererfeitS ben ©atbo gegogen, perauSftelten foltte, bafS man im Satire 188386089 fl. aSerluft batte. Sftan fann ja eine foldje Snnejtttton auep auf einmal abfdjreiben taffen, unb menn man Uebernepmer ift, fo mirb man fiep fo gut als möglich gegen einen fpateren Vormurf gu jepitpen fuepen, bafS man niept bei ber Uebernatjme alte Stnftänbe gettenb machte. ®aS SBunber= bare bei ber ©adje ift jebodj, bafS man biefen Verluft, ben man im Satire 1883 mit 86089 ft. auSgemiefen bat, bi§ ©nbe 1886 nur auf 83230 ft. oerminbert bat- Scb fann mir nidjt benfen, bafS baS Sotterie=SIniei)en tu ben brei Sabren nur 3000 ft. getragen bat! DKan unterläßt iebt fernere Slbfcpreibungen an biefem Verlufte, unb ber gange Verluftfalbo ift jept mit 83231 ft. 40 fr. aus* gemiefen. @5 ift natürlich bie gange ©ebarung auS fo einer Vilang nicfit gu erfepen, aber eS brängt ficb einem ber ©ebattfe auf, bafS ber ©egen, meteber oon ber früheren Vermattung jä£)rlicf) nadjgemiefen mürbe, gegenmärttg sub rosa in Dlnfprucp genommen mirb. grüper mürbe jeher Setrag, ben bie ©emeinbe oorfd)ufSmeife auS bem ßotterie5 iüntepen befommen bat, mit Eingabe beS gmedeS, gu melcpem joic&er beftimmt xoax, tnit Slrtgabe be3	m
Vitang auSgemiefen, peute ift bieS nicht mehr ber ffau. ÜEBir finben mobt Veträge für ben Sau ber Infanterie5 faferne, bes ©pitales unb bei ber VergeprungSfteuer ein* geftetlt, unb ich mitt nicht befürchten, bafS bamtt Sertufte ber VergeprungSfteuer bebedt merben follen. Sßir finben tn ber Vilang aber auch bie ©emeinbe mit einem Dlnlepen oon 73 000 fl. belaftet, ohne bafS gefagt mirb, gu melcbem Rmede biefe oermenbet mürben. @§ mirb gum Sbede btefer fbonb für bas Subget ber ©tabt Saibad) in Unfprud) genommen, oiedeidjt ohne bafS biefe Seteäge oerginSt mer. ben 2Bir patten im Sapre 1885 noep über 60000 fl.
Rinfeneingang, pro 1886 jeboep nur 54000 fl. SMe ift biefe SDiffereng erflärlicp ? Stu§ ber Silang oom ^apre 1885 paben mir erfepen, bafS bie ©emeinbe ©utpabuugen oon ruub 450000 fl. an SKobilüermögen bei oerfeptebenen Sanfen liegen patte, pro 1886 ftept jeboep bereits eine ©cpütb oon 101000 fl. bei einer Sanf auSgettnefen. Im bererfeitS muf§ icp bemerfen, bafS bie Spatfacpe gemtfS febmer erftärlicp ift, bafS bie ©emeinbe tm Sapre 1885 o oiel ©utpabungen, fo üiel mobiles Sermögen unb nur 440000 fl. in Obligationen patte, pente aber 101200 fl. ©cpulben unb 924000 fl. in Obligationen befipt, baS fann icp niept oerftepen. ÜKan fann mopl ein ©elb in Oblega* tionen anlegen, für melcpeS man feine anbere Sermenbung befdjloffen bat, aber bie ©tabtgemeinbe ßaibaep pat boep fepon im Sapre 1885 befcploffen, eine fiaferne, ein tranfen* pauS u. f. m. gu bauen, ©tatt ba§ ©elb nun tn etner SBetfe angulegen, mo eS fofort naep Sebarf gurüdgenommen mer= ben fönnte, pat man Obligationen gefauft, unb bieS im Sapre 1886, mo ber ©ottrS fepr podp ftanb, alfo gu einer Reit, mo ein oorfieptiger ÜJÎann, ber meip, bafS er fern ©elb in furger ßeit benötpigen mirb, gemifS niept Obliga= tionen laufen mirb, um fie bann mit Serluften mteber tn ©elb umgttfepett, menn ber ©ottrS fällt unb er fern ©elb brauept. £ro|bem erpöpte fiep oom Sapre 1885 auf baS Sapr 1886 gur 3eit beS pödjften ©ourfeS ber ©taub be§ SermögenS in Obligationen oon 440000 fl. auf 923000fl.
SBie fittb benn bie ©ourfe eingeftellt? Scp pabe miep peute erfunbiget unb erfapren, bafS bie SRärgrente mit 82 60, bie ungarifepe Diente mit 93 40 eingeftellt ift. ®iefe ißapiere merben nun belepnt. ®ie gaplungen, melcpe ber ©tabt* gemeinbe beoorftepen, merbett eS früper ober fpäter notp* menbig rnaepen, bie Obligationen gu oerfaufenj man fattit fie niept palten, meil bie	gu benett baS ©elb nötptg
ift fepon beftimmt fittb. Sfttcp ber ©rtrag attS bem SlnlepenS* fonbe fann in näcpfter Seit niept ermartet merben, um bte SluSlagen gu beden, unb maS mtrb bte _ Çolge jetn ? ©tn auperorbentlicper ©ourSoerluft. S<P »eip niept, ob bte ©etneinbe bie Rapiere gu biefem ©ourfe noep beftpt, aber menn bieS ber gad ift, fo beträgt bie ©ourSbtffereng gegen heute allein 93000 fl. Slucp begüglicp ber Sictiopoften fcpetnt eS mir unftattpaft, bie ©oitrSoerlufte als Slctiopoft ein* gufteßen. Sie gefammte Silangaufftellung maept auf miep ben ©inbrud, bafS man niept auf fepr glüdlicpem SBege t|, unb bafS bie Sermaltung biefeS SermögenS tn niept faep* fttnbigen öänben rupt. 3<P »ä^be nur barauf aufmerffam madjen, bafS ber ©egen, roelcpen jene SJIänner ber ©tabt5 gemeinbe ßaibaep gu bringen baepten, melcpe baS @e® unter ben oortpeilpafteften Sebingungen, baS ift, einer ginjen* gaplung inclufioe Slmortifation mit 4 * 2 % ber ©emetnbe üerfepafft paben, fiep in ben bitterften glucp Oermanbeln fönnte, menn in biefer SBeife gemirtfepaftet mirb mie bisper.
Poslanec Grasselli:
Gospod predgovornik je nekako bojazen izrekel, da mestna občina izkoristuje to posojilo tako, kakor svojo blagajnico, ne da bi za denar, ki si ga jemlje na posodo, plačevala obresti. Mislim, da gospod predgovornik tega ni resno mislil, nego da je sam preverjen, da mestna občina mestnemu posojilu plačuje obresti tako, kakor vsakemu drugemu kreditorju, ker
ni misliti niti umet.i, kako bi drugače mogoče bilo, dobiti potrebno obrestovanje, od katerega je v prvi vrsti zavisno, da se vzdržuje posojilo brez škode. Mestna občina si, kadar njeni dohodki za izredne potrebščine ne zadostujejo, v konkretnih slučajih izposo-juje denar; ta posojila so razvidna iz bilance, in za ta posojila plačuje mestna občina posojilu ljubljanskega mesta obresti, tako, kakor kateremu drugemu kreditorju.
Kar se pa tiče drugih novcev, ki so tukaj navedeni, na priliko stavbinski kapital za vojašnico, je to denar, katerega si ni izposodila mestna občina, ampak to je denar, katerega mestno posojilo investira za mestne naprave in o katerem se vodi posebni račun, pa tudi od teh novcev, ki so investirani za take mestne naprave, računajo se od poluletja do poluletja interkalarne obresti, in s tem se povišuje kapital.
Gospod predgovornik je opozoril na razliko med bilanco leta 1885, in leta 1886. glede svote, katera je bila naložena v obligacijah in ono svolo, katera se je nahajala naložena pri raznih kreditnih zavodih. V tem obziru moram le na to opozarjati, da svofa, tako ogromna svota 400000 gld., katere ni porabiti v teku poluletja, ampak katera mora več let biti naložena, nosi pri kreditnih zavodih tako malo obresti, da nikakor ni mogoče dobiti tistih 43/4°/0, katerih treba kapitalu mestnega posojila, da se z obrestovanjem doseže letna anuiteta za amortizacijo. Kakor je gospodom vsem znano, plačujejo denarni zavodi za tako velike svote, če se pri njih nalagajo, le neprimerno pičle obresti in zaradi tega, ker je posojilu pretila vsled diference v obrestih velika zguba, zaradi tega je bil finančni odsek mestnega zastopa prisiljen, nakupiti obligacije, in sicer res v takem času, ko so kurzi obligacij stali jako visoko. Ako bi mestna občina bila prisiljena, sedaj ali v takem trenolku, ko bode kurz stal tako nizko kakor sedaj, ali morda še nižje, prodati obligacije, je se ve da neizogibna zguba za loterijsko posojilo in v drugi vrsti za mestno občino ljubljansko. Do sedaj te potrebe še ni in mislim, da vender ne smemo prepesimist.ično gledati v bodočnost, nego nadejati se moramo, da bode kurz s časom zopet vzdignil se, da se bode zopet popravil državni kredit. Ako pa nastane kaka katastrofa, gospoda moja, potem bodo drugi zavodi, druga podjetja istotako in naj-brže še huje trpela, kakor mestno posojilo ljubljansko in mestna občina.
Gospod predgovornik je nekako očital sedanji upravi mestnega posojila, da ni spretna, pa to je subjektivno mnenje, o katerem je težko debatovati. Ob ugodnih okolnostih upravljati z javnimi novci ni posebno težka stvar; jako težavno pa je, kadar nastane kak kritični moment; v takih momentih je kritika tega upravljanja veliko ložja, nego upravljanje samo, ako-prav se mora vender vprašati vsak, ali bi bilo njemu mogoče obvarovati izgube dotični fond, dotično podjetje, če bi on z njim upravljal. Mislim, da mi ni treba pristaviti ničesa druzega, ker gre tukaj za številke, katere so določene, t.. j. pro praeterito; to pa smem zagotavljati, da, čeravno gospod predgovornik
mestni upravi in zlasti tistemu posebnemu organu, kateremu je upravljati z mestnim posojilom, odreka sposobnost, zagotavljati •—• pravim — smem, da dobre volje in želje, uporabljati in obračati mestno posojilo na korist, mestne občine, da te dobre volje in te iskrene želje niti zdanji mestni upravi nihče odrekati ne sme. (Odobravanje ne levi. — äkifaß littfS.)
gUujeortmeter fhtrkmann:
©oljeS ©aus! 8dj werbe mir nur nocí) wenige SBorte erlauben. Ser bereite ©err 33ürgermeifter ber Stabt Sai= badj l)at ben Sfufauf ber Obligationen baburcf) begrünbet, bajS bie Snftitute, bei weiten bie (Selber früher angelegt Waren, fetjr niebrige pinjen ¿afjíten. 2)aS wiß id) ja ju* geben, aber eS fdEjemt mir, bafS ber bereite ©err S3ürger= meifter f)infid)tlid) meiner Semerfungen auf bie ©auptfadje nid)t eingegangen ift. Sie borjäf)rige 93ilanj fjat mofß ge= geigt, bafs bei folgen Snftituten 450000 ff. auSftanben, unb tro|bem firtb ginfen im ©efammtbetrage bon mehr afö 60000 fl. eingegangen. $n ber borfiegenben S3iían¿ finb jebocf) bie ginfeneingänge mit nur 54800 fl. auS= gewiefen, unb ber ©taub beS ißermögenS in Obligationen beträgt bod) 923000 fl. Umfomefjr ift meine ff rage be= recfßiget, woijer benn biefe auffaßenbe Sßerntinberung fomme ? Sßenn bas (Selb nid)t bei Saufen liegt unb Obligationen angefauft würben, bie meljr tragen, Wie fommt eS benn, bafs in einem Qa£)re, in welchem ber Obligationenftanb aus ©rünben, bie ber ©err Sürgermeifter angeführt Ijat, eine @rl)öf)ung auf 923000 fl. erfahren ©at, bie ginfen oon über 60000 fl. auf 54800 fl. ¿urücfgefjen? ®aS ift baS SSunberbare. 9Kan fann fic© baS IßeS auS biefer Silanj iricEft erflären,_ man fann nur oermut^en, unb fo ©abe id) geglaubt, bafs bie ©emeinbe bie ©eíber, bie fie ju iljrem gwed'e bent 2otterie=21níeíjen entlehnt, nid©t Oer* gingt. SBenn id) ben bereiten ©errn iöürgermeifter red)t berftanben Ijabe, fo ift bieS bei ben 70000 fl. unb beim Slrmenfonbe aud) Wo!)! ber ffaß, bei ber SSerjefjrungSfteuer unb beim Wafern» unb Traufen!)ausbaue aber nidjt. ©onft Wäre ber luSfaß an ginfen nid)t erflärlid^, unb ebenfo Wäre eS unerflärlidj, Warum ber ißerluft, ber im $a£)re 1883 mit 86000 fl. auSgewiefen War, bis ©ente nur auf 83 000 fl. fjeruntergegangen ift. @S müfSte bei guter 25er= waltnng fdjon eine fe©r bebeutenbe SSerminberung eingetreten fein. ®aS fc©eint nun nidjt ber ffaß ju fein, benn fonft fönnte eS um bie üiefultate nidjt fo befteßt fein, wie icf) mir früher ju erwähnen erlaubt ©abe.
Poslanec Grasselli:
Le še enkrat moram ponavljati, da se od vsakega denarja, katerega si mesto izposodi od mestnega posojila, torej tako od kapitala za bolnišnico, kakor od kapitala za tisto posojilo užitninskega podjetja i. t. d., plačujejo obresti. Odkod izvira ta razlika, o tem tukaj iz glave ne morem dati pojasnila. Gotovo je popolnem upravičena, ker so tukaj številke posnete iz opravilnih knjig. V čem pa ravno obstoji ta razloček ali kako ga je utemeljiti, o tem ne moreni dajati odgovora danes.
Poročevalec Robič:
Na vse, kar se je tu odgovarjalo, je poglavitno odgovoril gospod mestni župan Grasselli. Tudi jaz glede obresti ne morem dati posebnega pojasnila, ker naloga odsekova ni, kontrolirati knjige. Nadzorovati ima sicer deželni odbor v tem oziru upravo mestnega odbora, ali tukaj, kar knjigovodstvo zadeva, ima dotični urad pozitiven nalog, kako je ravnati in mu je sploh naročeno, kako se ima dolg odpisovati in amortizirati.
Kar zadeva razloček med obresti, mislim, da to ni nobena knjigovodstvena napaka, ampak da se je denar gotovo vknjižil, kakor je bilo naročeno. Drugega pojasnila tudi jaz ne morem dati.
Račun žrebanja vpisan je z 21600 gld. zavolj tega, da je ravnotežje med bilanco. Račun kurzne vrednosti papirja znaša 24525 gld. 60 kr., to je bila zguba pri kurzih koncem leta, na nasprotni strani pa ima specijalna reserva 23 232 gld. 73 % kr., to je dobiček pri prodaji.
Ko je odsek to bilanco pretresoval, je mislil, da ima mestni zastop tudi o svojih drugih glavnicah inventar predložili deželnemu odboru, kakor to zahteva § 80. mestnega reda, in v tem oziru bom nasvet stavil v imenu odsekovem, kateri predlaga:
1.	) Slavni deželni zbor naj bilanco mestnega posojila ljubljanskega vzame na znanje.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, v svojem letnem poročilu v prihodnje omeniti tudi inventara o glav-niškem premoženji mestne občine in njenih naprav, kateri mu je po § 80. mestnega občinskega reda vsako leto predložiti.
SAbgeorbneter ©amdlen? £Snron SdjttJegcl:
3d) Bitte untg SBort jur SIbftimmung! 3dj mürbe mir erlauben, ben Eintrag ju ftetlen, bafg bie 93efd)lufg= faffitng über ben tmrliegenben Eintrag beg §errn Šeridjt» erftatterg bertagt merbe, unb bieš ang beut einfachen ©runbe, toeil id) glaube, bajg eg aud) im Sntereffe ber ©tabtoer» maltuug märe, jene Siuffiärungen ju ertljeilen, metdje ijeute ju erteilen begreiflidjermeife fomolji ber §>err 93erici)terftatter atö aud; ber bereiste £>err £anbegijauptmann=@telloertreter nicfjt in ber Sage maren. Slug biejem Ofrunbe glaube idj beantragen ju jotlen, bajg jur 2ibftimmung über ben tior» liegenben Eintrag erjt nad) ben 51ufflärungen gefcfjritten merbe, meldje mir gemijg in ber näcfjften @i|ung erfjaltert lönnen.
Poslanec dr. Poklukar:
Meni se zdi, da vender stvar ni tako dostojna, kakor se sedaj vrši. Razprava je bila obširna, vsak gospod je imel priliko svoje opombe napravljati, pa se ni zgodilo. Sedaj h koncu se predlaga, naj se glasovanje o tem vprašanji preloži. Sicer bi lahko na večino, ki bode nedvombeno zoper to, odium padel, da hoče kaj prikrivati, kar pa ni. Kakor prašanje sedaj stoji, je le o tem govor, ali se predlog odsekov odobri ali ne.
^bgeorimdcr ßfacdlenj |3aron SMjmegcl:
©iefen Stugfüljrungen gegenüber mödjte icf) nur bag (Sine bemerlert, bajg eg früher nidjt mögiid; mar, einen folgen Slutrag ju ftetten ober audj nur baran ju benfen, meil mir ja erjt aug ben Stugfüßrungen beg ¿perrn iöeridjt» erftatterg bie äJtotioirung ju |ören bjofften. Siadjbem aber jomol)! iperr £anbeg§auj5tmann=@tellt)ertreter alg aud) an= berjeitg ber $err SSeric^terj'tatter fjeute nid)t in ber Sage finb, ütufflarungen über bejtimmte ©ijatjadjen ju geben, bie gemijg im allgemeinen Sntereffe ermünfd)t finb, jo glaube id), bajg ber Eintrag auf Vertagung ber Slbftimmung, big mir in ber Sage finb, bie gemünfdjten ©rfläritngen ju er» ijalten, fadjgemüfj, gefdjöftgorbnunggmäßig unb im Sntereffe ber ©adje gelegen ift.
Poslanec dr. Poklukar:
Na te opombe bi samo na kratko opazil, da je še takrat, ko je bila odprta splošna debata, rekel gospod župan, da on na tista vprašanja glede razločka pri obrestih danes ni v stanu odgovoriti. Takrat je imel gospod predlagatelj priliko govoriti, in torej prosim, naj se njegov predlog odkloni.
gUtgcovbtteter ÖtxceUctu $nron ^dpncgcl:
3d) Ijabe beantragt, bajg bie 33efd)iufgfaffung über ben Slntrag beg §errn Seridjterftatterg oertagt merbe big ju bem fjeitpunfte, mo mir in ber Sage fein merben, bie Slufflarungen ju tjoren, metdje ijeute felbftöerftänbtid} unb naturgemäß ber §err Sanbeg£)auj)tmann=@telloertreter unb ber iperr Seridjterftatter nidjt fofort auf ben erft gehörten Slnmurf ju ertt;eiien in ber Sage maren.
Poslanec dr. Poklukar:
Meni se zdi, da je bila debata sklenjena. Ako odložimo glasovanje, prekličemo izrek gospoda deželnega glavarja, da je debata sklenjena, in torej prosim, naj se predlog odkloni, ker dopuščen bi bil sedaj le predlog, da se debata ponovi.
&bgeorimcicr ffizcdlcn? gSarott Sdpnegel:
3d) Ijabe jur Sibftimntung unb nidjt jur meritorifdjen 23eljanbiung beg ©egenftanbeg ben Sintrag gefteüt.
fanbesljnuptmatm:
3dj bitte jene Herren, metdje für ben ŠBertagungg» antrag finb, fidj ju ergeben.
(Zgodi se. — ®ejd)iei)t.)
©er SSertagunggantrag ift in ber Skinorität.
Glasovali bomo sedaj o predlogih, katere stavi odsek za letno poročilo.
(Odsekova predloga obveljata. — ©ie Einträge beg 2tugfd)uffeg merben angenommen.
Prihodnjo sejo določim na 29. t. m. dopoldne ob
10.	uri s sledečim dnevnim redom.
(Glej dnevni red prihodnje seje. — ©iet) bie ©ageg* orbnung ber nädjften ©ifcung.)
VIII. seja dne 22. decembra 1887. -	- VIII. Sitjung am 22. Uejember 1887. 131
Upravni odsek zboruje danes popoldne ob 3. uri, jutri dopoldne ob 9. uri in v sredo, 28. t. m., popoldne ob 3. uri. Občinski odsek zboruje danes ob %4. uri popoldne, finančni odsek jutri ob 3. uri popoldne.	Želim gospodom vesele praznike. 8ci) toimfdje bett £erren giucfttdje geiertage. (Klici — 9tufe: Dobro, dobro!) Sklenem sejo.
Konec seje ob I. uri 30 minut popoldne. — §d)iu|s bit giipmg um 1 gjjr 30 $tin. najfjmittugs.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.
■v *