posnrmA plačajta v cmrrvun DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 44. @ 25. OKTOBRA 1957 ® LE TO XXVI. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! IZVOLIMO ZARES ZBORE PROIZVAJALCEV Del volitev novih občinskih ljudskih odborov je za nami. Ogromna večina prebivalcev sleherne naše občine je izpolnila svojo državljansko pravico in izvolila svoje poslance v ljudske odbore. Jutri pa se bodo še enkrat odprla vrata volišča. To pot bodo neposredni proizvajalci volili občinske zbore proizvajalcev. Z izvolitvijo obeh domov občinskih ljudskih odborov bo pravzaprav zaključeno obdobje organizatijsko-upravne rasti komunalnega sistema, ki ima svoje korenine v delavskem upravljanju. Kajti po prvih izkušnjah po sprejetju Zakona o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih — je praksa vsebolj zahtevala .razširitev pravic neposrednih proizvajalcev. Delavsko upravljanje znotraj kolektiva je postalo preozko, nepopolno. Sililo je navzven tovarniških zidov in se dopolnjevalo s pravico in dolž-. nosijo odločanja lp upravljanja v občini, okraju, republiki, federaciji. S procesom razvoja mehanizma delavskega upravljanja, ki je jedro in osnova razraščanja samoupravnih organizmov v najrazličnejših javnih službah, prihaja vseibolj do Izraza vodilna vloga delavskega razreda v praksi. V tej praksi je vpliv državnih organov postopno vse manjši, a lokalne skupnosti se vse hitreje pre-obražujej-o v skupnosti neposrednih proizvajalcev. v socialistične komune. In prav zato so jutrišnje volitve izredno pomembne. Neposredni proizvajalci se tega povsem zavedajo. To so pokazala predvolilna zborovanja in se- stanki. S kolikšno resnobnostjo in poznavanjem stvari so razpravljali predvsem o komuni, njenem gospodarjenju i-n razvoju. Pri tem se niso omejevali le na čisto proizvodne zadeve. Se zdaleč ne. Temeljito sp se lotili tudi gospodarjenja s sredstvi, ki so ustvarjena v proizvodnji, za gospodarski napredek ali se drugače uporabljajo v korist občanov: v šolah,, kulturnih ustanovah, zdravstvu, socialnem varstvu itd itd. 'Kaj so nam pokazali predvolilni zbori? Pokazali so nam izredno visoko zavest delavcev in njihovo gospodarsko politično zrelost, ki so si jo pridobili v svojem posebej v letošnjem letu dokaz silne življenjske moči in sposobnosti neposrednih proizvajalcev. To moramo posebej podčrtati, ker nikakor ,ne moremo biti zadovoljni z dokaj majhnim odstotkom delavcev, kj kandidira v občinske zbore proizvajalcev. Samo poglejmo: od 479? kandidatov za 2469 od-bornlških mest v zboru proizvajalcev je le 1711 delavcev ali 35.4 odstotkov. V tem pogledu naši delavski sindikati niso uspeli, da uresničijo priporočila Republiškega sveta, ki je med drugjm naročil svojim članom, naj se pri izbiri kandidatov orientirajo na širši -krog delavske javnosti, da Zbori proizvajalcev v občinskih odborih bodo organi, prek katerih bodo delavci v gospodarskih organizacijah in kmetijski proizvajalci neposredno vplivali na vodenje ekonomske politike komune, na izdelavo in uresničitev gospodarskih načrtov, na ostvarjanje pravic 'delovnih ljudi v gospodarskih in zadružnih organizacijah. Oni bodo organ, preko katerega bodo delavski sveti in skupščine zadrug lahko direktno vplivali na razvoj komune in na reševanje njenih problemov. (Iz proglasa SZDLJ) družbenem delovanju, predvsem v gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi. Tega ne m-orejo zamegliti posamezne slabosti, ki izvirajo največkrat iz objektivnih okoliščin. In končno so veliki gospodarski uspehi, doseženi v zadnjih in še V NEDELJO SMO IZVOLILI SPLOŠNE ZBORE OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV. KOT POROČA REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA JE VOLILO 84,43% VOLILNIH UPRAVIČENČEV. — NAJBOLJ SO SE ODREZALI V OKRAJU KOPER 89,33%, NAJSLABSE Pa V NOVOMEŠKEM OKRAJU 77,41%. NA UDELEŽBO JE NEDVOMNO MOČNO1 VPLIVALA EPIDEMIJA GRIPE, DA JE BILO PRECEJ LJUDI NA SEZONSKEM DELU ITD. TAKO DA BI SE GIBAL ODSTOTEK VOLILNE UDELEŽBE, ČE BI PRIŠTELI UPRAVIČEN IZOSTANEK OKROG 90 DO 92%. Podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj je 21. oktobra odpotoval v Grčijo na uradni obisk in se tako odzval rabilu predsednika grške vlade Konstantina Kara-manlisa. V Atenah so mn priredili prisrčen sprejem. Ob prihodu v Grčijo je tovariš Kardelj pozdravil trški narod v imenu jugoslovanskih narodov in med drugim dejal: »Zelo iem vesel, da lahko tudi »b tej priložnosti povda-rim, da so narodi Jugoslavije in Grčije v zgodovinskih trenutkih vedno stali drug ob drugem in branili svoje pravice, svobodo in neodvisnost. Tradicionalno prijateljstvo In elementarne koristi nas vežejo tudi zdaj, sicer v novih pogojih, toda v boju za Iste cilje: za mir, za utrditev naše neodvisnosti, za zbližanje med narodi in za njihovo enakopravno sodelovanje.« bi med kandidati za svete proizvajalcev v občinah prevladovali v absolutnem smislu delavci z delovnih mest. Seveda bi bilo povsem napak izvoliti delavce, ker so delavci, ali žene. ker so žene ali mladince, 'ker so mladinci. Razumljivo je. da bomo- izvolili- tiste, ki so družbenopolitično čim bolj zreli in sposobni. Tako usmeritev neizprosno terja nenehni razvoj In pomembnost komunalnega sistema. Toda vprašajmo se, ali ,je 'to vedno direktor, ki običajno vidi le ozke koristi svojega kolektiva, ali računovodja, ki me najde izhoda iz svoje računice, ali uslužbenec. izpostavljen bolj kot kdo birokratskim težnjam ali nekdo, ki je do vratu zakopan v funkcijah. Zato je prav, da se sindikati zavzemajo za to, da 'bi delavci, med njimi tudi delavke in mladi delavci prevladovali v zboru proizvajalcev, kajti v tem -bo zagotovilo, da se bodo komune — ob podpori ln sodelovanju kolektivov ter vseh družbenih člniteljev, med njimi tudi sindikata — usmerjale v svoji dejavnosti v-se bolj tako, da bo v korist postopnega sicer, a stalnega izboljševanja standarda zaposlenih in na urejevanje -neposrednih življenjskih pogojev delovnih ljudi. Jutri bomo stopili zopet na volišče. Stopili bomo s polno odgovornostjo. Zato bomo dobro pretehtali, preden bomo obkrožili ime kandidata, kjer je .seveda možno izbirati, a to je skorajda povsod. Še je čas, da zagotovimo v zborih proizvajalcev tako razmerje, da ne bo kasneje kritike, da so postali občinski zbori proizvajalcev zbori uslužbencev in direktorjev ter kmetov, brez izkušenih in preudarnih delavcev, na katdrih leži peza upravljanja in proizvodnje, brez žena, ki jih najbolj prizadevajo . neurejene komunalne ustanove in brez mladine, ki daje poleta. Jutri bomo torej končali občinske volitve in s tem izbrali nove dvodomne občinske ljudske odbore. Prepričani, da bodo novoiz-volijeni vse svoje sposobnosti in moči posvetili dobrobitu svojih občanov, napredku komunalne skupnosti in ugledu te,r moči vse socialistične skupnosti -naših narodov, jim k izvolitvi iskreno čestitamo! e e • e e © KAKOR BOMO GOSPODARILI... Zvezna ljudska skupščina je minuli teden razpravljala o bodočem razvoju osebne in splošne potrošnje. — Življenjska raven delovnih ljudi 3e sedaj v ospredju vsega našega gospodarskega in družbenega dogajanja. Napak bi bilo trditi, da življenjska raven vse doslej ni bila v ospredju našega dogajanja. Določeni razlogi so -nam narekovali, .d-a smo marsikdaj zavestno zoževali sredstva, namenjena za osebno in splošno potrošnjo, zato, da smo lahko izpolnili naloge, ki smo jih hoteli in ki smo jih morali izpolniti. To so nam narekovali tudi nekateri drugi razlogi in sicer: mednarodni položaj, gospodarska blokada, nagla krepitev narodne obrambe spričo mednarodnega položaja, zelo pogoste suše in želje ter prizadevanja, da vzlic tem največjiim težavam v gospodarske m razvoju ne bi zaostali. Vprašan ršebne in splošne potrošnje je bilo torej tudi doslej ? erom eno stalnih, glavnih vprašanj- Dosežena raven na gospodarskem področju pa nam sedaj omogoča, da bo to eno osrednjih vpraša-nj, Hi m-u -moramo posvetiti vso potrebno pozornost. Tovariš M. Popovič je o tem rekel tole: »Naraščanje osebne potrošnje in dohodka delovnih kolektivov mora 'biti sad uspehov v gospodarjenju, kakor m-ora tudi biti naraščanje osebne potrošnje v okviru komune sad celotnega uspeha v gospodarjenju. To naj zagotovi sistem razdelitve dohodka v podjetju, kakor tud-i sistem nagrajevanja slehernega posameznika znotraj podjetja . •.« Torej, stvar je jasna. Kakor bomo delali, kakor bomo gospodarili, takšne sadove bomo pobirali in tako bomo živeli. V občini in podjetju bomo ustvarjali sredstva za osebne dohodke delavcev in splošno potrošnjo; v občimi in podjetju borno sredstva tudi porazdeljevali. Od naše presoje odvisno, za kaj vse bomo denar porabili. Lahko se odtočimo za drago stavbo, toda ostanemo brez tržnice,. denar lahko porabimo za i-zlet, ne uredimo pa T-,-'-7e. Ponekod bqdo mc-goče -prevladale trenutne koristi, e.je pa- bo tarnanja na pretek- Bolj kot doslej, in lo bi moralo veljati tudi dosedaj, bo treba povezovati osebne in splošne koristi- SEM PROTI... »Odločam, da se tovarišu Jo-K H žetu Mesariču, rojenem 16. oktobra 1925, po poklicu šefu -obrata Draga odpove delovno razmerje z dvomesečnim odpovednim rokom . . . Imenovani ie s svojim do-■ sedanjim prizadevanjem in delovanjem preprečeval i-n oviral pripojitev i obrata Draga k Ljubljanskim opekarnam. Kot prepostavljeni je svojo miselnost in delovanj-e posredoval celotnemu delovnemu kolektivu. S tem je jasno pokazal, da me želi niti sodelovati, niti biti v delovnem razmerju s to poslovno enoto ..... V pritožbi) občini Ljubija-na-Cen-ter pa piše tovariš Mesarič med drugim: »S prvim oktobrom je bito naše podjetje Opekama Grad po odločbi ObiLO Ljubljana-Cente,r pripojeno k podjetju »Ljubljanske opekarne-« Z istim dnem so ml tudi odpovedali službo, in to zato, kakor pravi odločba, ker sem na enem izmed rednih zasedan; delavskega sveta glasoval. proti priključitvi. Tega ne zanikam, saj 50 na te-m zasedanju skoraj vsi glasoval; proti priključitvi. Še manj pa -razumem, da sem s tem, ko sem zastopal svoje stališče, ne da bi kogar koli pripravljal na to, kako naj glasuje, jasno dokazal, da ne želim sodelovati z novo poslovno enoto . . .« Stanku Žerovni-ku, delavcu, so prav tako odpovedali de-lo-vno -razmerje, in to z naslednjo obrazložitvijo: »Imenovani je s svojim dosedanjim prizadevanjem in delovanjem odkrito preprečeval in oviral spojitev _obrata Drag-a k Ljubljanskim opekarnam, s čimer je jasno dokazal, dr. ne žel; sodelovati In ne biti v delovnem razmerju s to poslovno enoto.« V pritožbi na to odločbo je Stanko Ze-rovn-ik zapisal: »Oče sem dveh nedoraslih otrok, iki ju preživljava z ženo izključno s svoji-mj prejemki . .. Vsa ta leta sem sodeloval v organih družbenega upravljanja in opravljal odgovorne naloge tudi v sindikatu, dokler nisem padel v nemilost pri nekaterih ljudeh v podjetju samo zato, ker sem se preveč zavedal svojih de-levskšlh pravim .. . Z-at-o se nikakor ne morem strinjati z odpovedjo delovnega razmerja, in to celo zaradi te-g-a, ke,r sem povedal svoje stališče na enem izmed zasedanj delavskega sveta ter glasoval proti priključitvi.« Žrtev je * njegova žena 3 Francka Zerovn-ik, a-dmini-straitonka v opekarni Grad-Njeno odpoved so utemeljili na isti način in z istim} besedam; kot njenemu možu Stanku- V pritožbi Pa Vse tri odločbe je podpisal direktor Ljubljanskih opekarn Alojz Ambrož. Odpovedali so trem članom delavskega sveta, ke-r so glasovali tako, kot so smatrali, da je najpametneje ir. po svoji vesti. To se je zgodilo komaj tri mesece po kongresu delavskih svetov .Jugoslavije! Smo rnar že sedaj pozabili na tale p-oz-iv kongresa, izraženega v njegovi resoluciji? »..• Ker so v posameznih podjetjih še ostanki starih odnosov, poziva kongres delavske svete: — naj -ne dovoljujejo kršitev pravic, nezakonitih to nehumanih postopkov glede na posameznike; — naj se odločno upirajo vs-em nedemokratičnim poskusom dušenja kritike in svobodnega izražanja mnenj in predlogov . . • * — naj se bolj zavzamej-o za pravilno uporabo predpisov pri zasnova,nju ih prekinitvi delovnega razmerja ■ . . « Primer Ljubljanskih opekam zgovorno kaže, ka-ko nu-jn-o bi bilo treba ..IN POSLEDICE je napisala: »Kakor se vidi iz odločbe, me obdolžujejo in navajajo, da sem s tem, ko sem glasovala proti priključitvi na zasedanju delavskega sveta, pokazala, da ne ma-ram sodelovati z njihovo poslovno enoto. Takšn-i obrazložitvi popolnoma nasprotujem te-r sem mnenja, da se hoče s tem namenoma ali nenamenoma k-ršiti pravice delovnih ljudi, za katere sta morala moj oče in brat dat; svoje življenje med okupacijo...« in še pristavlja, da j-e bil® dolgo vrsto let sindikalni odborni-k kakor tudi član delavskega sveta in upravnega odbora. uresničiti priporočilo kongresa delavskih svetov Jugoslavije, naj bo sprejemanje na delo, odpuščanje z dela. vzdrževanje delovne discipline, izvajanje disciplinskih ukrepov čimbolj mogoče zadeva proizvajalcev samih, oziroma njihovih predstavniških organov. Kaj pravi k vsemu temu delavski svet Ljubljanskih opekarn? Vsekakor pričakujemo, da bod-o te tri odpovedi preklicane v interesu socialistične demokracije in socialistične morale, saj -o brez vsake osnove! Vlado Jarc 1,'B .»DELAVSKA ENOTNOST« IZ NAŠIH ORGANIZACIJ 25. oktobra 1957 St. 44 Ona: Lepo te prosim, ne vozi prehitro, da se tl ne bo kaj zgodiloI m .»VI w'Wfrjf MARIBORSKI PREDVOLILNI RAZGOVORI 3 ZB DEL V S KI PONOS ® Posebno bodo pomagali podružnicam majhnih podjetij — tako so sklenili na nedavnem plenarnem zasedanju občinskega sindikalnega sveta v Celju. To tembolj, ker se delavci marsikje branijo sindikalnih funkcij in izvolijo potem v izvršne odbore le vodilne uslužbence podjetij. Tj pa nimajo časa ukvarjati se s sindikalnim delom, ali pa jim je celo prav, da delo sindikalne po--družnice spi. Dalje so se posebej zavzeli, naj bi še ta čas do volitev zborov proizvajalcev agitirali za to, da bj bili delavci izvoljeni. — Družbena prehrana v Celju tudi še ni urejena in bo to ena izmed prvih zadev, ki se je bo moral lotiti občinski ljudski odbor. Celjske gostilne nimajo dovolj kapacitet, da bi vzele na hrano vse, kj nimajo možnosti, da bi se hranili doma. To priporočilo občinskega sveta ljudski odbor še nf uresničil, ker zaihteva občina, naj tako menzo prevzame kakšno podjetje in naj jo tudi finansira. V podjetjih pa tudi ne kažejo kaj prida razumevanja, da h; se tega resneje lotili. Na zasedanju so se pomenili še o osnutku zakona o delitvj dohodka gospodarskih organizacij. — J- F. ® Kolektiv tovarne dušika v Rušah je dal 36 milijonov dinarjev za. adaptacijo doma Partizana v Rušah. V domu bo preurejena kinodvorana. Pravijo, da bo ena najlepših v zgornji dravski dolini, in telovadnica. Komisija za razpis In Imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Šoštanj razpisuje mesto DIREKTORJA ELEKTRARNE ŠOŠTANJ . POGOJ: Kandidat mora imeti visoko šolsko izobrazbo elektro-ali elektro-strojne fakultete z zvanjem elektro-tnže-nirja z 10-letno prakso, od tega najmanj 2 leti prt termoelektrarnah, ali srednješolsko izobrazbo z zvanjem elektro-tehnika z najmanj 15-letno prakso, od tega najmanj 5 let pri termoelektrarnah. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje' na razpolago. Nastop službe takoj. Predpisano kolkovano ponudbo z življenjepisom ln potrebnimi dokazili o strokovnosti in neoporečnosti je vložiti na Občinski ljudski odbor najkasneje do 31. oktobra 1957, Gorenjska predilnica ŠKOFJA LOKA Telefon štev. 230, tekoči račun 611-T-374 pri NB Kranj ♦ Brzojav: Preja Škofja Loka IZDELUJE: mikano bombažno prejo, stanično prejo, melsnge in chantung prejo v Nm 16—50 in to osnovno, medlo, trico, votkovo in flanel vitje. Dobavlja tudi na križnih cevkah in predenih. Vigogne prejo od Nm 6—12 kakor tudi sukano prejo na Wc formatu, križnih cevkah in predenih. VSI IZDELKI SO PRIZNANE KAKOVOSTI ovem, obiskal sem mnoge tovarne, Litostroj je mo-. gočen, toda TAM s svojimi številnimi halami in še številnejšimi stroji napravi nekako veličastnejš; vtis, Kidričevo je bolj skrivnostno in razsežno, toda MTT je večja. Tu stroji ne poznajo počitka in medtem, ko si nekatere delavke umivajo roke, že druge stoje za stroj.i. Tako je v tovarni opoldan, ko prihaja druga izmena, zunaj njenih ograj, pravzaprav bi moral reči obzidij, ker tovarna ie kot veliko mesto, se pretakajo kolone delavcev, kot da gredo v velikem mestu od nogometne tekme. Saj ni čudno, 4.000 delavcev in delavk je v Mariborski tekstilni tovarni. Skoraj vsaka delavka dela na več strojih. Stroji so veliki, tovarniške hgle še večje. Sedaj si predstavljajte tovarno. Sam sem dobil vtis, da ie vse Melje samo ena velika MTT in da je Melje, ta največji industrijski predel Maribora, pravzaprav drugi, veliki Maribor. Te svoje misli sem skušal razložiti tovarišu, s katerim sva hodila po tovarni. Slednjič, menda že utrujen in lačen je izjavil, da gre v menzo in me povabil s seboj. Šel sem, še Prej pa mi je neka tovarišica posodila kolo. kajti do menze, tja do tretjega obrata, je bilo daleč. Peljala sva se mimo tovarne, igrišča »Partizan« MTT, otroških jasli, ki jih je ustanovila tovarna, tja do tretjega obrata. In tgm v menzi, prav za mizo, sem srečal Majdo Skerbiševo, ekonomista - analitika, ki že poldrugo leto — odkar jevdi-plomirala. dela v tej tovarni. Mladostno vedra le in pri delu neumorna, in zato ni čudno, če so jo izbrali za kandidata za zbor proizvajalcev v deseti volilni enoti MTT. Tako so mi jo predstavili: »Naš kandidat — predsednik pododbora sindikata, tajnik pionirske komisije stanovanjske skupnosti.« Kaj ml je povedala? »Če bom izvoljena, bom vsekakor, s stališča stanovanjske skupnosti zastopala »ženske probleme«, toda mislim in želim, da >bi predvsem kot ekonomist pošteno sodelovala v občinskem ljudskem odboru. Za- CELJSKI OBČINSKI SINDIKALNI SVET PIŠE: PROBLEM ŠE NI REŠEN! V 42. številki našega lista smo na drugi strani objavili članek z naslovom »Ne enostransko«, v katerem smo opisali, kako je celjski občinski sindikalni svet vplival na ljudski odbor, da so v gostilni vzeli na hrano tudi abonente. V zvezi s tem nam je občinski sindikalni svet poslal naslednje pojasnilo: »Občinski sindikalni svet se je resno lotil tega vprašanja in ga je na raznih sestankih, plenumih itd. načenjal. Med drugim je bil uresničen tudi sklep predsedstva občinskega sondi -. kalnega sveta, da se anketirajo gostinska podjetja, da bi ugotovili, koliko abonentov lahko sprejmejo. Vendar s tem, da so nekatera gostinska podjetja sprejela abonente, problem še ni rešen, ker je njihova kapaciteta daleč premajhna, da bi mogla kriti vse potrebe. Tudi akcija, da bi se vsaj večja podjetja resneje zavzela za to vprašanje, še ni našla pravega odmeva. Upamo, da bi mogel občinski ljudski odbor to vprašanje rešiti s sodelovanjem podjetij in bo to vsekakor ena izmed prvih nalog bodočega zbora proizvajalcev občinskega ljudsikva odbora. Z dobro voljo se dajo rešiti tudi težja vprašanja, seveda, če je za to vsestransko razumevanje.« ČISTOČA V HIŠI S STALNO UPORABO stavila bi vse sile za dvig proizvodnosti tako v MTT kot v drugi industriji, kajti le-to pomeni večje blagovne sklade, to pa večji življenjski standard, za kar nam končno gre. Opazila sem, da so zasedanja delavskega sveta manj živahna, ko gre za, zdelo 'bi se, načelna vprašanja proizvodnosti dela ali rekonstrukcijo tovarne, ki jo je tudi naša tovarna vsaj glede starih strojev, posebno potrebna, kot pa ko je beseda o delitvi dobička. Slednje je pač bolj konkretno vprašanje standarda. Prav s tem v zvezi pa imam pred očmi dvig proizvodnosti, ki v končni črti pomeni večje plače. Vsekakor, skušala bom vedno gospodarsko misliti in prepričana sem, da bom prav tako najbolje zastopala delavske interese ...« Prehodil sem spet nekaj ulic. da bi prišel pred vhod sosedne tovarne — Mariborske livarne. Najbližja mi ie bila orodjarna. Tu sem spoznal mojstra Srečka Glažarja, kandidata za zbor proizvajalcev. »Ker smo ena najmočnejših podjetij občine Maribor-Center, vsaj kar zadeva dajatev, računamo na podporo novega občinskega ljudskega odbora, tako, da bi končno rekonstruirali našo tovarno, sai če tega kmalu ne storimo, nas bo doletela »industrijska kap.« En korak smo že napravili pred šestimi meseci, ko je oddelek surovcev začel delati v novi hali. Nujno potrebujemo še eno, saj vedno bolj preusmerjamo proizvodnjo v izdelavo gradbenega . okovja iz aluminija in druge izdelke, kajti zaradi nove tovarne v Se-vojnu nam primanjkuje bakra. Imamo pa vendar 900 delavcev, od katerih približno 200 že dolga leta dela na svojih sedanjih delovnih mestih ln ki imajo velike izkušnje v proizvodnji izdelkov, ki smo jih proizvajali doslej ... To pa zapišite: Pričakujemo večjo stalnost uredb. Pri tem mislim še posebej na novo uredbo o delitvi dohodka. Upam, da bo držala tako. da bomo lahko realno planirali. Občinskih problemov zato ne bi opisoval, saj jih, ker se konkretno ne ukvarjam z njimi, ne poznam, ko pa imam dovolj naših, tovarniških Kakšnih?. Recimo obratni krediti. Zato se najbrž tolčejo v vseh kolektivih in ni »zanimivo«. Poglejte: Surovine so se podražile za lOOVo. kredite pa imamo takšne kot lani, kljub temu, da smo povečali proizvodnjo. Vsemogočne banke ne moremo prepričati in zato smo stalno »na črni listi« ‘—primanjkuje nam sredstev, kajti tudi naši dolžniki niso redni plačniki — in vse seje delavskega sveta ali upravnega odbora niso drugo kot razgovori okrog kreditov. Zaradi kreditov za rekonstrukcijo alj Pa zaradi tistih, ki so potrebni za vsakodnevno obratovanje...« Tudi Mirko Hartnar, obratni tehnik v tkalnici »Vigonke« in tamkajšnji kandidat za zbor proizvajalcev, je postavil v ospredje gospodarska vprašanja. »M; delamo v prostorih, kjer so bili nekoč vojaški hlevi. Naši stroji so povprečno stari šestdeset let. Želite, da vam po^em kaj o naših predvolilnih željah? Rekonstrukcija in nič drugega. Tako bi dvignili proizvodnjo, s tem bi bilo še več narodnega dohodka in naša tovarna bi bila rentabilnej ša in' remtabilnejše bi bilo gospodarstvo vse občine. Od novega ljudskega odbora pričakujem, pa tudi od vseh drugih, da se bodo vsi zakoni dosledneje izvajali. Ob doslednem izvajanju sklepov, oziroma zakonskih določil, bo tudi nova delitev dohodka dosegla svoj namen. Veliko dobrega in sla/bega.bi lahko rekli o tovarni, v kateri dela 900 ljudi in od teh 700 žena. Posebno je težak položaj žena. Ali mislimo na rešitev? Upamo, da bomo z rekonstrukcijo zboljšali delovne pogoje. Toda za ta bomo morali žrtvovati vsa svoja prosta sredstva in zato jih ne bo ostalo za tisto potrebno izven tovarne. Mislim na stanovanja. Večkrat mislim, kaj so doprinesli več tisti, ki jim ie dala družba v upravo boljša in večja osnovna sredstva, kakor tisti, ki delajo v slabih pogojih? Zato pri nas ne moremo toliko graditi kot bi želeli. Letos bomo pričeli graditi 50 stanovanj. To je izredno malo. Lahko bi jih bilo z istimi sredstvi več. Toda delavski svet se je zedinil za gradnjo sodobnih stanovanj, v katerih ne bo manjkal niti e'ektrični bojler. Nekateri namreč pravijo: če-gradimo, gradjmo »popolno«. Nihče pa ne misli na posledice, ki jih ima drago stanovanje za delavca. Ce ga že dobi, ga mora opremljati ifl se še tako znova zadolževati. O vsem tem razpravljamo pred temi volitvami. Pričakujemo, da se bo ljudski odbor lotil reševanja teh vprašanj in s sklepom, ki ga ne bi emel nihče obiti, dovoljeval le graditev ekonomičnih in cenenih stanovanj ...» D. D. Za KADRE SKRBE DPD »Svoboda v Štorah nenehno skrbi, da se kulturna prosvetna dejavnost razširja tudi na ostale kraje izven štor. Zlasti mnogo skrbi posveča to društvo svojemu ženskemu in moškemu pevskemu zboru. Zenski pevski zbor je nedolgo tega imel samostojen nastop. Moški pevska zbor je imel svoj zarodek že v stari Jugoslaviji in bo kmalu praznoval štiridesetletnico delavske in napredne pesmi v Štorah. Društvo je imelo vedno doslej težave zaradi menjavanja pevovodij. Da bi bilo temu konec in v želji, da se v tem kraju zagotovi stalni pevovdd-ski kader, je upravni odbor »Svobode« sklenil, da bo enega izmed svojih najboljših pevcev poslal v dvoletno pe-vovodsko šolo, ki bo v kratkem pričela v Ljubljani. idiš, tole stavbo, tale most, tole hidrocentralo smo mi delali, se rad pohvali vsak gradbinec. Poglej tistole blago v izložbi! To sem jaz tkala, se rada pohvali tkalka. Takele motorje izdelujemo pri nas, pravijo radi kovinarji. Vsi smo ponosni, kadar opravimo kako delo. In prav je tako! To nam je v krvi: vse, kar koli je na svetu napravljenega, tudi satelit, ki kroži danes krog Zemlje, vse je delo delavskih rok. Zato je tudi zapisano v Internacionali: »Mi vse ustvarjamo na svetu ...« Toda napisano je še: »Zato naj vse bo naša last. Zato naj delavcu in kmetu pripade tudi vsa oblast.« Velika misel, ki smo jo delavci zapisali na svoje prapore. Zal pa jo nekateri preradi pozabijo. In krivijo hrbet, klečeplazijo: »Gospod, prosim ...« Se tako obnašanje sklada z delavskim ponosom? Ne! In vendar so marsikje na zasedanju delavskega sveta raje tiho, čakajo, kaj bo dejal direktor, kaj oni iz uprave. In glasujejo — tudi proti svojemu prepričanju, čeprav se jim zdi, da bi bila drugačna rešitev boljša. Ker jim manjka delavskega ponosa ... Dobiček dele in premije take, da se za glavo prijemlješ. In molče. Ker jim manjka delavskega ponosa in poguma, da bi udarili po mizi: Tako ni prav! Ne strinjamo se! V tovarni smo mi gospodarji! Saj dobro vemo: slabe izkušnje... Nekdo je zinil, potlej so pa planili po njem in iskali dlako v jajcu, da bi ga »zdriblali«. Težko je, včasih v takih razmerah tudi tvegano, da bi se izpostavljal. Kaj bi se jaz tolkel, pravijo, družino imam, naj govore tisti, ki ne morejo ničesar izgubiti, ki jim je vseeno, kje delajo, ali v tej ali v oni tovarni. Vendar le ni čisto tako. Seveda, če bo sam in če bodo vsi stisnili rtip med noge, če bodo vsi pozabili, da so oni tisti, ki »vse ustvarjajo na svetu«, potem se take stvari težko dogajajo in ostane na cedilu tisti, ki noče priznati delavske demokracije in ne slišati delavske besede. Še so taki, toda vedno manj jih je, ker se delavci vedno bolj zavedamo svoje moči in veljave. Bodimo ponosni in povejmo vsakomur odkrito, kar mislimo! Saj ni nikjer zapisano, da je tisto, kar bomo povedali, tudi najboljše in najbolj prav. Zato pa so tu, da povedo, kaj ni prav, kaj bi nam škodovalo. Več glav več ve — to naj bo pravilo in le tako je prav. In naj nas ne bo strah, da bi ne znali upravljati! Sicer pa delavcev socialistične Jugoslavije tega ni strah. Dobrih sedem let delavskega in družbenega upravljanja je za nami. Ta čas smo tisoč in tisočkrat že dokazali, da znamo gospodariti. In to dobro gospodariti. O tem govore številke, to potrjujejo naši gospodarski uspehi, o tem pričajo naši proizvodni uspehi. Bolj je tega strah birokratov, ki se nikakor ne morejo otresti misli, da bo vse propadlo, če oni ne bodo gospodovali, če ne bo šlo vse po njihovem. Konec koncev pa je čisto v zadnjem kotičku slehernega birokrata skrita bojazen za stolček, za položaj in za vse tisto ugodje, ki je povezano z njim. Takega strahu, ki se je kazal na najrazličnejše načine, je bilo prav pred volitvami občinskih ljudskih odborov kar precej. To se izraža tudi v številkah, saj je med kandidati komaj dobra tretjina delavcev, čeprav smo še pred kandidiranjem zelo veliko govorili in pisali, naj delavci prevzamejo odgovornost tudi za delo občinskih ljudskih odborov. Kaj je to drugega kot strah pred tem, da delavci no bi bili sposobni voditi občine? V soboto in nedeljo bomo volili odbornike za občinske zbore proizvajalcev, -še je priložnost, da med kandidati izvolimo tistega, ki je delavec, neposredno iz proizvodnje, ki si je že kot član delavskih organov upravjjanja pridobil obilo izkušenj. In še o nečem se ob tej priliko pomenimo! Najdejo se med nami ljudje, ki so tako »majhni« pred učenim človekom. »Mi vse ustvarjamo na svetu ...« Brez naših rok ni ničesar. Cernu potem poklekovanje pred učenejšimi od nas. Vsak ima pač svoj poklic. Nekdo se je šolal, večina nas pa je morala že v zgodnji mladosti služiti kruh. In ni mu stekla v žile modra kri, da bi bil nekaj boljšega od nas. Nekdo je za to, da sestavlja načrte, mi jih uresničujemo. Nekdo je zaradi svojih strokovnih in drugih kvalifikacij postavljen za direktorja, za tehničnega vodjo itd. Takšno je njegovo mesto v proizvodnji. V proizvodnji je direktor »bog bogova«, kot temu radi pravimo, na zasedanju delavskega sveta pa je prav tako njegov član kot vsak drug delavec, le s še posebno odgovornostjo, ker mora paziti na to, da delavski svet ne bi sklenil kaj protizakonitega. To je pa tudi vsa njegova »prednost«, če že govorimo o direktorju. Za naš skupen uspeh, na katerega smo ponosni, pa ima vsak izmed nas določen delež, od direktorja, tehničnega vodje, inženirjev, do zadnjega delavca. Se vam ne zdi tako? Zato bodimo ponosni na svoje ustvaritve, svoje uspehe v gospodarskem, družbenem in političnem razvoju. Kimanje, klečeplazenje in take podobne že kar grde stvari pa se ne skladajo niti z delavsko moralo n'ti z našim delavskim ponosom. Vlado R O B U D O G O D K O V V čigavem inleresu? USTILO ZA KOVINE IN STEKLO Petnajstega oktobra je jugoslovanska vlada vzpostavila redne in normalne diplomatske odnose z Demokratično republiko Nemčijo. Devetnajstega oktobra je Vlada Zvezne republike Nemčije samovoljno prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo. Teh datumov si ne bomo zapomnili samo mi, Jugoslovani; ostali bodo v spominu številnih ljudi na svetu: prvi, kot dan,,ko je Jugoslavija v skladu s svojo zunanjo politiko spet enkrat dokazala smisel za realnost, prispevala svoj delež k mednarodni pomiritvi, in drugi, kot dan, ko je vlada Zvezne republike Nemčije z metodami pritiska, izsiljevanja m represalij, ki jih je vzela iz Hitlerjeve zapuščine, zadala udarec mednarodnemu miru in sporazumevanju med narodi. Zakaj je Jugoslavija pripoznala Demokratično republiko Nemčijo in z njo vzpostavila normalne diplomatske odnose? 1) Jugoslovanska vlada je svojo zunanjo politiko zgradila na političnem realizmu. Njena politika je v skladu z interesi svetovnega miru in enakopravnega ter miroljubnega mednarodnega sodelovanja. Z) Že osem -et obstajata dve nemški državi, že dve leti sta ti dve državi suvereni. To je dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati; vsako zapiranje oči pred stvarnostjo se lahko maščuje. Obe nemški državi sta si zgradili različna družbena sistema in napredujeta v dveh različnih smereh. 3) Normalno diplomatsko in vsestransko sodelovanje Jugoslavije z obema suverenima nemškima državama potrjuje naše načelno stališče, da mora o bodoči usodi Nemčije — o njeni združitvi — odločati predvsem nemški narod, da mo- rata o tem sklepati obe nemški državi. Vse, kar se je po vojni dogajalo v Nemčiji in okrog nje, vsi brezuspešni poskusi, da bi rešili nemško vprašanje, potrjujejo jugoslovansko stališče, da velesile, ki so odgovorne za razdelitev Nemčije in za ustanovitev dveh nemških držav, ne morejo storiti ničesar v prid nemški združitvi, ne da bi upoštevale razpoloženja in teženj nemškega naroda, ne da bi priznale sedanjo nemško stvarnost. Preteklost in sedanjost kažeta, da bi vsako nasilno reševanje tega problema izzvalo v Nemčiji in v mednarodnih odnosih resne posledice. 41 Ker je jugoslovanska vlada trdno prepričana, da imajo ključ za rešitev nemškega vprašanja Nemci sami, je pripravljena storiti vse, da bi čimprej prišle do stikov in sodelovanja med obema nemškima državama, kajti Ie tako je možno zbližati in končno tudi združiti obe Nemčiji. Uradno priznanje obstoja dveh nemških držav je obenem tudi poziv vsem Nemcem, ne glede na mejo, ki jih ločuje, da realno ocenijo medsebojne odnose in dokažejo svojo pripravljenost za zbližanje, sodelovanje in med -sebdjno razumevanje. To je edina pot, ki pelje k združitvi Nemčije. 5) Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Demokratično republiko Nemčijo koristi zboljšanju mednarodnega položaja, in prispeva svoj delež k Ipravi hladne vojne okrog Nemčije. Ukrep naše vlade koristi tudi nadaljnjemu popuščanju napetosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom, kajti nerešeno nemško vprašanje močno vpliva «tt sedanje stanje v Evropi. Jugoslavija je s svojim pripoznanjem Demokratične republike Nemčije praktično pozvala vse države in državnike, naj vendar že enkrat doumejo, da so črno-bele blokovske presoje stvar preteklosti, da jih je zgodovina že obsodila in odvrgla kot škodljive mednarodnemu miru. In kaj je odgovorila zahodnonemška vlada na vsa ta iskrena, miroljubna in konstruktivna prizadevanja naše vlade? Zatekla se je k metodam izsiljevanja in represalij in uporabila diktat: prekinila je diplomatske stike z našo državo. Takšne metode nam niso neznane, nam in narodom na vsem svetu, zlasti v Evropi. Spomin na nacistična grozodejstva še živi. Rane, ki jih je človeštvu zadala Hitlerjeva Nemčija, še niso zaceljene. Dejstvo, da se je vlada Zvezne republike Nemčije zatekla k takšnim hitlerjanskim metodam in da jih uporablja proti Jugoslaviji, največij žrtvi napada v obeh svetovnih vojnah, proti državi, ki je z dejanji dokazala globoko privrženost mednarodnemu sodelovanju — po pravici vzbuja pri vseh evropskih narodih bojazen in zaskrbljenost nad prihodnostjo Evrope. Evropski narodi, žrtve hitlerjanske agi esivnosti, so upravičeno pričakovali, da bo nova Nemčija res nova, da ne bo nikdar sledila Hitlerjevim stopinjam. Sedanji protijugoslovasnki ukrep za-hodnonemške vlade p,- kaže, da je Zvezna republika Nemčija začela uveljavljati v svoji zunanji politiki stare težnje, ki nasprotujejo mednarodni demokratični praksi, težnje, ki so povzročile človeštvu toliko hudega. Jugoslavija je bila ena izmed prvib držav, ki so pripoznale Zvezno republiko Nemčijo, bila je prva dežela, ki je izpustila nemške vojne ujetnike. Bili smo med prvimi evropskimi narodi, ki so bili pripravljeni, če že .ne pozabiti, vsaj iti preko vseh tistih strahot, ki jim jih je prizadejala podivjana nacistična soldateska. Iskreno smo želeli in se trudili, da bi razvili in utrdili sodelovanje med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo. V zameno za vsa ta naša prizadevanja je Adenauer jeva vlada prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo. Razlog' za ukrep vlade Zvezne republike Nemčije, ki jih je navedel za-hodnonemški zhnanji minister von Brentami, so skonstruirani, za lase privleče- Oktobra 1957 * St. 44 IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA »DELAVSKA ENOTNOST« © Zu/caj sutno &viavXj un...