St 97.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto nb II. uri predpoldne ter stano z izrednimi prilogami tor s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jomana ali v Gorici na dom pošiljana:
vso loto    .......13 K 20 h. ali gld. 600
pol leta........G  » fif)   ,   »     »   3-:30
četrt lota.......3   » 40   »   •     >    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici tcv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Oabrščok vsak dan od S ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah l>a od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na ročnine se ne oziramo.
Oglasi in posianice se računijo po petit-vrstah če thkano 1-krat 8 kr.j 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaKu vrata. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po piostom
—  Keklame in spisi v nn-djiibkem delu   15 kr. vrsta
—  Za obliko in vsebino oglasov  odklanjamo vsako odgovornost.
V Gorici, v sredo dne 6. decembra 1905.
Tečaj XXKV.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavric.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. nad tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnfno in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravnistvo,                ____
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Sočec vsak pete)' in stane vse leto 8 K 20 h alrgid, 1-60.
»Sočac in »Primorecc • se prodajata v Gorici v naši knjigami, v tobakarni Se h w ar z v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenSic" na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon ftt. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
0 dobi suhih let.
I.
Člankom, katere hočemo napisati po deželnozborskem zasedanju, tudi letos ne moremo dati drugega naslova nego le: V dobi suhih let — kakor lani. Od leta do leta čutimo hujše in hujše to z gorenj im naslovom najbolj označeno dobo, vedno bolj skelijo goriške Slovence razmere, ki so nastale v deželni hiši po zadnjih volitvah, vedno občutneje nas tepe laški bič, vedno več trpimo pod praporom zveze Pajer-Gre-gorčič.
Zveza je začela funkcijonirati že takoj s početka, kajti prav milostno so nastopili Lahi letos pri volitvah v odseke. Zmenili so se 8 klerikalci za pol in pol — seveda so vedeli, da zgodi se dosledno le to, kar bodo hoteli oni, pa če se v odsekih sklepa tako ali tako. Toda na zunaj je pa vendarle naravnost imenitno, Če se pokaže glede odsekov tako lepa »jednakopr avnost«. Marani je kar bral v zbornici člane odsekov, kakor sta se zmenila z Gregorčičem — da bi bil poprej o tem črhnil dr. Gregorčič kako besedo z napred-njoki, o toga Bog varuj! Že tu se je pokazalo jasno, da hoče don Antonio postopati le na svojo roko s svojimi pajdaši, ter da mu ni nič mar za kak dogovorjeno skupni nastop cele desetorice.
Zveza se je pokazala jasno tudi pri izvolitvi deželnih odbornikov, ko sta bila zopet izvoljena EcrbuC in Klančič. Tako so se vse domenili.
Kmalu pa se je pokazalo, da se menijo Lahi s svojimi zavezniki le o takih rečeh, ki so njim prav, o vsem drugem pa jim ne zinejo niti besede. Kar utihotapiti so hoteli imenovanje deželnega podtajnika v zbornico, in ko je nedostajalo le še trenotka, da se izpolni laška volja, se je vendar dvignil
zaveznik dr. Gregorčič ter rekel, da | Slovenci ne morejo dopustiti točke o premembi statuta za osobje deželnega odbora, združene z imenovanjem podtajnika v osmi činovni razred, Češ če bi ostajali Lahi pri tem, morajo Slovenci zapustiti dvorano. Tisti Gregorčič, »ki je vstopil v zbornico v zvezi z Lahi in s preziranjem naprednjakov, je tukaj kar nakrat čutil potrebo govoriti v imenu cele desetorice. Možu se je vendarle malce za malo zdelo, da so ga Lahi zopet enkrat imeli za norca. Pokazala se je vsa piškavost zveze med Pajerjem in Gregorčičem, pokazalo se je, da imajo Lahi slovenske klerikalce le za privesek, kateri izkoriščajo v svoje namene, drugače pa se še ne zmenijo za nje, kdor ni slepec, je tu jasno videl, kako škodljiva je ta zveza ter da nima prav nobene dobre strančice. Pokazala pa se je tu tudi potreba o d n o-š a j e v med klerikalci in naprednjaki na Jovenaki strani. Če bi obstojali taki odnošaji, bi se dalo vendar saj tuintam nastopiti energičneje in morda tudi uspešno proti laški objestnosti —- tako pa so prispeli Lahi do trdnega prepričanja, da morejo delati pri obstoječih razmerah v deželni hiši baš vse tako, kakor hočejo — nič jim ne more izpodleteti, in tudi res jim nič ne izpodleti.
Tu moramo zopet in zopet kon-statovati, da Lahi ne marajo deželnega zbora s kakim širšim delovanjem; omejujejo se le na podpore in pa na ono, o čemur prav mora biti govora v deželni zbornici. Za druge svoje potrebe v trgovini, obrti, v javnih delih itd. znajo že skrbeti izven zbornice, saj imajo svojo trgovsko in obrtno zbornico ter druge naprave, vlada pa jim tudi da, kar hočejo — Čeprav gledajo le nase in čeprav trpi pri tem neizmerno celokupnost dežele, če se od napredne strani na slovenski strani tuintam tudi sproži kaka dobra misel, se jo navadno
ali hitro pokoplje, ali bacne  v odseke, le redek slučaj je, da se jo uveljavi.
Naša zbornica je v sedanji sestavi nesposobna za vsako resno, pravo delo v dobrobit cele dežele.
Resnica o vseavstri skem katoliškem shodu na Dunaju.
V „MiruK čitamo ta-le članek: „Ob ne ravno preveliki udeležbi se je vršil dne 18., 19., 20. in 21. pr. m. vseavstry-ski katoliški shod na Dunaju. Ob ne preveliki udeležbi pravimo, kajti shod, ki naj bi bil izraz vseh katolikov Avstrije, bi moral imeti po našem mnenju pač nekoliko drugačno lice, kakor pa ga je imel ta shod. Ako primerjamo sedanje gibanje za splošno volilno pravico z omenjenim shodom, moramo pač reči, da izpade primera za katoliški shod zelo slabo — na Dunaju se ni čutilo, da bi bilo te dni kaj posebnega, ako izvzamemo enkraten kratek demonstracijski pohod (2000 ljudi) in povečani tramvajski promet iz dvanajstega okraja, kjer je stanovala večina udeležencev, v tretji okraj, kjer so se v Sofijinih dvoranah vršila zborovanja.
Naravnost oporekati pa moramo, da bi bil imel ta shod značaj vseavstrijskega katoliškega shoda, kajti Slovani se shoda, lahko rečemo, niso udeležili. Čehov ni bilo, Poljakov tudi ne, Malorusov ne, Hrvatov ne, zastopani so bili le Slovenci v večjem številu, in to tudi samo koroški Slvenei.. Vsa masa udeležencev je bila nemška in prav lahko se reče, da je bil to le shod nemških avstrijskih katoličanov, katerim se je pridružila nekoliko; ne dosti nad sto Slovanov, večinoma Slovencev. Razim Koroške niso poslale druge slovenske kronovine na ^katoliški shod dosti več kakor 20 oseb, koroških Slovencev pa smemo Šteti kakih 65, ako odračunamo ono, kateri so sicer naši najhujši nasprotniki, pa so se sedaj — kot Slovenci — udeležili shoda. Shod je imel popolnoma, izključno nemški značaj. Govorilo se je samo nemški, čuti ni bilo niti ene slovenske besede. To naj bi bil vseavstrijski katoliški shod!  In koliko se je oziralo na slo-
vanske narode, na slovanske razmere, o tem spodaj.
V soboto, dne 18. t. m>, se je v otvoritvenem zborovanju sestavil odbor za celi čas shoda. Predsednikom je bil izvoljen deželni glavar predarlski Rhomberg. Nadalje sta bila v odboru dva Nemca in eden Poljak; zapisnikarja sta bila dva Nemca in eden Hrvat. Papeževo pismo je prebral dunajski nadškof, kardinal Gruscha, nakar so sledili pozdravni govori. Pozdravnega večera se je udeležilo veliko število udeležencev. Ob tej priliki se je posebno hvalil napredek nemške Jožefove družbe na Koroškem, dočim se družbe sv. Mohorja, ki je gotovo ravno tako katoliška, kakor JoLSfova družba, z njenimi 85.000 udi ni nihče spomnil, dasiravno je to najmočnejša katoliška družba v Avstriji. No, seveda — slovenska je.
Izmed vseh takoimenovanih »sklepčnih" zborovanj se nam je zdelo eno največje prak-tikčne važnosti, katero je imelo za predmet časnikarstvo. Pri tej točki smo se nadejali, da se bo shod pokazal vsaj nekoliko ,,vseavstrijskega". Ali varali smo se. Kako bi se pa tudi človek, posebno koroški Slovenec, mogel navdušiti za stvar, ako čuje le o splošni podpori, katera naj se daje listu »Reichspost", katerega imamo koroški Slovenci vsled znane matične zadeve v tako slabem spominu. Na-vdušujmo naj se za list, ki nas je v življen-ski naši zadevi najnesramnejše napadel 1 In pri vsem tem niti najmanjšega zagotovila, da bi se stvar obrnila na bolje. Sklenilo se je namreč ustanoviti katoliško tiskovno društvo — „Pius-Verein" — katerega namen je, podpirati katoliško časništvo, v prvi vrsti pa povzdigniti obzorje in uglede nemških dveh dnevnikov »Reichspost" in »Vaterland". V odbor za izvršitev tiskovnih vprašanj so bili izvoljeni sami Nemci, ako naj ne smatramo tržaškega škofa Nagla, rodom Nemca, ali pa morda našega celovškega škofa za zastopnika slovenskih teženj. Pripomnimo naj tudi, da je pri tem zborovanju opozoril predsednik Slovenca Župnika Kalana, ki je samo omeniti hotel brnsko vseučiliščno zadevo, takoj, da to ne spada k stvari. V brnski vseučiliščni zadevi
Grof Monte Cristo.
napisal fllexandre Diimas. (Dalje.)
„0, to vem gotovo. Ko ste odšli zadnjič od nas, sva se pogovarjala o vas cele ure; toda vrnem naj se na prejšnji pogovor. Torej če bi ae v tem slučaju ozirali na mojo mater in mi dovolite, da ji povem, sem prepričan, da vam bode hvaležna, kakor le more biti človek hvaležen; seveda se bode jezil moj oče.tt
Grof se zasmeje.              •
„ Torej," pravi Albertu, „stvar vam je jasna. Toda prihaja mi na misel, če se bode vaš oče samo jezil, da me bodeta morda vendar gospod in gospa Danglars smatrala za človeka, ti ne ve, kaj se spodobi. Znano jima je, da občujeva midva precej zaupno, da ste vi moj najstarejši pariški znanec, in vas ne bode pri meui; vprašata me, zakaj vas nisem povabil. Skrbite vsaj za to, da bodete imeli opraviti kaj drugega, kar vam bode mogoče navesti za vsaj nekoliko važen vzrok in o čemur •»e s par besedami obvestite. Saj veste, bankirji verujejo samo črnemu na belem."
„Xa um mi prihaja še nekaj boljšega, gospod grof," pravi Albert. „Moja mati hoče vživati pomorski zrak. Na kateri dan i* določen vaš obed?"                                      '
„Na soboto."
»Danes je torek; prav, jutri zvečer odpotujeva, pojutra-"jem dopoldne dospeva v Treport. Veste, gospod grof, vi ste krasen mož, da napravite ljudem vse tako udobno!"
»«Taz ? Resnično, vi mi iz'., ./ujete več časti, nego jo zaslužim; hočem vam biti uslužen, to je vse,"                               I
„Kdaj ste jih povabili?"
»Danes."
»Prav; jaz pobitim h gospodu Danglarsu in mu javim, da zapustim jutri s svojo materjo Pariš. Z vami nisem govoril, torej nič ne vem o vašem obedu."
„Neumnež! In gospod Debrav, ki vas je pravkar videl pri meni V
»Ah, to je res,"
»Nasprotno, jaz sem vas čisto brez okoliščin povabil, in vi ste mi čisto priprosto odgovorili, da v soboto ne morete biti moj gost, ker odidete že jutri v Treport."
»Pravi Stvar je torej sklenjena; toda ali ne obiščete Še moje matere, predno odpotuje ?"
»Danes mi je težko, in poleg tega bi jo motil pri pripravah za potovanje."
»Torej storite še nekaj boljšega. Doslej ste bili ljubeznivi, bodite zdaj oboževanja vredni."
»In kaj naj storim, da dospem na ta višek V"
»Kaj naj storite?"
»To vas vprašam."
„ Danes ste prosti kakor ptič v zraku; pojdite z menoj k obedu; čisto sami za se bodemo vi, moja mati in jaz. Mojo matdr ste še komaj videli; danes se lahko neženirano seznanite z njo boljše. To je ženska, katere se izplača spoznati, in samo to obžalujem, da ni na svetu dvajset let mlajše, ki bi bila jednaka nji. Potem bi bili v Parisu kmalu stara in mlada grofica Morcerf, to vam prisegam. Kar se tiče mojega očeta, ga danes ne najdete doma, ker ima sejo in bode obedoval z velikim referendarjem. Pojdite z menoj, pogovarjali se bodemo ivojih potovanjih; vi, ki ste Videli ves svet, nama poveste svoje doživljaje; poveste nama povest lepe Grkinje, ki je bila zadnjič z vami v Operi ter jo imenujete svojo sužnjo in rav-
nate ž njo kakor s princezinjo. Govorili bodemo italijansko, špansko, kakor hočete. Pojdite z menoj, pojdite, moja mati se vas bode radovala."
»Tisočkrat vam hvala za to preljubeznivo povabilo," pravi grof, „a zelo obžalujem, da ga ne morem sprejeti.. Nisem prost, kakor mislite, ampak baš nasprotno imam zelo  važen obisk."
»Ah, pojdite! Pavkar ste me naučili, kako se človek oprosti, če se gre za neprijeten obed. Imeti moram dokaz. K sreči nisem bankir, kakor gospod Danglars, a naprej vam povem, da verjamem prav tako nerad kakor on.
»Ta dokaz vam tudi dam," pravi grof in pozvoni.
„Hni," pravi Morcerf, »danes že drugič odklanjate obed pri moji materi. To mora biti sklep, gospod grof.
Monte-Cristo se strese.
„0, tega ne mislite," pravi; „sicer je pa tukaj  dokaz."
Baptistin vstopi in obstane pričakuje pri vratih.
„0 vašem obisku nisem bil obveščen, ali ni res ?"
»Vraga, vi ste tako izvanreden človek, da za to ne morem jamčiti."
»Vsaj uganiti nisem mogel, dame ne povabite k obedu V"
»Da, kar se tiče tega, imate prav."
»Torej poslušajte! Baptistin, kaj sem vam rekel zjutraj, ko sem vas poklical v svoj kabinet."
»Naj zaprem grofova vrata, kakorhitro odbije ura pet," odvrne sluga.
»Naprej?«
„0 gospod grof...." pravi A»bert. ,,.
»Ne, ne, popolnoma se hočem oprostiti tega skrivnostnepa pajčolana, s katerim ste me ogrnili, moj ljubi gospod grof; pretežko je vedno igrati Manfreda. Živeti hočem kakor v hiši iz kristala. Naprej... Nadaljujte, Baptistin,"
so m mrtnreč nemški krščanski socijalci izrekli solidarni z vsemi nemškimi strankami. Rado-vedni smo le, kak vrišč bi bil nastal, ako bi se bil kak Slovan spomnil svojega narodnega ponosa in bi bil ob tej priliki začel govoriti v svojem jeziku. Tu bi bil predsednik Se hitrejši s svojim opominom.
V najvažnejšem vprašanju se je torej popolnoma razdrl vseavstrijski značaj shoda, prezrlo se je popolnoma slovanske narode. Koroški Slovenci so se zvečer zbrali, in kakor je bilo spoznati po odobravanju, ki je sledilo govoroma gg. Dobrovca in Ekarja, je njihovo ogorčenje doseglo višek. Cule so se ostre opazke, da se je slovanske, posebno pa slo-slovenske udeležence porabilo samo za štafažo iu nič za drugega, da shod, ki ne upošteva narodnih pravic razun onih nemškega naroda, nima pravice, da bi se mu nadevalo ime vse-avstrijskega katoliškega shoda. To je le shod Nemcev, Nemcem y korist, in Slovani, posebno pa Slovenci, nimamo nikakega povoda, niti želje, vprihodnje bili stopnjišče, po katerem bi Nemci, in naj bodo kakoršnikoli, stopali kvišku. Takega shoda se ne udeležimo več 1 — Da to ogorčenje ni ostalo skrito Nemcem, je prav dobro pokazal zadnji dan katoliškega shoda, kajti z nemške strani se je javno izreklo, vprašanje, kaj bodo Slovani porekli k popolnoma nemškemu odboru itd. In zvečer pri odhodnem večeru v rotovški dvorani si Čul samo o pravičnosti napram slovanskim narodom, da bi skoraj verjel: no, odslej nas čaka iz nemških rok sam med in sladkor. Čudno le, da se nekaterim ni dostavilo vabilo k temu večeru, kjer so se delile v spomin v posebnih tobačnicah smodke in smodčice. Morda so se bali, da ne bi se bilo preveč »kadilo".
Nekateri udeleženci iz Koroške so se vrnili že v torek zvečer domov, večina pa v sredo zjutraj. Ogledali so si cesarski Dunaj, udeleževali se zborovanj, zabavljali zoper odiranje v hotelih, tožili o mučnem prevažanju iz dvajsetega v tretji okraj, govorili o Luegerju, o rotovški kleti in marsičem drugem, kar sp vidi in poskusi na Dunaju, ter pridevali, da se katoliškega shoda na Dunaju ne udeleže več. Da bi bil vzel z Dunaja s seboj kdokaK globlji vtis, je popolnoma izključeno, kajti stvarni govori so bili za večino poslušalcev previsoki. Edini govornik, ki ga je preprosto ljudstvo res razumelo, je bil Kunschak, ki je govoril o delavskem vprašanju, dočim je na pr.   Liechtensteina  mogel   razumeti  le  izo-
Peti vseavstrijski katoliški shod je minil. Sklenilo se je mnogo, resolucije obsegajo cele pole. a da bo imel shod za nas Slovence, posebno pa koroške Slovence, kakih koristnih posledic, o tem zelo dvomimo. Udeležili smo se ga ter prišli do prepričanja, da bodo v prihodnje Nemci prirejevali svoje shode sami zase, brez naše soudeležbe, kajti zato, da bi se nas preziralo, zato nismo pripravljeni Žrtvovati več časa in denarja. Ako se drugi Slo-venci in Slovani iz narodnega ponosa ne dajo
izrabljati, ne bomo se dali tudi mi. Takrat, ko se nam zagotovi popolna enakopravnost, takrat smo pripravljeni tudi mi sodelovati, drugače pa ne. Za druge delati v svojo izgubo, kaj takega pač ne ho nihče pričakoval od nas. Dovolj imamo lastnih skrbi,, dovo\j imamo dela doma — storimo rajši tu svojo dolžnost, kajti lastna hiša nam je bližja nego tuja in če ne rešimo svoje, nam tuja ne bo odprla svojih vrat, najmanj pa nemška!"
Iz celega članka veje bridka resnica. Kdor je črtal poročila o tem shodu po neslovenskih listih, tudi mora biti prepričan, daje vse res tako, kakor piše »Mir*, ki je v mirnih besedah obsodil preziranje Slovencev in Slovanov sploh od strani nemških „ katolikov" ! — Ta članek pa tudi obsoja prav živo lažnjivega „Slovenca", ki je motil Slovence s povsem zvitim, neresničnim poročilom o »katoliškem" shodu na Dunaju. nSlovenec" je poročal, kako se je povdarjalo tam gori na Dunaju, da katoličani ne poznajo razločka m^ gosposkimi in med hlapčevskimi narodi, sle-paril je s krščansko svobodo, z jednakoprav-nostjo ter obetal zlate čase ,,katoliškega" medu in mleka -- v resnici pa so imeli nemški gospodje Slovence le za usiljonce. Prav se jim godi, kaj pa iščejo tam okoli Nemcev. Da bi le res kaj izdalo, kar je rekel „Mir",namreč da Slovenci ne pojdejo več na take prireditve. Čas bi bil res že, da se vsi pošteni Slovenci izogibljejo nemških limanic, katere jim nastavlja rimski »Slovenec"!
DOPISI.
Iz 6oriG8. (K on c er t „Pevskegaiii glasbenega društva".) — »Pevsko in glasbeno društvo" je preteklo nedeljo priredilo svoj VU. koncert. Imelo je polno dvorano in hvaležne poslušalce. Povdarjali smo že večkrat vrline moSkega in ženskega zbora in društvenega pevovodje g. Josipa Michla. Dasi izvajanje koncerta ne spada med najboljše društva, je bilo izvajanje v nedeljo boljše od zadnjega.
Orkester je izvajal svoje točke pod vodstvom kapelnika g. pl. Benczur-ja, in posebno 8. točko ženyalnega francoskega skladatelja Berlioz »Faust-ova preklete v" prav izborno.
Iskreno pozdravljamo nastop gospice Pavle Treo. Komad,kateri sije izbrala, t.j. koncertni valjček M. Moskovskega, spada med težje ter ga je gospica P. Treo izvedla na pamet gladko in pravilno. Pri igri ne kaže prave moči, kar bode deloma pripisati tudi instrumentu, ki je posebno v gornjih legah pretrd. Uplival je menda na gospico tudi prvi nastop, tako da se nam je zdela igra skoraj bojazljiva. Kaže pa skrbno tehnično vežbanje in razumevanje predmeta. Sploh je bila obrnjena pozornost gospice bolj na pravilno izvajanje nego na izraz. Sicer pa tudi glasbeni proizvod sam na sebi bolj zahteva tehnike, in le pravi umetnik bi znal deti  vanj življenja.
G, Pavli Treo je poklonilo društvo ob njenem prvem nastopu krasen šopek.
Dvolakova »Pesem češkega poljedelca" je ena najlažjih skladb Antona Dvofaka, Pola se je dobro, ali s preslabim nimnciranjem pri forte in piano, ki daje temu delu moftlj, hiba, ki se sme očitati možkemu in ženskemu zboru za vse točko večera. Kot uvodna točka je primerna in se je tudi primerno izvedla.
Nikakor nas ni zadovolil nastop moškega zbora. Ljubka skladba »Lahko noč" Hr. Vogriča, našega tolminskega rojaka, se je pela zadovoljivo, dasi ni bila izražena ljubkost in lehkota, ki je znak tej lirični pesmici. »Spo-men - pjesma" Antona T oersterja pa je precej težka za moški zbor in zahteva v prvi vrsti čustvenega izraza. Pesem se mora peti z žarom in glasovi se imajo zlivati iz nežnega piana do krepkega izliva čustev. Nastopajoči bas je pri obeh pesmih dvigal pretežko glasove ; v tenorju ui bilo pravega stika glasov, kar upliva posebno pri pesmi, kakor je »Spo-men-pjesma", jako neugodno, ako se pri višjih glasovih hoče firit? eden poleg drugega.
,,Priroda i ljubov" za ženski tercet in ženski zbor je bila, kolikor se tiče izvajanja, najboljša celega koncerta. Ženski zbor je razpolagal — posebno alt — z res izbornim ma-terijalom. Tercet nas fe prav očaral. G. Pavla Treo, ki je nastopila tudi kot pevka-solistinja vprvič, je pokazala mojstersko šolo prof. Hu-bada ter je svojo vlogo vprav ljubko predna-šala. Njen glas je prijeten, za koncertno dvorano dovolj močan, dasi nima krepkejšega zvenenja (timbre). Gospa Dereani, ki je imela precej kratko neizrazito ulogo srednjega glasu, je pokazala zato mil, prijeten glas, ki se je lepo zlival s sopranom iu altom g. Fo-n o v e. Dasi smo leto že slišali nastopati kot solistinjo, ni še nikdar pokazala krepkosti svojega glasu tako kakor pri tej razmeroma težki pesmi. — Razpolaga v istini z lepim so-lovim altom, ki kaže tudi dovolj Vežbanja. Vse tri gospe so imele lep vspeh, občinstvo lep užitek.
Spremljajočemu zboruje manjkalo nekoliko ljubezenske strasti, katero hoče izraziti ta lep trio Čajkovskega.
Srbske narodne pesmi Mokranjca so biser srbske narodne skladbe in ob enem tudi biser harmonizacije narodne pesmi. Te pesmi so se pele s največjim priznavanjem na pa-rižki razstavi, kjer je muzikalni svet prav za-strmel nad krasoto priproste srbske pesmi. Dasi se je ta zbor precej dobro izvel v zadnjem delu, bi svetovali pevcem več pozornosti, fiuejšega nuanciranja in prelivanja v forte do najtanšega piano. To velja posebno za sopran, ki je parkrat bil nekoliko netočen. Ena naj-imenitejših sklade za mešan zbor Dvofakov »Psalm 149" se je izvajal krepko v skladu z orkestrom; ker zahteva »Psalm" v prvi vrsti vznos in je vseskozi forte in fortissimo, so prišli tudi sveži in krepki glasovi možkega in ženskega zbora do splošne veljave.
Na glasovirju sta spremljala gg. Emil Eržen in E. Komel v obče priznanje.
KoneČno bi si dovolili priporočilo pevcem in pevkam, da kažejo več spontane discipline. Redar pevec ali pevka tako velikega društva, kakor je pevsko in glasbeno društvo, stopi na oder, mora storiti to s ponosom ter pozabiti na veselično dvorano in občinstvo, pred seboj. Vsa pozornost mora biti obrnjena na pevovodjo in pogled v njega vprt. Ne napravi ugodnega utiša pevec, ki ves čas gleda v pisane note pred seboj, in še bolj neugoden utis napravi pevka, ki svoje smehljaje namenja občinstvu in tako pozablja na točnost.
Ako ne moremo VIL koncerta prišteval najboljšim društvenim, zakrivilo je ravno pomanjkanje te posebne spontane discipline. Dobrega pevca in pevko karakterizira pred vsem njegov nastop na odru in njegov mirni in samozavestni izraz discipline in zatopitev v čuvstvo, katero je skladatelj hotel izraziti po glasbi. Pomanjkanje izraza in zlivanja glasov je vzelo pravo veljavo možkemu zboru, pomanjkanje pozornosti in točnosti ženskemu i boru. Kljub temu je moral nastop »Pevskega in glasbenega društva" zadovoljiti tako ve-ščaka kakor navdušenega ljubitelja petja.
»Pevsko in glasbeno društvo" pa je vendarle lahko zadovoljno s tem koncertom in ponosno, da bi si je stavilo visoke cilje in se U*im dejanski bliža korak za korakom.
Domače in razne novice.
imenovanji. — Simeon Lettich, v««* sodni svetnik, pridodeljen c. k. deželni si niji tržaški in voditelj c. kr. okrajne sodnije, je premeščen v istem svojstvu na višo sod-nijo; Henrik Cazafura, c. kr. svetnik pri deželni sodniji, je imenovan višini svetnikom pri isti sodniji v Trstu.
Finančni konceptni praktikant dr. Makso B 6* h m je imenovan finančnim koiicepistom v X. činovnem razredu.
Premelžen je g. dr. Ščitomir D o 1 en e c, c. kr. sod. avskultant, iz Kobarida v Sežano. Na njegovo mesto v Kobaridu pride c. kr. avsk. g. dr. Caneva.
V  pokoj Je Stopil .sodnijski pristav v Se-žani, g. dr. Biasotto.
SmrtM kosa. — V ItenČah je umrl Josip pl. Degrazia, kije bil izvoljen lani županom, pa se je letos radi bolezni odpovedal.
V    Gorici je mm\ Jos. - a n d o I i n i, upokojeni stotnik. Truplo so prepeljali v Mošo.
V  ponedeljek so pokopali v Gorici Miha Cvetrežnika, c. kr. sodnijskega slugo, ki je umrl v starosti 56 let. K zadnjemu počitku ga je spremilo »Slov. bralno in podporno društvo" z zastavo. Bil je več let odbornik tega društva.
Umrl je v Šmarijah pri Ajdovščini gosp. Adolf K o d r i č, posestnik, star 60 let,
V  Kobiridu jfr bil vnovič izvoljen županom večeletni župan Josip R a k o v š č e k, I. podžupanom Ivan KurinčiČ iz Sužida, II. podžupanom Anton Juretič iz Kobarida, III. podžu-
„Nadalje ne smem sprejeti nikogar razun gospoda majorja Bartolomea Cav&icantija in njegovega sina."
»Razumete, gospoda majorja Bartolomea Cavalcantija, moža iz najstarejšega italijanskega plemstva. Morda se spominjate ali pa morda tudi ne, da se Čita to ime že v desetem spevu Dantejevega »Pekla". Potem njegovega sina, mladeniča, ki je približno vaših let in vašega stanu in nastopi v pariškem svetu z milijoni svojega očeta. Major mi pripelje danes svojega sina Andreo. contina, kakor pravimo v Italiji mesto vicomte. Zaupa mi ga, da ga odgojim, če je kaj napraviti iz njega. Vi mi bodete pomagali, ali ni res?"
„Gotovo l Torej je ta major Cavalcanti vaš star prijatelj ?tt
»Nikakor ne; to je dostojen gospod, zelo uljnden in zelo diskreten> kakoržuih je v Italiji jako mnogo. Večkrat sem ga videl v Bologni, Fiorenci in Luki, in zdaj mi je javil svoj prihod. Znanci,'katere dobi človek na potovanju, so poželjivi: na vseh krajih zahtevajo prijateljstvo, katero jim je človek slučajno enkrat nekje izkazal Kakor da bi omikani človek, ki zna z vsakomur, naj bode, kdor hoče, občevati kako urico, ne ii vedno v kakem oziru izjem! Ta dobri major Cavalcanti si hoče ogledati Vam, katerega je videl samo enkrat mimogrede, in to še v času cesarja, ko je Šel tu f*:M zmrzovat v Moskvo. Dam mu dober obed> on mi pusti * r^jega sina, obljubim mu, da bodem pazil nanj, pustim ga, da napravi vse mogoče neumnosti ki se mu jih bode zjubilo napraviti, in vse bode prav."
»Izborno!'" pravi Albert. »Vidim, da ste kakšen mentor. Z Bogom torej 1 V nedeljo se vrneva. A čakajte, pisma od Franca imarn.a
»Ab, res ?" pravi Monte-Cristo. »Ali mu še vedno ugaja v Italiji?"
»Mislim, da, vendar pogreša vas. Pravi, da ste bili vi solnce v Rimu, kjer je zdaj vse temno in brezbarvno. Ne vem, Če m gre celo tako daleč, da trdi, da zdaj, ko ste odsotni vi, tainitf dežuje.*
/forej je svoje mnenje o meni izpremenil ?
»Nasprotno; ima vas za fantastičnega v najvišji meri, in baš zato vas pogreša."           .
Ljubezniv mladenič, za katerega sem se tudi žno zanimal takoj prvi večer, ko sem ga videl, da je v zadregi za večerjo in jo je sprejel od mene. Saj je to pač sin generala d'Epinay ?"
»Seveda."
»Onega, ki je bil leta 1815. umorjen?"
»Od bonapartistov."
»Tako je! Presneto, jaz ga ljubim l Ali se tudi zanj pripravlja kak zakon?"
»Da, oženi se z gospico Villefort,"
»Ali je to res?"
»Kakor se pač jaz ožonim z gospico Danglars," odvrne Albert smeje".
»Vi se smejete?"
»Da."
»Zakaj se smejete?"
»Smejem se, ker se mi zdi, da opažam pri njem prav tako malo veselja za to ženitev, kakor pri sebi za ženitev z gospico Danglars. Toda resnično, moj ljubi grof, midva klepetava o ženskah prav tako, kakor klepetajo ženske o moških; to je neodpustljivo."
Albert vstane.
»Lepo vprašanje I Že dve uri vas nadlegujem, in vi ste tako uljudni, da me vprašate, če hočem že iti. Resnično, grof, vi ste najfinejši mož na svetu 1 In kako so naučeni vaši sltfge! Zlasti gospod Baptistin i Nikjer še nisem videl takega Človeka. Moji so taki, kakor da se ravnajo po slugah na odru, ki imajo povedati kako besedo, in zato pridejo povedat m rampo. Če torej odpustite svojega gospoda Baptistina, vas prosim, da me protežirate."
„Mojo besedo na to."
»Čakajte, to še ni vse. Priporočite me kar najboljše svo jemo diskretnemu majorju iz Luke, gospodu Cavalcante dei Cavalcanti. In če bi slučajno nameraval oženiti svojega sina,
mu poiščite ženo, ki bode zelo bogata, zelo plemenita, vsaj po svoji materi, in čisto baronica po svojem očetu. Jaz vam po-
, prof."
„0, o," pravi Monte-Cristo, »to je vaš namen ?"
„Da."
,,Pri moji duši, človek ne sme ničesar priseči.*
»Ah, grof," vsklikne Morcerf, »kakšno uslugo bi mi izkazali in kako bi vas ljubil še stokrat bolj, če bi ostal po vašem posredovanju samec samo še deset let."
»Mogoče je vse," odvrne Monte-Cristo resno.
In ko ga Albert zapusti, gre v svoj kabinet ter udari trikrat na zvonec.
Bertuccio pride.
»GoBpod Bertuccio," pravi, »gotovo že veste, da priredim v scvoto v Auteuilu obed za več oseb."
Bertuccia strese mraz.
»Pri tem se zanašam na vas," nadaljuje grof, »da uredite vse kar najlepše in najprimernejše. Hiša je zelo lepa ali jo jf vsaj lahko napraviti zelo lepo."
Da bi se doseglo to, bi bilo treba vse prenarediti, kajti tapete :o stare."
torej prennredite vse razun jednega prostora, namreč spalnice z rudečim damastom. Ta naj ostane čisto taka, kakor je."
Bertuccio se pokloni.
»Tudi na vrtu ne izpremenite ničesar; pač pa napravite z dvoriščem, kar hočete. Bilo bi mi celo jako ljubo, če ga izpremenite tako, da ga več ne bode poznati.".
Vse možno hočem storiti, da zadovoljim gospoda; vendar bi me zelo pomirilo, če bi mi povedali gospod svoje namene glede tega obeda."
nResnt4no, moj ljubi gospod Bertuccio," pravi grof, „od-kar ste v Parizu, ste se čisto izpremenili. Postali ste omahljivi in sanjnvi. Ali me več ne poznate V"
„Če bi ml hoteli povedati vsaj to, koga ste povabilit Eks-celducal"
Priloga „Sote" it. 97. i dns 6, decembra IIOS.
panom Franc UrbanČiS iz Kobarida, IV. podžupanom Ivan Grnntar iz Kobarida, V. podžupanom Franc Miklavič iz Kobarida in VI. podžupanom Ivan Volarič iz Svine.
Lihi zadovoljni i Gautschevo volilno reformo. ¦--
V poslanski zbornici je govoril v ponedeljek v imenu Lahov posl. L en as s i, rekoč, da so Lahi, ki so bili vedno za napredek in liberalne težnje, odločni sovažniM vsakega«p^^ vilegija, in tako tudi zastarelega zistema kurij, vsled česa)? simpatično pozdravljajo vprašanje splošne, enake in direktne volilne pravice. Njegova stranka je z izvajanji minister-skega predsednika popolnoma in brez vsakega ugovora zadovoljna, in to ne samo o principu, kar se tiče uvedbe splošne volilne pravice, marveč tudi glede glavnega načrta, ki ga je napovedal ministerski predsednik, S posebnim zadovoljstvom je govornik pozdravil izjavo mi-nisterskega predsednika, da se treba ozirati na narodne in knlturelne sile raznih narod-nostij. Specijelno se govornik nadeja, da se bo ob tem popolnoma oziralo na narodne interese Lahov tc-r da se jih r '•" <i preziralo, kakor se je to 'dogodilo glede vseučiliščnega vprašanja. Mi nočemo prinašati žrtev in trpeti krivice. V takem slučaju se bodemo branili z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago.
Tako je govoril Lenassi! Se pač vidi, kako prav umejo Lahi obljubljeno varstvo manjšin ter povdarek o narodnih in kulturnih silah. Če bi se izvedla taka reforma, ka-koršno si misli Gautseh ob strani Nemcev in Lahov, potem bi nas grdo opeharili s splošno in jednako volilno pravico. Nevarnost, da*nasH opeharijo, pa obstoji, in če ne bo pravih mož, da bi jo odstranili, utegnemo pomniti uvedbo splošne in jednake volilne pravice kot bridko razočaranje 1
»Sokolov"   MIMafŽ je  nastopil sinoči »Pri
'• zlatem jelena" zopet v prenapolnjeni dvorani.
Videti je bilo nenavadno mnogo novih poset-
nikov, a manjkalo je mnogo starih, običajnih
«„ obiskovalcev  narodnih prireditev, ker so bili
gotovo disgustirani radi goječe prejšnjih let.
Želeti bi bilo, da se priredi v prihodnje „Miklavžev večer" v prostorih, kjer je mogoč dostojnejši nastop Miklavžev in je mogoče tako njegovo spremstvo (Faust, Meflsto, sv. Anton, nebeški pisar), da zabava odrasle med obdarovanjem in po obdarovanju otrok. — e — Neznani tatovi SO »drli v noči na nedeljo v cerkev sv. Ivana v Gorici, razbili šipo nad kipom Matere božje, odnesli dva uhana, prižgali sveče, odprli tabemakelj, vzeli hostijo iz monštrance, jo ali pojedli ali vrgli proč, na mesto monštrance so položili križ, ponesnažili cerkev, pobrali nekaj denarja, pa šli. — V Gorici je ponoči povsodi premalo policijskega varstva, zlasti še, ker je v mestu vedno vse polno prav nevarnih subjektov. Zadnji čas bi pač bil, da se varstvo pomnoži, potem se brez dvoma onemogočijo tako številne lumpari je raznih inalopridnežev.
Iz KliMj na Vipavskem nam pišejo glede na to, da se je imenovalo v poročilu o tolo-vajstvu  pri  Rebku kot  posledici »katoliške"
veselice tudi č. g. kaplana Vodopivca, da je ta miroljuben in dober mož, ki je že marsikaj pomiril, kar je razdražil župnik Kosec — hudobni duh da je le Kosec. Prav! Da se je moralo spraviti kaplana Vodopivca v zvezo s poročilom, naj se zahvali »Prim. listu", ki ga je naslikal kot dušo cele veselice!
Dijaki mestne realke v Idriji prirede. na ^ia-
rfJ*WWZjiliU^                         ngksbeni in
gledališki večer" na korist podpornemu društvu za idrijske dijake. Na vsporedu so pevske in" orkestralne točke in E. Gangla veseloigra s petjem v dve' dejanjih: „ Občinski možje iz Devete vasi". Začek ob 7. uri. Z ozirom na dobrodelni namen se bodo preplačila hvaležno vsprejemala.
Bavški gozdni okraj združen s tolminskim. — Iz uradnega lista posnemamo, da je c. YrrmTnIstefstvo za^p^edelstvoopimtilo bovški gozdni okraj in ga združilo s tolminskim okrajem.
TovorBO blago n Trst na južni železnici, v prosti luki v žel. skladišču se od 4. t. m. zopet sprejema. Za Trst, prosto luko južne in dež. železnice se sprejema samo špirit v reservoarjih in sladkor.
Popravek, — V notici o umoru na križ-potu za pokopališčem smo pisali pomotoma, da so prizadeti pili v Komelovi gostilni v Krombergu, pili pa so v gostilni Komelovi (Kapč) v ulici Alpi Giulie, kar se tem potom resnici na ljubo popravlja.
Več delavcev iz ajdovskega okraja nam je poslalo dopis, v katerem se britko pritožujejo, kako slabo se ravna ž njimi v času, če obo-Hjo, in sicer od zdravniške strani. Pravijo, da se ravna nečloveško z ubogo delavsko paro, da gorje delavcu, ki išče zdravniške pomoči z listkom kakega društva, itd. Končno poziv-ljejo poslanca V. kurije, naj bi kaj ukrenil za ubogo ljudstvo. — Mi pristavljamo, da je poziv na poslanca V. kurije brezuspešen, ker mfl letijo vse druge muhe po glavi, samo ne kaka skrb za delavstvo — kar se tiče pritožbe o zdravniški pomoči, pa želimo, da se razmere premenijo tako, da ne bo več pritožeb!
k enkrat »Lanoveo". — v prvič na Goriškem se je nastopilo pri uprizoritvi dile-tanteke predstave z resno kritiko, kar mora vsakega Človeka, ki sledi narodnemu gibanju v Gorici, prav iz srca veseliti. Je to jamstvo napredka. -— Ako hočemo stvarno kritizirati nastop »Narodne prosvete" ob priliki uprizoritve „Lanovca", moramo se lotiti kritike dela samega, kakor je to storil kritik — a — v štev. 95. Predpogoj kritike izvajanja kakega dela je, da se napravi jasen pojem o delu samem.
Delo nemškega pisatelja Oto Krasta ni bilo, kakor se trdi, tendencijozuo. Je res, da morebiti nobena stran javnega življenja ni tako reakcijonirana, kakor, kar sem že ponovno povdarjal, pravosodstvo in šolstvo, t. j. oni panogi, kateri najbolj segate v dejansko Življenje vsakega naroda. Da je hotel pokazati Oto Ernst kot pripadnik nove struje veliko rano Šolstva, je res; saj je temeljna naloga
drame že izza časa Grkov, vedno kazati na življenje. Posebne tendence pa Oto Ernst ni imel, ker je po mojem mnenju umetnik, recimo z drugim kritikom v ,.Soči" »absoluten" umetnik, ne relativen. Oto Ernst sicer ni bog-sigavedi kaka velika prikazen na literarnem in dramatičnem polju. Novejša nemška literatura je priravnajejoz noyejšo francosko, rusko, angleško in italijansko precej v ozadju. Ista ne hodi novih potov in nova pota pridobiva'iz angležkega, francoskega in ruskega. In ravno zaradi tega, ker je nastala zadnja desetletja na nemškem literarnem polji suša, je Oto Ernst tudi prišel do večje veljave, kakor bi mu ista šla. Ker se je lotil tako aktuelnega predmeta, kakor je šola, pridobil si je naenkrat simpatge vsakega, ki stremi po napredku. —
Igra, kakor sploh novejše, ki segajo v socijalno življenje, nima mnogo dejanja in gi- | banja; zaradi tega pa je za izvajanje tem težja, ker je treba izraziti misli z markantnim nastopom in je kretanje in mimika ter vladanje glasu predpogoj dobremu igranju. Kakor hitro se pozabi na vodečo misel vsake uloge, postane cela igra mrtva in ne napravi utiša. Taka igra pa zahteva tudi občinstvo, ki zna slediti misel avtorja in igralca.
Da se je )5Narodua prosveta" lotila take snovi, kaže, da stremi za visokimi cilji. Le društvo, ki se ne zadovoljuje z efemernimi uspehi, katero zahteva od svojih članov težkega požrtvovalnega dela in od občinstva pa sodelovanje, le tako drušfr o je dejanski produktivno in zasluži ime „ Narodna prosveta". Ali je zavzemalo društvo to smer že iz prvega početka ali ne, je vse eno. S proizvajanjem »Lanova" je društvo manifestiralo to smer.
Ako hočemo kritizirati proizvajanje „La-novea" na našemu gledališču, moramo se vrniti, kakor rečeno, na avtorja. (Pride še.)
Kdo Je požrl denar, namenjen »šol. Domu"? -
Uredništvu »Soče" v Gorici. — Z ozirom na vest, priobčeno v 93 štv. »Soče" v prilogi z dne 22. novembra 1905., pod naslovom: Kdo je požrl denar, namenjen »Šol. Domu?" zahtevamo, da se v smislu {j 19. tisk. zak. priobči v postavnem roku, na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da so sov. rubijski diletantje preostali denar poletne veselice požrli; res pa je, da so ga izročili »Šol. Domu" takoj drugi dan po veselici, za kar imajo potrdilo v rokah. — 2. Ni res, da so ukupili pevovodji zlato uro; res pa je, da so mu kupili zlato verižico s svojim lastnim denarom v znak hvaležnosti, V Sovodnjah, dne 1. decembra 1905. Za dile-tante: Jožef Cotič, Ivan Pelicon, Ludovik Lukežič.
D ost av ek uredništva: Koliko je vreden ta popravek* se razvidi iz tega, da so bili skovali poprej že drug popravek, v katerem so govorili 8sio", sedaj pa pravijo previdno »s o"; govorili so o uri, sedaj pa o verižici. Ko so tako predrugačili popravek, se
nam izročili tega, ki smo ga tu priobčili. — Čudno pač, da šele sedaj prihajajo na dan s potrdilom' „Š. doma«! Saj se jim je očitalo nepravilno postopanje že zdavnaj. Ali jim morda „Šol. Dom." daje celo potuho?! — Kje pa je denar namenjen visokoŠolcem?f Naj pokažejo potrdilo o tem, potem jim bomo kaj verjeli — drugače velja v polnem obsegu trditev, da so požrli denar I
Po vsporedu Miklavževega večera pri Jelenu je
g. I. Molek na dražbi za različna njegova darila nabral v gostilni pri Petelinu v veseli družbi K 358 za družbo sv. Cirila in Metoda.
TO je OdgOVOrj ¦—- Kup podlosti, zvitarij, starih pogretih klobas, in pa — ker brez tega sploh ne morejo živeti! -~ udrihanja po g. GabršČeku, to je odgovor v »Gorici" na naš pred časom objavljeni povsem stvarni članek »Hotel Union" — »Hotel Siidbahn«. — Ljudje, ki ne znajo šteti do pet, se usiljujejo za velike finančnike, ki »svarijo" ljudstvo! Po stari navadi so iztrgali iz raznih člankov stavke, ki imajo v celoti Članka in v primeri s časovnim položajem drug pomen — čakali pa so z odgovorom jako dolgo, češ, da se tako vsaj deloma pozabi, kaj je bilo pravzaprav pisano v »Soči". Stvarno ne morejo odgovarjati,* iz udriharij in neosnovanih sumničenj pa, gleda le resnica, da so skrajno nepošteno in naperjeno proti našemu napredku postopali, ko so bili uprizorili celo strastno gonjo proti »Sttd-bahnu" in proti »Jelenu". To stoji, in tega niso mogli izpodbiti, kakor tudi ostane resnica, da so naprednjaki v Ljubljani pomagali pri hotelu »Union", klerikalci v Gorici pa na najzlobnejši način š k o d o v a 1 i pri hotelih »Siidbahn" in »Jelen"! To je razlika med jednimi in drugimi. — Sicer pa utegne še priti odgovor, prav zaslužen!
Trg SV. Andreja v ponedeljek je bil obiskan dobro. Vse je bilo živo po ulicah in trgih, in tudi kupčije niso bile slabe. Posebno dobro se je obnesel živinski *,rg, »Komedije", kar jih je bilo sploh, so bile seveda tudi dobro obiskane. Konstatovati pa se mora, da nekdanjega trga sv. Andrea ni več.
Razgled po svetu.
Gosposka Zbornica. — V debati 2, t. m. je izrazil grof Thun svoje začudenje nad izpre-membo mnenja, ki se je iztržilo v času dveh mesecev med odklonitvijo nujnih predlogov v poslanski zbornici in najnovejimi izjavami mi-nisterskega predsednika glede volilne reforme. On vidi v tem dva razloga: programatično izjavo ministerskega predsednika o vprašanju volilne reforme., argument, ki sicer velja; na drugi strani pa demonstracije, ki so v zadnjem času postale intenzivne in ki so se večinoma izvršile na ulici in katerih pritisk je bil glavni povod, da je ministerski predsednik menjal svoje mnenje. Govornik je naglašal,da se tako temeljita izprememba parlamentarič-nega življenja zamore izvesti le korakoma. Govornik se boji, da ne bo vlada zamogla preprečiti, da se  volilna reforma  ne uvede
BTo vem še komaj  sam, in vam tudi ni treba vedeti, j Lukul obeduje pri Lukulu, to je vse." Bertuccio se pokloni in odide,
XVII.
Major Cavalcante.                                    j
Niti grof niti Baptistin nista govorila neresnice, ko stal rekla Morcerfu, da obišče Monte-Crista ta major iz Luke, zaradi katerega grof ni mogel sprejeti Albertovega povabila k obe<?u.
Ura je bila sedem in gospod Bertuccio je odšel, kakorj mu je bilo naročeno, ie pred dvema urama v Auteuil, ko ob- j stane pred hišo izvošček, ki se kakor osramočen hitro oddalji,! pustivši pred železnimi vrati moža, starega kakih dvainpetdeset j let. Ta mož je bil oblečen v staromodno zeleno suknjo s črnimi našiv", katerih vrsta se zdi v Evropi neminljiva. Široke hlače iz EiKMlrega sukna, precej dostojni škornji, katerih Črnilo pa je bilo nedoločne vrste in ki so imeli, da bi bili fini, predebele podplate, rokavice iz divjega usnja, klobuk, ki je bil po svoji obliki podoben žandarskemu, Črna kravata z belim ošivom, ki bi jo bilo, da je ni nosil njen lastnik iz prosto volje, lahko smatrati za ogrljačo: to je slikovita obleka moža, H ta hip .potegue za zvonec. Ko pride vratar, vpraša, če stanuje tukaj, aa Elizejskih poljih Štev. 30, grof Monte-Oristo, in ko dobi povoljen odgovor, vstopi, zapre vrata za seboj in odide proti glavnim stopnicam.
Baptistin, ki mu je grof tujca opisal in je čakal v veži, ga spozna po njegovi oglati glavi, po njegovih na pol sivih laseh in po gostih sivih brkah. Tudi mož komaj pove svoje ime, ko že izve Monte-Cristo za njegov prihod.
Peljejo ga v najpriprostejši salon. Tu ga pričaka grof in mu gre naproti s smehljajočim obrazom.
„Ah, moj ljubi gospod," pravi, »bodite mi dobrodošli. Pričakoval sem vas."
lenca?"
»Res," pravi major iz Luke, »vi ste me pričakovali, Eksce-1 t?"
„Da, bil sem obveščen, da pridete danes ob sedmih."     j
»Obveščeni ste bili? O mojem prihodu ste bili obveščeni?"
„Čisto natanko."
»Ah, tem boljše! Bal sem se, to vam moram priznati, da se pozabi na to malenkost."
»Na katero malenkost?"
»Obvestiti vas,"
„0 ne, gotovo ne."
»Toda ali ste si svesti, da se ne motite?"
»Popolnoma,"
»Torej mene ste pričakovali nocoj ob seduih, Eksce-lenca?"                                                                                         j
»Vas, gotovo vas. Sicer se pa prepričajva!"
„0, če ste pričakovali mene," pravi major iz Luke, »je to čisto nepotreben trud."
„Vendar je treba gotovosti," pravi Monte-Cristo.
Majorju iz Luke se vidi, da pride v majhno zrdrego.
»Čujte,* pravi Monte-Cristo, sali niste vi gospod marki Bartolomeo Cavalcanti?"
»Bartolomeo Cavalcanti," ponovi tujec, »tako je."
»Bivši avstrijski major?"
»Ali sera bil major?" vpraša stari vojščak boječe.
»Da," odvrne Monte-Oristo, »major ste bili. Ta naslov imajo na Francoskem častniki,  kakoršen ste bili vi v Italiji."
»Prav," pravi mož iz Luke, „nie" drugega ne želim, a saj razumete..."
»Sicer pa ne prihajate k meni Iz lastnega nagiba," nadaljuje Monte-Cristo, „ampak nekdo vas je poslal k meni."
»O, to je popolnoma res."
»Izvrstni abbt* Busoni?"
»Tako je!" vsklikne major radostno.
»Ali imate pismo od njega?"
»Tukaj je."
»Ej vraga! Glejte, glejte 1 Dajte mi ga vendar!"
In Monte-Cristo vzame pismo, katero odpre in čita.   ,
Major ves začuden opazuje grofa ter se z "velikimi očmi ozira po sobi, vračaje se s pogledi vedno zopet na gospodarja te sobe,
»Tako je — ta dobri abbe. ,Major Cavalcanti, visok pa-tricij iz Luke, potomec Cavalcantijev iz Florence/ čita Monte-Cristo glasno, »ki ima pol milijona letne rente."'
Monte-Cristo dvigne oči od papirja in se pokloni.
»Pol milijona na leto," pravi. »Vraga! To je mnogo, moj ljubi gospod Cavalcanti."
»Ali je zapisano pol mihjona?" vpraša major.
»Črno na belem. In o tem ni dvomiti, kajti abbe* Busoni pozna boljše nego vsakdo drag vse velike hiše Evrope."
»Naj bode torej pol milijona, pravi Italijan, »toda nisem mislil, daje stvar tako obsežna."
»Ker imate intendanta, kateri vam krade; kaj hočete, moj ljubi gospod Cavalcanti, s tem se mora človek sprijazniti."
»Po vas mi stvar postaja jasna," pravi Italijan resno, »in tega malopridneža odpustim iz službe."
Monte-Cristo čita naprej:
„,In ki mu manjka, da bi bil srečen, le jedno.'"
»O moj Bog, da, le jedno/ pravi Italijan z vzdihom.
„ ,Namreč da najde iskreno ljubljenega sina.'"
»Iskreno ljubljenega sina!"
„ ,Katerega so mu ukradli v njegovi mladosti sovražniki njegove hiše ali cigani.' "
»V starosti petih let, gospod grof," pravi Italijan z globokim vzdihom in s pogledom, uprtim proti nebu.
»Ubogi oče!" pravi Monte Cristo.
Nato nadaljuje:
„,Jaz mu vračam upanje, da, življenje, gospod grof, s tem, da sem mu naznanil, da mu tega sina, katerega že petnajst let išče zastonj, vi lahko pripeljete naza;;''
tudi v deželne zbore, ter je dejal, da se državno krmilo ne nahaja več v rokah krmi-larja, Tci ima stalne cilje pred očmi. Knez Karol Auersperg je dejal, da je vlad« odgovorna za bankerot obstoječega parlamenta, ker pričakuje od njega, da obnovi odklonjeni du-alizem. Govornik jo očitni vladi, da so se s sodelovanjem oblastnij po vsej Avstriji in spe-cijelno pred parlamentom na Dunaju vršili nezakoniti'sprevodi, rekSi, da ni to nikak dokaz za moč in oblast, ako se pod kako besedo privede na ulico nekoliko tisoč ljudi, pač pa je to znak velikega straha vlade, ako dopušča tako nezakonitost. Treba bo ysprejeti boj proti socijalui demokraciji, toda to ne bo boj proti pravicam ljudstva, marveč proti politični stranki, ki hoče sama gospodovati v državi, katere eksistenco pa tuji. Dvorni svetovalec Lamasch je izjavil, da je pod pogoji in omejitvami za volilno reformo, ki jo namerava vlada. Prvi pogoj bi bil, da pokaže vlada popolno stanovitnost in odločnost nasproti vsem poskusom nasilja in groženj. Govornik je pokazal na praktične razloge, radi katerih je on za volilno reformo, zlasti je potrebno, da se ustvari parlament, zmožen za delo. Karol Matuš se je izjavil za razširjenje volilne pravice na najširji podlagi ter da je kakor prepričan avtonomist mnenja, naj ima vsak deželni zbor pravico, da sam sklepa, kako naj bo sestavljen. Ernest Plener dvomi, ako bo naš slabi parlament zamogel izvesti veliko vprašanje volilne reforme. Govornik je pokazal na nasprotja, ki obstojajo glede uvedbe splošne volilue pravice med Avstrijo in drugimi deželami ter je naglašal, da se v Avstriji ne zamore nikdar uvesti taka volilna pravica, ki ne hi v dovoljni meri zagotovila zgodovinske stališčega Nemcev. Govornik je izrazil bojazen, da se vsled nameravane volilne reforme nasprotja med posameznimi narodi še bolj poostrd, ko se bodo zmerni elementi umaknili radikalnim elementom. Grof Pininski je y imenu poljskih členov gosposke zbornice izjavil, da je on v obče za razširjenje volilne pravice, zahteva pa, da se Poljakom zagotovi avtonomJ[stiČnO stališče tudi pri novi volilni pravici. Knez Schvvarzenberg je očital vladi, da /i mogla preprečiti, da se je ,v Pragi gospodovo zbornico javno zasmehovalo in da se je poveličevalo rusko revolucijo ter da ni vlada zit&la mirne državljane braniti napram*terorizmu socijalnih demokratov.
„Ministerski predsednik baron Gautsch je -izjavil, da je bi.1 že naprej prepričan, da bo vladi premagati mnogo težav in da se jo bo mnogo napadalo. Zlasti so govorniki očitali dvoje vladi. Prvič slabost vlade nasproti demonstracijam in njihove posledice, parlamen-tarične izjave v vprašanju volilne pravice. Vlada more biti napram tem očitanjem povsem mirna. Ako ni vlada dne 28. novembra rabila n.kakih sredstev, ni šlo za tem, da nekaj prepove, oziroma dovoli, ampak zato, bi-li bila uporaba oblastvenih sredstev potrebna, da prepreči demonstracijo, ki se je vršila povsem mirno, in bi se Ii ne bila uporaba sile mogla označati kakor napačna, ako bi  se bila zgo-
dila kaka nesreča, ako bi bilo obžalovali po- i gin mnogo \judi. Ministerski predsednik je naglašal, da je vlada prepričana, da ni možno več zadrževati rešitve volilno reforme. Vlada bo korakala naprej na potu razširjenja volilne pravice. Ministerski predsednik je svoja izvajanja zaključil z izjavo, da je njemu povsem jasno, da je treba napredovati po navedenem potu. On noče drugega nego veličino svoje domovine in mir narodov.
Državni. Zbor. — Debata o volilni reformi se nadaljuje.
ttad. tehn. društvo  Jrinjav" vBrade« na",
znanja, da se je preložilo za dan 2. t. m. do ločeno slavnostno zborovanja na dan 7. t. m, ob 8. zvečer v • Kaubetovi restavraciji, Hein-rinchstrasse 8.
Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani je-
bila v nedeljo velika manifestacijarv spomir! 105 letnice rojstva našega pesnika. Zbrala se je nešteta množica okoli 11. ure dop. pred spomenikom, pred katerim je govoril jur. Mencinger. Pred spomenik jo bilo položenih več vencev.
18 fcvifltalOV kOtrama se je razlilo v ponedeljek po Borznem trgu v Trstu. Ko so ga peljali iz obč. plinarne, se je snelo kolo, na kar se je voz zvrnil ter kotram razlil. Tramvajski promet tam je bil ustavljen.
Vrat Si je prerezal z britvijo v Trstu 47-letni Fr. Bagatelj. Rane so nevarne. Prenesli so ga v bolnišnico.
Radi goljutile so aretirali v Trstu blagajnika gradbene tvrdke Kupka-Orgelmeister-Su-pančič,. bivšega magazinerja te tvrdke in ne-kego slugo. Sleparili so tako, da so devali v račune več dnin nego jih je bilo v resnici.
Napadli SO neznani roparji v Trstu v nedeljo zvečer v ulici Sv. Filipa Al. Valentin-čiča, ga držali trdo ter mu pobrali 96 K; potem so pobegnili.
Vznemirjajoče vesti. — 4. pehotni polk, 4.
bosenski polk, 14. lovski polk in železničar-ski polk so dobili povelje za odhod, 5. dra-gonski polk (Slovenci) v Dunajskem Novem-mestu pa ukaz, naj bo pripravljen za odhod na Češko. Trije eskadroni so že Šli v Prago. Povsodi na Češkem pa vlada mir! 13. in 56. polk iz Krakova in 18. polk iz Olomuca imajo ukaz za odhod v Prago. Cesarski lovci v Sol-nogradu so pripravljeni za odhod v Prago ali Budimpešto, pešpolk v Lincu  najbrže za Bn-
Pravijo, da je med Cehi veliko gibanje, naperjeno proti Nemcem!
Francoski Senat je sprejel ločitev cerkve od države. S tem je iz veljave konkordat iz leta 1802., sklenjen med Napoleonom I. in papežem Pijem VII.
Nemški cesar je bolan, in sicer v levem ušesu tako, da bo treba operacije. Operiral ga bo neki angleški špecijalist.
Zanimiva porotna razprava. — Pred porotniki
v Krakovem se je vršila te dni razprava proti (.} moškim iz vasi Brzocko. Tam poleti so bile v cerkvi pridige, h katerim so  hodili vsi va-
ščani, samo neki Fr. Legutka ni hotel iti. Duhovnik se je jezil radi tega ter jih pozval, naj ga spravijo v cerkev. Sli so, in ko so ga našli v cerkvi, so ga zvezali trdo, mu utaknili ruto v usta, vrgli na voz ter odpeljali v cerkev. Državno ptuvdništvo jih je tožilo radi javnega nasilstva. Pred poroto so povedali, da so postopali tako, ker so umeli župni-kove besede v takem smislu! Sod-nija jih je obsodila v majhne kazni.
25000 dolarjev za štiri trste. - stroj v
podjetju Broadway Central Hotel v Ne\vjorku je odtrgal delavki L. Flanagan štiri prste. Prišlo je do sodnijske razprave, pri kateri je bila tvrdka obsojena plačati delavki Flanagan odškodnine 25.000 dolarjev. Ko je slišala delavka razsodbo, je bila tako ginjena, da se je onesvestila.
_____Demonstracija vetetlastij proti Turtlji,™ Dunajska revija   »Der Weg"   se bavi obširno z okoliščino, da je prav avstrijski viceadmiral Ripper poveljnik brodovja, katero demonstrira proti Turčiji. Med dragim pravi:  Nemčija se sploh ne udeležuje te »demonstracije", ampak jo le »moralno" podpira, ker se noče zameriti sultanu radi svojih želja glede bagdadske že-| leznice. Anglija je tudi   pripravljena puščati i sultana na miru, ako  bi le hotel ustreči nje-I nim prizadevanjem v Arabiji. Tudi Francija
Idaja razumeti sultanu, da bi dala govoriti s seboj, ako Turčija dovoli primerno odkupnino. Na kratko povedano: to je prava banda izsiljevalcev, ki se je tu sešla. Vsakdo pa si hoče ohraniti možnost, da se umakne od demonstracije, ako bi tako kazalo. Drugače je z voditeljem demonstracije: on ne sme nazaj, ako se noče kompromitirati! To je bil bržkone vzrok, da so Avstro-Ogrski poverili vrhno poveljstvo! Poleg tega so se morda tudi nadejali, da s tem omrazijo Avstrijo pri Turčiji še bolj, nego je že obsovražena in da se s tem rešijo avstrijskega trgovskega konkuren ta. Če bi bila Avstrija na svetovno-političnem polju tekmec, ki se ga je res treba bati, potem najbrže ne bi bili s podeljenjem vrhnega poveljstva nad de-monstrujočim brodovjem priznali „pretežnost avstrijskih interesov". Vsled vsega tega pri-spodablja »Der Weg" našo Avstrijo z evnuhom, ki se je bahal: »Glejte, kako zaupanje uživam jaz na dvoru: povorili so mi nadzorstvo nad haremom!"
Volitve v Brnu, —   v soboto so bile v
Brnu volitve v 4. volilni kuriji. Volilcev je 21.000; prišlo jih je volit 10.784. Izvoljenih je 5 kandidatov nemških soc. demokratov in 4 kandidatje nemških meščanskih strank. Češki soc. demokratje so imeli svoje kandidate; pri volitvah so si stali sovražno nasproti.
Dogodki na Ruskem. — Glasom poročil iz
Petrograda je ustavljen promet podmorskega brzojava z Dansko. Tudi brzojavni promet s Finsko je pretrgan. Brzojavni uradniki na železnicah se branijo vsprejenu I vladne in privatne brzojavke. Izjavljajo pa, da hočejo še odpošiljati brzojavke,  ki se nanašajo na pro-
met vlakov. Ako brzojavni uradniki to službo ustavijo, se mora ustaviti tudi promet vlakov. — Vse napredno časopisje zahteva, da odstopi minister vnanjih stvari, Durnco, ki je odgovoren, da se je položaj poostril. Splošno se govori, da se bodo v prihodnjih dneh vršili veliki dogodki. Socialni demokratje in revolucionarji hočejo uporabiti to priliko, da proglasijo splošni štrajk na vsej črti. Vlada je sklenila, da brezobzirno udušt vse upore.
Dvorni uradniki priznavajo, da se je na dvoru pripetilo nekaj izrednega. Dvorno mi-nisterstvo noče ničesar izpovedati, vendar se oficijozno pritrjuje, da se je med gardnimi častniki razkrila zarota zoper carja in da je neki veliki knez kompromitovan. — Draga vest pa pravi, da je veliki knez Dimitrij Konstantinovič ranil ea-ija na roki. Veliki knez Vladimir je odpotoval v Pariz. Tudi ostali velikiknezi odlagajo"svoje službe tel" se^©Ip^ inozemstvo. — Tretja vest pa govori, da se je neki veliki knez hotel s pomočjo socijali-stov proglasiti za diktatorja ter carja zapreti. Načrt pa je bil izdan, nakar je bilo v raznih polkih aretovanih 259 oseb. — Edini kozaki so še zanesljivi, zato pa se bodo baje vsi kozaški polki, 450.000 mož, mobilizovali.
»Knajpovec" prinaša v svoji decemberski številki tako-le vsebino: Kaj nas dela bolne ? Spanje. Potreba in korist racijonalnih telesnih vaj. O skrnini. Nagluhost v šoli. Muhe posredujejo bolezni. Srce kolesarja. Fizična dednost. Jabolko, Prva pomoč pri nesrečah brez vidne zunanje poškodbe. Raznoterosti. — Kakor se vidi, mnogovrstno gradivo.
Uredništvo in upravništvo pravi v vabilu na naročbo: Z današnjo številko sklepamo drugi letnik »Knajpovca". Gg. naročniki so se prepričali, da naš list resno in premišljeno izvršuje nalogo, ki si jo je postavil. Izključili smo vse poskuse kakega mazaštva in šarla-tanstva z imenom Knajpovim ter ustvarili list, ki naj bi bil v korist in Čast slovenskemu narodu.
In z enakimi stremljenji nastopamo svoj tretji letnik ter vabimo v svoj krog vse prijatelje in somišljenike s prošnjo, naj bi nas podpirali tudi v bodoče. Naročnikov imamo Še vedno premalo, da bi mogli v večjem obsegu skrbeti za napredek našega lista. Ako bi vsak naročnik pridobil vsaj še jednega, pa bi bilo naše delo veliko lepše, obsežnlše in popolnejše! Kdor je torej res prijatelj dobremu listu s Knajpovim imenom, naj nam pridobiva novih naročnikov med svojimi znanci.
Cena ostane tudi zanaprej le po 3 K za celo leto.
Z ozirom na to, da se boderao držali tudi v prihodnje načela, da treba naročnino naprej plačevati, prilagamo današnji številki nakaznico s prošnjo, da še iste vsakdo po-služi za obnovitev naročnine za prihodnje leto.
Dose'.inja dva letnika prodajamo vezana po 3 K, s poštnino K 320.
Mož iz Luke pogleu* Monte Crista z nepopisljivim izrazom nemiia.
„Jaz storim to lahko," pravi Monte Cristo. Major se pomiri.
»Ah, ah," pravi, »torej je bilo pismo čisto resnično?" »Ali dvomite o tem, ljubi gospod Bartolomeo?" »Ne, ne, nikakor ne! Kako vendar? Tako resen mož iz spoštljivega stanu duhovščine, kakor je gospod abbe Busoni, bi si ne dovolil lake šale; toda, Ekcelenca, vi še  niste čitali
»Ah, res je," pravi Monte CristO, »še neki post-scriptum je tukaj."
»Da/ ponovi mož iz Luke, »neki post-scriptum."
„,Da ne pride major Cavalcanti v zadrego in bi moral iskali denar pri F irju, mu dajem za potovanje menico dve tisoč, frankov, a za drugo mu izplačajte vi onih oseminatiri-deset tisoč frankov, katere še dolgujete meni/ "
Major sledi vidno nemiren temu pripisu s svojimi očmi.
»Prav/ reče grof.
»Prav, je rekel," zamrmra mož iz Luke.                           j
»Torej... gospod..." pravi nato glasno.
»Torej?" vpraša Monte Cristo.
»Torej ta post-scriptum..."
»Ta post-scriptum?"
»Je napravil na vas isti ugodni vtis kakor vse ostalo pismo ?"
»Gotovo. Abbe" Busoni in jaz imava med seboj stalen račun ; ne vem, če sem mu dolžan natanko oseminfitirideNet tisoč frankov, a na par bankovcev midva ne gledava. Ah! Vi, moj ljubi gospod Cavalcanti, torej pripisujete temu pripisu veliko važnost?"
»Priznati vam moram/ odvrne ItalUan, »da sem popolnoma zaupal zagotovilu abbeja Busomja in nisem jemal s seboj denarja. In če bi mi bil zdaj usahnil ta vir, bi bil v Parisu v veliki zadregi."
»Ali more mož, kakoršen ste vi, sploh priti v zadrego?" vpraša Monte Cristo. »Vi se šalite!"
»Vraga, če pa človeka nihče ne pozna!" ..ravi major.
»Toda saj vas poznajo."
„Da, poznajo me tako..."
»Nadaljujte, ljubi gospod Cavalcanti!"
BTako, da mi izročite onih osemiuštirideset tisoč frankov."
»Na vašo prvo željo."
Major pogleda grofa z izbuljenimi očmi.
»Toda sed^e vendar," nravi Monte Cristo. »Resnično, jaz lepo sprejemam goste; že celo četrt ure  vas pustim, da
»Zaradi tega se ne vznemirjajte."
Major potegne k sebi fotelj in sede nanj.
»Torej/ pravi grof, „s čim vam lahko postrežem? Ali želite kozarec xeresa, por ta ali alicanta?"
»Ko že nočete drugače, bi pil alicante; to mi je najljubša pijača."
»Jaz imam izvrstnega. In zraven nekoliko biskvita, ali ni res?"
„Ker želite tako, zraven nekoliko biskvita."
Grof pozvoni, Baptistin vstopi.
Grof ntu gre nasproti.
„Torej ?" vpraša tiho.
»Mali mož je tukaj," odvrne komornik tudi tiho.
»Prav, v katero sobo ste ga peljali?"
»V modri salon, kakor ste naročili, Ekscelenca."
»Izvrstno; prinesite alicantskega vina in biskvita."
Baptistin odide.
»Resnično/ pravi Italijan, »mene skrbi, ker vam delam toliko sitnostij."
»Bab, pustite to!" pravi Monte Cristo,
Baptistin prinese dva kozarca, vino in biskvit.
Grof napolni jeden kozarec in vlije v drugega le nekaj kapljic tekočega rubina, ki je bil v steklenici, pokriti s pajče-vinami in vsemi drugimi znaki, ki kažejo starost vina z večjo gotovostjo kakor starost človeka gube na obrazu.
Major se ne zmoti, kateri kozarec je njegov, in vzame polnega.
Grof ukaže Baptistinu, naj postavi vse tako, da se major, ki dene kozarec na ustnice, pokusi vino na način kakor poznavalci vina in vtakne z vidno slastjo v kozarec biskvit, lahko posluži po poljubnosti.
»Torej, gospod," prične znova Monte Cristo, „vi stanujete v Luki, ste bogati, ste iz odlične rodbine, vživate splošno spoštovanje in imate vse, kar lahko napravi človeka srečnega?"
»Vse, Ekscelenca/ pravi major z biskvitom v ustih, »vse, kar si le morem želeti."
»In manjka vam samo jedno?"
»Samo jedno," pravi Italijan.
»Namreč da najdete svojega sina?"
»Ah/ pravi major in vzame drugi biskvit, »a to občutim jako bridko."
Vrli major dvigne pri teh besedah svoje oči proti nebu in poskusi vzdihniti."
»Zdaj mi povejte, moj ljubi gospod Cavalcanti/ pravi Monte Cristo, ,,kako je bilo vse s tem tako bolestno pogrešanim sinom? Prej se mi je namreč reklo, da niste bili nikdar oženjeni."
»Tako se je mislilo, gospod grof/ pravi major, »in jaz sam..."
»Da/ pravi M< »te Cristo, »in vi sami ste provzročili to mnenje. Mladosten greh, o katerem niste hoteli, da bi ga izvedel svet."
(DfOjfi pride.)
Koledar zi kmetovalce 1906.  — Ravnokar
smo dobili novo prepotrebno gospodarsko knjigo. Tvrdka I. Bonač v Ljubljani je izdala jako pripravno ro6no knjižico'* „ K o 1 e& a r za kmetovalce", katero je strokovno sestavil g. mlek. nadzornik J. Legvart. Vsi drugi narodi že imajo take žepne kmetijske zapisnike, le slov. narod je bil izjema. Naprednejši posestniki so se posluževali nejn|kili koledarjev, kateri so ne le jako dragi, ampak tudi zelo pomanjkljivi in ne za naše razmere pisani. KaS koledar je pa izboruo sestavljen, tako, da bode vsakemu vzoren svetovalec v vseh gospodarskih zadevah. Vsebina je: Koledar za 1. 1900., poštne določbe, živinoreja," mlekarstvo, vinoreja, kletarstvo, sadjereja, ži-vinozdravilstvo, različne za kmetijstvo važne postave, različne tabele za merjenje lesa, poseben zapisnik za knjigovodstvo in vpisovanje delavcevr zapisnik za beležke itd. Knjižica je jako okusno in pripravno v močno črno platno vezana. Upamo, da bode ta knjižica veliko pripomogla v povzdigo našega slov. kmetijstva in jo vsakomur toplo priporočamo. Cena koledarju je samo K J-80, s pošto 2 kroni,in opozarjamo na današnji inserat.
Razpis lova.
V katastralni občini Gorjansko se razpisuje lov za šestletno dobo t. j. za čas od l.raaja 1906. do 1. maja 1919. Ponudbe sprejema županstvo v Gorjan-skem, kjer se izvedo tudi druge po-drobnoštV'oITddJe.       —»¦ •'   **•*•».»
dne 4. decembra 1906.
Županstvo Gorjansko.
Hiša v Cepovanu
je na prodaj —  hiš. št. 51. — in sicer sredi   vasi;    hiša   stoji   tik ceste, pripravna je  za   vsako   kupčijo, ("eno se izve"  pri lastniku.
Kdor Uubi fcafcao in AokoUdo, Umu. bodi priporofi«* t j
n      Ivana fioffa          &
Kandol-Kakao
ki in* a^mtnj toU8» t hU, je tontf Brila!« pi»-
baTAB, »• ptOTiw>6* nikoli i»prtoiti in j* ob naJDOlJ-
l«m okusu, ierodno pooeni.
Prfjt*u lamo i fttienom
Xv »a Hoff
V in ¦ Uvjo varstveno enamka. ,
J Z*vojipo V«kg90 vinarjev V r rt »     » «/• » 60      »   -  ^ v       Dobiva •• potiod.
Np Iliri urana I"  ,zv,rna ša,0,gra v
„HG Miti VI figU!      enem  dejanju  po 50 stot., po pošti 10 stot. več.
Tinin iJAbi" Burka v 2 dejanjih po • •IIIJC tlUlil . 60 stot, po pošti 10 slot. več; vdobiva se pri pisatelju in založniku laki Stoka v Trstu (Narodni dom) pri A. Gabršček v Gorici in L. Schvventne, v Ljubljani.
!!NOVOST!!
-ss Radirka „Rapid"   ss-Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo brez kvariti papir.
Se dobiva v slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici.
A. vd. Berinl    Gorica
Šolska ulica st. 12
A zaloga oljkmega olja
prvo vrst«
najboljših tvrdV; iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: K — t><?, - M, —«72, —80, —88, --•90, M2, 120, 136, 1*14, IGO, 180, «•   .
-------Na debelo cene ugodne.    ------
Pravi vinski kis In navaden. Zaloga mila In sveč. Cene zmerne.
priporoča svojo   •-
,Gori5ka tiskarna" fl. Gabršček
Novo knjigoveznico
moderno  urejeno ter  preskrbljeno z vsemi  potrebnimi   stroji. Sprejema naročila na
— ele§ai)tt)t In fige ^ezbe kfljiL, —¦
protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigovežko stroko spadajoča dela.
Izd^l^k ukus^n iq po zmernih c^nah.
Jf eTi)ije\Mcl
pol<i)cžci>c grofije -SopišKo ii) ©padišH* s
a> 4*> *> <$v$tony io okolico -«r ¦«¦? -«r
nari5al E. Bombig
izdala in. založila 3I°vans'<a knjigarna
A. Gabršček v Gorici.
Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poStnino vred K9-
Isti zemljevid  ukusno opremljen z oglasi narodnih  tvrdk, tudi na    ;| platnu in h palicama, s poštnino vred K 6 - -.
Največja zaloga slik
u modernih iiTaHliknih ohuirjih, — umetniške urednosli. — Slike pruih slouanskih slikarjeu. - nabožne slike slouečih slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske graoure uelike umetniške urednosti u okuirjih po želji
Razstava slik u I. nadstropju, u prostorih tiskarne.
Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček \l Gorici.
Zgubil se je med vožnjo od kolodvora do ceste Frana Josipa gt, 18. zavoj, v katerem je bilo JO raznih dežnikov in solnčnikov z zlatimi in srebrnimi držaji v vrednosti 400 kron. Pošten najditelj naj prinese imenovan zavoj k gospej Mariji p], Ritter Weiseneck na cesti Frana Josipa št 18., kjer dobi postavno nagrado.
Henrik Curiel
Tekališče Jos. Verdi 42, GORICA Tekališče Jos. Verdi 42.
Specialiteta olj ki nega olja
	Srednje vrste a 32 kr.	liter
	i     fine         „     „ 36   „	B
(C	iz Istre          „ 40   „	
*	„ Corfu         ,, 48   „	
*s	„ Bari           , 56   n	„•
to	„ Molfette     „ 64   n	„
o	„ Provence    „ 72   „	
P<	„ Monte	
	S. Angelo   „80   „	»
	j     „ Luke          „ 96   „	n
Sprejemajo se naroČila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi.
Brezplačno pošiljanja na dom.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Girici Corso Franc. Giu. it, 2. tilijMkA v isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir« mance, poroke itd. Vsa naroČila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina  vina in  likerje po zmernih cenah. Za  veliko   uoft   priporoča   goriške plnco, potice Itd.                 ,
gid. 255
ravnokar izisla nikljasta remont, žepna vira z znamko »Sy8tem-Ro8kopf Patent« 36 ur idoča « Bvllllm ki-zalcem sekund, do minute natančno idoCa b 3-letnlm jamstvom. Jedna eleg, verižica za ure in Sprlvezko? je pošlje zastonj. Ako ne ugaja m vrne denar, ter se izključen riziko. Razpošilja proti povzetju ali proti naprejplaCilu
M. J. HOLZBR
= tovarna In taloga ur in zlatnln na debelo = Krakovo, Avstrija Dietelsg. 73, Si SebasUang. 26.
Zalagatelj c. kr. držav, uradnikov. Iluetrovane cenike franko Jn gratis.
II                                IŠČE SE POTNIKE.
||    09^* .Tednaki inserati so ponarejeni. "^MBJ
Pri naročilu 10 žepnih ur, pošljem jedno uro zastonj.
it U Ži Iž II iž U U H W
N
(odpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici  in na deželi svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imam kavo vseli vrst, različne moka iz Joomanovega in Majdifieveaa mliua, dalje imam različne pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum, marsalo, malaga, istrijanski refosk, kavo in vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, testenine Žniderftič • Valončič itd.p,Več vrst olja. - Polilja se po posti najmanj 5 kg. —
Josip Kutin
v Gorici.
Semeniška  ulica   št.  1.
Gorica # Gorica
Hdtel
jri
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. - Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni 5&!9«i s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinj DomaČa in ptuja vina. Izvirno prazdroj»-pivo.
Odlikouana pekarija in sladtičarna.
pekovski  mojster m sladčlčar v Gorici na Kornu v(lastni hišk)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolafte^i binnance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mn%
gobrojna naro&Ua ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih cenah.                               , :.
•   Prodaja tudi različne moke*
ne dobiš   za  gojitev kože, osobito za odstranitev  peg  in za  dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega s zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lilijrn mleCnato milo
Bergmann & Co.. Dečin ob Labi.
Prodaja kos po 80 vin.:
JOSIP ZORNIK
Gorica.
m®mm
Tr^oVjko-obrtrja reListroVar\a zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorlet.
V svojem   »Trgovskem  Domu.*4
TELEFON ŠT. 80.
Krenllno vlogo obrestuje po +»,*         večje, stalno naložene najmanj na jedno
leto, po dogovoru Spre ... -anilne knjižice drugih zavodov brez It gnbe obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.
P*«o|iia daje na poroStvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varSčine tudi na !0-letno odplačavanje
1 miruimlkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. decembra 1904:
Dciott: a) podpisani.
b) vplačani   .
Doaa posojila    .  .  .
Vloge  ......
. K  1,058.400-
. »     319.684*-
. »   1,900.302'-
. »  1,991.340--
S
Ako hočete zares
kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke
J. ZORNIK - Gorica sedaj  Gosposka  ulica  štv. 10.
ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd.
——   Zalop vseh potrebščin za g. šivilje in krojače.   —«
..Goriško vinarsko društvo*"
(vpisana zadruga z omejeno zavezo) —
== v Gorici =====
*«>¦¦** ima v svojih zalogah in prodaja «**—<—
naravna in pristna vina
****** z Brd, z Vipavskega in Krasa. ~^~*~*
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Vzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna.
Sedež dtHišfva:  (gorica,  ulica JSarzellioi %%.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s pomiki „Severonemške§a LIoyda".
s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM II.«, „KRONPRINZ WILHELM" in „KASSER WILHELM der GROSSE".
Prekqmorska vožnja traja samo 5 — 6 dni.        *~3
Natančen, zanesljiv  poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega    t"""J
parobrodnega društvu kakor tudi  listke za vse proge ameriških  železnic dobite    fr*sl
v Ljubljani ed.no .!•.> pri                                                CD
wm TlfftiUH »tele fc St. 35 =
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".                   tx3
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto, — Vsa pojasnila, ki se   22
tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Pos režba poštena, reelna in solidna.   ~2
Potnikom, namenjenim v znpadne države kakor:   Colorado,  Mexiko,  Galifornijo,    ,¦   j I
Arizona,   Utah,   \Vioniing,   Nevada,   Gregor,   in   Washington   nudi   naše   društvo    , „,   ,
posebno   ugodno   in   i z r e d n o    ceno   črez   Galveston.    Odhod   na   tej    progi   *^3
iz Bremna enkrat mesečno.                                               '""^ Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostale dele sveta, kak r
Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Bingapore v Avstralijo itd.    o              \
ok it: )tt wyi kk v« W w it» ^' ^' A ^
KOLEDAR za KMETOVALCA
spisal državni mlekarski nadzornik
J. Legrvart.
Prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posest-— pike, trgovce, mlekarje itd.   -
VSEBINA:
Koledar za 1. 1900.	Sadjereja.
Postne določbe.	Zivinozclravništvo.
Živinoreja.	Važne postave.
Mlekarstvo.	Zapisnik za knjigo-
Vinoreja.	vodstvo.
Kletarstvo.	Zapisnik za beležke.
Cena  močno v pla	tno vezane   knjižice
z žepnicama 1 K	80 h, s pošto 2 K.
Anton Potaizky v Corici.
i*a uredi RuStelja 7.
i
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
toepa hiša -
in velik kos zemljišča, pri hiši lep vinograd z novimi trtami, kjer se pridela 50 hI vina — tik šempeter&ke ceste — je prav po ugodni ceni
"¦^------- na prodaj.               -
Ponudbe na  hiš. št. 225. Volčja-draga pri Šempetru.
5 kron in še več zaslužka na dan.
Družba za domača dela in strojev za pletenje.
Iščejo se osebe obojega
spola za pletenje na našem
stroju. Lahko in hitro delo
skozi  celo  leto.  Ni  treba
nobenih   znanostij.  Se  ne
gleda na oddaljenost in delo
prodajamo mi.
Družba za domača dela in strojen za
pletenje Tomaž H. Whittick & Co — Praga
trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, uL Campa-
nile 13—434.
Pri naročilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam  posebno kmetijske podružnice.
Naroči se pri založništvu
Iv. Bonae v Ljubljani.
kak *k*g *k *k *W ** ** tt* **tmk m* ** *k *W *
Najceneje kupovalščo nirnborškega In drobnega lilaga tar tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in šev/far/s,
HvetinJIco. — Kožni venel. — Masne knjižico.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trava in detelje.
Najbolje   oskrbljena zaloga za  kramarje, krognjnrje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi     il    35   8
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Gapsici comp.
Nadrtnoatok za
Pa in - Ex p «11 e r
je sp'oSio priznano kol Izvrstno bel blažajo&e mašilo; cena 80 vi u, K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekamrh.
Pri nakupovanju tega povsod pr.ljub-ljenega domzeega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skatjjah z našo zaščitno znamko ,SIdro* iz Elchterjere lekarne, potoni se w gotovo prejelo .. ........_           originalni  izdelek.
P^^RICHTERJEVA LEKARNA
k ..tlateni levo" v Pragi
m
Elisabethgasse št. 5 nova.   i\
Dnevno razpošiljanja.
m
. Primožič
=__~__optik            ,
naznanja, da je otvoril svojo delavnico
v ulici Vetturini štev. 3.
Naprodaj ima: očala, zlata in niklasta, vso številko, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kulc .a, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči,
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
Zahteuajte pri nakupu
Schicht-ovo sledilno milo
¦W ¦¦¦¦¦¦¦¦vmmmmmm            z znamko »jelen«. -«o
Varstvena znamka.
•
m
Orno \m |M^ zajamčeno čisto "*W0 ¦¦ »raz vsak« kaodl|lva prlmaal- Pmrm Izvrstno. Kdor hočo dobiti zaraa fameone pridno, parllu         d)
asikadljlvo »Ho aa| dobro pazi d« ho la»al vuk komad lata „8CMCHT" In varatvano saamko „JELEN".
fld«rg SsbloJlt Aassl| «. K. — l«|vae|a tovarna ta vrata na avrapafskam ozomljul                 Flnhilia   <%P  nHUSfld'
«« Zastopnik: Umberto Bozzinl.- Gorica, Maglstratna ulica.  == "------"~:---------      !