Miran Ravnikar
Proračun za leto 1969
LETO 1968 je za nami in s tem tudi obdobje izvajanja proračuna za pretcklo leto. Pa poglejmo, kako smo v tem letu realizirali planirane do-hodke in razporejali doseže-na sredstva. V letu 1968 smo ustvarili nekaj nad 45 milijo-nov dohodkov za potrebe ob-činskega proračuna, za mest-ni svet in za izobraževanje, kar je za dobra 2 milijona več, kot smo predvidevali. To nam je omogocilo, da smo lahko pokrili vse predvidene potrebe in v celoti izvršili program financiranja vseh dejavnosti, ki črpajo sredstva iz proračuna. K zadovoljivi realizaciji dohodkov je mno-go prispevala doslednejša in učinkoviteja davčna politika, ki stvo jo izvajali po sprejet-ju odloka o piispevkih in davkih za leto 1968. Izboljša-nje davčne službe je omogo-čilo boljše zajemanje in ugo tavljanje dohodkov občanov, čeprav v tem letu še nismo uspeli okrepiti te službe v ta-
ki meri, da bi lahko v celoti izvajala vse naloge, ki se pred njo postavljajo. Pose-ben poudarek bo treba dati kontrolni in inšpekcijski službi, da bo lahko nadzoro-vala pravilno vodenje knjig davčnih zavezancev, točno iz-polnjevanje davčnih obvezno-sti, izboljšati pa bo treba tu-di službo, ki odmerja pri-spevke in davke. Okrepitev davčne službe je zato ena od pomembnih nalog za čim us-pešnejše vodenje davčne po-litike, ki pa ne sme izhajati iz fiskalnih pač pa predvsem iz ekonomskih načel. Z ustrezno zasedbo delovnih mest v davčni upravi s stro-kovno usposobljenimi kadri bo možno zagotoviti še več-ja pvoračunska sredstva, s pravilno obremenitvijo obča-nov pa tudi vzpodbujati raz-voj  posameznih dejavnosti.
Ko govorimo o pravilni obremenitvi občanov s pri-spevki in davki, ne smemo prezreti          obremenjevanja
družbenega    sektorja    gospo-darstva s prispevki za sploš-ne družbene potrebe.  Gospo-darska  in  družbena reforma namreč   terja   od   gospodar-stva, da posluje v izenačenih pogojih   rentabilno  in  da  se čim hitreje vključi v medna-rodno delitev dela. To bomo gospodarstvu     omogočili     s tem, da mu ne bomo nalaga-H pretiranih breroen v obliki prispevkov,   pač   pa   je   naša naloga, da višino teh prispev-kov, če že ne znižamo pa vsaj zadržimo na isti ravni. Da pa bi   mogli   ob   enaki   oziroma manjši    obremenitvi    gospo-darstva pokriti povečane po-trebe, ki jih terja izboljšanje materialnih  pogojev na  pod-ročju vzgoje in izobraževanja, socialne in borčevske zaščite, pokojninskega     zavarovanja, narodne   obrambe   in   javne varnosti    ter    zdravstvenega varstva, bomo morali v letu 1969    zajemati    dohodke    za potrebe splošne potrošnje ta-ko, da bomo v nekoliko večji meri kot v letu 1968 obreme-nili osebno potrošnjo. S tem se    menjajo    tudi    razmerja med   posameznimi   občinami tako,   da   bodo   gospodarsko razvitezjse občine zaradi zni-/*c>ji|u.   siupiiju   p/ispevka   iz osebnega dohodka iz delovne-ga razmerja kljub povečanju drugih    dohodkov   imele   na razpolago  enake  ali  pa  celo nižjc skupne dohodke kot v letu 1968.
Pod to predpostavko pred-videvamo, da bodo v letu 1969 skupni proračunski do-hodki v naši občini 47 milijo-nov 826 tisoč, kar je Ie za 400 tisoč ali 0,84 % več kot smo jih ustvarili v letu 1968. Pri tcm predvidevamo, da se bo-do v primerjavi z letom 1968 povečala sredstva za temelj-no izobraževalno skupnost za okoli 15 %, sredstva mest-nega sveta za 21,5 %, dočim bodo sredstva neto proraču-na občine za 5 % nižja kot lani.
Problemi financiranja vzgo-je in izobraževanja so bili pereči še v preteklem letu, ko smo morali za reševanje materialnega položaja šolstva zagotoviti dodatna sredstva temeljni izobraževalni skup-nosti. V letu 1969 je treba vložiti nadaljnje napore za ureditev materialnega stanja v osnovnem šolstvu in v vzgojno varstvenih ustano-vah, da bi te dejavnosti raz-vijali skladno z gospodarsko rastjo in z družbenimi potre-bami. Zato bo del sredstev za šolstvo prispeval tudi mestni svet, razen tega pa bo pokrival tudi celotne stro-ške za narodno obrambo m civilno zaščito.
S tako porazdelitvi.jo sred-stev odpade na neto prora-čun občine 26 milijonov 472 tisoč dohodkov, kar je za 3 % več, kot smo jih potro-šili  v  preteklem   letu.   To  je
rninimalno povečanje, ki nam daje zelo ozek manever-ski prostor za kakršnokoli povečanje izdatkov, posebno še zaradi tega, ker moramo predvsem zagotoviti normal-no funkcioniranje vseh služb in dejavnosti, ki se financi-rajo iz proračuna. V tem okviru je bilo treba zagoto-viti nekoliko večja sredstva socialnemu skrbstvu, zdrav-stvenemu varstvu, družbeno političnim organizacijam in društvom ter za delo držav-nih organov, kjer povečuje-mo število delovnih mest predvsem v davčni upravi, da bi bila lahko kos številnim nalogam v zvezi z odmerja-njem in izterjavo prispevkov in davkov. Ob taki razpore-ditvi izdatkov pa se je bilo treba omejiti pri negospodar-skih investicijah, ki smo jih znižali v primerjavi z letom 1968 za eno četrtino. Kljub temu pa bo izgradnja pred-videnih šolskih objektov in vzgojno varstvenih ustanov potekala brez zastoja, ker smo razen proračunskih sredstev zagotovili tudi dru-ga namenska sredstva in bančne kredite, ki jih bomo vračali v naslednjih letih.
Spnčo iake situacije je treba na zborih volivcev po-drobneje pretehtati upraviče-nost in višino zahtevkov upo-rabnikov proračunskih sred-stev m tako omogočiti sesta-vitev realnega proračuna za leto 1969.