Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl
S u.
fS
se
15
dni
m
Perutnina Ptuj
Ptuj, 3. junij 2023
www.poli.si
V
Štajerski
Ptuj, petek, 19. maja 2023
Letnik LXXVI • št. 39 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Spodnje Podravje • Ni kraja, ki ga ne bi prizadela povodenj ali plaz
Župani bodo zahtevali pomoč države
„Ocenjujemo, da seje v regiji sprožilo med 200 in 300 plazov, večjih in manjših. Kritično je pri dveh stanovanjskih hišah, v Paradižu in Juršincih. Vse haloške občine so prizadete, pa tudi občine na Ptujskem polju, v Slovenskih goricah in na Ormoškem. Česa takega v svoji 25-letni praksi še nisem videl!« je dan po neštetih intervencijah povedal vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Drago Murko. Več na straneh 6,7 in 8.
Aktualno
Ptuj. Plaz zdrsnil tudi na pobočju pod gradom
O Stran 3
Podravje
Ptuj. Bolnišnica pred izbiro novega direktorja
O Stran 5
Politika Destrnik. Bo
nekdanji župan Vindiš vnesel mir med upokojence?
O Stran 9
Kronika
Podravje. Seme bučnic pod lupo preiskav zaradi slabe kaljivosti
O Stran 12
Zmanjševanje e-odpadkov
Avstrijci že delijo »zelene bone« slovenska vladllsUraZmi1
Kronika •
Nasilnega otroka ne morejo izključiti iz osnovne šole
v
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK "'SI PRIDOBITE NAGRAD0V
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX
■
pripravili privlačno nagrado.
Štajerski TEdSSTI ^DioPTÜlM
Vse za zunanjo ureditev
2 Štajerski
Aktualno
petek • 19. maja 2023
Ptuj • Na novo bodo poimenovali 11 ulic
70 občanov bo dobilo nove naslove
Številna naselja v mestni občini Ptuj so se v zadnjih letih vidno razširila, zato nameravajo predvsem na območju novozgrajenih hiš na novo poimenovati ulice. Glede na osnutek odloka bo mesto na različnih koncih v kratkem dobilo 11 novih ulic. Posledično bo moralo 70 oseb, ko bo predlog sprejet in potrjen, zamenjati osebne dokumente.
Ta poteza pa bo seveda povezana tudi s stroški, ki jih bo v največji meri krila občina. Za ta namen so rezervirali 5.500 evrov. Gre za stroške postavitve napisnih tabel, tabel s hišnimi številkami in zamenjave osebnih dokumentov (osebne izkaznice). Ostale dokumente bodo občani morali plačati sami. Podjetja s sedežem na območjih, ki jih zadevajo spremembe, bodo stroške zamenjave dokumentov krila sama.
Kje bodo umeščene nove ulice
V	veliki večini primerov so to sicer ulice, kjer stanovalcev še ni. Valvasorjeva ulica se bo na ostrem ovinku Ulice Jožefe Lackove odcepila ter se zaključila na meji med območjem stavbnih zemljišč in območjem gozdov. Ulica Leona Štuklja se bo odcepila od novo imenovane Valvasorjeve ulice proti severovzhodu, kjer se delno odcepi in priključi na predvideno cestno povezavo iz Slovenskogoriške ceste, delno pa nadaljuje pot in se krožno zaključi.
V	drugem delu mesta bodo dobili Ulico Franceta Miheliča, ki bo povezala stranska priključka Mladinske ulice, spremenil se bo potek Kerenčičeve ulice, ki se bo podaljšala in zaključila na Ormoški cesti. V bližini se bo na novo poimenovala še Ulica Ivana Tomažiča, ki se bo odcepila od predvidenega severnega krožišča na Puhovi ulici in poteka vzporedno z interno cesto nakupovalnega centra. Zaključila se bo na Rogozniški cesti ob podjetju TISTO.
Foto: CG
Nekateri krajani bodo morali zamenjati osebne dokumente.
Tudi na Turniščah bodo umestili eno novo ulico, ki jo nameravajo poimenovati po Zlatku Šugmanu. Kot druga zapovrstjo se bo odcepila od Ulice 14. divizije, poteka vzporedno s Selsko cesto in se zaključi na Ulici Šercerjeve brigade.
Pri vseh opisanih novih poimenovanjih ulic bo občina krila le stroške postavitve tabel, saj stanovalcev (še) ni.
Dve novi ulici v ČS Panorama, kar tri v Rabelčji vasi
Svojo ulico bo na Ptuju dobil tudi Srečko Kosovel, to bo tretji odcep od Severove ulice do stičišča z novo projektirano ulico, kjer se delno odcepi proti severu do Ulice Franca Kosca, delno pa nadaljuje proti severu in polkrožno zavije pri Belšakovi ulici. Skupni stroški občine v tem primeru znašajo 333 evrov, vključno z zamenjavo dokumentov za dva stanovalca.
Izjema pa so nove ulice, ki bodo nastale v ČS Panorama, kjer bo dokumente moralo zamenjati 25 občanov, in v naselju Rabelčja vas, kjer bo nove naslove dobilo 45 občanov.
V ČS Panorama bodo dobili dve novi ulici: Ulica Franka Ferka in Pot na Panoramo. Slednja se bo pravokotno odcepila od novo imenovane Ulice Franca Ferka. Ulica Franca Kosca se odcepi od priključka regionalne ceste ter se priključi na novo imenovano ulico Pot na Panoramo. V tem primeru bodo nova poimenovanja občino stala 1.365 evrov, dokumente mora zamenjati 25 oseb.
Kar tri nove ulice pa bo dobilo naselje Rabelčja vas, ki se je v zadnjih letih močno razširilo. Ulica Albina Lugariča se bo kot prva ulica pravokotno odcepila od Rabelčje vasi, potekala bo vzporedno s
Peršonovo ulico in se zaključila na Ulici 5. prekomorske.
Ulica Antona Ingoliča se bo kot druga ulica pravokotno odcepila od Rabelčje vasi in potekala vzporedno z novo poimenovano Ulico Albina Lugariča, z zaključkom na Volkmerjevi cesti ob vrstnih hišah. Tretja bo navezovalna cesta, ki se bo imenovala Ulica Iva Arharja, nadaljevala se bo od Rabelčje vasi in zaključila na Volkmerjevi cesti. Skupni strošek za vzpostavitev teh treh ulic, vključujoč stroške zamenjave dokumentov za 45 občanov, je ocenjen na nekaj več kot 2.000 evrov.
Dženana Kmetec
Avstrija, Slovenija • Avstrijci dokazali, kako se da učinkovito zmanjšati e-odpadke
Sosedje že delijo »zelene bone«, slovenska vlada še razmišlja
Evropska unija se verjetno med vsemi svetovnimi skupnostmi najbolj intenzivno ukvarja s podnebnimi spremembami in varovanjem okolja, zato sprejema »zelene« dogovore, strategije in razne akcijske načrte za zaščito pred škodljivimi posledicami, kijih povzroča človeštvo v hipnem zadovoljevanju svojih potreb.
V skladu s sprejetim Zelenim dogovorom in Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo je Evropska komisija pred kratkim predlagala dva zakonodajna predloga, ki se nanašata na trajnost, popravljivost in ponovno uporabo proizvodov. Tako je konec preteklega leta objavila predlog Uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne proizvode, konec marca letos pa še predlog Direktive o splošnih pravilih za promocijo popravila proizvodov.
Že lani zgrabili bika za roge
Temu zdaj sledita obravnava in usklajevanje v tako imenovanem »trialogu« med Evropsko komisijo, Svetom EU in Evropskim parlamentom, po sprejetju pa še ustrezen prenos in implementacija v pravni red posameznih držav članic. Če skrajšamo - na vrsti so praviloma dolgotrajni administrativni postopki, tako zelo značilni za delovanje Evropske skupnosti narodov, katere članica je tudi Slovenija.
Foto: pexels.com
Avstrijci so že uvedli posebne bone v vrednosti do 200 evrov za popravila elektronskih naprav, ki jih lahko unovči vsak državljan. Za popravilo vsake naprave je na voljo en bon; ko je ta unovčen, pa lahko Avstrijci uporabijo novega za popravilo druge naprave. Na servisih so v zadnjem letu najpogosteje, več kot 225.000 kosov, popravljali pametne telefone, s skoraj 45.000 primeri so jim sledili pomivalni in pralni stroji.
A naši tradicionalno okoljsko ozaveščeni sosedje Avstrijci niso čakali, da se odvrti birokratsko kolo EU, ampak so s ciljem podaljšati življenjsko dobo svojih elektronskih in električnih naprav ter
Pet milijard zavrženih telefonov
Lani naj bi bilo na svetu 16 milijard mobilnih telefonov, od tega smo jih več kot pet milijard zavrgli. Raziskovalci mednarodnega združenja organizacij za odgovornost povzročiteljev elektronskih odpadkov (WEEE forum) so izračunali, da bi dobili 50.000 kilometrov visoko stavbo, če bi vse odslužene mobilne telefone zložili enega na drugega. A ti še zdaleč niso edina skrb - namesto da bi jih reciklirali, na leto, kot kažejo podatki za leto 2020, zavržemo nekaj manj kot 44,5 milijona ton elektronskih odpadkov.
Foto: Pixabay
To bi bila dobrodošla spodbuda tudi pri nas
Pred ptujsko poslovalnico Telekoma Slovenije smo ustavili Janeza R. izJuršincev, ki sije pravkar kupil nov pametni telefon, za katerega je odštel krepko več kot 1.000 evrov. »Dosedanji telefon še dela, le baterija je že bolj slaba, tudi ekran je na vogalu malce poškodovan, ker mi je padel na tla. Rad spremljam novosti in izboljšave na tem področju, zato sem se odločil za nakup nove naprave. Res je, da gre za veliko denarja, a tudi nakup nove baterije in menjava stekla na zaslonu bi me nekaj stala, torej imam raje novo. Ideja o bonu za popravilo se mi zdi zanimiva; če bi mi država sofinancirala polovico stroška na servisu, bi star telefon gotovo dal popraviti in bi ga dobil sin, tako pa bo nekaj časa še 'za vsak primer' čakal na polici, potem pa bo najbrž romal na deponijo.«
V Merkurju smo se pogovarjali s Ptujčanom Markom P., ko sije ogledoval vgradne pečice. »Stara nam je čez vikend, kako značilno, 'crknila', nujno potrebujemo novo. Ko naprava ni več v garanciji, boš težko našel mojstra, ki ti jo bo prišel popravljat na dom, torej jo moraš sam naložiti v avto, če je vgradna, še prej demontirati, in odpeljati na servis, kjer vajo ponoviš. Pogosto je strošek popravila takšen, da z njim že skoraj kriješ nakup novega stroja. Bon za popravilo se mi zdi odlična rešitev za manjše naprave, kijih ni problem nositi okrog, pečice, pralni in pomivalni stroji, televizorji.., to pa, kot rečeno, ni tako enostavno. Ampak ja, vsekakor bi bila finančna spodbuda dobrodošla.«
zmanjšati e-odpadke bika za roge zgrabili že lani in uvedli finančne spodbude oziroma bone za popravilo.
Ker gre za konkretno pomoč, kot je bila denimo pri nas tista s turističnimi boni zaradi epidemije covida-19, je bil odziv izjemen in je celo močno presegel pričakovanja avstrijskih oblasti. Vladni program potrošnikom omogoča, da okvarjene naprave odnesejo na enega od servisov, država pa jim v obliki posebnega bona krije polovico stroška za popravilo.
Država primakne polovico
In kako sistem deluje? Za popravilo vsake naprave je na voljo en bon; ko je ta unovčen, pa lahko Avstrijci uporabijo novega za popravilo druge naprave. Na servisih, ugotavljajo, so v zadnjem letu najpogosteje, več kot 225.000 kosov, popravljali pametne telefone, s skoraj 45.000 oziroma 42.000 primeri so jim sledili pomivalni in pralni stroji, serviserji pa so v popravilo med drugim sprejeli tudi 41.000 kavnih avtomatov in 23.000 prenosnih računalnikov.
Doslej se je v program vključilo 3.500 servisov po vsej Avstriji, avstrijsko ministrstvo za okolje pa ugotavlja, da so v letu dni od uvedbe unovčili že 560.000 bonov v vrednosti do 200 evrov, čeprav so pričakovali, da bo ta številka za približno 160.000 bonov nižja. Denar za bone za popravila Avstrijci črpajo iz sklada EU za okrevanje
in odpornost, za kar imajo do leta 2026 na voljo približno 130 milijonov evrov. Letos program nadaljujejo, zaradi velikega povpraševanja pa bodo zagotovili dodatnih 50 milijonov evrov.
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pravijo, da so uvedbi takšne sheme tudi za Slovenijo naklonjeni, zato »kot morebitni dodatni ukrep v prihodnosti preučujejo tudi to možnost«.
Slovenija čaka na EU ...
Na MOPE, kjer poudarjajo, da niso pristojni za zakonodajo o proizvodih in varstvo pravic potrošnikov, ki je v domeni gospodarskega ministrstva, ampak zgolj za pravila ravnanja z odpadki, se zavedajo, da imajo pri vseh ukrepih za večanje ponovne uporabe naprav zelo pomembno vlogo prav finančne spodbude. Zato naj bi bili rezultat omenjenega projekta tudi prvi primeri finančnih spodbud za končne uporabnike. »Evropska komisija trenutno pripravlja priporočila glede ukrepov za izboljšanje vračanja rabljenih in odpadnih mobilnih telefonov, tablic in prenosnikov. Vsebovala naj bi številne možne ukrepe finančnih spodbud, od nagrad, vavčerjev, popustov, uveljavitve manjše stopnje DDV za rabljene oziroma servisirane naprave do izračunavanja tako imenovanih 'buy-back' vrednosti rabljene naprave, uporabe vračanja rabljenih naprav preko pošte in njihovega prevzema od vrat do vrat.«
Senka Dreu
petek • 19. maja 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj, Podravje • Slovenska zakonodaja: ob vodotokih košnja le dvakrat letno
Visoka trava, visoki stroški košnje - in redne poplave
Vsako pomlad so številni vodotoki na Ptuju tako zaraščeni, da se voda v potokih skozi visoko travo komajda vidi. Košnja brežin ob Rogoznici, Grajeni in Studenčnici se izvaja le dvakrat letno, kar je bistveno premalo. Razloga, da zadeve niso optimalno urejene, sta dva: stroga zakonodaja in pomanjkanje sredstev.
Košnja trave ob vodotokih se zaradi Zakona o divjadi in lovstvu lahko izvaja od 1. avgusta dalje, z izjemo urbanih območij, kjer se v skladu z navodili Zavoda za varstvo narave s prvo košnjo sme začeti s 1. junijem. V območju naselij se izvaja dvakrat letno, prvič kosijo junija in drugič po 1. avgustu. Vodnogospodarsko podjetje Drava (VGP Drava) na območju Ptuja kosi tri vodotoke, in sicer Rogoznico in njen glavni desni pritok (proti industrijski coni in Qcentru), Grajeno in njen levi pritok (naselje bratov Reš - do prvih hiš) ter Studenčnico na desnem bregu reke Drave.
Tako sprehajalci, še bolj pa stanovalci ob teh vodotokih ugotavljajo, da bi bilo košnjo smiselno začeti prej in jo izvajati pogosteje. Trenutno je trava - kot vsako leto ob takem času - izjemno visoka. Pogosto jo samoiniciativno ob svojih parcelah pokosijo kar občani, sicer se plevel razrašča tudi na zasebna dvorišča. Na apel, da bi zadeve čimprej uredili, so se v VGP Drava odzvali: »Točnega datuma košnje zaradi vremenskih razmer
ne moremo podati, vsekakor pa jo bomo opravili čimprej v juniju.«
35.000 evrov samo za košnjo treh vodotokov
Ocenjena vrednost vseh košenj vodotokov v ptujski občini na letni ravni znaša okrog 35.000 evrov in jo v celoti financira Direkcije RS za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Čeprav gre za visok znesek, se očitno tudi na tem področju obetajo podražitve. O tem, kakšne in kdaj, v VGP Drava odgovarjajo: »Tako kot tudi druge storitve in materiali v gradbeništvu predvidevamo, da se bodo tudi košnje podražile v skladu z določili koncesijske pogodbe in v skladu z indeksom rasti cen.«
Še bistveno višji strošek s košnjo ima ptujska občina, ki mora poskrbeti za urejenost veliko večje površine. Skupni letni strošek košnje zelenih površin znaša okrog 150.000 evrov (brez davka). Za to storitev je zadolženo podjetje Javne službe Ptuj, ki kosi parcele

v lasti občine (parke, zelenice ...), kompleks okrog turniškega gradu in Panoramo. Tudi ta grič sredi mesta trenutno čaka na celovito košnjo. Praviloma ga v celoti kosijo trikrat letno, zaradi izvedbe prireditev, kot sta na primer Kre-sovanje in Operna noč, pa izvedejo še dodatno košnjo. A uredijo le tisti del griča, ki ga potrebujejo za izvedbo prireditev. Spodnji del Panorame ob cesti kosijo petkrat letno. V tem primeru sicer niso toliko omejeni z zakonodajo kot sredstvi ... Pogoste so kritike na stanje in neurejenost turniškega parka. Na občini pravijo, da to območje izvajalci po pogodbi kosijo dva- do trikrat letno. Parkovne površine ter druge zelenice v lasti občine pa okrog deset- do 12-krat na leto.
Omejitve, ki imajo posledice ...
Močno deževje in nedavne poplave je visoko travo močno razmočilo, tako da se je trenutno košnje nemogoče lotiti. Več kot
I	i^H H	I

Foto: DK
mm
l lMD Ü
Pogled na potok Grajena v začetku tedna, pred deževjem ...
...in v torek zvečer, po celodnevnem deževju.
meter visoka, stara, žilava in su- kositi, kar pa je (ob vodotokih) gle-	posegi v struge rek in potokov
ličasta trava ob vodotokih bo ob de na trenutno veljavno zakono-	niso dovoljeni, čeprav je jasno, da
prvi spomladanski košnji za kosce dajo nemogoče. Določila na tem	zaraščanje zmanjšuje pretočnost,
precejšen izziv. Marsikje bi bilo področju so stroga, mnogi menijo,	kar pogosto vodi v poplave. seveda smiselno prej in pogosteje da nesmiselna. Pretežni del leta Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Plaz zdrsnil tudi na pobočju pod gradom
Drastičen posek - drastične posledice
Močno deževje v tem tednu je posledice pustilo tudi na grajskem griču; vsula seje zemljina pod zahodnim stolpom. Mnogi Ptujčani, ki so pred nekaj leti glasno nasprotovali sečnji dreves na tem delu grajskega kompleksa, so danes prepričani, daje prav posek razlog plazenja, ki se lahko še poslabša.
Ptuj • Vandalizem in okvare terjajo celovito obnovo dvigala
Dvigali pri Borovem pokvarijo tudi petkrat letno
Dolgo pričakovani podhod pod Osojnikovo cesto na Ptuju so odprli pred natanko osmimi leti. Pomislekov okrog tega, da ni optimalno urejen, je bilo veliko že ob odprtju. Konstantne okvare dvigal potrjujejo te očitke, a vsa ta leta niso uredili primernih klančin. Dvigalo ponovno ne deluje že dalj časa, okvare pa so kot ničkolikokrat doslej v veliki meri posledica vandalizma in namernih poškodovanj.
Foto: CG
Foto: ČG
Ko se zemljina posuši, bo potrebna takojšnja sanacija.
Pobočje plazilo že pred 150 leti
Območje pod zahodnim grajskim stolpom, na katerem je zdrsela zemljina, je bilo problematično že v preteklosti. Marca leta 1873 seje prav v tem delu že sprožil plaz, kije odnesel del mestnega obzidja. Leta 1951 so na isti lokaciji začeli graditi podzemna zaklonišča, a jih niso dokončali, saj so se na zahodnem stolpu začele kazati razpoke.
Obnova dvigala bo stala 25.000 evrov
»Dvigalo smo popravljali tri- do petkrat letno, a po vseh popravilih ga bomo morali zdaj obnoviti v celoti,« pojasnjujejo na Mestni občini Ptuj. Za obnovo so rezervirali 25.000 evrov, dela pa naj bi stekla v poletnih mesecih. Do takrat se morajo uporabniki znajti po svoje.
Garancijske dobe za popravilo dvigala zaradi poškodb vandalov ni mogoče uveljavljati, vsaj del denarja pa občina skuša dobiti od zavarovalnice, kjer postopki v tem trenutku še tečejo. Nova vrednost dvigala ob izgradnji je znašala 39.000 evrov, za popravila pa vsako leto zapravijo več tisoč evrov občinskega denarja.
Samo v prvih dveh letih so dvi-
gala pokvarili šestkrat, v osmih letih se je ta številka povzpela na okrog 35 do 40 popravil. Dni, ko dvigali zaradi tega ne delujeta, je bilo še bistveno več.
Ustrezne klančine bi rešile vse težave
Na občini so že pred leti zatrdili, da zaradi konstantnih težav intenzivno razmišljajo o postavitvi klančin v podhodu. To so številni občani predlagali že ob odprtju. S tem bi tudi v primeru okvar omogočili prečkanje podhoda osebam z zmanjšano mobilnostjo, kar je sicer praktično nemogoče. Kolesarjem uporaba dvigala sploh ni dovoljena, potiskanje kolesa po izjemno
strmi in ozki klančini pa je težavno, saj sploh ni namenjeno temu. Mamice z vozički in invalidi na vozičkih pa so zaradi prestrmih in preozkih klančin itak prisiljeni uporabljati dvigalo - če seveda dela ...
Podhod je sicer urejen tako, da je klančine z ustreznim naklonom in širino ob Osojnikovi in Čučkovi cesti možno izvesti. Jasno je, da bi tak ukrep pomenil korenito izboljšanje uporabnosti podhoda, a denarja za to niti v letošnjem proračunu ni zagotovljenega. Glede na porast cen v gradbeništvu bi bil to najbrž zajeten zalogaj, veliko večji, kot če bi to uredili ob sami izgradnji podhoda, leta 2015.
Dženana Kmetec
"Vsak nestrokovni posek ima posledice na talni strukturi. Plazenje je ena izmed njih, ob nalivih logična in pričakovana. Problem grajskega griča je v tem, da so odstranili popolnoma vse, tudi vitalna drevesa in grme. Pustili bi vsaj te, pa bi bilo stanje boljše. Del hriba se je utrgal prav zato, ker ni odjemalcev, ki bi 'spili' vodo. Ni dreves, grmov, korenin ... Če ne bodo zadeve nujno sanirali, bo še hujše. S tem se ni doslej nihče ukvarjal, šele ko se zgodi scenarij, kot je ta, se zavedo resnosti problema," opozarja Darko Plohi, ki je bil med glasnimi nasprotniki poseka na grajskem griču in ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Pred tremi leti je prav on pripravil predloge lokacij za nove zasaditve, med njimi tudi grajski grič. A so strokovno utemeljene ideje ostale zgolj na papirju: "Na Ptuju smo bili priča skorajda goloseku. Drevesa, ki so ostala, pa so bila po mnenju strokovnjakov tako nestrokovno obglavljena, nekatera med njimi so postala celo nevarna. Bolna in odmrla drevesa je treba odstraniti, saj lahko povzročajo splošno nevarnost, nikakor pa se ne morem sprijazniti s podiranjem zdravih dreves!"
Gasilci PGD Ptuj so razpoko, ki se je spremenila v plaz, v torek, ko so bile padavine najobilnejše, konstantno nadzorovali. Če bi se plaz na tem pobočju dejansko
vsul na cesto, bi bile posledice katastrofalne. Za zdaj se je ustavil in zasul le vhod v podzemne rove. A vsako novo obsežnejše deževje lahko dodatno poslabša stanje.
Zadeve pa bo treba čim prej
sanirati in preprečiti morebitno nadaljnje plazenje, na kar opozarja tudi direktor PMPO Aleksander Lorenčič, ki je o dogodku že obvestil vse pristojne.
Dženana Kmetec
4 Štajerski
Podravje
petek • 19. maja 2023
Makole • Osrednja investicija leta 2023
Most za 100.000 evrov dražji
Občina Makole bo za nov most čez Dravinjo na lokalni cesti, ki vodi v naselje Varoš, odštela okrog 534.000 evrov. Gradbeno dovoljenje je občina že pridobila, dodatna sredstva (tudi na račun prihodnjih investicij) so svetniki potrdili, sedaj sledi izbira izvajalca.
Foto: Mojca Vtič
Obstoječi dotrajani most bo porušen, občina bo zgradila novega.
Most v Varoš, kjer prebiva okrog 100 občanov in občank občine Makole, bo proračun obremenil za dobrega pol milijona evrov oz. za okrog 100.000 evrov več, kot so znašale prve ocene. To pa pomeni, da bo denar za ostale investicije še skromnejši. »Za zdaj še nobena obstoječa investicija ni izpadla, vendar pa je pričakovati, da bo v prihodnje posledično manj denarja zanje. Upamo, da bomo na razpisu za izbiro izvajalca prejeli nižjo ceno od predvidene,« je dejal direktor občinske uprave Igor Erker.
Seveda se pri tem poraja vprašanje, ali je investicija upravičena. Na občini so pojasnili, da so pripravili tudi idejno zasnovo za obnovo obstoječega mostu, vendar so v okviru statične preveritve ugotovili, da so obstoječi jekleni nosilci poddimenzionirani in je zgolj obnova glede na prometno in lastno obtežbo neustrezna. Prav tako obstoječi most nima ustreznih površin za pešce in kolesarje. Občina bo tako gradila most dolžine 21,8 metra in širine 6,55 metra, kar pomeni, da bo novi most dobra dva metra širši in skoraj tri metre daljši od obstoječega. Po načrtu je začetek del predviden julija in konec februarja prihodnje leto, kar pomeni, da bodo Varošani dobrega pol leta do domov dostopali le iz makolske strani.
Ptuj • Mreža javnih polnilnic se širi
Nova električna polnilnica
Ker je električnih vozil tudi na Ptuju vedno več, so se na občini odločili za postavitev še ene polnilnice, na kateri bodo omogočili sočasno polnjenje dveh vozil. Locirana bo pri Domu krajanov Bratje Reš.
Foto: DK
Novo polnilno mesto bo pri Uomu krajanov Bratje Reš.
Strošek postavitve hitre polnilnice znaša okrog 12.500 evrov. Željo po vzpostavitvi polnilnega mesta ob Domu krajanov Bratje Reš so izrazili občani, ki so ta projekt že lani izglasovali v sklopu participa-tivnega proračuna. Na Volkmerjevi cesti 26 bo nova hitra polnilnica začela delovati že v kratkem. »Izvedba je v teku. Vzpostavlja se novo odjemno mesto elektro priključka ustrezne priključne moči, potrebne za hitro polnilnico. Od Elektra MB smo pridobili soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, na osnovi katerega poteka pridobivanje ponudb za elektro in gradbena dela za vzpostavitev polnilne postaje, ki bo omogočala sočasno polnjenje dveh električnih vozil,« so pojasnili na ptujski občini. Sprva so v letošnjem proračunu za ta namen planirali le 5.000 evrov, kar pa ni zadostovalo. To postavko so z rebalansom povišali in zagotovili dovolj sredstev, da se ta naložba izvede še letos. Javne električne polnilnice so sicer na Ptuju locirane na območju plačljivih parkirišč Zadružni trg, Ulice heroja Lacka in Zdravstveni dom Ptuj, v kratkem pa torej tudi na območju Četrtne skupnosti Panorama.
Veljavni cenik polnjenja
Februarja letos je ptujski mestni svet potrdil predlog cenika, ki so ga pripravili v podjetju Javne službe Ptuj. Polnjenje se je podražilo. Na javnih električnih polnilnicah je plačljivo sicer šele zadnje leto, pred tem je bilo brezplačno. Trenutno veljavne cene (z davkom) so: cena polnjenja do 60 minut 0,39 evra na kWh, pristojbina za vsako začetno polnjenje 0,50 evra, dodatek k ceni polnjenja nad 240 minut pa 0,03 evra. Med 6. in 19. uro se polnjenje po treh urah dodatno doplača.
Dženana Kmetec
Ormoško • Občine različno varčne pri nakupu prenosnikov
V Središču svetnikom kupili rabljene prenosnike
Tudi v občini Središče ob Dravi so se odločili, da občinskim svetnikom ne bodo več tiskali in pošiljali na kupe gradiv po klasični pošti. Šli so v nakup prenosnih računalnikov, kjer pa so ubrali ugodnejšo verzijo - svetnikom so po ugodnih cenah kupili rabljene prenosnike, obnovljene, z garancijo.
Foto: MH
Središki svetniki so na zadnji seji prejeli novo opremo - rabljene prenosnike. Gradivo bodo tako odslej prejemali preko elektronske pošte.
Središka občina je bila menda ena redkih, ki je še do nedavnega poslovala na način, da so občinskim svetnikom po klasični pošti pošiljali cele kupe gradiv za obravnavo na občinskih svetih. Zaradi prihranka pri denarju, urah uslužbencev, papirju, tiskalnikih in poštnih storitvah so sedaj tudi oni prešli na elektronsko poslovanje. Odločitev za tiskano ali elektronsko različico se sicer razlikuje od občine do občine. Tako kot se razlikuje tudi, kako radodarne so občine pri nakupu prenosnih računalnikov. Računalnik je sicer danes tako rekoč obvezna oprema, ki je skorajda pri vsaki hiši. Kljub temu so le redke občine, ki se nanašajo na to, da imajo svetniki svoje računalnike. Praksa je navadno takšna, da jim občine kupijo prenosnike, ponekod celo vsak mandat, stare pa po ugodnih cenah ponudijo v odkup. Toda tudi tukaj so nekatere varčnejše od drugih. Središka občina, ki je tako kupila sploh prve prenosnike vsem devetim občinskim svetnikom, se ni odločila za nakup novih, temveč obnovljenih prenosnikov. Za njihov nakup so skupaj s programsko opremo, miško in torbo odšteli skupno 3.391 evrov oz. 376 evrov za enega. Kot so pojasnili, menijo, da ni potrebe po nakupu povsem novih računalnikov, saj da obnovljeni računalniki povsem zadostujejo za opravila za potrebe občinskega sveta - za prejemanje in pošiljanje e-pošte, za dostop in pregledovanje gradi-
va ipd. Po koncu mandata pa bodo najbrž računalnike svetnikom ponudili v odkup.
V Sv. Tomažu za en prenosnik 725 evrov, v Ormožu 880
Tako so v sosednji občini Sv. Tomaž, kjer so svetnikom prve računalnike kupili leta 2018, ob koncu mandata stare računalnike ponudili sedaj že nekdanjim svetnikom, in sicer po ugodni ceni 200 evrov. Kar štirje od petih so se odločili za
to. Glede na to, da trije ponovno izvoljeni svetniki še naprej uporabljajo stare računalnike, je tako ostal samo en »star« računalnik od svetnika, ki ga ni več v svetu. Slednjega so ponudili enemu izmed novih svetnikov. Medtem ko so preostalim štirim kupili nove računalnike. Za vsakega so skupaj s programsko opremo odšteli okoli 725 evrov, skupaj 2.900 evrov.
Tudi v občini Ormož so prve prenosne računalnike svetnikom kupili leta 2018. Sedaj, torej v tem mandatu, pa so - podobno kot pri
Svetem Tomažu - nove računalnike kupili samo novim svetnikom, medtem ko so ostali svetniki, ki so bili ponovno izvoljeni, obdržali »stare« računalnike. Tudi tam se je večina svetnikov, ki niso bili izvoljeni, odločila za odkup po ceni 170 evrov/kos, samo dva pa za vračilo. Slednja so porabili za delo občinske uprave. Medtem ko so se v novem mandatu podali v nakup 11 novih računalnikov, za kar so odšteli 9.678 oz. natanko 879,90 evra za kos (z DDV).
Monika Horvat
Podlehnik • Občina uspešna na razpisu Fundacije za šport
Nova nogometna zelenica je le vprašanje časa
Občini Podlehnik je s projektom prenove nogometne zelenice uspelo na Fundaciji za šport. Investicija je ocenjena na 75.000 evrov, od tega bi polovico prispevala občina. »S športniki se moramo najprej posvetovati glede časov-nice investicije, pretresamo pa tudi možnosti o kandidiranju še na kakšnem, morda tudi ugodnejšem razpisu,« je dejal župan Sebastian Toplak.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometna zelenica v Podlehniku zaradi neurejene drenaže in uničene travne ruše kliče po prenovi.
Obstoječa zelenica na nogometnem igrišču v športnem parku Dežno je dotrajana. »Igrišče je ob vsaki plohi polno luž, saj drenaža ne opravlja svoje funkcije, kar pomeni, da je prenova nujna, še posebej zaradi mladine,« je povedal predsednik športnega društva Renato Cafuta. Športno društvo Podlehnik oblikujejo članska ekipa nogometašev, veteranov, mlajše sekcije, ki delujejo v sklopu nogometne šole Klopotec, ob teh športno društvo sestavljajo še kegljaška, košarkarska in rekreacijska sekcija. Športno igrišče v Dežnem ni namenjeno le članom Športnega društva Podleh-nik, temveč tudi drugim uporabnikom za tekmovalno in rekreacijsko rabo, ki pa je zaradi stanja igrišča omejena. Veliko nogometno igrišče je treba zaradi neustreznega od-vodnjavanja in uničene travne ruše v celoti obnoviti, da bo omogočalo normalno igro in ne bo nevarno za igralce, so zapisali na občini. Ocenjena vrednost obnove nogometne zelenice je 75.876 evrov.
Na območju 23 občin iz upravnih enot Ormož, Ptuj in Slovenska
Bistrica medobčinska nogometna zveza povezuje 36 nogometnih društev in klubov. »Z veseljem lahko ugotavljamo, da so nogometna igrišča z umetno in naravno travo s spremljajočimi prostori in tribunami dobro urejena. Omenjeno služi za športno dejavnost vsem starostnim generacijam na področju tekmovalnega in vrhunskega športa
ter rekreacije. Za novogradnje in urejanje obstoječe športne infrastrukture skrbijo klubi samostojno ob veliki pomoči občin in s sredstvi, ki jih pridobijo na javnih razpisih Fundacije za šport RS, pristojnega ministrstva in Nogometne zveze Slovenije,« je stanje na kratko povzel predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar. Izpostavil je napredek in
bistveno izboljšanje pogojev za treninge in tekme v nekaterih občinah (Zavrč, Kidričevo, Ptuj, Gorišnica, Hajdina, Cirkulane, Sl. Bistrica, Videm, Markovci, Ormož ...), ob tem pa poziva še ostale lokalne skupnosti, da sledijo dobrim praksam pri zagotavljanju boljših pogojev za športno udejstvovanje.
Mojca Vtič
petek • 19. maja 2023
Podravje
Štajerski	S
Ptuj, Podravje • Zaključen razpis za direktorja splošne bolnišnice
Bolnišnica do novega direktorja v začetku junija
Od lanskega poletja naprej ptujska bolnišnica nima direktorja s polnimi pooblastili, pač pa jo kot vršilec dolžnosti vodi Aleksander Voda. Svet zavoda je v začetku meseca objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja. Kdo bo odslej vodil ta zavod, bo znano v naslednjih dneh.
Dušan Kričej
Spremembe tudi v svetu zavoda
Istočasno kot izbira novega direktorja v ptujski bolnišnici poteka tudi izbor novih članov sveta tega javnega zavoda, ki bo nato imenoval njeno vodstvo. Na seznamu kandidatov je tudi Simon Starček, ki v svetu bolnišnice ne bi zastopal interesov ustanovitelja, torej vlade, ampak naj bi tja prišel na predlog nevladnih organizacij s področja varstva pacientovih pravic. Uradno gaje predlagala Zveza organizacij pacientov Slovenije, kije bila ustanovljena pred manj kot letom dni, Starček pa je prevzel vodenje njenega finančnega odbora. Za mesto v svetu
ptujske bolnišnice ima protikandidata. Mestna občina Ptuj je namreč predlagala Dušana Kričeja, nekdanjega državnega sekretarja v kabinetu nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek, sedaj ministrice za infrastrukturo. Po neuradnih informacijah naj bi imel Starček, sicer Ptujčan, velike možnosti, da postane nov član sveta ptujske bolnišnice.
Simon Starček
Razpis za prosto delovno mesto direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se je zaključil minuli petek, svet zavoda pa števila poslanih prijav oz. kandidatov v tej fazi še ne razkriva. Sledijo predstavitve kandidatov in izbira. Ko bo ta opravljena, mora kandidata, ki bo po mnenju večine članov sveta najprimernejši, potrditi pristojno ministrstvo kot ustanovitelj bolnišnice. Zraven zakonsko določenih pogojev od kandidatov zahtevajo najmanj pet let delovnih izkušenj s področja vodenja in upravljanja, znanje angleškega ali nemškega jezika ter predložitev programa dela in razvoja zavoda v mandatnem obdobju. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa, torej do 5. junija.
Voda sicer ptujsko bolnišnico trenutno vodi brez podpore ministrstva za zdravje, saj minister Danijel Bešič Loredan k njegovemu imenovanju (s polnimi pooblastili) ni izdal soglasja. Kaj to pomeni za nadaljnji postopek in ali je v vmesnem času minister spremenil mnenje, bo znano že kmalu.
Svet zavoda SB Ptuj, ki ga vodi Danilo Lončarič, je z objavo razpisa za direktorja čakal precej dolgo, od julija lani. Do takrat je bila na čelu
Aleksander Voda kot vršilec dolžnosti SB Ptuj vodi od julija lani.
ptujske bolnišnice Anica Užmah, ki pa ji kljub ponovni prijavi po izteku mandata svet zavoda ni podelil novega. Užmahova je sicer bolnišnico vodila le en mandat.
Med kandidati tudi Aleksander Voda
V zadnjih letih se je poslovanje bolnišnice močno izboljšalo, kar je delno prispevek korona financiranja, delno pa dobrega vodenja zavoda. Komu ga bodo v naslednjih štirih letih zaupali v roke, bo znano v kratkem. Med možnimi kandidati se pojavlja kar nekaj imen.
Kot kaže, je kandidiral tudi sedanji v. d. direktorja Aleksander Voda. Povedal je namreč: »Ožji sodelavci me podpirajo pri prijavi. Prav tako
so me zaposleni nagovarjali, naj se prijavim, saj so zadovoljni z mojim delom. Če pogledam poslovanje bolnišnice, potem vsekakor imam razlog, da nadaljujem delo, saj bolnišnica pod mojim vodstvom posluje pozitivno, nimamo likvidnostih težav, nimamo kreditov in plačujemo vse račune v roku. V letu 2022 smo ena redkih bolnišnic, ki je opravila in celo presegla dogovorjen program z ZZZS ter ob tem poslovala s presežkom.«
Voda je ob tem še dodal, da so v času njegovega vodenja uspeli tudi z zahtevo po nadgradnji urgentne-ga centra, v kateri bodo operacijske dvorane ter pridobili veliko evropskega oz. državnega sofi-nancerskega denarja za potrebne posodobitve opreme in prostorov,
med drugim tudi oddelka za intenzivno terapijo, nego in anestezijo ter ureditev nove sterilizacije v kleti urgentnega centra, kar skupaj znaša 17,3 milijona evrov. »Toliko sredstev, kot nam jih je uspelo pridobiti, ptujska bolnišnica ni pridobila skupaj v 30 letih,« je še dodal Voda,
Seveda pa bo kot vedno ključno vlogo pri imenovanju odigrala politika. Trenutni člani sveta zavoda so bili imenovani marca lani. V sedemčlanskem svetu so: dva predstavnika SDS, po en član SMC in NSi, predstavnik Liste Andreja Čuša, po en glas imajo še zaposleni in ZZZS. Lani je omenjena sestava zavoda svojo podporo dala Vodi. Kako bo letos, bo jasno kmalu.
Dženana Kmetec
Ptuj • Delno odprli novo enoto Doma upokojencev
Za 150 stanovalcev bo skrbelo 85 zaposlenih
Šesta enota Doma upokojencev Ptuj v Žabjakuje pred nekaj dnevi odprla svoja vrata, a le delno. Sprejeli so prve stanovalce, in sicer v delu zgradbe, v katerem je prostora za 20 uporabnikov začasnih namestitev in 12 uporabnikov dnevnega varstva. Vsa gradbena dela bodo zaključilijeseni.
Promocijsko sporočilo
£ Y
v Í
d 'J
V novoodprtem delu stavbe je prostora za 32 uporabnikov.
Objekt v Žabjaku je razdeljen na dva dela. Prvi je že predan svojemu namenu, vanj pa so umestili dnevne in začasne namestitve. Vrednost tega dela investicije znaša 1,4 milijona evrov. Prvi uporabniki so že začeli uporabljati prostore nove, sodobne stavbe. V tem delu objekta jih bo 32, kapacitete bodo popolnjene do konca tega meseca. Preostanek, torej 118 postelj, bo namenjen preostalim stanovalcem. Delno jih bodo zaradi odprave večpos-teljnih sob preselili iz drugih enot, nekaj prostora pa bo za starostnike, ki šele čakajo namestitev v institucionalno varstvo. Celotna
stavba meri kar 10.345 m2.
Kljub tesni časovnici in dejstvu, da je država nekoliko zamujala z razpisom za pridobitev sredstev, je Domu upokojencev Ptuj vendarle uspelo ujeti zastavljene termine. »Za del sredstev, ki smo jih v letu 2020 pridobili od evropskih strukturnih skladov, smo imeli tesno časovnico in smo morali do 28. aprila pridobiti pravnomočno uporabno dovoljenje, kar nam je nekaj dni pred iztekom roka tudi uspelo. V bistvu so vsi ciljni kazalniki izpolnjeni in bomo lahko v ta namen črpali vsa sredstva,« je zadovoljna Vesna Šiplič Horvat, direktori-
ca Doma upokojencev Ptuj.
Še bistveno več denarja so za izvedbo investicije v Žabjaku pridobili iz naslova razpisa REACT, in sicer 12 milijonov evrov. Projekt trenutno poteka po zastavljenih časovnih in finančnih okvirih.
Slavnostno odprtje novogradnje je planirano oktobra.
Odprtje nove enote je pomembno tako z vidika povečanja domskih kapacitet kot zaposlovanja. Trenutno je v Žabjaku zaposlenih deset novih sodelavcev, skupaj jih bo glede na normative in standarde v tej šesti enoti okrog 85.
Dženana Kmetec
Za vsakega nekaj - v Qcentru Ptuj
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru na Puhovi, dobite vse za prijetne pomladne dni, pa tudi, če se pripravljate na poletje, se najde veliko zanimivega za vas.
V	turistični agenciji Playa so za vas pripravili res privlačne turistične aranžmaje za nepozabne in sproščene počitnice. Privoščite so dopust v Egiptu, kjer vam je na voljo all inclusive ponudba po izjemno ugodni ceni, seveda z letom iz Ljubljane. Navdušil vas bo družinam z otroki prijazen Grand waterworld hotel, za pare bo primeren prestižni The grand palace hotel, lahko pa se odpravite v Grand resort super hotel - vse po izjemno ugodni ceni.
V	Playi vas popeljejo tudi v Tunizijo - hotel Carri-bean world je pravi raj za družine z otroki - še posebej, če želite preživeti počitnice po ugodni ceni, z veliko izbiro vodnega dogajanja, saj vam je na voljo vodni park. Če vas mika skok na Malto, vam v Playi uredijo vse za bivanje v odličnem hotelu Dolmen, pestra pa je tudi ponudba počitnic v vedno zanimivi Italiji z Apulijo in Mallorci.Tudi grški otoki
so zmeraj privlačna destinacija, predvsem Kreta in Rodos vabita z najboljšimi cenami in direktnimi leti iz Ljubljane. Vsem tistim, ki si želite počitnice preživeti na oddaljenih destinacijah, pa naj zaupamo, da sta letos prodajna hita Dominikanska republika in mehiški Cancun. Za vse, ki še vedno prisegate na hrvaško obalo, imajo v Playi bogato in pestro ponudbo. Preživite dopust v mobilnih hiškah campinga Park Soline, pravi prodajni turistični hit sta tudi hotel Ouercus v Drveniku in hotel Medena v Trogirju. Seveda pa niso pozabili na tiste, ki imate radi slovensko obalo, saj imajo v Playi v ponudbi tudi ogromno privlačnih počitniških aranžmajev v hotelih na slovenski obali - eden od njih je tudi hotel Žusterna v Kopru.
TOMASSPORT
V prodajalni Tomas šport Premium so pripravili 50% znižanje, ki traja do konca maja. Pridite po oblačila priznanih blagovnih znamk po res ugodnih cenah.
V Ocentru Ptuj pa najdete tudi številne druge priložnosti. V baru Tajkun iščejo nove sodelavce za peko najboljših, dišečih in slastnih čalapink. Če ste mojster v peki ali pa bi se jih končno radi naučili peči - to je super priložnost za vas!
Foto: CG
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
petek • 19. maja 2023
Spodnje Podravje • Večdnevno deževje povzročilo obsežne poplave in zdrse zemlje
Ptujsko polje kot jezero, Haloze in Slovenske
Deževje, kije trajalo teden dni, je prve težave začelo povzročati že minuli konec tedna, od torka naprej pa je Podravje dobesedno plavalo. Poplavljali so potoki, meteorna voda zaradi razmočenosti terena ni imela kam odtekati, dvignila seje podtalnica, na ravnicah so nastajalajezera, po pobočjih gričev so se sprožali plazovi.
Značilnost tokratnih poplav je, da so se razbesneli zlasti manjši lokalni vodotoki. Od večjih rek je prelivala Pesnica, medtem ko Drava težav ni povzročala. Bila je visoka, ni pa se razlivala v obsegu, da bi lahko govorili o poplavah.
Polovica Mezgovcev v sredo v jezeru vode
Civilna zaščita je v občini Dornava aktivirala eno najzmogljivejših črpalk, ki jih imamo v Sloveniji.
Polovica naselja Mezgovci je bila namreč sredi tedna v jezeru vode, ki je nastalo zaradi dežja in dviga podtalnice. V zaledju stanovanjskih hiš v Mezgovcih je meteorni jarek, iz katerega se voda izteka v Pesnico. Ker iztok v Pesnico zaradi visokega vodostaja ni bil mogoč, je voda v jarku rasla in rasla, dvignila se je tudi podtalnica, nastalo
je jezero. Podtalno vodo iz kleti so ljudje v tem delu Ptujskega polja že navajeni črpati, problem pa bi bil, če bi se jezera, ki so jih imeli sedaj na dvoriščih, še dvignila in bi voda začela vdirati v pritlične dele stanovanjskih hiš. Prav zato je CZ zagnala črpalko, ki na minuto prečrpa 15.000 litrov vode. V Sloveniji je sedem takšnih, ena od njih je locirana na Ptuju, z njo dela licencirana ekipa. Črpalka je stara okoli deset let, doslej so jo uporabili na Rižanskem vodovodu, v Murski Soboti, z njo so pomagali reševati pri obsežnih poplavah v Srbiji, več kot mesec dni je bila v preteklosti locirana v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. V Zavodu so črpali 39 dni, 24 ur dnevno. Za delo s črpalko je usposobljena devetčlanska posadka pogodbenikov. Vodja oddelka za prečrpavanje večjih količin vode pri ptujski izpostavi URSZR je Miha
Petek. Povedal je, da v Dornavi računajo na večdnevno črpanje. „Odvisno, kako se bo odzivala narava, pripravljeni smo na več dni, dokler se stanje ne bo umirilo. Če bi tukaj situacijo obvladali in bi nas potrebovali drugje, se bomo prestavili. Ko postavimo črpalko, zagotavljamo 24-urno prisotnost ekipe."
Na Ptuju huda ura v torek zvečer
Na Ptuju so v torek pozno popoldan in zvečer narasli lokalni potoki, dvignila se je voda v odvodnih jarkih. Dejansko je bilo mesto pod vodo, številne ceste so bile neprevozne. Voda je kot reka tekla po Slovenjegoriški in Osojnikovi, Grajena je prestopila bregove, na eni strani zalivala dvorišča, na drugi pa cesto proti Vurberku. Na Marofu je
Sanacija plazu pri križišču med Drbetinci in Vitomarci
Foto: PGD Osek
Plaz je porušil cesto Osek-Vanetina-Brengova, zato je do nadaljnjega zaprta.
bilo ogromno jezero, enako v parku in na trgu za Domino centrom. Pod vodo je bil podvoz v Čarmano-vi ulici, kjer je poplavila Rogoznica, zalilo je podvoz na Zagrebški cesti. Sprožilo se je več zemeljskih plazov, eden od njih na pobočju pod ptujskim gradom. Testno preizkušnjo je dobro zdržal zadrževalnik vode pri ribniku Ljudski vrt, izkazal se je za učinkovitega. Če zadrževalnika ne bi bilo, bi se presežna voda iz ribnika ponovno razlivala po cesti in grozila šoli Ljudski vrt.
Mestna občina Ptuj je v sredo sporočila, da večja materialna škoda po prvih podatkih ni nastala, bodo pa popis opravljali še v naslednjih dneh. Na terenu so ukrepale službe zaščite in reševanja ter vzdrževalci cest, samozaščitno so ravnali tudi prebivalci, saj so si številni sami napolnili vreče s peskom in preprečili vdor vode v kleti ali stanovanja.
Zevajoče zemeljske rane ogrožajo ceste in Haložane
Grozilo je, da se bodo Dnevi groze v Halozah, kot se je pred 34 leti glasil naslov v Tedniku, ponovili.
Starejši se še spominjajo julija 1989, ko je voda odnašala ceste, mostove, vinograde, kmetijske površine. Apokaliptičnih prizorov tokrat ni bilo, kljub temu pa so blatne reke odnašale zemljino, zalivale kleti, zevajoče zemeljske rane pa pretijo
Foto: PGD Lenart
Gasilci še vedno budno spremljajo premikanje tal u Močni, ki ogroža stanovanjsko hišo.
Dragomir Murko: „Tega še v svoji 25-letni praksi nisem videl!"
„Ocenjujemo, da se je v regiji, ki jo pokriva naš regijski štab, sprožilo med 200 in 300 plazov, večjih in manjših. Kritično je pri dveh stanovanjskih hišah, v Paradižu in Juršin-cih. Vse haloške občine so prizadete, od Makol do Zavrča, pa tudi občine na Ptujskem polju, Slovenskih goricah in Ormoškem. Lokalne skupnosti že izdelujejo predhodno grobo oceno škode. V torek zvečer sta meteorna voda in narasla Grajena poplavili številne ceste, na grajskem pobočju se je sprožil zemeljski plaz. V noči s torka na sredo smo signal, ki opozarja na nevarnost, sprožili v občini Središče ob Dravi - da smo ljudi opozorili na nevarnost visokih vod in rast gladine podtalnice, da so se začeli z našo pomočjo samoorganizirati in črpati. V Središču je bilo vse na vodi, enako v ravninskem delu na Ormoškem. Mislim, da ni naselja v podravski regiji, kjer v tej ujmi ne bi bilo nevšečnosti. Naravno nesrečo bi lahko primerjali s tisto iz leta 1989 v Halozah, ko so našteli 1.300 plazov, 14 hiš je bilo takrat uničenih. V torek je bilo na terenu 90 odstotkov vseh gasilskih enot, v sredo več kot polovica. Intervencije so se kar vrstile ali trajale, saj je črpanje vode dolgotrajnejše. Svoj čas zahteva tudi posredovanje pri plazovih, da se jih pokrije s folijo, naredi odvodnjavanje," je povedal vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) ter regijski poveljnik enot Civilne zaščite (CZ) Drago Murko. Dodal je, da pomoč pripadnikov Slovenske vojske v Spodnjem Podravju ni bila potrebna.
Foto: MZ
petek • 19. maja 2023
V središču
Štajerski	7
goriceječijo pod plazovi
Župani bodo zahtevali pomoč države
Že zdaj je znano, da je škoda, zlasti v haloških občinah, izjemna. Sanacija posameznega plazu se meri v več deset tisoč, tudi več sto tisoč evrov. Haloške občine z obstoječimi proračuni teh zahtevkov ne morejo financirati. »Župani ha-loških občin bomo zagotovo na to temo sedli skupaj, saj vsi trobimo v isti rog. Gre za velike stroške sanacij, ki presegajo naše zmožnosti, zato smo na tem področju odvisni od pomoči države, na katero pa ne bomo le upali, temveč jo bomo tudi zahtevali,« je odločen majšperški župan Sašo Kodrič.
»Naše območje je že tako uvrščeno med obmejno problemska, sedaj pa nam velike težave povzroča vse to obilno deževje. Upam, da nam bo od države uspelo pridobiti sredstva za sanacijo vseh teh plazov,« je povedala Žumbar-jeva. Po njenem mnenju so Haloze že tako na repu razvitosti, zato bi jim morala država ob tovrstnih naravnih nesrečah nujno priskočiti na pomoč.
Dovozno cesto do stanovanjske hiše Slavice Milošič iz Malega Okiča je s torka na sredo odnesel plaz. Na fotografiji smo Slavico ujeli dan prej, ko je cesta že počila, a je plaz še ni odnesel v dolino.
že vse od prejšnjega ponedeljka. Torkova noč je bila kratka tudi za člane gasilskih društev Tržec, Sela, Videm in Leskovec, ki so imeli največ dela s plazovi in zalitimi kletmi zaradi podtalnice. Podobno kot v Majšperku plazovi ogrožajo predvsem ceste, po oceni poveljnika GZ Videm Janija Požara pa zgodba s plazovi dan po nalivu še ni zaključena. Z namočeno zemljino in blatno vodo se je v torek borilo 65 gasilcev in še v sredo dopoldan 25 neumornih prostovoljcev.
Katastrofa v Cirkulanah: ljudje se bojijo za svoje domove
V občini Cirkulane so posledice obilnega deževja katastrofalne. Sprožilo se je ogromno plazov, ki so zaprli ali zelo poškodovali lokalne ceste, nekateri ogrožajo stanovanjske hiše. Zaradi nevarnosti so eno osebo celo evakuirali. V vinogradih in po bregovih je veliko raz-pokane zemlje in udorov, marsikje še vedno grozi zdrs zemlje. Po
KUslslI
Um^i
^■Foto: arhiv občine
prebivalcem in jim kratijo občutek varnosti.
Na območju Podlehnika imajo kilometre asfaltiranih cest, vpetih v brežine, ki so zdaj poškodovane na veliko mestih. »Na novo imamo okrog 30 plazov,« je rezultat deževnega popoldneva povzel vodja režijskega obrata Damijan Golub in dodal: »Včeraj smo bili na delu od štirih popoldan do polnoči, da smo lahko občanom omogočili pot v službo in v šolo.«
Delo še zdaleč ni končano, zemlja je namočena, vsaka dodatna kaplja dežja zareže novo rano, nevarnost je izjemna. Tako je v Sedlašku na mokri in blatni cesti na strmem pobočju avto zaneslo s cestišča. Grozilo je, da se bo skupaj z voznico prevrnil po strmem pobočju, na srečo se je intervencija uspešno
končala. Dragomir Murko ob tem poziva: »Prebivalci naj bodo pazljivi, kajti trava je visoka in ne vidi se, kje preti nevarnost, zato naj nenujne poti odložijo. Ob tem na našem območju ni toliko strojev, kot je plazov, da bi lahko vse sanirali, zaradi razmočenosti in novih padavin, pa je tudi težko reči, kdaj bo nevarnost mimo.«
Gradimo ceste, plazovi in vode nam odnesejo vse
Na teren pa državne politike in voditelje vabi vodja podlehniškega režijskega obrata Damijan Golub, ki je z gasilci in županom Sebasti-anom Toplakom na terenu preživel deževno noč. »Ceste v Halozah asfaltiramo, da nam ne bi vsakokraten dež odnašal gramoza, potem pa nam neurje, kot je bilo včeraj, ceste odnese, spodje, se nanje usuje plaz. To neurje nam je uničilo povsem novo cesto v Smič, čeprav smo uredili odvodnjavanje, globoke mulde, obesili cesto čim bolj k
brežini, pa očitno še ni bilo dovolj. Na cesti v Ložino pa nam preti velik plaz, ki v širino meri okrog 100 metrov. Po dežju se je še povečal. Ne vem, kaj bo, če se splazi.«
Zgodba s plazovi še zdaleč ni končana...
Plazovi so škodo povzročali tudi na območju Majšperka. Na klice občanov so se odzvale tri gasilske enote, okrog 70 gasilcev. »Začelo se je okoli četrte ure v torek popoldan, intervenirali smo zaradi plazov in zalitij kleti. Plazovi niso neposredno ogrožali hiš, so pa marsikje blizu, največ pa jih je na cestah,« je dogajanje povzel poveljnik GZ Majšperk Beno Ka-menšek, ki je razkril še podatek o količini padavin: s torka na sredo naj bi na območju Stoperc po laičnih meritvah padlo slabih 60 litrov dežja na mi, teden dni prej kar 150 litrov na m2. Počitka ni bilo niti za gasilce PGD Makole, ki se s posledicami razmočenosti terena bojujejo
Na območju MO Ptuj praktično ni bilo ceste, ki v torek zvečer ne bi bila pod vodo. Na posnetku regionalna cesta proti Vurberku.
Mi"' ■ t., - L; .. ... .
Pri Francu Koledniku v Paradižu se je prav tako utrgal večji kos plazu in zaprl cesto. Plinsko cisterno pa so zadržali privezovalni trakovi, v sredo pa so morali zaradi nadaljnjega plazenja iz hiše evakuirati tudi družino Kolenkovih.
besedah mnogih tako ekstremnih razmer v občini že dolgo ni bilo.
Slavica Milošič iz Malega Okiča se ne more več pripeljati do svoje stanovanjske hiše. Osebni avtomobil parkira okoli 50 metrov vstran, nato pa se peš odpravi domov. Do hiše prav tako ne morejo gasilska in reševalna vozila. V noči s torka na sredo je namreč plaz odnesel dovozno cesto. »Ko ponoči slišim dežne kaplje, ne morem zaspati. Res ti pride vse skupaj do živega in strah nas je. Plaz je zelo blizu naše hiše,« s solzami v očeh pove Milošičeva. Del ceste so pokrili s folijo, kar naj bi preprečilo večji vdor vode v razpoke in nadaljnje plazenje, vendar je do večera zapadlo preveč dežja, da bi zemljo lahko zadržalo. »Zelo sem hvaležna tako gasilcem kot občini za vso pomoč in moralno podporo. Upam, da se bodo našla tudi sredstva za sanacijo. Midve z mamo, ki je že upokojena, tako velike investicije nikakor ne zmoreva plačati sami.« Omenjena cesta je kategorizirana kot javno dobro, zato mora za sanacijo poskrbeti cirkulanska občina.
Foto: EK
8 TE
V središču
petek • 19. maja 2023
Foto: občina Cirkulane
Plazovi so poškodovali (tudi) novozgrajene ceste v Halozah; v Podlehniku so jo asfaltirali pred komaj petimi V Rotmanu je plaz premaknil hišo za približno 30 centimetrov; družino so morali izseliti.
V Paradižu evakuirali družino Kolednik
V	naselju Paradiž so bile razmere prav tako zelo kritične. Tam se je razpoka v dolžini 30 metrov začela le nekaj metrov od stanovanjske hiše družine Kolednik, pod betonsko ploščo, na kateri je bila cisterna za utekočinjen plin. V torek je zemljina splazila, na srečo le z betonsko ploščo, saj so cisterno zaradi preteče nevarnosti že prej odklopili in dodatno fiksirali s trakovi, da je ostala na mestu. Sprva so jo sicer nameravali prestaviti na varno, vendar zaradi razmočenega terena in slabe ceste to ni prišlo v poštev. Gasilci so tudi na tej intervenciji razpoko v celoti prekrili s folijo, strah, da bo vse skupaj zgrmelo v dolino, pa je že takrat izrazil predsednik PGD Cirkulane Kristijan Lovrenčič. To se je nato po obilnem torkovem celodnevnem deževju zvečer tudi res zgodilo, plaz pa je zasul cesto nekoliko nižje. Poleg tega je plazenje v sredo ogrozilo še hišo Kolenkovih, zato so jih začasno evakuirali.
Plaz zasul cesto za mednarodno kolesarsko dirko
V	občini Cirkulane se je v zadnjih dneh na novo sprožilo veliko število plazov. V nedeljo so gasilci posredovali dvakrat v naselju Gradišča. Eden izmed zemeljskih plazov je v celoti zaprl cesto, ki vodi do Dravcev. Ker bo po tej cesti potekala mednarodna kolesarska dirka, jo morajo do sredine junija nujno sanirati. Minuli ponedeljek so posredovali zaradi že omenjenega zemeljskega plazu v Paradižu in nato še v torek zjutraj v Malem Okiču.
Županja Antonija Žumbar je ob tem dodala, da so pozorni predvsem na tiste plazove, ki bi lahko zdrseli na ceste. Prav tako so plazovi še v Slatini, Pohorju, Paradižu, v naselju Meje in pod gradom Borl. Za občino z okoli trimilijonskim proračunom bo sanacija vse te škode praktično neizvedljiva.
Bregove je prestopila tudi Pesnica
Oblino deževje je težave povzročilo tudi v Forminu (občina Gorišni-ca), kjer je podtalnica poplavila okoli 30 kleti stanovanjskih hiš. Na nekaterih lokacijah ljudje še danes ne spijo in prečrpavajo vodo. Po besedah Klemna Cafute, poveljnika PGD Formin, je veliko lokacij takih, kjer so zaradi visoke podtalnice posredovali prvič. Ponekod se je zamašila še kanalizacija. Nato je
začela naraščati še bližnja reka Pesnica in na nekaterih predelih prestopila bregove. Pri nasipu so gasilci postavili okoli 700 protipoplavnih vreč, po ostalem delu Formina pa še dodatnih 400. Na terenu je bilo skupno okoli 70 gasilcev iz vseh gasilskih društev občine Gorišnica.
Naraščajoče vode, travniki in njive, ki so se v nekaj urah spremenili v jezera, ter plazovi ta teden so marsikomu vzeli spanec. Ni bilo slovenjegoriške občine, v kateri ne bi bilo intervencij, zato so bili dneve in noči aktivirani gasilci in civilna zaščita, ki so polagali folije na plazeče terene, čistili ceste in jarke ter črpali vodo iz poplavljenih kleti.
Evakuacija družine
• ■ v •
iz Jursincev -za 30 centimetrov premaknilo hišo
Čeprav je v Juršincih sprva kazalo, da jo bodo tokrat solidno odnesli, saj so uspešno preprečili širjenje manjših plazov, zlasti dveh, ki sta predstavljala potencialno grožnjo dvema hišama v Gabrniku, pa se je v sredo izkazalo, da so se prehitro veselili. »V Rotmanu se je namreč sprožil plaz in dobesedno odnesel hišo štiričlanske družine oziroma jo premaknil za kakšnih 30 centimetrov. Da hiša ne stoji
več na istem mestu, je zjutraj, ko se je odpravljal v službo, ugotovil lastnik, nato pa je stekla bliskovita akcija reševanja opreme, v kateri so požrtvovalno sodelovali sosedje, sorodniki in gasilci. Hišo in okolico smo zaščitili, a bivanje v njej ni varno, zato smo družino izselili, situacijo pa bomo reševali s pomočjo strokovnih služb. Pod vodo so bile njive, sadovnjaki, vinogradi, a nič ni tako tragično, kot je to, da ostaneš brez strehe nad glavo,« je bil pretresen župan Robert Horvat, ki je bil prav tako že od ranega jutra na terenu.
Zaradi večdnevnega deževja in posledičnega poplavljanja se je v Oseku v občini Sveta Trojica že v
zzSL
Foto: MZ
Pod vodo so bili tudi številni podvozi, tako na Ptujskem kot na Ormoškem območju. Na fotografiji zaliti podvoz v Mihalovcih.
ponedeljek sprožil plaz, ki so ga gasilci PGD Osek in PGD Sveta Trojica prekrili s folijo, a so morali že naslednji dan znova posredovati, ne le na omenjenem plazu, ampak še na štirih drugih lokacijah v Oseku.
Porušena cesta in motena oskrba z vodo
Ker sta bila na eni lokaciji ogrožena stanovanjska hiša in gospodarski objekt, so morali tam izvesti preventivne protipoplavne ukrepe, nemirni plaz pa je slednjič porušil cesto Osek-Vanetina-Brengova, zato je do nadaljnjega zaprta. Zaradi poškodbe glavnega voda je motena tudi oskrba s pitno vodo Mariborskega vodovoda.
Eden večjih plazov v občini Sveti Andraž se je sprožil pri križišču med Drbetinci in Vitomar-ci - zemljina se vsula na cesto in ovirala promet, zato so jo delavci hiteli odstraniti. Vodstvo občine je na svoji spletni strani občane pozvalo, naj ne zapuščajo domov, če to ni nujno, zaradi pregorelih telefonov v regijskem centru za obveščanje na številki 112 pa so priložili še nekaj lokalnih kontaktov pristojnih, ki so jih ljudje v stiski lahko poklicali.
»Ne pomnim, da bi bili kdajko-li Pesnica, Velka in drugi pritoki tako visoki, kot so zdaj. Na nekaterih mestih je Pesnica prestopila bregove in se razlila po travnikih, njivah in cestah, posledice pa, čeprav je nehalo deževati, se še kar stopnjujejo in so v naši občini
mG*m£
V Mezgovcih je bila v jezeru meteorne in podtalne vode polovica naselja. Vodo so pripadniki CZ z visoko zmogljivo črpalko, ki na minuto prečrpa 15 m3, prečrpavali v strugo Pesnice.
precejšnje, zlasti na infrastrukturi. Na nekaj mestih, še posebej v Vo-ličini, je pretrgan vodovod, grozijo plazovi,« je povedal lenarški župan Janez Kramberger.
Pestro je bilo tudi na Destrniku. Kot je povedal Branko Horvat, poveljnik Gasilske zveze Destrnik, so imeli gasilci največ dela s črpanjem vode, še posebej na Placarju in v Janežovcih, v Jiršovcih pa se je ob hiši sprožil plaz, ki so ga uspešno sanirali. Večjih intervencij v Trnovski vasi ni bilo, čeprav je bilo zaradi dežja tudi tam marsikaj pod vodo.
Na Ormoškem črpali vodo iz 50 hiš, dveh podvozov, hleva ...
Huda ura tudi ormoškemu območju ni prizanesla. V torek popoldan je padavinska voda med drugim zalila objekte v središču Miklavža pri Ormožu, pod vodo sta bila dva železniška podvoza, v Frankovcih so gasilci pomagali pri reševanju živine, saj je poplavilo hlev.
„V torek je bilo v intervenciji več kot 200 gasilcev, reševali smo okoli 50 stanovanjskih hiš. Z regijskega centra so nam posredovali okoli 4.000 vreč, tisoč smo jih dodatno napolnili še lokalno. Bila je obsežna akcija, kar nekaj premoženja nam je z vrečami uspelo obvarovati, vsega pa žal ne. Pomagali so tudi domačini. Zalilo je podvoza v Mihalovcih in Osluševcih, meteorna voda pa je povzročila škodo na zasebnih in javnih površinah, prometni infrastrukturi, kmetijskih zemljiščih ... Sprožili so se plazovi, nekateri v bližini hiš, vendar točnih podatkov še nimamo zbranih," je povedal poveljnik ormoške civilne zaščite Ludvik Hriberšek.
Namestnik poveljnika Gasilske zveze (GZ) Ormož Dušan Kosi je pojasnil, da so se prve intervencije začele v torek in so trajale še v sredo: »Črpali smo vodo, nastavljali protipoplavne vreče s peskom, v Frankovcih smo reševali govedo ...« Ormoški župan Danijel Vrb-njak obsega poplav, kot so občino prizadele te dni, ne pomni. „Škoda je po celi občini, od poplavljenih površin do plazov, našteli smo jih okoli 20, a se bojim, da še ni konec, zemlja je napita z vodo. Plazovi so bili tudi na in ob cestah, vendar smo promet lahko usmerjali enosmerno. Na prometni infrastrukturi imamo škodo, poškodovani so nekateri mostovi, propusti, ceste, jarki ... Čaka nas kar nekaj dela."
Mojca Zemljarič, Mojca Vtič,
Estera Korošec, Senka Dreu
Foto: AF
Foto: MZ
petek • 19. maja 2023
Politika
Štajerski	9
Destrnik • Bo nekdanji župan Vladimir Vindiš vnesel mir med upokojence?
Delal bo povezovalno in nekonfliktno
Člani Društva upokojencev Sveti Urban Destrnik imajo spet novega predsednika - izvolili so ga na nedavnem občnem zboru, in to v upanju, da se bodo slednjič končale razprtije, ki se iz takšnih in drugačnih razlogov vlečejo že leta.
Krmilo društva je prevzel Vladimir Vindiš, nekdanji destrniški župan, čigar ime se je po prenehanju županskega mandata v javnosti največkrat pojavljalo v zvezi s skoraj milijonsko poravnavo za gradnjo novih občinskih prostorov, za katero sta s Francem Pukšičem krivila drug drugega. Svoj glas pa je dvignil tudi v zvezi z reševanjem lastništva za udarniško grajeni večnamenski rekreacijski center s kegljiščem pod vrtcem, ki so ga člani društva začeli graditi prav v času Vindiševega županovanja.
Najprej je odneslo Goričana ...
Dela so se leta 2017 lotili z veliko navdušenja, opravili so nešteto prostovoljnih ur in darovali material, saj so bili prepričani, tako kot
Vindiš, da gradijo nekaj svojega. S hladnim tušem jih je nato polila novica, da so bili zavedeni, da v resnici sploh niso lastniki objekta, ampak je to občina. Kegljišče zaradi naknadno prizidanega nadstreška ni bilo v celoti legalizirano, zadeva je pristala na inšpekciji, ki ga je nato za več mesecev zaprla. Upokojenci so bili razočarani, saj ga niso mogli uporabljati, hkrati pa tudi negotovi, ali bodo vanj sploh še smeli. Vse skupaj je dodatno začinil že tako ne najboljši odnos med dolgoletnim prvim občinskim upokojencem Brankom Goričanom in tedanjim županom Pukšičem. Slednji je upokojencem obljubil, da bo izpeljal postopek legalizacije objekta, kar je tudi storil, vendar društvu ni podelil stavbne pravice do uporabe, kar so ti pričakovali, ampak jim je napovedal
plačevanje najemnine. To je zlasti razburilo Goričana, ki je odločno nasprotoval kakršnemukoli podpisu najemne pogodbe za nepremičnino, ki jo upokojenci štejejo za svojo, zato je protestno odstopil, upravni odbor pa je nato sprejel Pukšičevo ponudbo o 20-letnem brezplačnem najemu kegljišča.
... nato še Severja
Občina Destrnik je lani sodelovala v energetskem projektu programa Podonavje in je na streho društva postavila sončno elektrarno, ki daje elektriko društvu, pokriva pa tudi polovico potreb vrtca. S tem so upokojenci samo pridobili, saj je po sklenjenem aneksu k najemni pogodbi 1. aprila 2022 njihove stroške za elektriko in vodo prevzel občinski proračun.
Goričanov naslednik je postal
: i-.
- -v,	r"
< v 'V VZi	v '	■ 7 . r '	:	. .
■■■HIII^H
Kegljišče upokojencev naj bi dobilo novo fasado in še en nadstrešek.
Vladimir Vindiš: »Čas je, da se nehamo prepirati in stopimo skupaj. Upam in verjamem, da nam uspe.«
današnji občinski svetnik Anton Sever, a le za dve leti, saj se je med njim in drugimi člani upravnega odbora kaj kmalu zaiskrilo. Kot je takrat povedal Sever, se namreč ni strinjal z nekaterimi praksami »po domače« v društvu, med drugim je ukinil štiri bančne kartice in uvedel samo eno, s tem pa naj bi sprožil val nezadovoljstva. Poleg tega si ob prevzemu funkcije ni mogel izbrati svojega upravnega odbora. To je po njegovem pomenilo, da je društvo namesto njega v resnici vodil dolgoletni tajnik Feliks Majerič, ki da ga je na koncu tudi razrešil s funkcije predsednika, kar je Majerič odločno zanikal, češ da razrešitev ni v pristojnosti UO, pač pa je ta Koserju zgolj izrekel nezaupnico. Hkrati je zavrnil tudi vse očitke o zlorabah bančnih kartic in načinu vladanja v društvu.
Zdaj je na vrsti Vindiš
Kot rečeno, so na občnem zboru društva, ki šteje 315 članov, za predsednika izvolili Vindiša, ne bo pa sprememb na drugih dveh pomembnih funkcijah, saj podpredsednik ostaja Ciril Koser, prav tako bo tajniške posle še naprej opravljal Feliks Majerič. Mu bo uspelo umiriti strasti in nesoglasja, smo vprašali Vindiša. »Čas bi že bil, a ne? Da se nehamo prepirati in stopimo skupaj. Upam in verjamem, da nam uspe. Želim si, da se povežemo ne le znotraj društva, pač pa tudi z drugimi društvi v občini. Z mnogimi imamo namreč podoben program in zakaj ne bi sodelovali? Tako se bomo bolje spoznali, ne bomo podvajali kakšnih aktivnosti, ampak jih skupaj organizirali, saj je konec koncev vseeno, kdo je glav-
ni nosilec. Zdaj smo preveč vsak na svojem bregu, premalo strpni. Če skrajšam, drugače bi rad delal, bolj povezovalno in nekonfliktno.«
Eden od glavnih projektov društva je ureditev fasade, za katero skupaj z občino že zbirajo izvajalske ponudbe, pripravljajo pa tudi dokumentacijo za postavitev še ene nadstrešnice, ki bo pravzaprav podaljšek prve, da bo z njo kegljanje mogoče v vsakem vremenu. »10. junija na regijskem tekmovanju gostimo kegljače iz 42 podravskih ekip, pod okriljem državnega projekta Starejši za starejše prav vzorno skrbimo za svoje bolne člane, poleg športne aktivnosti in izletov načrtujemo tudi družabna srečanja, pripravljamo piknike, martino-vanje, novoletno zabavo ..., skratka veliko se dogaja.«
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
Žetale • Svetniki o projektih tega in še kakšnega mandata
Projekti so, le denarja ni
Župan Anton Butolenje svetnike seznanil s projekti, za katere občine pripravlja dokumentacijo. Ideje so, potrebe so še večje, ključno pa ostaja vprašanje, kje pridobiti sofinan-cerska sredstva. Občina s skromnim proračunom, ki ga vsakokratna neurja še dodatno scefrajo, seznama želja, kije težek več kot tri milijone evrov, sama še dolgo leta ne bo zmogla uresničiti. »Časje, da začnemo igrati na lotu,« seje pošalil svetnik Franc Cep.
Prvi na seznamu projektov je medgeneracijski center pri osnovni šoli. Zakaj medgeneracijski center? »Takšen naslov potrebujemo, če želimo prejeti sredstva,« je bil neposreden župan. »Predvidevamo pa ureditev pokritega kegljišča na vrvici, saj člani društva upokojencev tekmujejo v ligi, pokrit prostor za druženje, stranišča. Načrtujemo še postavitev igral, učilnico v naravi, igrišče za odbojko ... Od kod bi lahko črpali sredstva, je seveda drugo vprašanje.« Projekt je ocenjen na 190.000 evrov, občina pa bo sedaj iskala možnosti prijave na razpis in pridobitev sofinancer-skega denarja, je pojasnil župan.
Največji projekt, za katerega se je občina lotila priprave dokumentacije, je vsekakor ureditev ceste Žetale-Vabča vas, torej ceste proti Majšperku. »Vidim, da se Janez
(Vodušek, op. a.) že prijema za glavo. Upravičeno,« se je pošalil Buto-len. Projekt, ki predvideva obnovo skoraj petkilometrskega odseka, je ocenjen na več kot 2,5 milijona evrov. »Z našim proračunom te investicije leta ne moremo pokriti,« je dodal župan. A investicije se bo treba lotiti, saj je cesta, ki je bila zgrajena na pragu devetdesetih let, dotrajana. Cesto so razdelili na tri sklope, za vsakega pripravili dokumentacijo ter predvideli tudi postavitev pločnikov, javne razsvetljave, kanalizacije . ter širino ceste štiri metre. Ali bo dokumentacija ostala v predalu, ali pa bodo prihodnji proračuni rezervirani le za to povezovalno pot, bodo v prihodnje seveda odločali svetniki.
Na seznamu želja je tudi ureditev pokopališča. »V skladu z odlokom moramo urediti prostor
za razsutje pepela, tudi ograja je dotrajana, prav tako so žarne niše na žalost že skorajda polne, smiselno pa bi bilo urediti še parkirišče. Projektne dokumentacije še nimamo, jo pa zunanji izvajalec pripravlja,« je pojasnil župan. Naslednja v nizu želja je ureditev prostorov za društva nad kulturno dvorano, investicija pa naj bi bila ocenjena na 60.000 evrov. V Dobrini, kjer naj bi nekoč stala pletarna, pa je občina sprva načrtovala parkirišče za av-todome in parkirišče za osebna vozila. »Po pogovorih z uradniki lahko gradimo le parkirišče, saj da gre za območje večjega tveganja za poplave in razlivanje vode. Sicer pa je to območje vstopno mesto na Vukovo domačijo, lahko je začetek krožne ekološke poti in poti kulturne dediščine. Čez palec je investicija težka okrog 80.000 evrov.«
Foto: Mojca Vtič
Župan Anton Butolen je svetnike seznanil s pripravo projektne dokumentacije za več projektov, med drugim generacijski center, pokopališče Žetale ter prenovo ceste Žetale-Vabča vas.
Vprašljiv tudi državni projekt
Vsi našteti projekti, ki še nimajo zagotovljenega financiranja, se zdi, da so pobožne želje občinskih veljakov, društev. Še najverjetnejši za izvedbo je do nedavnega veljal sicer državni projekt izgradnje pločnikov in avtobusnih postajališč ob cesti od Rogatca do Kozmin-
cev. »Morda smo se celo prehitro veselili, saj v tem trenutku na Direkciji za infrastrukturo nimajo niti predvidenega denarja za naročilo projektiranja. Uradnica je predlagala, da bi občina naročila pripravo projektne dokumentacije. Ko so mi povedali, koliko naj bi to stalo, je bilo dobro, da sem sedel, saj bi nas le priprava dokumentacije obremenila za okrog 85.000 evrov.
Zagotovila, kdaj naj bi občina ta denar dobila povrnjen, pa ni.« Vo-duška je tako zanimalo, kakšne so možnosti, da bosta pločnika skozi Čermožiše in Dobrino ob glavni cesti še v tem mandatu narejena. »Trenutno nisem optimističen, saj je šele leta 2028 prvi vidnejši obseg denarja predviden za ureditev ceste Rogatec-Kozminci.«
Mojca Vtič
10 Štajerski
Kultura
petek • 19. maja 2023
Knjigarnica
VRATA
Včasih se zgodi, da kakšnega literata enostavno izgubim v spominu. Tako sem nedolgo tega začela brati roman Vrata madžarske avtorice Magde Szabo (19172007). Knjiga me je povsem prevzela in jo priporočam vsem tistim odraslim bralcem, ki zahtevate od knjige nekaj več od kratkočasenja in zabave. Ali bolje: radi imate senzualne, realistične pripovedi, ki so slogovno, jezikovno in povedno presenetljive, poglobljene in virtuozne. Takšen je roman Vrata Magde Szabo, ki je leta 2021 izšel pri založbi eBesede v prevodu Gabrielle Gaal in obsega 254 strani, v zbirki Besede z urednikom Zdravkom Dušo.
Roman je razdeljen na 23 neštetih, a naslovljenih poglavij, pri čemer imata prvo in zadnje poglavje enak naslov in to je tudi naslov celotne knjige. Torej Vrata.
Že začetek pripovedi me je povsem prevzel, morda bo tudi vas, dragi bralci Knjigarnice:
Redko sanjam.. Če pa že, se prestrašena v potu zbudim. Potem se spet uležem, počakam, da se mi srce umiri, in premišljujem o neubranljivi, magični moči noči. Kot otrok ali mlado dekle nisem sanjala ne dobro ne slabo, le starost vali vedno znova in znova proti meni iz naplavin preteklosti trdno zgneteno grozo, ki je tako strašljiva zato, ker je ustvarjena bolj napeto in je bolj tragična od tega, kar bi lahko kadarkoli preživela, saj se mi v resničnosti to, od česar se kriče prebudim, nikoli ni zgodilo.
Moje sanje so do potankosti enake, vračajoča se videnja, sanjam vedno isto. Stojim v veži, spodaj na stopnišču ...
O, kako so me primamile te besede in j a, sem si rekla, tako in podobno sanja veliko ljudi, vsaj med prijateljicami smo se že pomenkovale o teh nenavadnih nočnih filmih, ki se odvijajo v sicer spodobno prespanih nočeh. Seveda pa bi bila bralska motivacija preskromna in bralsko navdušenje tudi, če se konec prvega poglavja ne bi glasil:
..Ta knjiga ni narejena za Boga, ki me pozna do obisti, niti za sence, ki so mi priče in opazujejo moje ure budnosti in sanj, ampak za ljudi. Doslej sem živela pogumno, upam, da bom tako tudi umrla, pogumno in brez laži, toda pod pogojem, da povem: jaz sem ubila Emerenc. Tega ne spremeni niti to, da je nisem hotela pogubiti, ampak rešiti...
Ojej, sem si rekla in se začela prebijati skozi poglavja: Vez, Kristusovi bratje in sestre, Viola, Stiki, Muransko zrcalo, Pospravljanje, Polett, Politika, Nadori - Casabadul, Snemanje, Trenutek, Post, Božično presenečenje, Akcija, Brez rute, Podelitev nagrade, Amnezija, Sutu, Finale, Dediščina, Odveza, Vrata.
Včasih za kakšen roman, ki me je posebej navdušil, rada rečem, da se bere kot poezija. Za roman Vrata ne morem govoriti o poeziji, marveč nekako o »popolni leposlovni samoanalizi«, tako namreč glavna literarna junakinja, ki je pisateljica, prvoosebno pripoveduje o enakovredni sojunakinji z imenom Emerenc. Pravzaprav je hišna pomočnica Emerenc tista, ki domala kroji celotno pripoved. Emerenc je starka, ki v soseski slovi po svoji trmoglavi nenavadnosti in skrivnostnosti ter po izjemnih priporočilih za hišno pomočnico. Vendar si sama, po lastni presoji izbira hiše, oziroma družine, kjer bo svoje delo opravljala in to pod posebnimi pogoji, kamor sodi neopredeljen delovni čas, oziroma ure čiščenja in izvajanja drugih opravil, ki sodijo k delu hišne pomočnice. Zanimivo in nevsakdanje. Roman je v domovini izšel leta 1987, pomišljam kako se pri nas šele zadnja leta dogaja, da je težko najti pomoč na domu. Vsekakor je pisateljičin zorni kot pripovedi zelo zanimiv, saj razgrajuje odnos med dvema enako nenavadnima ženskama, ki bi ju sicer ne dajali v enakovreden položaj. In prav to daje pripovedi poseben čar, ki vleče bralca od strani do strani, od poglavja do poglavja, ko se razvija pričakovanje neke groze sedanjosti, preteklosti, a tudi prihodnosti.
Skratka: izvrstno branje!
Pa sem še pobrskala po vzajemni knjižnični bazi in seveda, nekoč me je ta avtorica - Magda Szabo - že navdušila! Sicer v Mladinskem oddelku nimamo več izvrstnega mladinske-
Magda Szabó VRATA
ga romana Rojstni dan (Prevedla Mira Miladinovic. Ilustriral Božidar Grabnar. Mladinska knjiga: Ljubljana, 1979. Zbirka Odisej, 80. Urednik Ivan Minatti. 318 strani), v Studijskem oddelku vaše najbližje knjižnice pa si ga je še mogoče izposoditi, kakor tudi kratek roman Srna (Prevedel Jože Olaj. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1967. Urednik Vital Klabus. 137 strani).
Pa še to: Magda Szabo je bila doktorica filologije, pisala je drame, eseje, študije, poezijo, spomine in literaturo za otroke in sodi med najbolj prevajane madžarske avtorje ter je dobitnica mnogih literarnih nagrad. Bila je tudi ustanovna članica spletnega digitalnega repozitorija madžarske literature.
Liljana Klemenčič
Promocijsko sporočilo
VEČER LJUDSKE PESMI
VABITA
PRIMOŽ GRAŠIČ IN MITJA FERENC
TRIJE BUTIČNI KONCERTI PO ŠTAJERSKIH GRADOVIH
Ljudska pesem - naša zvesta spremljevalka. Od zibeli do groba. Dediščina rodov. Večina ljudskih ustvarjalcev in ljudskih pevcev je pozabljenih, a naša pesem, največji zaklad, je ostala.
*
\ S!,'

rssrsnu- .vv ■
A *
Pevec, profesor zgodovine in Prifarski muzikant MITJA FERENC in glasbeni produ-cent, pedagog, aranžer, kitarist Big Banda RTVS in številnih evropskih jazz zasedb PRIMOŽ GRAŠIČ prestavljata prav za tovrstne VEČERE LJUDSKE PESMI na novo ustvarjen duet. Le kitara in glas! Ljudska pesem v podobi, kot je doslej še ni bilo.
Slišale se bodo pesmi Goreči ogenj brez plamena, Zelenica,
Dekle in roža (Roža na vrtu zelenem cvete), Ti si urce zamudila, Trpljenje v peklu, Moj očka so djali, Lastovici v slovo (Mrzel veter tebe žene), Ko so fantje pro-
Pridite tudi Vi na koncert -Večer ljudske pesmi in obudite že skoraj pozabljeno!
ti vasi šli, Zagorska (Bom šel na planince), Jaz bi rad rdečih rož, To vince je za rajžo, En starček je živel, Rodovnik vina, Za čašo vinca rujnega in druge.
PRIHAJATA tudi v vaše kraje! KJE IN KDAJ?
1.	ORMOŽ, grajska pristava, sobota, 20. 5., vstopnice TIC ORMOŽ, 15 €
2.	SLOVENSKA BISTRICA, grad, sreda, 24. 5., vstopnice sprejemna pisarna gradu, 15 €
3.	PTUJ, grad, sobota, 27. 5., vstopnice Eventim.si, Pošta, Petrol in na gradu uro pred koncertom, 15 €
Ptuj • Bralna skrinja v Šolskem centru
Zgodba o ljubezni, prijateljstvu in sočutju
V ŠC Ptuj smo svetovni in slovenski dan knjige obeležili z literarnim srečanjem, na katerem smo povezali tri projekte: Bralno skrinjo za dijake in zaposlene, Menjam branje in sanje ter Rastem s knjigo.
Foto: arhiv SC
V goste smo povabili Matejo Gomboc, pisateljico leposlovja za otroke, mladino in odrasle ter prevajalko iz italijanskega jezika.
Je članica DPS in prejemnica več literarnih nagrad, nazadnje leta 2022 desetnice za roman Balada o drevesu, ki je bil tega leta izbran za projekt Rastem s knjigo. Tako so dijaki vseh prvih letnikov to delo bolje spoznali, saj so knjigo ob obisku Potrčeve knjižnice tudi dobili v dar.
Prireditev smo začeli in tudi končali z glasbenim utrinkom, ko je dijak Juš Pipan zaigral na kitari, podobno kot Majk, eden glavnih junakov v romanu, potem pa je gostjo in vse prisotne z izbranimi besedami pozdravila Anja Jesenek
Grašič, ravnateljica Strojne šole.
Dijakinja Gaja Fideršek ja na kratko predstavila gostjo, nato pa jo pozvala, da nam še sama pove kaj o sebi, še posebej pa o omenjenem romanu. Avtorica je spodbudila dijake, da ji zastavijo vprašanja. Tako smo spoznali, da je zelo rada med mladimi, saj je tudi profesorica in avtorica številnih učbenikov, in da so srednješolska leta zelo pomembna, saj mlade zaznamujejo, ko iščejo svoj prostor pod soncem. Težke trenutke (preizkušnje) je treba vzeti kot izziv, iz katerih zrastemo močnejši. Tako glavni junakinji Adi po medvrstniškem nasilju in še posebej fantovem samomoru zraste samozavest. Pogovor je
zajel problematiko prijateljstva, družinskih odnosov, medvrstni-škega nasilja in tudi samomora, ki je še vedno tabu tema.
Nazadnje je pisateljica podelila nagrade dijakom in zaposlenim za osvojeno bralno značko, Gaja pa se je vsem zahvalila za obisk, mentoricam Biserki Kolmačič, Janji Šterbal Vindiš in Jelki Lamut za trud z dijaki, Mateji Gomboc pa s simboličnim darilom dijakov ŠETK.
Vabimo vas k branju knjig, saj velja: »Ko zapreš dobro knjigo, si drugačen, kot si bil, preden si jo odprl. Nekaj v tebi se je premaknilo, spremenilo.« (poslanica DSP ob svetovnem dnevu knjige 2023).
Knjižničarke ŠC Ptuj
petek • 19. maja 2023
Podravje
Štajerski	11
Podravje • Zobozdravstvena služba ob koncih tedna polno zasedena
Vedno več pacientov po pomoč k dežurnemu zobozdravniku
Pred dobrima dvema letoma je v ptujskem zdravstvenem domu začela delovati dežurna zobozdravstvena ambulanta. Njeno delovanje financira 19 občin Spodnjega Podravja. Statistični podatki o obisku kažejo, daje bila vzpostavitev smiselna in potrebna. V lanskem letuje pomoč dežurnega zobozdravnika poiskalo več kot 1.200 pacientov.
Vrsto let so trajala prizadevanja, da bi tudi na Ptuju delovala dežurna zobozdravstvena ambulanta. Čeprav so pred vzpostavitvijo (predvsem posamezni zobozdravniki) izrazili pomisleke o smisle-nosti, češ da je Maribor dovolj blizu, je danes jasno, da niso bili utemeljeni. Vodstvo Zdravstvenega doma Ptuj na čelu z direktorico Metko Petek Uhan je imelo največ težav z vzpostavitvijo sistema dela in financiranjem. Vendarle jim je uspelo urediti tudi to in zagotoviti kader ter sredstva. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in država pri tem nista pokazala pripravljenosti pomagati, zato so občinske mošnjičke odprli župani Spodnjega Podravja. Financiranje te dejavnosti zadnji dve leti v celoti zagotavlja 19 občin, ki so lani skupaj prispevale dobrih 47.000 evrov.
Kadrovske težave tudi na področjo zobozdravstva
Kar se tiče področja zobozdravstva nasploh, ne le na Ptuju, pač pa veliko širše, se srečujejo s kadrovskimi težavami. Primanjkuje tako zobozdravnikov kot zobozdravnikov specialistov, kakor tudi srednjih in diplomiranih medicinskih sester. »V lanskem letu smo imeli kar tri zobozdravnice na porodniškem dopustu. Uspeli smo pridobiti zobozdravnico za
Vzpostavitev dežurne zobozdravstvene ambulante je bila smiselna poteza.
nadomeščanje porodniškega dopusta v zobni ambulanti Hajdina, ostali dve ambulanti smo nadomeščali večinoma sami, po pogodbi sta nam enkrat tedensko pomagali
še dve zobozdravnici, ena iz Maribora in druga iz ZD Lenart,« so pojasnili v ptujskem ZD.
Zadovoljni so, da so konec lanskega leta pridobili specialista
Delajo ob koncih tedna in praznikih
Zobozdravstvena dežurna služba deluje ob sobotah, nedeljah in praznikih, med 8. in 12.uro. Vodja zobozdravstva v ZD Ptuj Tatjana Tantegel ocenjuje, daje delo v lanskem letu potekalo tekoče: »Zelo dobro je bilo tudi sodelovanje z zasebniki koncesionarji, ki so se redno vključevali v dežurno službo, vključevala sta se tudi dva zobozdravnika iz ZD Ormož. Nujno zobozdravstveno pomoč je v letu 2022 poiskalo kar 1.264 pacientov.« To je več kot leto poprej, ko so zabeležili 711 pacientov in skupaj 833 obiskov.
oralne kirurgije ter specializantko s področja zobne in čeljustne orto-pedije (ortodontije). Na področju ortodontije imajo zdaj na specializaciji dve zobozdravnici, na področju dejavnosti parodontologije pa se jim bo ena pridružila konec leta. »Kljub številnim kadrovskim težavam, porodniške, dolgotrajne bolniške odsotnosti, nekateri odhodi zlasti srednjih medicinskih sester ipd., smo uspešno realizirali skoraj vse zobozdravstvene programe. Zahvala gre vsem zdravstvenim delavcem, ki so pomagali reševati kadrovsko stisko in so se vključevali v delo tudi izven rednih delovnih obveznosti,« še pravijo v ptujskem ZD.
Dženana Kmetec
Ormož • Pozitivno poslovanje zdravstvenega doma
Leto zaključili z 200.000 evri dobička
Ormoški zdravstveni dom je lansko leto, ki ga je še precej zaznamovala epidemija covid-19, zaključil s pozitivnim rezultatom, z okoli 200.000 evrov dobička, kar je sicer malce manj kot leto poprej.
V obdobju od januarja do decembra je zdravstveni dom zabeležil 8,74 milijona evrov prihodkov in na drugi strani 8,54 milijona evrov odhodkov, kar pomeni, da so ustvarili okoli 206.000 evrov presežka (brez odbitega davka). To je sicer za približno četrtino manj kot leto poprej. Takrat je presežek znašal dobrih 278.000 evrov. Razlog za zmanjšanje poslovnega izida je poleg nenadnega višanja cen ter indeksa rasti cen življenjskih stroškov tudi izplačilo višjih plač zaposlenim v zdravstvu ter znižanje pridobivanja dodatnih sredstev iz naslova cepljenja proti covidu in izvajanja množičnega testiranja s hitrimi testi, so pojasnili v letnem poročilu. »Z višino presežka smo zadovoljni in hvaležni, da skupaj z našimi zaposlenimi ustvarjamo stabilno okolje, v katerem lahko zagotavljamo tudi razne investicije. Trenutno se zaključujejo dela ureditve okolice ZD Ormož, prav tako pa se pripravljamo na adaptacijo in preureditev prepotrebnih prostorov za potrebe Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) v prostorih na Ptujski cesti 25d.
Predviden začetek del je v juniju,« je dejal v. d. direktorja Aljaž Čibej in dodal, da bodo presežek namenili za nakup opreme.
Za stroške dela več kot pet milijonov evrov
Približno toliko, kolikor je znašal dobiček, je zdravstveni dom prejel iz državnega proračuna za cepljenja proti covidu in gripi ter za odvzeme brisov HAGT in PCR (211.230 evrov).
Za stroške dela je šlo slabih 5,2 milijona evrov, od tega za plače in nadomestila plač nekaj manj kot 4 milijone evrov. Zaposlenim so sicer v času epidemije izplačali različne dodatke v višini okoli 7.500 evrov, ki so jih prejeli od države.
Na ultrazvok srca je treba čakati 147 dni
Pri analizi čakalnih dob ugotavljajo, da so se te skrajšale na področju specialističnih ambulant (pnevmologija in okulistična ambulanta). Po podatkih portala čakalne dobe.si je sicer na prvi okulistični pregled pod stopnjo
V ZD Ormož, ki je v začetku meseca dobil novega v. d. direktorja, so zadovoljni z lanskoletnim poslovanjem.
redno treba čakati kar 165 dni, kar pomeni, da bi lahko prišli na vrsto šele v prvi polovici oktobra. Medtem ko so v ultrazvočnih specialističnih ambulantah (UZ trebuha in UZ srca) čakalne dobe okvirno iste kot v prejšnjem letu. Na ultrazvok trebuha je treba čakati 50 dni, srca pa kar 147 dni, kar pomeni, da bi na prvi možen pregled lahko prišli šele konec septembra. Govorimo o čakalnih dobah pod stopnjo redno, objavljeni podatki o dobah so sicer okvirni. Občutno pa so se čakalne dobe skrajšale na področju fizio-
terapevtskih obravnav na račun širitve pri Svetem Tomažu.
Kljub temu da so se lani kadrovsko okrepili (med drugim so zaposlili zdravnika specialista s področja razvojne pediatrije in zdravnika specialista družinske medicine, pridobili specializantko ginekologije in porodništva), se še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra, predvsem nadomestnih nosilcev na področju pediatrije, psihiatrije, klinične psihologije ... Vseh zaposlenih je sicer 140.
Monika Horvat
Foto: MH
Hajdina • Zakaj bariera ob kanalu
V izogib odlaganja odpadkov -
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so preko mostu v Slovenji vasi, ob kartodromu, omejile dostop do kanala in površine ob njem. Med domačini so se pojavila ugibanja, zakaj so to naredili in čemu bo ograjeni prostor služil.
Foto: CG
DEM so omejile dostop do površine ob mostu v Slovenji vasi, ki je v bližini kartodroma.
V DEM so pojasnili, da so lastniki prostora, z bariero pa so omejili dostop vozil in odlaganje odpadkov. „Namen pregrade je preprečevati vozilom dostop na površino in posledično nedovoljeno odlaganje odpadkov, ki so se v zadnjem obdobju pogosteje pojavljali na navedeni površini. Tako izkoriščamo priložnost in ponovno apeliramo na občane, da svoje odpadke odvažajo na za to organizirana odlagališča in jih ne puščajo v naravi, kamor ne sodijo; niti iz estetskega niti iz oko-ljevarstvenega vidika."
Dejstvo je, da so krajani na omenjeni površini res odlagali odpad, v glavnem zeleni odrez, travo in druge podobne odpadke. Prostor je bil priročen tudi za dostop do kanala, kjer so ob poletnih mesecih na spustu za čolne s cisternami iz Drave črpali vodo za zalivanje. Zaradi postavljene prepreke tudi to od zdaj več ne bo mogoče.
MZ
Sp. Podravje • V šolah za preprečevanje nasilja
Vsaka oblika nasilja je nesprejemljiva
Tudi osnovne in srednje šole Spodnjega Podravja so minuli petek namenile kulturi nenasilja in strpnosti. Učitelji so se z učenci in dijaki pogovarjali o sprejemljivih načinih obnašanja, možnostih reševanja medsebojnih konfliktov in sovrstniški pomoči. Pa tudi o tem, kako skupaj prepoznati stiske, ki se pojavljajo med učenci in dijaki.
Foto: CG
V osnovnih šolah mlade usmerjajo k sprejemljivim oblikam reševanja konjliktov.
Na pobudo predsednika vlade so v šolskem prostoru posvetili dan kulturi nenasilja in strpnosti. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v okrožnici med drugim določilo, da naj bi se v vseh šolah z učenci pogovorili o dogodkih, kot se je zgodil v Srbiji. Številni ravnatelji in ravnateljice so poudarili, da niso čakali na okrožnico, saj tovrstnim temam vsak dan posvečajo veliko pozornosti, učence in učenke pa skušajo opremiti z znanjem, kako nasilje preprečevati oz. se odzvati v takih situacijah. Na večini šol so tako organizirali različne aktivnosti s ciljem ničelne tolerance do nasilja, predvsem v obliki pogovorov in delavnic. Pri tem so imeli na razpolago tudi gradivo, ki so ga nekaj dni prej prejeli od resornega ministrstva.
Na ptujskih osnovnih šolah so v teh dneh še dodatno okrepili sodelovanje s policisti, ki so večkrat prisotni na razrednih urah. V začetku junija pa organizirajo predavanje dr. Sebastjana Kristoviča na temo Vzgojni in psihološki vidiki agresivnega vedenja otrok. »Učitelji imajo že od prvega incidenta v Celju navodilo, da se z učenci veliko pogovarjajo in vrednotijo dogodke ter jih usmerjajo k sprejemljivim oblikam reševanja konfliktov. Žal pa bomo brez sprememb zakonodaje in brez pomoči staršev in njihovega razumevanja problematike mnogo manj uspešni,« je poudarila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj.
Teden brez pametnih telefonov
Na OŠ Hajdina so dan kulture nenasilja in strpnosti obeležili minuli ponedeljek. Na temo prijateljstva in strpnosti so pripravili kulturni program, nato so lahko vsi učenci prisluhnili še posebni radijski oddaji. Po razredih pa so potekale še vzgojno-izobraževalne delavnice. V tem tednu so izvedli tudi prav posebno akcijo, in sicer Teden brez telefonov - od pametnih telefonov k pametnim odnosom, katere namen je zmanjšati vpliv tehnologije in stresa ter izboljšanje medosebnih odnosov. Brez svojega telefona v tem času pa ne bodo samo učenci, ampak tudi učitelji. Namesto telefonov bodo učence zaposlili z raznimi družabnimi igrami in drugimi zanimivimi vsebinami.
Estera Korošec
12 Štajerski
Kronika
petek • 19. maja 2023
Podravje • Letos slabši vznik bučnic
Seme bučnic pod lupo preiskav
Nenehne padavine in nizke majske temperature povzročajo slabši vznik bučnic, dodatno pa pridelovalce buč skrbi še kakovost semen. »Kaljivost je slabša, ne moremo pa ugotoviti, kaj je razlog. Ne upam si ničesar trditi,« je dejal Ivan Brod-njak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Toda vse glasnejše so govorice, daje srž problema v kakovosti semena.
Foto: Mojca Vtič
Optimalni čas setue buč je od 25. aprila do 15. maja. Za začetno rast je potrebna temperatura zraka od 12 do 15 °C in temperatura tal od 10 do 12 °C.
»Slišim, da naj bi bile problematične določene serije, kjer naj bi bila kaljivost le 20-odstotna,« je dejal pridelovalec buč Franc Planinšek iz kraja Pleterje, ki je letos sejal bučnice na štirih hektarjih površin. Tudi na družbenem omrežju Facebook so zaokrožile tovrstne informacije, kmetje pa so prst krivde usmerili v hibrid rustikal podjetja Agrosaat.
Težave pri hibridu rustikal
»Seznanjeni smo s težavami pri vzniku bučnic. Problem se je pojavil pri hibridu rustikal, in sicer generalno na vseh partijah. Enake težave z navedenim hibridom so tudi v Avstriji,« so odgovorili iz podjetja. Dodatno so pojasnili, da je dobavitelj bučnic matično podjetje RWA Avstrija. »Seme je bilo certificirano in v postopku potrjevanja, kjer ni bilo zaznanega odstopanja od zahtev zakona o semenih in pravilnikih, ki zadevajo seme oljnic.«
Foto: pexels
Vse glasnejše so govorice, da je srž problema v kakovosti semena.
O vračilu že kupljenega semena pa odgovarjajo: »Glede reševanja reklamacij čakamo navodila dobavitelja, ki je odgovoren za seme, ki ga je dal na trg. Takoj ko bo znan vzrok, bomo sporočili, kako naprej. Za zdaj velja, da je seme ustrezne kakovosti in je treba preučiti druge dejavnike, ki so vplivali na vznik.«
Čakajo na izsledke avstrijske preiskave
Dodali pa so, da v Avstriji njihov kmetijski inštitut, kmetijska zbornica in semenarji že vodijo preiskavo in da bodo rezultati znani v kratkem. »Na žalost je to vse, kar vemo ta trenutek o tej zadevi.«
Lani so slovenski kmetje obdelovali 176.378 hektarjev njiv, od tega je bilo oljnicam namenjenih 9.739 hektarjev oz. za okoli en odstotek manj površin kot leto prej. Največji upad površine med oljnicami so na statističnem uradu zaznali ravno pri bučah za olje, in sicer kar za 17 %, tako so lani uspevale na 3.714 hektarjih. Med večje pridelovalce oljnih buč na širšem območju Podravja zagotovo sodi tudi Jeruzalem Ormož SAT. Letos bodo sejali bučnice na okrog 40 hektarjih. »Pogoji so, zemlja je ogreta, vlage je dovolj, sejali pa še nismo, saj se nam je setev sončnic in koruze zamaknila. Tako da upamo, da bo vznik dober, kajti časovno smo že malce pozni.« Na 10 hektarjih bodo buče rastle Borisu Svenšku: »Kakšen je vznik, sedaj težko rečem, saj sem jih nedavno šele posadil, kajti prej nisem mogel zaradi moče.«
Mojca Vtič
Slovenija, Ormož • Šole imajo premalo moči, pri razreševanju nasilja ostanejo same
Nasilnega otroka ne morejo izključiti iz osnovne šole
»Obstaja velika možnost, da se tragičen primer v Srbiji v prihodnje zgodi tudi na kateri od slovenskih šol. Praktično ni velike razlike med dogodki, kjer prihaja do fizičnega nasilja ali nasilja v šoli z orožjem, kajti v obeh primerih gre v ozadju za veliko jeze nasilneža. V zadnjem času se tudi na naših šolah dogajajo nasilja s predmeti, kot so noži, kladivo... Edina sreča je, da nimamo toliko orožja, kot ga imajo v državah bivše Jugoslavije. Sicer pa - človek je zelo kompleksno bitje... V bistvu pa gre za rezultat celotnega sistema, sodobne tehnologije, predvsem pa vzgoje ter nemoči institucij, ko pride zadeva tako daleč, da otrok postane nevaren za okolico,«jejasen ravnatelj največje ormoške osnovne šole Aleksander Šterman.
Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman meni, da je sedanja ureditev glede razreševanja nasilja v šoli popolnoma neustrezna in neučinkovita.
Foto: MH
Medtem ko smo še pred leti tragične dogodke o strelskih pohodih po šolah v ZDA spremljali le po televiziji, so sedaj tako rekoč pred hišnim pragom. Svet je pretresel tragičen dogodek v Srbiji. Mediji so v zadnjem času poročali tudi o nekaterih incidentih na slovenskih šolah. V začetku leta je na eni izmed slovenskih šol učenec napadel drugega učenca s kladivom. Pred kratkim je po družbenih omrežjih zaokrožil primer medvrstniškega nasilja v Celju. Nasilje v šolah sicer ni redek pojav in nas spremlja od samega začetka. Z njim se srečujejo na vseh šolah. Toda kaj lahko naredijo starši, učenci in učitelji, ko se srečajo z nasilnim učencem? Če otroka ne znajo ali ne zmorejo ustaviti sedaj, kako ga bodo, ko bo odrasel človek?
Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman meni, da se vse začne doma. Z vzgojo. Otrokom je treba nuditi varnost in toplino, hkrati pa jim jasno določiti meje in jih tudi upoštevati: »Šola je prostor, kjer se zgodijo posledice vzgoje v primarnem družinskem okolju. Osebnostne lastnosti se v veliki meri izoblikujejo do 6. leta starosti, kar pomeni, da otrok, z njimi vstopi v šolski prostor. Šola sicer deloma tudi vzgaja, ampak predvsem socializira in uči. In če otrok ni deležen primernih vzgojnih prijemov, odstopa v svojem vedenju od sovrstnikov. Pogosto se pri takšnem otroku pojavljajo vedenjske težave, lahko je tudi nasilen ali pa postane žrtev nasilja. Tega sicer ni možno posploševati, toda velikokrat so nasilneži otroci, ki so tudi sami deležni različnih oblik nasilja ali zlorab.«
Šole nemočne
Toda v primeru nasilnih dejanj v šoli trčijo ob zid - nemoč sistema. Kot opozarja Šterman, v hujših primerih nasilja šola kot institucija nima pravih vzvodov, da bi lahko nudila ustrezno takojšnjo pomoč nasilnežu, kajti tisti, ki izvaja nasilje, običajno sporoča stisko, ter na drugi strani ostalim učenem zagotovila varno šolsko okolje, na način, da bi takšnega otroka vsaj
začasno lahko odstranila iz šolskega okolja. Včasih se zgodi, da se zadeva ustavi že na prvi stopnici - pri starših. »V šolah nedvomno delamo vse v dobro otroka. Tam, kjer starši dovolijo, da jim šola pomaga, je bistveno večja možnost, da bo takšen otrok nekoč zdrav in funkcionalen človek, kakršnega si najbrž želi vsak starš. Toda v primerih, kjer starši ne vidijo svoje ključne vloge pri vzgoji otroka in imajo občutek, da šola s postavljanjem meja naredi dovolj, trčimo ob zid. V takih primerih so malo verjetne pozitivne spremembe vedenja takšnega otroka ... «
Prešolanje je mogoče samo ob soglasju druge šole ali odločbi sodišča
Kot je sicer pojasnil, lahko šola otroku izda vzgojni opomin - kar tri tovrstne opomine. Vendar se po tretjem izdanem opominu zadeva pravzaprav konča. Teoretično bi lahko šola ob soglasju ali na zahtevo staršev vključila učenca v drugo šolo, če bi seveda druga šola s tem soglašala, toda te soglasja pravilo-
ma ne dajo. »Šola dejansko nima pravega vzvoda, da bi učenca, ki je nevaren za okolico, razen če pride do nekega hudega kazenskega prekrška, ki ga preganja policija in sodišče, odstranila iz šolskega okolja in ga predala ustreznim institucijam oz. namestila v ustrezen zavod, kjer bi mu strokovnjaki nudili potrebno pomoč. Da so takšni otroci deležni pri strokovnjakih po uro pomoči na mesec ali celo na tri mesece, je daleč premalo. Tudi vzgojni zavodi so polni, poleg tega pa je zelo težko doseči vključitev otroka v vzgojni zavod, če ni šlo za večkrat ponovljeno kazensko dejanje ... Potem pa je še težava pri drugih strokovnih službah, na katere se obrnemo, na primer center za socialno delo, kar pa se je do sedaj le v redkih primerih izkazalo kot učinkovito. Po navadi tako šola ob tovrstnih težavah ostane sama, brez podpore,« je nadaljeval Šter-man in poudaril, da bi bilo treba šoli dati več vzgojno izvršnih pooblastil, na drugi strani pa izpeljati korenite spremembe in oblikovati celoten sistem z ustreznimi strokovnjaki, ki bi primerno poskrbel
za takšnega otroka in mu nudil pomoč ter ga, če domače okolje ni zdravo, od tam tudi odstranil oz. bi v družino posegali tudi družinski terapevti. Ker se vse začne doma, v družini, pa bi po njegovem bilo nujno vzpostaviti tudi šolo za vzgojo otrok.
Učenca želeli namestiti v vzgojni zavod, a po treh mesecih še brez odločitve
Letos so na njihovi šoli obravnavali primer, ko so učencu zaradi ponavljanja nasilnih dejanj odredili pouk na daljavo. Nato so sklicali timski sestanek s pristojnimi službami (med drugim s Policijo, Centrom za socialno delo Maribor) ter skupaj podali predlog, da učenca nujno namestijo v ustrezni vzgojni zavod in mu omogočijo ustrezno obravnavo. Toda po treh mesecih otrok še vedno ni nameščen v ustrezen vzgojni zavod. »Prav bi bilo, da na nivoju države sistemsko uredimo celostno obravnavo otrok s ponavljajočimi se vedenjskimi težavami.«
Monika Horvat
vC?4
* T


o

o
o
Rojstva: Nina Laura, Mala vas 1c, Gorišnica - deklica Emili; Lea Florjanič Hace - deček Jaka; Maruša Mikeln - deček Lev; Petra Miklašič - deklica Pina; Livija Cvetko - deklica Elena; Monika Krajnc - deček Lovro; Benjamina Čeh - deklica Loti; Urška Kosi - deklica Eva; Branka Ferk - deklica Ema; Sara Bukovec - deklica Mija.

_S2_ '_
C?
C3
o
C

o
> O;
i-;; c?


'ro w

_
Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen.
Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo povečini šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno, pihal bo vzhodni veter. V notranjosti bodo predvsem popoldne in zvečer možne posamezne krajevne plohe. Jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 15 do 18, na Primorskem do 23 °C. OBETI: V soboto bo spremenljivo oblačno, verjetnost za krajevne padavine se bo povečala.
Napoved za Podravje
Nedelja 21,5.
Ponedeljek 22.5.
Ü
jasno
Vir: ARSO
Plavanje
»Za prihodnost ptujskega plavanja ni bojazni«
Stran 14
Namizni tenis
Cirkovčani potrdili napredovanje v 2. ligo
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 2. SNL
tednik
Atletika
Rajher in Pučkova do novih zmag, lep ekipni uspeh
Stran 16
Strelstvo
Urška Kuharič najboljša Slovenka v Bakuju
Stran 15
{Poifuíajh nal na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Realnost so dodatne kvalifikacije
Nogometaši Aluminija so prvi spomladanski poraz doživeli v najbolj neugodnem trenutku, ko so že nadoknadili ves zaostanek za Rogaško iz jesenskega dela in jo celo prehiteli. Trak na ciljni črti je bil tako rekoč na dosegu roke, a jim ga je ajdovska burja znova odnesla nekaj korakov vstran ... Po domačem porazu s Pri-morjem (0:1) in zmagi Rogaške proti Krki (1:0) je sedaj znova v prednosti ekipa iz Rogaške Slatine (Rogaška 65, Aluminij 63 točk).
Teorija pred zadnjim krogom še dopušča možnost obrata, a gre za zelo malo verjetno različico: Aluminij mora zmagati v Novem mestu proti Krki (3. mesto), Rogaška pa mora istočasno izgubiti proti odpisanemu Krškemu (15. mesto). V vseh drugih primerih bodo neposredno v 1. ligo napredovali črno-beli .
„Dokler je še kanček teoretičnih možnosti, bomo verjeli in upadli na ugoden razplet. Ni več vse odvisno od nas, a moramo v vsakem primeru opraviti svoje, premagati Krko. To bo naš edini cilj na tekmi zadnjega kroga na novomeškem Portovaldu," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik.
2. SNL, 30. KROG: Krka - Aluminij (v petek ob 16.30), Beltinci Klima Tratnjek - Kety Emmi&Impol Bistrica (v soboto ob 17.00) .
Glede na igralsko kakovost ekipe je to seveda izvedljivo, a bo zanimivo videti, kako se bodo po porazu s Primorjem šumarji pobrali v psihološkem smislu. V najboljšem primeru še lahko upajo na neposredni preboj v 1. ligi, v najslabšem primeru pa bo tekma dobra priprava na dodatne kvalifikacije z devetouvrščenim klubom 1. lige. Ali bo to Gorica ali Tabor Sežana, bo znano po petkovem medsebojnem dvoboju omenjenih ekip v Novi Gorici (Tabor pred neposrednim izpadom iz 1. lige lahko reši samo zmaga).
Najverjetnejši razplet: za zadnje prosto mesto v 1. ligi v naslednji sezoni se bosta v dodatnih kvalifikacijah merila Gorica in Aluminij.
M
Nogometaši Aluminija se morajo po porazu s Primorjem sedaj obrniti proti tekmi s Krko.
Atletika • Na Ptuju velik mednarodni miting
Torek bo na Ptuju v znamenju vrhunske atletike
Atletski klub Ptuj je v Sloveniji znan kot eden najboljših organizatorjev atletskih tekmovanj, na Mestnem stadionu so bile izvedene že številne tekme v različnih starostnih kategorijah. Eden največjih zalogajev čaka AK Ptuj v torek, ko bodo izvedli Mednarodni atletski miting Ptuj 2023 in 3. memorial Roberta Preloga v teku na 3000 metrov. Miting bo že tretjič zapored izveden znotraj slovenske serije tekmovanj Mednarodna atletska liga (MAL) in je letos povišan v E-rang tekmovanj svetovne atletske zveze. Na Ptuju je pričakovati okrog 500 atletov in atletinj.
„Že s tem, da smo prišli na listo mitingov Mednarodne atletske zveze, smo naredili lep korak naprej. To se lepo vidi po številu prijav atletov iz tujine, ki jih je letos precej več kot lani. Ob tem se naš miting časovno zelo lepo dopolnjuje z mitingom v Slovenski Bistrici (v soboto, 27. 5., op. a.), ki je še višjega ranga in ima višje finančne vložke. Tako bodo nekateri tuji atleti bivanje v Sloveniji podaljšali na pet dni, kar prav tako
ni zanemarljivo, med obema nastopoma pa bodo imeli tudi pravšnje število dni premora za regeneracijo - prav zaradi tega smo naš miting s srede prestavili na torek," je povedal Dejan Dokl, predsednik AK Ptuj.
V nadaljevanju se je obrnil na nastope domačih tekmovalcev: „Se-veda so k prepoznavnosti našega tekmovanja pripomogli tudi uspehi Kristjana Čeha, za katerega trdno verjamem, da je tudi na Ptuju sposoben doseči odličen rezultat. Nedvomno je Kristjan magnet za ostale
metalce diska, saj številni nimajo možnost nastopiti ob njem na največjih svetovnih tekmovanjih, tukaj pa bodo to možnost imeli. Ob tem pa so tukaj še številni drugi mlajši člani AK Ptuj, od Aneja Čurina Pra-potnika, Veronike Domjan, Andraža Rajherja, Maje Bedrač ..., za katere je nastop na 'domačem dvorišču' odlična priložnost za dobre dosežke in nadaljevanje vzpenjajočega trenda. Glede na vse trdno verjamem, da bo v torek na Ptuju pravi atletski praznik."
Discipline mitinga:
MOŠKI (M): 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 3000 m (memorial), daljina, kopje, disk, kladivo, krogla, palica;
ŽENSKE (W): 100 m ovire, 100 m, 200 m, 400 m, 1500 m, 3000 m zapreke, daljina, disk, kladivo, krogla, palica;
PIONIRJI IN PIONIRKE U12, U14 in U16: 60 m, 200 m;
MLAJŠI MLADINCI (U18): kopje, kladivo, krogla;
MLAJŠE MLADINKE (U18): 100 m ovire., krogla, kladivo.
V memorialni disciplini Prelogo-vega memoriala v teku na 3000 m moški so organizatorji pripravili denarni sklad (1. mesto 300 evrov, 2. 200 evrov, 3. 150 evrov, 4. 100 evrov, 5. 50 evrov).
JM
Nogomet • Nagrade SPINS
Najboljša odhajajoči
trener in odhajajoči napadalec
Foto: Črtomir Goznik
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (Spins) je v Ljubljani podelil nagrade najboljšim za sezono 2022/23. V moški konkurenci si je naslov najboljšega prislužil Žan Vipotnik. Med dekleti je zmagala Ana Milovič iz Olimpije, trener sezone pa je postal strateg državnega in pokalnega prvaka Olimpije Albert Riera.
Vipotnik, ki je trenutno prvi strelec v Prvi ligi Telemach z 20 goli, je v glasovanju prehitel Olimpijina aduta Timija Maxa Elšnika in Maria Kvesiča. „Iskreno sem presenečen, bila je huda konkurenca. Hvala vsem, ki so glasovali, hvala soigralcem, vsem v klubu, družini, brez njih mi to ne bi uspelo. Ena tekma pa je še do konca sezone, gremo v nove zmage," je dejal Vipotnik, ki je bil tudi najboljši mladi igralec sezone.
Vipotnik pa bo bržčas tako kot Riera kmalu zapustil Slovenijo. Ma-riborov napadalec o prihodnosti ni želel govoriti, zato pa je Riera, ki je z Olimpijo osvojil vse, kar se osvojiti da. Na slavnostnem dogodku je poudaril, da je njegove zgodbe pri ze-leno-belih konec. Zahvalil se je vsem za priložnost in lepe trenutke. „Ni
pa slabo," je to, da je osvojil prvenstvo, pokal in še naziv trenerja leta, pokomentiral Riera, ki je v glasovanju premagal Oliverja Bogatinova iz Radomelj ter Damirja Krznarja iz Maribora.
V ekipi leta so vratar Olimpije Matevž Vidovšek, branilci Max Watson, Gregor Sikošek (oba Maribor), Marcel Ratnik in Borde Crnomarkovič (oba Olimpija), vezisti Svit Sešlar, Mario Kvesič in Timi Max Elšnik (vsi Olimpija) ter napadalci Žan Vipotnik (Maribor), Mirlind Daku (Mura) in Charles Ikwuemesi (Celje).
Ana Milovič je med dekleti slavila v konkurenci soigralke Sare Makovec in igralke Mure None Kaje Korošec.
Pri glasovanju so tako kot vsako leto sodelovale članice in člani sindikata Spins, torej nogometašice in nogometaši iz prve lige. Prav tako je pri glasovanju sodelovala Zveza nogometnih trenerjev Slovenije, preko katere je v glasovanje vključenih več kot 800 trenerjev, svoj glas so prispevali tudi novinarji športnih redakcij iz 13 medijskih hiš v Sloveniji ter navijači.
sta
Foto: Črtomir Goznik
Albert Riera je prvič prišel v Slovenijo poleti leta 2015, takrat je postal igralec prvoligaša Zavrča. V Halozah je ostal pol leta, nato je drugo polovico sezone odigral v dresu Kopra, čemur je sledila igralska upokojitev. Pred letošnjo sezono je prišel v Slovenijo kot trener, kot debitant na mestu glavnega trenerja je z Olimpijo osvojil obe domači lovoriki.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 19. maja 2023
Plavanje • Pokal Terme Ptuj 2023
»Za prihodnost ptujskega plavanja ni bojazni«
V soboto, 13. maja, je na Ptuju v organizaciji Plavalnega kluba Terme Ptuj potekalo tradicionalno plavalno tekmovanje Razvojni pokal Slovenije Pokal Terme Ptuj 2023. Nastopilo je blizu 400 plavalcev iz 18 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije.
Tekmovanje je potekalo v dveh delih, dopoldne so se med seboj merili dečki in deklice, popoldne pa mlajši dečki in mlajše deklice ter cicibani in cicibanke.
Iz domačega PK Terme Ptuj so v skupini najmlajših plavalcev nastopali Lana Črepinko, Maja Klemenčič, Zarja in Iza Hribernik, Primož Zem-Ijarič, Maša Topolič, Ema Sagadin in Alina Ferčec - vsi so plavali na 50-metrskih razdaljah.
Med dečki in deklicami je barve domačega kluba zastopalo 14 plavalk in plavalcev: Timotej Mlakar, Niki Simončič, Julija Kotar, Nuša Ar-nuš, Laura Božičko, Zala Črepinko, Sara Maček, Evita Perko, Brina Ros, Katarina Strelec, Karmen Jug, Sara Ljubec, Ivana Majcen in Zala Topolič.
V popoldanskem programu je za PK Terme Ptuj nastopalo 16 plavalk in plavalcev: Pia Šlamberger, Zala Čuš, Zoja Ljubec, Mia Ferčec, Klara Božičko, Eva Črepinko, Meta Horvat, Rebeka Pečnik, Marija in Eva Majcen, Brina Korošec, Teodor Murko, Tibor Žnidarič, Leon Zver ter Andraž in Gašper Korošec.
Četverica izmed njih je odplavala norme za nastop na državnem prvenstvu:
-	Rebeka Pečnik - 200 m prsno
-	Marija Majcen - 50 m prsno
-	Brina Korošec - 50 m prsno
-	Gašper Korošec - 50 m prsno
Franjo Rozman, predsednik PK
Terme Ptuj: „Zelo smo veseli, da je to tekmovanje, ki smo ga prvič organizirali pred 19 leti, prišlo do današnje oblike in da je stalnica koledarja mednarodnih tekmovanj Plavalne zveze Slovenije. Zanimivo je, da nekateri klubi prihajajo na Ptuj od samega začetka - med njimi tudi nemški Burghausen in hrvaški Čakovec. Datum mitinga je
Namizni tenis • 3. SNTL (m), končnica
Cirkovčani potrdili napredovanje v 2. ligo
Z dvema zmagama v finalu končnice 3. lige so si namiznoteniški igralci Cirkovc zagotovili naslov prvaka in posledično napredovanje v višjo, 2. ligo. Tako so na najboljši način kronali uspešno sezono.
Cirkovce - Savinja III 6:4
Koban - Zavasnik 3:0, Koren -Fatur 3:0, Slodej - Srebočan Čebela 3:0, Koren - Zavasnik 3:1, Koban
-	Srebočan Čebela 0:3, Plajnšek -
Turnšek Kovač 3:0, Koren/Plajnšek
-	Zavasnik/Srebočan Čebela 1:3, Koren - Srebočan Čebela 1:3, Plajn-šek - Zavasnik 1:3, Koban - Turnšek Kovač 3:0
Že v prvi finalni tekmi v Lučah so bili Cirkovčani boljši tekmec od mlade domače zasedbe (zanjo igrajo igralci, stari od 12 do 15 let) in so zmagali z izidom 2:6. Zelo odločno so odprli tudi drugi dvoboj, tokrat v domači dvorani, kjer se je zbralo lepo število navijačev. Že po treh odigranih partijah je bilo 3:0 za domačine in tekma je bila s tem odločena.
Kolesarstvo • VN Idrije 2023
Ptujčani med najboljšimi
Minuli konec tedna so kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj nastopali na mednarodni etapni dirki za VN Idrije. V številčnih kon-kurencah so se odlično borili na vseh treh etapah, ki jih je zaznamovalo tudi slabo vreme. V vseh kategorijah so se vse dni borili za sam vrh.
„Na koncu je to uspelo Aneju Resmanu, Kaji Adam in Živi Bohak, postali so zmagovalci v svojih kategorijah in so domov odnesli srebrno oz. čipkasto majico. Na stopničke so se na koncu povzpeli še Vivi Oblak, Gal Hrastnik in David Adam. Žal pa ni uspelo Maju Bohaku, ki je junaško do zadnjega napadal skupno zmago, a ga je pri tem najprej ustavila predrta zračnica, nato pa še nesrečen padec. Med prvo deseterico se je uvrstilo še več naših kolesarjev, kar je samo potrdilo dobrega ekipnega nastopanja v Idriji," je povedal Boštjan Lampret iz KK Perutnina Ptuj.
Razvojni pokal Slovenije Pokal Terme Ptuj, najboljši v seštevku točk treh disciplin:
-	absolutno, dečki: Matej Bracko (GPK Medžimurje)
-	absolutno, deklice: Minea Beše-vic (PK Ilirija)
-	cicibanke: Klara Jelenc (PK Radovljica)
-	cicibani: Anže Kos (PK Ravne na Koroškem)
zelo dobro izbran, saj gre za čas, ko ni na razpolago veliko podobnih tekmovanj na prostem, zato se ga klubi radi udeležujejo. Na drugi strani smo žal odvisni od vremena, tudi letošnjemu spremenljivemu vremenu smo se poskušali prilagoditi z velikim številom šotorov, tako da so bili vsi tekmovalci in sodniki ob nekaj dežnih kapljah na suhem. Veseli nas, da so tekmovalci, spremljevalci in navijači vztrajali do konca tekmovanja in bučno spodbujali nastopajoče. Že sedaj
Člani PK Terme Ptuj, mlajša in starejša skupina
se veselim mitinga naslednje leto, ko bo 20. obletnica začetka tekmovanj na Ptuju.
Zelo sem ponosen, da imamo na Ptuju številčen plavalni podmladek, samo v mlajših starostnih kategorijah smo imeli tokrat iz našega kluba 35 nastopajočih, podobno je bilo tudi v drugem ptujskem plavalnem kolektivu PA Kurent. Če bi lahko nastopili še starejši, bi bilo samo iz Ptuja več kot 100 plavalcev, tako da za prihodnost ptujskega plavalnega športa ni bojazni."
Jože Mohorič
3. liga, končnica:
polfinale: Cirkovce - Vrhnika 6:0, Vrhnika - Cirkovce 0:6, B2 Bendl -Savinja III 3:6, Savinja III - B2 Bendl 5:5;
finale: Savinja III - Cirkovce 2:6, Cirkovce - Savinja III 6:4.
A domača zasedba je želela zadnjo tekmo v sezoni zaključiti z zmago, kar jim je po vmesnem padcu koncentracije (beri znižanju gostov na 5:4) tudi uspelo.
Pokal za naslov prvaka 3. lige je zasluženo romal v roke cirkovške ekipe, ki so jo skozi sezono sestavljali Matic Slodej (razmerje v zmagah in porazih 46:1), Aleks Koren (51:7), Vitan Plajnšek (5:7), Tilen Križanec (7:9), Jan Širec (1:6), Tian Hajšek (0:2), Jaša Lozinšek (0:2), Primož Koban (7:2) in Danilo Piljak (2:0).
Daleč najboljša igralca lige sta bila po statističnem izkupičku Matic Slo-dej in Aleks Koren. 31-letni Slodej je dobil vse svoje posamične dvoboje,
edini poraz je doživel v igri dvojic v paru z 12-letnim Korenom, ko sta v Škofj i Loki klonila 2:3 proti dvojici Jaka Kanc-Primož Jazbič.
V Cirkovcah so tako izpolnili postavljene cilje, v ekipi z dvema izkušenima prvoligaškima igralcema, Slodejem in Kobanom, ter z enim najboljših mladih igralcev v Sloveniji
Končni vrstni red, generalna uvrstitev kolesarjev KK Perutnina Ptuj: - deklice C (3 nastopajoče):
1.	Živa Bohak
2.	Vivi Oblak
-	dečki C (61 nastopajočih):
2. Gal Hrastnik 28. Maks Nahberger 32. Anej Vinkler
-	deklice B (8 nastopajočih): 1. Kaja Adam
5. Hana Štumperger 7. Gaja Muršec
-	dečki B (45 nastopajočih): 1. Anej Resman
8. Luka Lampret 21. Miha Gramc 24. Andraž Mahorič - dečki A (60 nastopajočih):
3. David Adam 8. Maj Bohak 13. Nik Vidovič 26. Mark Šteharnik 32. Jernej Bornšek
Tenis
Kaja in Tamara kandidatki za nagrado Heart
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa NTK Cirkovce si je zagotovila napredovanje v 2. ligo. Na fotografiji so od leue Primož Koban, Aleks Koren, Vitan Plajnšek in Matic Slodej.
Slovenski teniški igralki Kaja Juvan in Tamara Zidanšek sta kandidatki za nagrado heart, ki jo podeljuje Mednarodna teniška zveza (ITF). Juvan je tretjič zaporedoma kandidatka za to nagrado, letos pa je med njimi tudi Tamara Zidanšek. Med kandidatkami za nagrado sta še Čehinja Barbora Krejčikova in Kanadčanka Leylah Fernandez.
Nagrado heart so prvič podelili leta 2009. Pred 14 leti se je nagrade razveselila Katarina Srebotnik, Juvan pa jo je prejela že lani za izjemne predstave v 1. evro-afriški skupini pokala Billie Jean King (BJK) v Turčiji, ko je na petih tekmah petkrat zmagala.
Juvan in Zidanšek sta aprila letos v finalu kvalifikacij v Kopru poskrbeli za neverjeten preobrat, ko je Slovenija po zaostanku z 0:2 premagala Romunijo s 3:2. Slovenke so se prvič v zgodovini uvrstile na zaključni turnir pokala BJK, ki bo letos v Sevilli.
Nagrada Billie Jean King Cup heart pomeni priznanje za tiste igralke v pokalu BJK, ki zastopajo svojo državo z odliko, kažejo izjemen pogum na igrišču in izkazujejo izjemno predanost idealom tekmovanja.
Prejemnice prejmejo denar, ki ga nato namenijo dobrodelni ustanovi po lastni izbiri.
Stfl
Korenom, pa bodo zagotovo konkurenčni tudi v višjem rangu tekmovanja. Ob tem pa iz ozadja prihaja še plejada mladih, ki ob dobrem delu močnega trenerskega štaba (Danilo Piljak, Urban Ovčar, Jaša Lozinšek, Darko Hergan ...) v NTK Cirkovce napredujejo iz leta v leto.
m
UR
Kaja Juvan in Tamara Zidanšek
Ples • Ana Ekart, Vincenzo Chianese
V Bolgariji do dveh zmag
Anej Resman (levo) ter Kaja Adam in Hana Štumperger (desno)
Ana Ekart in Vincenzo Chianese sta se tudi letos udeležila mednarodnega tekmovanja v bolgarskem Yambolu. Bila sta nepremagljiva tako v standardnih kot v latinsko-a-meriških plesih.
Pred počitnicami ju v juniju čaka še pomembno tekmovanje v italijanskem obmorskem mestu Cervija, kjer se bo za najvišja mesta potegovalo več kot 200 plesnih parov. Prav zaradi pomembnosti tekmovanja se v tem tednu odpravljata na priprave v „meko športnega plesa" - Blackpool.
UR
petek • 19. maja 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo • ISSF Svetovni pokal v Bakuju
Urška Kuharic najboljša Slovenka v Bakuju
Azerbajdžanski Baku oz. mesto vetra, kot ga imenujejo, je bil med 8. in 15. 5. prizorišče zadnjega, petega letošnjega ISSF Svetovnega pokala v streljanju s puško in pištolo na 10, 25 in 50 m razdaljah. V Bakuju je generalko pred nastopom na avgustovskem svetovnem prvenstvu opravila tudi osemčlanska slovenska reprezentanca, med njimi znova tudi z najboljšo ormoško strelko Urško Kuharič, ki je dosegla najboljši rezultat za Slovenijo.
Le stežka in srečno skozi eliminacije
Odlična Ormožanka se kot vedno bolj izkušena strelka dobro znajde v zahtevnih vremenskih pogojih z malokalibrsko puško, s katero je bilo treba najprej opraviti z zahtevnimi eliminacijami, kjer se je 110 strelk potegovalo za uvrstitev med najboljših 60, ki so se nato pomerile v kvalifika-
cijah za najvišje uvrstitve in preboj med finalistke. Kuharičevi je v drugi skupini eliminacij, sredi dneva, v zelo spremenljivih pogojih z vetrom iz vseh smeri, uspelo doseči 565 krogov (kleče 185, leže 195, stoje 185), s čimer se je uvrstila na 27. mesto, in za las ujela uvrstitev v kvalifikacije najboljših tridesetih strelk. Kuhariče-va je v zahtevnem stoječem položaju v drugi seriji dosegla 94 krogov, kar je bilo dovolj za napredovanje med kvalifikantke. To pa žal ni uspelo trikratni olimpijki Živi Dvoršak, ki je v isti skupini s Kuharičevo s 561 krogi osvojila 36. mesto.
Ormožanka na odličnem 15. mestu
Urška Kuharič je v kvalifikacijski tekmi, ki je sledila takoj po elimina-cijski, pokazala še boljše streljanje in v še vedno zahtevnih razmerah s 575 krogi (192, 198, 185), osvojila visoko
Rezultati:
Puška 50 m trojni položaj žensle:
1.	Seonaid McIntosh (VB)	579 + 467.0
2.	Hegg J. Duestad (NOR)	584 + 463.6
3.	Lisa Müller (NEM)	587 + 448.9 15. Urška Kuharič (SLO)	575 60. Urška Hrašovec (SLO)	556 E - 6. Urška Hrašovec (SLO)	571 E - 27. Urška Kuharič (SLO)	565 E - 36. Živa Dvoršak (SLO)	561 E - 48. Klavdija Jerovšek (SLO)	545
15. mesto, s čimer je le za tri kroge zaostala za najboljšo osmerico, ki si je pristreljala finalni nastop. Kuha-ričeva je znova najboljše streljanje pokazala v zahtevnem zaključku tekme, kjer se je v stoječem položaju s serijo 95 krogov dvignila po lestvici uvrščenih. Uvrstitev v finale pa ji je spolzela iz rok zaradi slabše prve serije stoje, kjer je dosegla 90 krogov.
Druga slovenska strelka se v kvalifikacijah ni znašla, Urška Hrašovec je s 556 krogi (187, 191, 178) zasedla
60. mesto. Najboljše streljanje je pokazala Nemka Lisa Miiller s 587 krogi in na koncu osvojila tretje mesto, v spremenjenem finalu po vzoru z 01 Tokio 2021, ki ga bomo spremljali tudi na Ol Pariz 2024, je zmagala je Britanka Seonaid McIntosh (579).
Z zračno puško najboljša Dvoršakova
Z zračno puško je bila najboljša Slovenka Živa Dvoršak, ki je s 627.9 krogi osvojila 41. mesto, Kuharičeva je ostala brez točk za jakostno lestvico (prejmejo jih za uvrstitve do 50. mesta), saj je bila 132. s skromnim dosežkom 617.1 kroga.
Enajst slovenskih strelcev, med njimi tudi Urška Kuharič z malokali-brsko puško na 50 m, se bo v naslednjem mesecu pripravljalo za nastop na Evropskih igrah v Krakovu oz. Vroclavu.
Simeon Gonc
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Ne glede na prepreke zastavljeni cilji izpolnjeni
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši v 1. mladinski in kadetski ligi so končali sezono 2022/23, po kateri bo prišlo do precejšnjih sprememb. Glavna je ta, da bo 1. mladinska liga odslej samostojno tekmovanje in se več ne bo štela skupna razvrstitev mladincev in kadetov. V zadnjem tekmovanju po sedanjem formatu je sicer skupni naslov prvakov osvojil Maribor, ki je bil za tri točke uspešnejši od vrstnikov Olimpije.
V elitni slovenski druščini so že vrsto let stalnica tudi nogometaši Aluminija, ki so tekmovanje končali v sredini skupne lestvice, več točk pa je k temu prispevala mladinska vrsta pod vodstvom trenerja Simona Vidoviča.
Ta je podal oceno letošnje sezone mladinske vrste, ki je tekmovanje končala na visokem 4. mestu: „Prav gotovo je za nami uspešna sezona, v kateri je bil prvi cilj, da jo preplujemo čim bolj varno. Čeprav na začetku nismo vedeli, kam se lahko umestimo, smo kar hitro našli zmagovalni ritem, pri katerem smo nato vztrajali praktično do zaključka sezone. Na koncu smo imeli nekaj težav s številčnostjo, saj nismo smeli koristiti kadetov, ki so se v svoji ligi borili za
obstanek, a smo jih uspešno premagali. Po pravici povedano smo se bali spomladanskega dela, a smo na začetku kljub igralno ne najboljšim predstavam zmagovali. Zanimivo je to, da smo se nato igralsko dvignili, rezultati pa so bili slabši. "
Največja težava skozi celo sezono so bili odhodi igralcev. „Pred in med sezono smo ostali brez nekaj igralcev, to so bili Matej Dvoršak (prestopil v Olimpijo), Luka Pučnik (Bravo), Marin Galič Bosnič (Koper), Anej Dukarič (Maribor), Maj Lorbek, Gregor Dover, Nejc Pesek, Gašper Cu-gmas (vsi Bistrica) in Klemen Mlakar (Drava). To se je nedvomno poznalo, a smo imeli kar srečo z zamenjavami in so novinci uspešno zapolnili vrzeli. Treba je omeniti še Roka Schau-bacha, ki je jeseni igral za mladino, spomladi pa za člane - takšnih 'odhodov' smo najbolj veseli."
V naslednji sezoni sledi reorganizacija lig
„Tukaj je še kar nekaj velikih vprašajev, odgovorov pa v tem trenutku še niti ne more biti vseh,
saj se naša članska vrsta še bori za napredovanje v 1. ligo. Od tega, kje bodo člani igrali v naslednji sezoni, v 1. ali 2. ligi, je odvisnih nekaj korakov, saj nova pravila za 2. ligo zahtevajo več mladih igralcev v ekipi kot v 1. ligi - zahtevajo pa jih v vsakem primeru. Povezanost med člansko in mladinsko vrsto bo morala biti še močnejša, mladinski trenerji pa smo tukaj v malce nezavidljivem položaju: za naše mladince je seveda dobro, da se udejstvujejo pri članih, konec koncev je to cilj našega dela, po drugi strani pa mora mladinska vrsta to nekako prenesti brez velikih nihanj.
Novo pa je tudi to, da lahko odslej trije člani do 21 let plus golman nastopajo za mladino. Kako bo to prehajanje med člani in mladino ter obratno v praksi izgledalo, pa si še nismo povsem na jasnem. Tukaj bomo morali poiskati pravo formulo," je dejal Vidovič.
So v mladinski ekipi fantje, ki že trkajo na vrata članske ekipe? „Ned-vomno je kar nekaj takšnih fantov, konec koncev tudi rezultati kažejo na to, da potencial je. O posameznikih ne bi govoril, od njih samih in od
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožanka Urška Kuharič je bila znova najboljša Slovenka z ma-lokalibrsko puško v trojnem položaju na 50 m na ISSF svetovnem pokalu v azerbajdžanskem Bakuju, kjer je tokrat osvojila visoko 15. mesto in le za tri kroge zaostala za finalistkami
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Z vidika Podvincev tekma za hitro pozabo
Podvinci - Avto Rajh Ljutomer 0:3 (0:2)
Foto: Črtomir Goznik
Mladinska vrsta Aluminija je v letošnji sezoni osvojila visoko 4. Kadeti Aluminija so izpolnili osnovni cilj pred sezono - obstali so v mesto v 1. mladinski ligi.	1. slovenski ligi.
STRELCA: 0:1 Skuhala (6.), 0:2 Ke-tiš (29.), 0:3 Ketiš (50.)
PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Petrinec (od 83. Kirbiš), Prahič (od 83. Simonič), Oman (od 46. Kocbek), Anžel, Kolenko (od 58. Markovič), Živič (od 72. Pihler), Oro-vič, Ziko Zajko.
Na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu na Ptuju (igrišče v Podvincih je bilo preveč razmočeno za tekmo, op. a.) je bila odigrana prestavljena tekma 24. kroga med Podvinci in Avto Rajhom iz Ljutomera. Gostje, ki več vadijo in igrajo na umetni travi, so to izkoristili, medtem ko so Podvinčani odigrali tekmo za hitro pozabo ... Zaradi kazni jih tokrat s klopi ni vodil trener Robert Hojnik in tudi to je bila delna ovira za njegove nogometaše. Ti se preprosto niso znašli na tekmi, v kateri so bili
Ljutomerčani absolutno boljši in so zasluženo prišli do kar visoke zmage.
V uvodu so gostje po dobri kombinaciji izigrali domačo obrambo in samemu Mariu Skuhali ni bilo težko premagati vratarja Patrika Gorenja-ka - 0:1. Ta je imel na tekmi bistveno več dela kot njegov kolega na drugi strani Marko Lorinc, ki je v glavnem pobiral ne preveč uporabne predlož-ke domačinov. Ljutomerčani so v obeh polčasih ob zadetkih imeli še kakšno priložnost, že v prvem je odlični Tilen Ketiš preigral tri domače igralce in nato dosegel še zadetek - 0:2. Isti igralec je v začetku drugega polčasa postavil končni rezultat, saj je po predložku žogo preusmeril v gol - 0:3. Najbližje golu so bili Pod-vinci ob koncu tekme, ko je po strelu s približno šestnajstih metrov Jan Ziko Zajko zadel vratnico.
Podvinčani s 37 osvojenimi točkami zasedajo 7. mesto, Ljutomerčani so jih zbrali 33 in so na 10. mestu.
David Breznik
nas trenerjev pa je odvisno, kako bodo napredovali v naslednjih letih," je zaključil Vidovič.
Najboljši strelec mladinske ekipe Aluminija je bil s 13 zadetki Maj Škoflek, šest jih je prispeval Klemen Rahle. V člansko vrsto je bil že nekajkrat vpoklican Lukas Hempt, najvišjo minutažo pa je zbral vratar Jan Petek.
Še pomembnejše je bilo tekmovanje pri kadetih, saj sta ne glede na skupno lestvico zadnjeuvrščeni moštvi izpadli iz lige. Šumarjem se je tudi v tem primeru izšlo, obstanek so si zagotovili nekaj krogov pred koncem. V zadnjem delu sezone jih je vodil trener Jura Arsič (pred tem Primož Gorše), najboljši strelec je bil Gal Kosar (5 golov), po enega manj sta zabila Staš Kraner in Mitja Kotnik.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev in Avto Rajha Ljutomera so v sredo odigrali zaostalo tekmo 24. kroga.
Strelstvo • Interliga 2023
V vodstvu Hrvata, Kevin Venta tretji
1. SML						1. SKL						Skupna lestvica:					
1. ILIRIJA EXTRA-LUX	26	17	5 4	59:25	56	1. MARIBOR	26	17	6 3	51:18	57	1. MARIBOR	52	31	13	8	106
2. OLIMPIJA	26	15	5 6	56:32	50	2. BRAVO NOVA KBM	26	18	3 5	76:34	57	2. OLIMPIJA	52	31	10	11	103
3. MARIBOR	26	14	7 5	49:24	49	3. A2S CELJE	26	17	4 5	46:24	55	3. ILIRIJA EXTRA-LUX	52	28	13	11	97
4. N. KBM ALUMINIJ	26	12	8 6	46:33	44	4. OLIMPIJA	26	16	5 5	70:25	53	4. A2S CELJE	52	30	7	15	97
5. A2S CELJE	26	13	3 10	43:38	42	5. BRINJE GROSUPLJE 26		13	3 10	45:38	42	5. BRAVO MASTERC.	52	28	7	17	91
6. KALCER RADOMLJE 26		12	3 11	60:47	39	6. ILIRIJA EXTRA-LUX	26	11	8 7	46:37	41	6. BRINJE GROSUPLJE	52	23	7	22	76
7. DOMŽALE	26	11	4 11	42:40	37	7. KOPER	26	10	7 9	43:39	37	7. KOPER	52	18	14	20	68
8. BRAVO MASTERC.	26	10	4 12	41:43	34	8. MURA	26	10	3 13	38:41	33	8. N. KBM ALUMINIJ	52	19	11	22	68
9. BRINJE GROSUPLJE 26		10	4 12	40:51	34	9. DOMŽALE	26	9	3 14	45:42	30	9. DOMŽALE	52	20	7	25	67
10. KOPER	26	8	7 11	35:38	31	10. KRKA	26	8	5 13	25:40	29	10. MURA	52	18	10	24	64
11. MURA	26	8	7 11	44:48	31	11. N. KBM ALUMINIJ 26		7	3 16	30:53	24	11. KALCER RADOMLJE	52	18	6	28	60
12. KRKA	26	5	1011	33:49	25	12. GORICA	26	7	2 17	31:63	23	12. KRKA	52	13	15	24	54
13. NAFTA 1903	26	5	4 17	25:72	19	13. K. RADOMLJE	26	6	3 17	26:68	21	13. GORICA	52	10	9	33	39
14. GORICA	26	3	7 16	25:58	16	14. NAFTA 1903	26	5	1 20	20:70	16	14. NAFTA 1903	52	10	5	37	35
Strelsko društvo Jožeta Kerenčiča Miklavž iz Miklavža pri Ormožu je tudi to sezono organiziralo zanimivo strelsko tekmovanje z imenom Interliga FP 50 m. Gre za tekmovanje z malokalibrsko pištolo proste izbire, ki poteka od leta 2008 naprej. Tudi letos je organizatorjem uspelo - ob vzpodbudni udeležbi domačih strelcev - privabiti tekmovalce iz sosednjih držav, iz Avstrije in Hrvaške. Skupno nastopa blizu 50 strelcev iz 11 klubov.
Na zunanjem strelišču SD Kidričevo sta že bila izvedena dva kroga, zaenkrat pa prevladujejo strelci iz
Hrvaške: v vodstvu je Vlado Cindrič		14. Matevž Mohorko (SD Kidričevo)1018		20
pred Željkom Posavcem, oba Poli-		18. Ludvik Pšajd (Juršinci)	1010	18
cajac Karlovac. Najboljši Slovenec je		Ekipno:		
Ormožan Kevin Venta, ki zaseda 3.				
mesto.		1. Poli Karlovac	30	
Posamezniki (po dveh		2.	Grosuplje 3.	Mrož Velenje	22 22	
krogih):		4. SD Kovinar Ormož	17	
1. Vlado Cindric (Poli Karlovac) 1082	56	5. Juršinci	17	
2. Željko Posavec (Poli Karlovac) 1079	52	6. SK Alzas	14	
3. Kevin Venta (Kovinar Ormož) 1063	44	7. SD Kidričevo	10	
4. Blaž Kunšek (Mrož Velenje) 1067	43	8. Region Sud	10	
5. Matija Cindric (Poli Karlovac) 1065	43	9. SK Strahoninec	7	
6. Boštjan Simonič (Miklavž) 1055	39	10.	SD Ljutomer 11.	SD Jožeta Kerenčiča	6 5	
12. Miroslav Moleh (Juršinci) 1028	26			UR
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 19. maja 2023
Atletika • Atletski pokal Slovenije in ekipno prvenstvo
Rajher in Pučkova do novih zmag, lep ekipni uspeh
Mladinci in mladinke Atletskega kluba Ptuj na tekmovanju u Notri Gorici
Foto: arhiv AK Ptuj
Atletska zveza Slovenije je organizacijo Atletskega pokala in ekipnega prvenstva Slovenije za mlajše mladince in mladinke zaupala Atletskemu klubu Gorica, ki je v nedeljo izvedel tekmovanje v težavnih vremenskih pogojih - tekmovalce sta motila dež in veter. Atletski klub Ptuj je na Severno Primorsko poslal številčno delegacijo atletov in atletinj, ki trenirajo pod vodstvom trenerjev Gorazda Rajherja in Aleša Bezjaka.
Prvo ime ptujske ekipe je bil tokrat Andraž Rajher, saj je osvojil tri prva mesta. V svoji paradni disciplini - metu kladiva - mu je najdaljši met
uspel v drugi seriji, ko so sodniki izmerili met, dolg 72,36 metra. Ta rezultat je po mednarodnih atletskih tablicah ocenjen s 1084 točkami in je bil najboljši dosežek na celotnem tekmovanju! Ob tem rekordnem dosežku je petkilogramsko orodje še dvakrat vrgel čez mejo 70 metrov. Mlad atlet je nato vzporedno tekmoval še v metu diska in suvanju krogle. V obeh disciplinah je zmagal, potem ko je disk vrgel 46,95 metra, petkilo-gramsko kroglo pa je sunil do svoje nove rekordne znamke 17,02 metra.
Četrto zmago je za ptujski klub osvojila Taja Pučko v troskoku (18
tekmovalk), potem ko je njen najdaljši poizkus meril 11,64 metra.
Zbirko medalj je s tretjim mestom v metu kladiva z rezultatom 46,57 m dopolnila Tia Kelc (peta še v metu diska), prav tako tretji pa so bili člani ptujske fantovske štafete 4-krat 100 metrov (Timi Tušek, Lan Žitnik Rogelj, Paskal Rihtarič, Andraž Petrovič), ki so tekli čas 46,04 s.
Pri mladincih je v dveh zelo različnih disciplinah tekmoval Andraž Petrovič. V sprintu na 100 metrov je bil s
Ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince (37 klubov):
1.	AD Mass Ljubljana	148022
2.	AK Triglav Kranj	145733
3.	AD Kladivar Celje	104284
8.	AK Ptuj	5946
Mlajše mladinke (39 klubov):
1.	AD Mass Ljubljana	191962
2.	AD Kronos Ljubljana	179803
3.	AK Velenje	149674
9.	AK Ptuj	8019
časom 11,56 peti, medtem ko je v teku na 800 metrov s časom 2:11,09 zasedel osmo mesto. Na 100 metrov sta tekla tudi Timi Tušek, ki je bil deveti, in Lan Žitnik Rogelj, medtem ko je na dvesto metrov tekel Paskal Rihtarič.
Iz AK Ptuj je med mladinkami Maja Kostanjevec s časom 15,65 zasedla šesto mesto na 100 metrov z ovirami in s časom 26,37 s sedmo mesto na 200 metrov. V slednji disciplini sta tekli še Zala Kramberger in Maša Belic, medtem ko je na pol krajši razdalji tekla Julija Maučič. Dva nastopa je v Novi Gorici zabeležila Katarina Simonič, saj je tekla na 400 metrov, boljši rezultat je dosegla v suvanju krogle, saj je bila z izidom 10,75 metra šesta. Dobro peto mesto je s časom 50,87 s osvojila tudi ptujska ženska štafeta 4-krat 100 metrov (Taja Pučko, Zoja Sluga, Julija Maučič, Maja Kostanjevec).
Atletski pokal in ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke je Atletskemu klubu Ptuj prinesel šest medalj in veliko dobrih rezultatov, ki so plod načrtnega in kakovostnega dela z mladimi atleti in atletinjami.
David Breznik
Šolski šport • Rokomet, dekleta
Dekleta OŠ Gorišnica
•	.VI»* (V
najprepričljivejša
Šolski šport • Odbojka, fantje
Ekipi OŠ Videm-Leskovec območni naslov
Na območnem tekmovanju v rokometu za mlajše učenke letnika 2010 in mlajše so v športni dvorani v Markovcih nastopile tri ekipe. V tekmah, ki so trajale dvakrat 10 minut, so se pomerile po sistemu vsaka z vsako, z dvema zmagama pa so bile najboljše igralke OŠ Gorišnica. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Rezultati:
OŠ Markovci - OŠ Ormož 2:4 OŠ Ormož - OŠ Gorišnica 4:7 OŠ Gorišnica - OŠ Markovci 10:2 Vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica
2.	OŠ Ormož
3.	OŠ Markovci
UR
V dvorani OŠ Cirkovce je potekalo območno tekmovanje v mali odbojki za učence letnika 2010 in mlajše. V polfinalnih dvobojih sta daljšo potegnili ekipi iz Cirkovc in Vidma. V tekmi za 1. mesto in naslov območnega prvaka so morali domačini priznati premoč ekipi iz OŠ Videm-Leskovec. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Rezultati:
polfinale: OŠ Cirkovce - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 2:0, OŠ Ka-
jetana Koviča Poljčane - OŠ Videm--Leskovec 0:2;
tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica - OŠ Kajetana Koviča Poljčane 2:1;
tekma za 1. mesto: OŠ Cirkovce -OŠ Videm-Leskovec 0:2.
Vrstni red: 1. OŠ Videm-Leskovec, 2. OŠ Cirkovce, 3. OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica, 4. OŠ Kajetana Kovica Poljčane.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa OŠ Gorišnica
iie g
D
■ cí * — *■ r' ■ t
OŠ Videm-Leskouec

Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED ZADNJEGA KROGA, v petek ob 20.15: Gorica - CB24 Tabor Sežana; V SOBOTO OB 15.00: Olimpija Ljubljana - Celje; OB 17.30: Maribor - Bravo; OB 20.15: Koper - Mura, Kalcer Radomlje - Domžale.
2.	SNL
RAZPORED ZADNJEGA KROGA, V PETEK OB 16.30: Krka - Aluminij, Krško - Rogaška; OB 17.00: Primorje eMundia - Brinje Grosuplje; OB 17.30: Roltek Dob - Triglav Kranj; V SOBOTO OB 17.00: Beltinci Klima Tratnjek - Kety Emmi&Impol Bistrica, Jadran Dekani - Fužinar Vzajem-ci, Rudar Velenje - Ilirija 1911, Vitanest Bilje - Nafta 1903.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 25. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Avto Rajh Ljutomer - Zavrč; OB 20.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Dravinja, Premium Do-brovce - Rače; V NEDELJO OB 10.30: Bosch Bračič Videm - Drava Ptuj; OB 17.00: Cirkulane - Podvinci, Šmartno 1928 - Koroška Dravograd.
Super liga
RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Apače - Stojnci, Markovci - Središče, Hajdina - Gerečja vas, Grajena ANpro - Boč Poljčane. Tekma Bukovci - Gorišnica je bila odigrana med tednom.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Rogoznica - Podleh-nik; v nedeljo ob 17.00: Ormož - Skorba, Makole Bar Miha - Prager-sko, Tržec - Hajdoše.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Zgornja Polskava - Slovenja vas SMS sanacija; V NEDELJO OB 17.00: Leskovec - Oplotnica Senčila Senica. Prosti sta ekipi Dornava Digitalpartner.si in Polskava avtop. Grobelnik.
Veteranske lige MNZ Ptuj
+35 vzhod
RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 18.00: Središče - Podvinci. Tekma Markovci - Cirkulane je bila odigrana v četrtek, prosta je ekipe Gorišnice. +35 zahod
RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 18.00: Pragersko - Skorba, Gerečja vas - Hajdina; OB 18.30: Apače - Podlehnik. Prosta je ekipa Tržca.
+40
RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 18.00: Hajdoše - Spodnja Polskava, Videm pri Ptuju - Pohorje Oplotnica, Mladinec Lovrenc - Zgornja Polskava, Ormož - Majšperk.
Futsal • 1. SFL
Povratna tekma za 3. mesto: KMN Meteorplast Šic bar - Bronx Škofije (v petek ob 20.30 v Ljutomeru).
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 25. KROGA, V PETEK OB Urbanscape Loka - Gorenje; OB 18.15: Maribor - Slovenj Gradec; OB 19.00: Trimo Trebnje - Koper, Celje PL - Krško; V SOBOTO OB 19.00: SVIŠ Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož, Riko Ribnica - Krka; V NEDELJO OB 19.00: Dobova - LL Grosist Slovan.
1. B DRL (m)
25. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Dol Tki Hrastnik, Velika Nedelja -Frankstahl Radovljica (v petek ob 20.00).
1. A DRL (ž), od 5. do 8. mesta
6. KROG: Velenje - ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož (v petek ob 20.00).
Jadranje • Na Ptuju ekipno DP v razredu Optimist
Med petkom in nedeljo, 19. in 21. majem, Brodarsko društvo Ran-ca Ptuj organizira tradicionalno ekipno državno prvenstvo v razredu Optimist. Tekmovanje bo vsak dan potekalo med 9. in 19. uro. Uradno odprtje državnega prvenstva bo v petek ob 10. uri, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pa bo potekala v nedeljo ob 16. uri.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa OŠ Ormož
Ekipa OŠ Cirkovce
Planinski kotiček
31. Pohod po Haloški planinski poti (Doklece-Janški Vrh-Gorca-Podlehnik)
Sobota, 27. maj
V letu, ko Planinsko društvo Ptuj praznuje 70. letnico delovanja, vas vabi na Haloško planinsko pot, katera pohodnike s svojimi razgledi in posebnostmi navdušuje že 40 let.
Iz Ptuja se odpeljemo s posebnim avtobusom izpred železniške postaje ob 7.45 (povezava z vlakom iz smeri Ormoža in Maribora). Prav tako bo poskrbljeno za vrnitev na Ptuj.
Začetek pohoda je ob 8. uri v Doklecah na levem bregu reke Dravinje. Celotna trasa poti traja okrog pet ur in vmes ne bo manjkalo postankov. Pot nam postreže s čudovitimi pogledi daleč naokrog, tako na Ptujsko--Dravsko polje, Ptujsko Goro, Podlehniško dolino ter Donačko goro in Pohorje.
Tokrat bo pohod organiziran tako, da se bodo udeleženci razdelili v dve skupini. Prva, ki bo prehodila celotno etapo poti, bo krenila iz Doklec in nadaljevala preko markantnega Janškega Vrha. Otroci in tisti, ki se jim bodo pridružili kot spremljevalci, bodo opravili nekoliko krajšo pot, in sicer bodo krenili na pot v Doleni v dolini potoka Peklača.
Ob prijetni hoji skozi zanimivo in razgledno pokrajino, bomo druženje nadaljevali v Gostišču ob ribniku v Podlehniku. Zaključek pohoda bomo popestrili s kulturnim programom, podelitvijo značk in priznanj ter družabnim srečanjem.
Strošek pohoda je 19 evrov (prevoz, malica). Info: www.pdptuj.si
petek • 19. maja 2023
Za kratek čas
Štajerski	IT
stavb* avtor: zashra-matja2 njevanje hladnik krme in sena
velikost prostora, volumen
zaprt prostor za race, račjak
ervin fritz
priprava
za risanje
množinski osebni zaimek
pekoča začimba
mesto v kazah-stanuob aralskem jezeru
telesno okrasje
sam neill
kanon
vsiljiva 2enska
čustvena neobčutljivost
Stefan oSep
barijev sulfat, težec
tenisač federer
Španski
pisatelj baroja
uradno pismeno potrdilo
sodobnik keltov
obzir, upostev
debelejši kol sredi stoga
oškodovanec
lev ponikvar
lakomnost
predel, območie
emile zola
phil collins
trohica, betva, betev
tropska kača, udav
žar, raženj
ljubko ime za renault 4
tajna delavka
lahek gradbeni material
enota za moč,w
kamnit	ameriški
vhodna	nemi komik
kraško	(stan in
dvorišče	...}
moskiin
ženski...
izpuščaji v ustih
ničvred-ne2, postopač
olga gracelj
zorica fingust
prebivalec srbije
kristen stewart
tv voditeljica
Sirca ros
igralka sheridan
tretji program barvni radia tisk slovenija
vilko ukmar
istočasno skoteni mladiči
zdravstvena enota
Mandrillus leucophaeus Telo je dolgo od 45 do 90 cm, rep pa od 6 do 12 cm. Samec, ki je precej večji od samice, je lahko do dvakrat težji. Ima dolgo glavo in štrcljast rep. Značilni zanj so pasji gobec, obraz z brazdami in velike nosnice. Na plečih in vratu jim raste dolga griva, ri-tna pleša pa je živahno obarvana. Barve so intenzivnejše, kadar je žival vznemirjena. Čeprav je dober plezalec in prespi noč na drevju, prebije večino časa na tleh. Hodi po vseh štirih. Hrani se z rastlinami, žuželkami in ostalimi nevretenčarji ter majhnimi vretenčarji. Živi v družinskih skupinah, ki štejejo 20 ali več osebkov. Takšne skupine se lahko družijo naprej v 200 glave trope. Tropu vladajo stari samci, ki ga tudi branijo. Razširjenost: Nahaja se na jugovzhodnem delu Nigerije in v Kamerunu. Živi v gozdovih.
Tedenski horoskop

j)
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Na pragu tega tedna boste pridobili prijeten namig in od vas je odvisno, ali ga boste upoštevali. Ugodni trenutki vas čakajo v kreativnem in umetniškem izražanju. Pravzaprav ne boste smeli pozabiti negovati notranjega otroka. Prihaja oaza sprememb in novosti.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Z eno besedo boste cveteli in tako uživali v vsakem trenutku dneva. Še vedno se boste lahko v veliki meri prehitevali in tako je dobro, da nekoliko počakate in da stvari v samem bistvu tudi razmislite. V ljubezni bo vsega v izobilju in na delovnem mestu boste zopet zavihali rokave.
Ç3
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Globoko v svojem srcu boste občutili neko srečo in blagostanje. To se v veliki meri veže na dom in družino. Iskre ljubezni bodo švigale sem in tja in tako boste dobili tisto, kar iščete. Na delovnem mestu prihaja vaših sedem minut. Naredili boste ugodno poslovno potezo.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Ne boste počivali, kajti to ne bo vaš namen. Preganjalo vas bo delo. Dokazali boste, da ste sposobni in da se globoko v vas skriva moč. Če uporabite še intuicijo, potem se bodo uspehi vrstili. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in kocke usode se bodo pozitivno premešale.
,YAyA DVOJČKA
I^A (21. 5. - 20. 6.)
Veliko boste na poti in se družili z ljudmi. Odprtih je več krajših poti in priložnosti, da spoznate nove ljudi. Na delovnem mestu vas čaka neka novost, zavedali se boste dejstva, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Ljubezen bo priložnost za rast.
V STRELEC
7 (23. 11. - 21. 12.)
Pričakovati je ustvarjalen teden, v katerem boste imeli svojo muzo in tako bo življenje prelep dehteči cvet. Za vezane bo veljalo, da bodo uživali sadove ljubezni in samske bo lahko kmalu zadela Amorjeva puščica. Odpravite se lahko na tajsko masažo, k frizerju ali po nakupih.
IRI - srednjeveško ime ra reko Evrotas v Lakoniji na Peloponezu, PORTON - kamnit vhod na kraško dvorišče, STOŽJE -debelejši kol sredi stoga ali kope
Sp. Podravje • Najvišja priznanja na državnem tekmovanju
Mladi se zanimajo za čebelarjenje
Že 45. državno tekmovanje mladih čebelarjev je letos potekalo v Zagorju ob Savi, vseh tekmovalcev pa je bilo okoli 500. Med njimi so bili letos tudi učenci OŠ Olge Meglič Ptuj, ki v razširjenem programu obiskujejo dejavnost»Čebelica, moja prijateljica«.
Po besedah njihove mentorice Darje Brlek se na šoli zelo dobro zavedajo, da je danes že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraše-vanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil. »Zato je podpora in dajanje znanja o čebelarstvu mladim zelo pomembna, saj bomo le z ljubeznijo do čebel ohranili naravo,« je izpostavila Brlekova. Njeni varovanci so na državnem tekmovanju pokazali izjemno znanje o biologiji in življenju čebel, čebelarjevih opravilih, medovitih rastlinah, pomenu opraševanja in čebeljih pridelkih. Katarina Ladič in Lila Marie Taylor
sta osvojili zlato, Jaša Muratovič in Lijan Korez srebrno, David Ko-larič in Rene Rakovič pa bronasto priznanje. V okviru čebelarskega krožka izvajajo različne aktivnosti, kot npr. skrb za panj in sajenje medovitih rastlin na Panorami. Zelo dobro sodelujejo tudi s Čebelarskim društvom Ptuj in Čebelarsko zvezo Slovenije.
Za čebelarje OŠ Cirkulane-Zavrč dve zlati priznanji
Državnega tekmovanja mladih čebelarjev so se udeležili tudi člani čebelarskega krožka OŠ Cir-kulane-Zavrč, ki deluje na obeh lo-
Mladi čebelarji OŠ Olge Meglič
kacijah šole. Skupaj so dosegli dve zlati, dve srebrni in eno bronasto
Na osnovni šoli Cirkulane-Zavrč je zelo priljubljen čebelarski krožek.
Foto: OS Olge Meglič
d
Foto: OŠ Olge Meglič
priznanje. Na tekmovanju se je za najboljša mesta potegovalo deset mladih čebelarjev: Jan Bezjak in Klara Cestar (bronasto priznanje), Vita Bezjak in Maruša Gomboc (srebrno priznanje), Neža Tolič in Vita Obran (srebrno priznanje), Taja Belšak in Urša Gomboc (zlato priznanje) ter Iva Stramič in Lara Glavica (zlato priznanje). Mentorji čebelarskega krožka so Edi Hojnik, Suzana Stopajnik in Ivo Zupanič.
Estera Korošec
rM% RAK
' ¿J
(21. 6. - 22. 7.)
Finančno stanje se vam bo izboljšalo in na osebni račun lahko pridobite priliv. Še vedno je tako, da boste imeli v rokah škarje in platno. Prijetni trenutki vas čakajo v dvoje ali če se odpravite v družbo. Čas je, da se sprostite in ugodno je, da si začnete kreirati počitnice.
Tfl

r LEV
(23. 7. - 22. 8.)
Dinamika časa bo narekovala tempo in ne boste imeli časa za počitek. Notranja modrost vam bo v pomoč. Spoznali boste, da lahko s samozavestno držo pomagate ljudem okoli sebe. Na delovnem mestu se soočite s preteklostjo in pridobili boste priznanje.
fflfi DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Z energijo in dobro voljo vas bosta napolnila narava in sveži zrak. Priložnosti za veselje bo veliko. Čeprav boste skrbno poskrbeli za vse tiste dejavnosti, ki vas še čakajo. Pomembno je, da se umirite in da uživate. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko trdne ljubezni.
- KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Časa za počitek ne bo, kajti delovna vnema bo tista, ki bo v tem tednu narekovala tempo. Toplo sonce vam pričara optimizem in voljo do življenja. Zanimivo je, da boste tako postali mnogo bolj romantični in kreativni. Duh ustvarjalne energije vam bo prinašal sprostitev.


VODNAR
^r» (21. 1. - 18. 2.)
Na krilih življenja spoznavate dejavnosti, ki so vam uganka. Dinamika časa bo na področju sodelovanja. Varovati se boste morali pretirane trme, kajti težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Seveda pa vam bo življenje pokazalo svetle točke in vam vlilo zaupanje ter motivacijo.
RIBI
(1S. 2. - 20. S.)
Okrepila se vam bo intuicija in nekatere stvari boste preprosto začutili, z ničemer ne boste odlašali, ampak se pogumno odpravili naprej. Na delovnem mestu vas čaka ogromno ugodnih priložnosti in doma se bo energija ljubezni širila. Vzeli si boste nekaj časa za mir in tišino.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 19. maja 2023
Ormoško • Ob izdaji pesniške zbirke Blanke Erhartič Kralj
Ni naključje, da je prej spregovorila kot shodila
Po pesniških zbirkah Prosti pad iz leta 2000 in Dan, ki se ne more znočiti, ki je izšla leta 2008 in bila istega leta nominirana za Jenkovo nagrado, je Blanka Erhartič Kralj pri Založbi Obzorja izdala tretjo pesniško zbirko z zanimivim in pomenljivim naslovom Moč. Sama zase pravi, da si je svoje prihodnje življenje vedno živo predstavljala, in tako so se ji stvari in celo prostor, kjer sedaj živi in dela, vizualizacijsko povečini uresničili, ker je poleg truda v to tudi brezpogojno verjela. »Zanimivo je, kako me moč misli vodi skozi vsakdan in kako pomembno vlogo ima v ključnih trenutkih pomembnih odločitev.«
Blanka Erhartič Kralj ob uspešni predstavitvi pesniške zbirke Moč
Minuli četrtek je bila v knjižnici Franca Ksavra Meška v Ormožu predstavitev nove pesniške zbirke večne Ormožanke, ki je v teh turbulentnih časih s svojim pisanjem dala ljubiteljem poezije v branje oseminštirideset pesmi. V uvodu k predstavitvi je direktorica ormoške knjižnice Milica Ša-vora povedala: »Blanka Erhartič Kralj je profesorica slovenščine na Gimnaziji Ormož in mentorica mladim literarno nadarjenim dijakom, zunanja urednica za slovenščino pri Založbi Obzorja in promotorka slovenskega jezika. Od leta 2019 je članica Združenja slovenskih pisateljev PEN. Leta 2021 je bila nominirana za nagrado MIRA, ki jo podeljuje ženski odbor slovenskim ustvarjalkam za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja. Je pesnica, lektorica in avtorica številnih učbenikov.«
Potovanje skozi pesniško zbirko
Po dolgem premoru od leta 2008 je avtorica pisala posamezne pesmi za to zbirko na različnih koncih Slovenije, predvsem doma: »Nasploh največ pišem v večernem času, ko umirjam misli in razmišljam globlje. Pa ko sem seveda čisto sama s sabo.« Nekaj jih je nastalo tudi v počitnicah, v poletnem času ob morju. Včasih so bili to zapisi na robovih kakih zvezkov, včasih zapis v prav za to namenjeni zvezek. Naslov Moč se je porodil že pred leti, ko je razmišljala o skupnem imenovalcu svojih do tedaj ustvarjenih pesmih. »Velikokrat so mi moji bližnji v težkih trenutkih govorili, naj bom močna. Kar naprej sem se spraševala, kako to dosežem, kaj to pravzaprav pomeni. Človek je močan na različne načine,
pri njem moč ni pogojena samo s fizikalnimi zmogljivostmi, ampak je odraz njegove lastne volje in močne želje. Po filozofsko - moč je fenomen spoznanja.«
»Moja super moč je preprosto živeti«
Blanka svojo moč črpa iz sebe, rojstnega kraja, od vsega, kar jo obdaja, od vseh soljudi: »Zelo pomembno je, da čutimo drug z drugim, da si delimo to moč, da se razumemo, da si pomagamo. Kar bi v življenju rad, moraš tudi dajati. To je vzajemna stvar, ki ti daje moč.«
Zbirka pesmi je razdeljena na sedem delov.
Prvi po besedah avtorice govori o Prizivanju namere, o zakonih vesolja, globoki ontološki resnici, končnosti, minljivosti, večni resnici: »Namera je sila, ki je prisotna čisto povsod, v fizičnem in nefizičnem svetu. Ljudje smo z njo povezani. Žal pa pogosto ne znamo biti pristni ne sami s sabo ne z drugimi. Sami si trgamo vezi pred tem, kar bi lahko dosegli, predvsem, če skušamo kaj izsiliti, takrat se nam po navadi ne izide.« Drugi del je naslovljen Spevi za zavedanje, v katerem so izpostavljene avtoričine življenjske vrednote. Smisel in pomen lepote bivanja je po njenem prepričanju zavedanje sreče, zavest o tem, da moramo svoje življenje osmišljati in ga živeti brez strahov, samozavestno. Sledi Zbiranje moči. Moč je namreč v nas samih. V Nizu za ljubezen slednjo izpostavi kot eno najvišjih vrednot za kakovostno življenje. Vsak pa ima kaj, kar še posebej časti. To se razkriva v po-
Foto: Damijan Rizman
glavju Moč psalma. Nato v Moči sanj razmišlja o njihovem vplivu in pomenu. V zadnjem delu Moč zavesti strne, da zavest prebiva v naših mislih, misli pa imajo moč. In krog se sklene.
»Preprosto bi morali biti prav to, kar želimo
•	V • It •
v svojem življenju«
»Ljudje smo povezani z močjo namere in v naše življenje z mislimi in dejanji pritegnemo druge ljudi, dogodke, naključja. Če bi se v vsakem trenutku spoštovali, živeli svoje poslanstvo, bili pristni, si priznali svojo šibkost in enkra-tnost, bi lahko dosegli marsikaj, kar si želimo, mogoče celo vse. Čudežna moč je na voljo, čeprav so v življenju različne prepreke; velikokrat se izgubimo v nekem rivalstvu in prav to nas pelje proč od te namere. Sami lahko vplivamo na svojo kakovost življenja, na svoje zdravje, počutje, srečo, zadovoljstvo. Tudi šibkost in ranljivost bi morali usmeriti v svoje dobro. Moč namreč pomeni priznati tudi, da si šibek, da si krhek. Človek po mojem prepričanju ustvarja svet s svojimi mislimi, občutki in prav misel je univerzalna oblika energije, njena moč je res ogromna.«
»Kaj se ve, kaj še bo«
»Še kot otrok sem si vedno, ko sem bila v težkih trenutkih, ponavljala rek Špicparkeljca iz moje najljubše pravljice, ki sem jo dobila v dar: »Kaj se ve, kaj še bo!« Potem se je v tem zaupanju vse čudežno dobro izteklo. Vera mora obstajati, brez tega ne gre. Treba je brezpogojno verjeti v stvari, se potruditi za njih, nekaj narediti za to, da se uresničijo.«
Darja Žganec Horvat
BELLA ITA.L.I.4:.BjQ,LQjS.^r4
10. in 11. junija se z nami podajte na avtobusno popotovanje po Italiji
Metropolitanska BOLOGNA z živahnim utripom, obmorsko antično mesto RIMINI, najstarejša in najmanjša neodvisna republika na svetu SAN MARINO.
V Bologni, ki slovi po svoji odlični kuhinji in opečnatih zgradbah, si bomo ogledali trg Piazza Maggiore z baziliko San Petronio, srednjeveško palačo Comunale in Neptunov trg z slovitim vodnjakom, ki je bil navdih za logotip znamenite prestižne avtomobilske znamke Maserati. Radovednost nam bo potešil že samo pogled na poševni stolp, ki kljubuje zakonom gravitacije, Torre degli Asinelli. Prilegla se bo kakšna pijača v kavarni, veselili pa se bomo tudi nad izjemno izbiro v butikih in trgovinicah.
Navdušile nas bodo dolge bele peščene plaže Riminija, slavolok in most Tiberio. Občudovali bomo slikovite uličice San Marina, ki ga obkrožajo srednjeveški kamniti zidovi, se sprehodili po trdnjavi na vrhu Titanovega grebena s čudovitim razgledom na Apenine, si ogledali baziliko sv. Marina in imeli veliko možnosti za samostojna odkrivanja ter ogled katerega od muzejev - Maranello Rosso Ferrari muzej, Muzej kovancev in žigov, Muzej vojakov...
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA 159 €
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah - 1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vodenje in organizacija potovanja Doplačila:
- obvezno doplačilo turistična lokalna mestna pristojbina 4€ - po želji vstopnine Splošni pogoji so sestavni del programa!
Štajerski TEDNIK radioPTUI V
petek • 19. maja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ptuj • Po treh letih se v mesto znova vrača ples četvork
Maturanti bodo spet plesali
Večina slovenskih mest ho danes v znamenju plesa. Točno opoldne bodo maturanti zaplesali tradicionalno četvorko, s katero se poslavljajo od srednje šole. Gre za slavnosten dogodek, saj je četvorka ples poklonov, gracioznih gibov plesalk in spretnega vodenja plesalcev. Po treh letih prekinitve bodo letos organizirano zaplesali tudi ptujski maturanti.
Foto: Plesna šola Samba
Ptujski maturanti se bodo danes s četvorko poslovili od srednje šole.
Ples četvork bo tako kot pred epidemijo potekal na ptujskem Mestnem trgu, za celotno organizacijo pa je poskrbela plesna šola Samba. Po besedah Natalije Banovič je izvedba dogodka organizacijsko precej zahtevna, jim je pa uspelo pravočasno pridobiti vsa potrebna dovoljenja. Veseli jih, da so povabilo na ples v mestu z veseljem sprejele tako ptujske srednje šole kot maturanti. Skupno bo danes pred Mestno hišo zaplesalo okoli 120 ptujskih maturantov. Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo
ŠC Ptuj je morala udeležbo odpovedati, ker imajo na isti dan maturantski ples. »Ta dan je posvečen maturantom in njihovemu veselju, mladosti in hkrati tudi slovesu od srednješolskega obdobja. Četvorka jih bo vedno spominjala na čas, ko so bili mladi, svobodni, zagnani in željni novih spoznanj,« je povedala Banovičeva.
Sinhrono plesanje na več lokacijah
Na Mestnem trgu bo zaplesalo največ maturantov Gimnazije Ptuj,
in sicer okoli 90. Ravnatelj Boštjan Šeruga je poudaril, da je četvorka že vrsto let tradicija, s katero obeležijo zaključek srednje šole. »Če so maturanti vzeli ta dogodek za svojega, potem jih pri tem vsekakor podpiram,« je še dodal Šeruga. Iz Strojne šole ŠC Ptuj bo sodelovalo sedem parov. Ravnateljica Anja Jesenek Grašič je mnenja, da je to zelo lep dogodek, namenjen tudi druženju, zato je prav, da sodeluje tudi njihova šola. Sicer pa četvorko plešejo tudi v 20 krajih v tujini, med drugim na Slovaškem, v Srbiji, na Madžar-
skem in v Makedoniji. V Sloveniji so prvo četvorko organizirali že leta 2001. Tako plesalce kot gledalce so navdušili uglajenost in elegantni koraki. Vpis v Guinnessovo knjigo rekordov je organizatorjem uspel nekaj let kasneje, ko so dosegli priznanje nove kategorije rekorda v sinhronem plesanju sočasno na več lokacijah. Maturantska četvorka od takrat poteka vsako leto na izbran dan v maju točno opoldne na ulicah tako slovenskih kot evropskih mest ne glede na vremenske razmere.
Estera Korošec
Ptuj • Odlično se znajdejo na vodi
Uspeh mlade jadralke
11-letna jadralka, Ptujčanka Ota Brina Podlesnik, je pred kratkim na regati v Izoli dosegla še eno odlično uvrstitev. Dosežek je bil toliko slajši, ker praviloma trenira na reki Dravi, tokrat pa se je s konkurenco pomerila na morju in dosegla odlično tretje mesto.
Foto: arhiv
Tekmovalci, ki so zastopali BD Ranča: Ota Brina Podlesnik, Ivo in Mare Kancler.
Tridnevna Olimpic kriterijska regata v Izoli 2023 je tudi tokrat združila najboljše jadralce. Po devetih letih so predstavniki Brodarskega društva Ranca Ptuj domov končno ponovno prinesli pokal. »Pogoji na naši reki Dravi, kjer Ota Brina trenira, se zelo razlikujejo od plovbe na morju, zato je dosežek toliko slajši,« pravita njena starša Vanja in Dušan, ki hčerko pri njenem konjičku zelo podpirata. Razburkano morje in veter mladim jadralcem ne predstavljata težav, pač pa izziv. Regate so se sicer udeležili trije jadralci BD Ranca Ptuj, zraven omenjene tekmovalke še brata Ivo in Mare Kancler, ki sta prav tako dosegala odlične rezultate. Za njihovo dobro pripravljenost skrbi trener Uroš Judež, ki ima 58 jadralskih pokalov. Ta vikend se bodo Ptujčani ponovno preizkusili v vlogi gostiteljev in organizatorjev. Prirejajo namreč državno prvenstvo v razredu Optimist.
Dženana Kmetec
Festival
DOBROTE
slovenskih kmetij
Ptuj®;
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Kmetl|Bko gozdarska zbornica Slovenija
MESTNA OBČINA PTUJ
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 19. maja 2023
Zreče • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 9. sezona
Zreški glasovi ponovno navdušili
V Športni dvorani OŠ Zreče je 11. maja slavila slovenska pesem. Za izjemen večer, na katerem so uživali starši, drugi sorodniki, sošolci, prijatelji in občani Zreč, so poskrbeli čisti in lepi glasovi učencev OŠ Zreče s podružnico Gorenje.
Danaja Hren, 3. r., OŠ Zreče, pesem Tople oči (Nina Pušlar), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v polfinale. Na tiho sem ga pričakovala. Sodelovala sem že v drugem razredu, za projekt pa sem se navdušila, ko sem spremljala nastop brata, kije že tudi sodeloval v tem	Foto: čG
projektu. Pojem od prvega razreda, najraje pa pesmi Nine Pušlar. Besedila njenih pesmi so zanimiva, zabavna, prav tako tudi ritem, enkrat počasnejši, drugič hitrejši. Upam, da bom uspešno zapela tudi v polfinalu in se uvrstila v finale."
Anika Ločnikar, 8. r., OŠ Zreče, pesem Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe), zmagovalka v starejši kategoriji: „Zelo sem vesela, saj nisem pričakovala, da bom napredovala. Pesem, ki sem jo zapela, mi je zelo všeč, že lani sem jo želela zapeti. Obiskujem glasbeno šolo, hodim k uram klavirja in petja. Poslušam	Foto: čG
vso glasbo, najbolj pa me pri vsaki pesmi pritegne glasba. Želim si, da bi mi uspelo tudi v polfinalu. Po končani osnovni šoli se bom vpisala na Srednjo zdravstveno šolo v Celju. Zelo rada delam z ljudmi. Petje pa bo vedno ostalo del mojega življenja, saj v njem nadvse uživam."
V štirinajstih nastopih in s petnajstimi pevci, en je bil duet, so navdušili v skladbah zabavne glasbe in eni narodno-zabavni. Devet od petnajstih pevcev projekt pozna že iz prejšnjih sezon. Prevladovale so pesmi Nine Pušlar, ki je, kot kaže, zelo priljubljena pevka med zreškimi osnovnošolci. 0 zmagovalcih so tokrat odločali detajli,
tako dobro so vsi zapeli in obenem poskrbeli tudi za lep vizualen nastop, tudi z nekaterimi elementi koreografije.
Letošnje spremembe v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so nadvse dobrodošle in so se že pokazale kot pomemben motivator pri samih nastopih pevskih talentov. Sproščujoči
Sponzorji so bili:
Občina Zreče, IT rešitue H BIT, Silkem, Viuapen in Sazas.
pogovori za mizo na odru z voditeljem Daliborjem Bedenikom po navadi odpihnejo še zadnjo tremo. Tisto malo, kar je ostane, pa je bolj ali manj adrenalin, ki je sestavni del vsakega odrskega nastopa, tudi za najbolj prekaljene pevce ali igralce oz. druge nastopajoče. Tudi to, da po nastopu, še ni zmagovalcev večera, čeprav so na nek način vsi zmagovalci, ima pozitiven učinek. Vsi nastopajoči odidejo domov veseli, da so dobro odpeli, v pričakovanju rezultatov, ki jih naslednji v Mozaiku Podravje objavi Radio Ptuj. Še isti večer pa so na ogled na Facebooku Radia Ptuj tudi že odlomki iz posameznih nastopov.
Mlade pevce je pred njihovim nastopom pozdravil podžupan Drago Šešerko. Zahvalil se je družbi Radio-Tednik Ptuj za dobro sodelovanje z Občino Zreče, pozdravil mlade pevce in se jim že vnaprej zahvalil za čudovit večer slovenske pesmi. Pesem združuje in povezuje, lahko so veseli in ponosni, da imajo v Zrečah tako dobre pevce. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki so ta večer prišli v Športno dvorano OŠ Zreče, da bi podprli mlade upe občine Zreče, še posebej pa ravnatelju, učiteljem, mentorjem, in tudi vsem, ki podpirajo mlade pevske talente. Po njihovem odličnem nastopu se je za ta prelepi večer zahvalil tudi ravnatelj OŠ Zreče
Foto: Črtomir Goznik
Peli so: Liza Ločnikar, 3. r. (POŠ Gorenje), pesem Dobro jutro, življenje (Alya), Danaja Hren 3. r., pesem Tople oči (Nina Pušlar), Anej Gorenjak, 4. r., pesem Ne pozabi me ti (Rok Kosmač), Mia Petan, 4. r., pesem Tople oči (Nina Pušlar), Maša Kitek, 5. r., pesem Sladoled z vesoljem, prosim (Nina Pušlar), Klara Skaza, 5. r., pesem Ta snet na zna živet (Nina Pušlar), in Tian Kangler, 5. r., pesem Za Slovenijo žiuim (Nuša Derenda) v mlajši kategoriji, v starejši pa: Ariela Medved, 6. r., pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar in Kvatropirci), Beliš Burja in Tinkara Kumar, 6. r., pesem Na jrišno (BQL), Nastja Kovše, 6. r., pesem Morska pravljica (Ansambel Petra Finka), Nina Povalc, 8. r., pesem Oba (Manca Špik in lsaac Palma), Daša Ana Vidaček, 8. r., pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), Anika Ločnikar, 8. r., pesem Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe), in Zoja Klinar, 9. r., pesem Kaj je to življenje (Zoja Klinar).
Peter Kos, uro in pol je v kakovostnem petju užival skupaj z vsemi, ki so se vzeli čas, da so v tej uri in pol resnično uživali, „pobegnili" od tega ponorelega sveta. Škoda, da jih ni bilo več. Ne glede na to, ali bo šlo v polfinale še več njihovih pevcev - ob dveh zmagovalcih imajo namreč možnosti za napredovanje tudi tisti, ki so le malo zaostali za zmagovalcema, to novost je prinesla nova sezona - je ravnatelj še posebej poudaril, da je pomembno, da znajo, zmorejo, vsem je uspelo več kot odlično, za kar jim je iskreno čestital.
V polfinale sta napredovali: Danaja Hren v mlajši kategoriji, v starejši pa Anika Ločnikar. Mlade pevce bo na nastop v 9. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo spominjalo nalivno pero Vivapen.	^
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Sponzorji prireditve
♦ h*BIT
■v v».
IT rešitve
H SAZAS
SILKEM
w
uiunpen
štajerski TEDNIK (^adioPTUJ
Ptuj • Nova likovna razstava v galeriji Magistrat
Plakat miru letos na temo sočutja
Mladi likovniki iz Ptuja in okolice so se letos pridružili okoli 600.000 mladim z vsega sveta, ki so ustvarili likovna dela v okviru mednarodnega projekta Plakat miru. Njihove slike so vse do konca meseca na ogled v Galeriji Magistrat. Po besedah županje Nuške Gajšek so vedno veseli, ko lahko gostijo razstave z močno sporočilno vrednostjo. Njena želja je, da bi bile na vseh področjih življenja v ospredju vrednote miru in medsebojnega razumevanja.
Plakat miru je mednarodni likovni natečaj na temo miru, ki ga organizira največja humanitarna organizacija na svetu Lions Clubs International. Na natečaju vsako leto pod pokroviteljstvom lokalnih Lions klubov ustvarja več kot pol milijona mladih z vsega sveta, starih med 11 in 13 let. Že četrto leto zapored se likovnemu natečaju pridružuje tudi Lions klub Primus Ptuj, ki je k sodelovanju povabil sedem osnovnih šol: Olge Meglič Ptuj, dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Hajdina, Breg, Ljudski vrt, Videm in Kidričevo. Po besedah Lidije Marin, ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka in pooblaš-čenke za Plakat miru, so letos prejeli 27 likovnih del, ki so tudi razstavljena: »Zelo veseli smo, da je na letošnjo temo »Naj te vodi sočutje« skupno ustvarjalo okoli 200
učencev na vseh sedmih osnovnih šolah. Med vsemi prispelimi slikami smo izbrali štiri, ki smo jih poslali naprej. Na nacionalnem nivoju sta bili nagrajeni Tisa Julija Golob iz OŠ Olge Meglič in Zala Hren iz OŠ Breg, kar je zares velik uspeh. Naša želja je, da bi v naslednjem šolskem letu k ustvarjanju pristopilo še več osnovnošolcev, ki bi poglobljeno razmišljali o miru, povezanosti in drugih vrednotah, pomembnih za sobivanje v današnji družbi.«
Strokovno ocenjevanje likovnih del poteka na treh ravneh
Nagrajenka Zala Hren, ki obiskuje šesti razred OŠ Breg, je zelo zadovoljna, da se je njeno likovno delo uvrstilo med 24 najboljših v
W&rat
Sloveniji. Ta nagrada je zanjo potrditev, da je na pravi poti, saj bi rada nekoč postala arhitektka ali pa modna oblikovalka. »Ko sem pripravljala skico, sem razmišljala o soncu, ki predstavlja srečo, na drugi strani pa o dežnem oblaku, ki je vedno žalosten, temačen in ga nihče nima rad. Pomislila sem, da bi sonce lahko pomagalo oblaku, da bi se ponovno čutilo ljubljeno in spoštovano. Nato pa je slika nastala kar sama od sebe,« je o ustvarjanju povedala Zala, ki je svoje likovno delo naslikala v nežnih tonih. Vsa navodila je prejela od mentorice Eve Gregorec, največjo moralno podporo pa od svoje mame. Ocenjevanje likovnih del torej poteka na treh ravneh, najprej na lokalni ravni, nato na ravni distriktov ter na koncu še mednarodno. Stro-
Županja Nuška Gajšek in Lidija Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka, sta nagradili obe finalistki Zalo Hren in Tiso Julijo Golob.
kovne komisije pa ocenjujejo izvirnost, umetniški slog in izraženost razpisane teme.
Odprtje razstave so z nastopoma popestrili mlada saksofonistka Tinkara Hvalec iz OŠ Olge Meglič
in učenke Mladinskega pevskega zbora OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Estera Korošec
Foto: CG
petek • 19. maja 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
komorni zbor
KOR
s komornim orkestrom
dirigent Daniel Tement
Ü
m
M > ■
¡p!
se-
"M
BalkanTura
Najlepše ljudske pesmi Balkana v žlahtni vokalni preobleki ob spremljavi komornega orkestra.
gost
Otroški pevski zbor
Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla
v petek, 19. maja 2023, ob 19. uri Dominikanski samostan Ptuj
Vstop prost!
Ljubitelji slovenske ljudske pesmi in glasbe, vabljeni na prireditev
Med ljudskimi pevci in godci
ŽIVEX
Vse za zunanjo ureditev
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.sL telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. maja 2023
šipš im.....i..........¡ill ...............in........i
[ é
Qrajs1<j dan s policisti
Dvorec Dornava | 19. maj 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
IARNUŠ ^V OKNA VRATA d.o.o.
PWe OKNA, WRÄTÄ, SEiSlLÄ
www.roletarstvo-amus.si
02 788 54 17 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
NESNICE, rjave, črne, grahaste in bele Leghorn, 22-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava, tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
KUPIM gozd v okolici Ptuja. Telefon 070 566 927.
PRODAM obračalnik Putinger na jermene širine 220 cm, malo rabljen.
Tel. 051 316 591.
KUPIM traktor, kosilnico in motokulti-vator Muta. Tel. 041 540 364.
PRODAM dve kozi tik pred kotitvijo, cena 160 EUR po komadu. Telefon 070 331 760.
PRODAM filter za pretakanje vina, plošče 20 x 20 cm. Tel. 031 494 853.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
NEPREMIČNINE
PRODAMO - 3 sobno stanovanje (1956), Ptuj, CMD, dva balkona, 107 m2, Cena: 160.000,00 EUR.
Kontakt: 041/391 003 02/620 88 16
S RE/MAX
~ POETOVtO
www.r e-max. si/ Poetovio
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata .com
V NAJEM oddamo štiri poslovne prostore (1 x 40 m2 in 3 x 20 m2) in več parkirišč, vse v Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Tel. 041 325 925.
PVC okna, vrata, senčila
PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA
NEDELJA 21. maj 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 10, oddaja 8:25 Futsal magazin S09P35 3:55 Klepetal raca. Borut Modic 9:30 Dober večer 10:25 k dežele ob Muri 53. oddaja 11:20 Bralni razgledi 11. oddaja 11:35 Poetoviotup 2023 11:50 Mali Prim 12:00 Pregled tedna 12:30 Cista umetnos 12:55 Tadej Toš in ot 13:40 Pogled nazaj 14:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 13:20 Pogled nazaj 18:55 Glasbena osmica (tuja) 19:25 Pomurski tednik 19:50 Kdo? 20:00 Pregled tedna 20:30 Obzornik TV Dravograd 21:10 Utrip Ormoža 22:00 Ptujska kronika 22:25 Bralni razgledi 11. oddaja 22:40 Cista umetnost - maj 23:05 Glasba za vse 23:55 Videostrani PONEDELJEK 22. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja) 3:00 Otroški kotiček 10, oddaja 3:25 Futsal magazin S09E35 8:50 Obzornik TV Dravograd 9:30 Cista umetnost - maj 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Dober večei 11:20 Klenetalnica: Borut Modic 12:00 Pregled tedna 12:30 Pomurski tednik 12:55 Pogled nazaj 13:30 Utrip Ormoža 14:20 Preglednik TV Maribor 14:50 Videostran 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Cista umetnost - maj
19:20 Pociled nazaj
20:00 Seia MS MO Ptuj
21:35 Pregled tedna '
22:05 Ptujska kronika
22:30 Bralni razgledi 11. oddaja
22:45 Iz dežele ob Muri 53. oddaja
23:40 Glasba za vse
00:30 Videostrani_
PETEK 19, maj 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 10- oddaja 8:25 Futsal magazin 509E35 3:50 Iz dežele ob Muri 53. oddaja 9:45 Risanka 10:00 Tele M
10:25 Klepetalnica: Borut Modic 11 rOG Dober večer
12:00 Ptujska kronika 12:25 Obzornik "IV Dravograd 13:05 Cists umetnost - maj 13:30 Poqled nazaj 14:10 leleM 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 1 G:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55PomLirskitednik
19:20 Cista umetnost - maj 19:45 Poetovio Cup 2023 20:00 Ptujska kronika 20:25 Obzornik TV Dravoqrad 21:05 Utrip Ormoža 22:00 Ptujska kranika 22:25 Futsal magazin S09E34 22:50 Pogled nazaj 23:30 Bralni razgledi 11. oddaja 23:45 Glasba za vse 00:30 Videostrani SOBOTA 20 maj 7:30 Glasbena osmica (_..„. 8:00 Otroški kotiček 10. oddaja 8:25 Futsal magazin S09E35 8:50 Iz dežele ob Muri 53. oddaja 9:45 Tadej Toš in odpadki 0:30 Dober večer 1:25 Klepeta Inica: Borut Modic 2:00 Pregled tedna 2:30 Pogled nazaj 13:10 PomuiEki tednik '3:35 Bralni razgledi 11 oddaja 3:50 Cista umetnost - maj 4:20 Vrdeostrani 18:00 Ptujska kranika "18:25 Glasbena osmica (sb.) 18:50 Obzornik TV Dravograd 19:30 Futsal magazin S09E35 20:00 Pregled t«Jna 20:30 Utrip Ormoža 21:20 Pogled nazai 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - maj 22:50 Bralni razqjedr 11. oddaja 23:05 Poetovio Lup 2023 23:20 Glasba za vse 00:05 Videostrani
Ptujöa setevÚM PflTY T: 02 590 800 ZB, tiitöfp^v.tv, ww.jxnv.tv p telemach	T2 $
V petek, 19. maja, bo na grajskem dvorišču dvorca Dornava potekala prireditev, ki jo organizira policijska postaja Ptuj.
Prireditev je preventivne narave, kjer policisti predstavljamo svoje delo in opremo, pri tem pa v prireditev vključujemo lokalno skupnost in njena društva.
Na prireditvi se bodo predstavila gasilska društva občine Dornava in Juršinci, Zdravstveni dom Ptuj z reševalci, slovenska vojska, civilna zaščita in zbiratelji policijskih insignacij.
Obiskali nas bodo vrhunski športniki, na prireditvi bo prikazana vaja s službenim psom ter delo policistov konjenikov.
Prireditev je namenjena vsem občanom občine Dornava in Juršinci, še posebej pa najmlajšim, ter uporabnikom zavoda Dornava.
PROGRAM:
8:30-10:00 Predstavitev za uporabnike ZUDV-ja.
10:00-14:00
Predstavitev za osnovni šoli Dornava in Juršinci, ter vse ostale občane
Vljudno vabljeni!
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Race - Fram in Osnovno šolo Fram vabi na prireditev

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Fram.
Vidimo se v četrtek, 25. maja, ob 18. uri v dvorani DTV Partizan Fram.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Race - Fram.
♦ h •BIT *
IT rešitve
SAZAS
SILKEM
Štajerski
radioPTUI
petek • 19. maja 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
Kje si, draga mama, ti, kje je mili tvoj obraz, kje je zlata roka tvoja, ki skrbela je za nas?
SPOMIN
Marija Gabrovec
21. 3.1937-19. 5. 2022 IZ DRAVCEV 3, VIDEM PRI PTUJU
Vse lepo cvetoče je kot nekoč v maju, le drage mame ni, zdaj je daleč, v raju.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Zelo te pogrešamo, počivaj v miru.
Vsi tvoji
kZsA JJ
^ -K_ Štajerski TEDNIK
■HI Stajerskitednik Dstajerskitednik
www.tednik.si
PROGRAMSKI NA POVEDNI K
00:00 08:00 08:30 09:30 11:00 11:S0 13:10 14:30 18:00 19:30 20:00 21:45 23:00
00:00 08:00 08:30 09:00 10:30 11:00 11:50 12:00 13:30 17:00 18:00 19:30 20:00 21:30 23:00 00:00
PETEK. 19. mai
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Revija mladinskih PZ, 1, del
Utrip Ormoža
17. občinski praznik v Sv. Juriju Star pol nt prodajno okno Italijanska trgovina - v živo 50 let PGD Podlehnik Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Kronika iz občine Gorišnica Astro - v živo Video strani
SOBOTA, 20. maj
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Predavanje - Pljučni k v medicini
Ptujska kronika
Utrip Ormoža
Na brazdah ljubezni, 7.del
Globalna krl2a, kam to vodi
Video strani
Starpoint prodajno okno 50 let PGD Podlehnik Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 50. let ljudskih pevk Markovci Ujemi sanje
Starpoint prodajno okno Video strani
NEDIXJA, 21. mai
Video strani Jutranja telovadba Šport in Šps5
Vseslovensko pelje na Hajdlni
19. gospodinjski veier
Pesem tisočerih zvonov
13. Košnja na star način
Za poj mu prijatelji
Kronika Iz občine Norišnica
Alfi po Sloveniji, muzikantl Evrope
50 let PGD Podlehnik
Koncert ans. Brloga. 1. del
Na brazdah ljubezni, 6.del
Odprtje nove Podružnične OŠ Marjeta
Video strani
z -ir i
xš 5

00:00 08:00 08:30 09:00 09:50 10:15 12:00 13:00 14:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:30 22:30 23:30
PONEDEL JEK, 22. mai
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Kronika iz občine Videm
Ptujska kronika
Ujemi sanje
Utrip Ormoža
Starpoint prodajno okno
Video strani
Italijanska trgovina - v živo Pesem tisočerih zvonov Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 50. let ljudskih pevk Markovci Predavanje - Pljučni k v medicini Starpoint prodajno okno Video strani
ČAROBNA POROKA SAMA IN JASMINE KALIŠNIK
Dež ni pokvaril vzdušja
TINA GABER JE PRAZNOVALA
Prvič z Robertom Golobom
SREČNO SAMSKI ŽIGAJELAR?
Če bi imel dekle, bi to povedal
BRANKO ČAKARMIŠ NIČ VEČ ŽIRANT
Ga bo zamenjal strogi Andrej Škufca?
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
V
BISTVO
ČLOVEČNOSTI JE. OA NISMO
POPOLNI
SPiLA PEONAR
a .....H: k^i'rct
■ ' -
det laioičene mladosti
BRANJE Z ZANOSOM
ion Serilč
SAŠA EINSIEDLER
PRAVE RES NIKDAR NE BOMO VID

ZE V PRODAJI

KAMNOSESTVO
Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik?
Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo?
Možno plačilo z Diners kartico.
Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com
Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolaric.si
lloua Relta
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segulaOradio-fednlk.si,
tel. 02 749 34 16 ali morjana.pihler@radiiHednik.sl,
tel. 02 749 3410, za vetje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
V SPOMIN
Jožetu Petroviču
IZ CIRKULAN 56
22. maja mineva leto dni, odkar te ni več med nami. Žalostni, tihi in boleči so trenutki ob tvojem grobu, vendar tudi polni lepih spominov.
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, tasta in pradedka
Franca Superja
IZ STOGOVCEV 46
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Njegovi najdražji
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
Lepi spomini ne
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
	- rf — J.
	«■■11» mir»»—HiSan Srn 1 h
Za zdravo pitno „ vodo v Halozah
*H WUHHm
Premilo dogovarjanja z nosilci delegatskega


Milan Kniletliž kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS
ŠTS
'Ker temelji prihodnosti ležijo vpretel
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 19. maja 2023
Hajdina • Otroke navdušil mladinski pisatelj Suhadolčan
Sv. Andraž • Tradicionalni sprejem za novorojence
Borba proti ekranom je vse težja
Branje za bralno značko učence spodbuja k branju in dviga njihovo bralno kulturo. Na OŠ Hajdina kljub temu opažajo, da mladi vse težje zamenjajo ekran za knjigo. Prav zato podobno kot na drugih šolah organizirajo raznovrstne dogodke, ki bi mlade spodbudili k branju. Eden izmed njih je bil nedavno, ko je učencem o svojih neverjetnih dogodivščinah pripovedoval otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan.
tUULLIl*^
Številka 13 je bila lani srečna
Andraška županja Darja Vudler Berlakje lani rojene malčke in njihove starše pogostila v avli podružnične osnovne šole v Vitomarcih.
Pisatelj Primož Suhodolčan med otroki
Preko hudomušnih zgodb je mlade poslušalce poskušal navdušiti nad branjem. Veliko se je šalil, predvsem glede svoje nerodnosti, in marsikoga nasmejal vse do solz. Njegovo glavno sporočilo je bilo, da je lahko prav vsak bralec. Učenci so izvedeli, da so lahko celo jedilni listi zabavno branje. Otroke prve triade pa je navdušil predvsem z rimami. Dogodek je bil res prima, saj so učenci o njem govorili še ves teden. Marsikateri je že naslednji dan šel v knjižnico in si izposodil katero izmed njegovih del. Živalske novice, Košarkar naj bo in Zgodbe o Petru Nosu si že tako izposojajo učenci tako množično, da si knjige redko od-počijejo na knjižnih policah. Po
besedah ravnatelja Mitje Vidoviča poskušajo vsako leto na poseben način obeležiti zaključek bralne značke. Bralna pismenost je zelo pomembna, saj spodbuja otrokov intelektualni, čustveni in jezikovni razvoj, hrani njegovo domišljijo, pripomore k razvoju empatije in širi njegov besedni zaklad. Vse to pa ugodno vpliva na njegov celostni razvoj. »Žal ugotavljamo, da zaradi tehnologije in načina življenja branje pri učencih upada. Dražljaji drugih medijev so tako močni, da se vse težje borimo proti njim. Velika težava je tudi ta, da vse manj staršev, knjige pa so zamenjali pametni telefoni,« je povedal Vidovič in dodal, da zgledi vlečejo. Zanimanje za branje knjig
OKNA, VRATA ñ - • GARAŽNA l//?4gy
www.naitors.si
NAI/ORSd
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04
Gorišnica 1. Gorišnica
1—Ü1
	J_1
	BUHM
XZ	S
pi LU
Foto: arhiv občine
Starši in njihovi lani rojeni malčki na tradicionalnem sprejemu pri županji. Sadike lipe, simbol slovenstva, v Svetem Andražu novorojenčkom poklanjajo že od leta 2015.
V občini Sveti Andraž se je lani rodilo 13 otrok, kar je za enega novorojenca manj kot leta 2021 in 2020, ko jih je na svet prijokalo 14. Sicer pa število rojstev narašča, največ jih je bilo 21, leta 2018 so zabeležili celo najvišji naravni prirast na 1.000 prebivalcev v celotni
Sloveniji, zato se jim ni treba bati za prihodnost. Simbol slovenstva v Svetem Andražu novorojenčkom poklanjajo od leta 2015, kar pomeni, da so v počastitev novorojenih občanov po andraških vaseh doslej posadili že okrog sto lip.
Potem ko so si skupaj ogledali
prostore vrtca in šole, katere klopi bodo lani rojeni »gulili« že čez pet let, so se okrepčali z dobrotami, ki so jih zanje pripravile vitomarške gospodinje, s simpatičnim programom pa so jih zabavali otroci iz najstarejše skupine vrtca.
SD
Foto: OS Hajdina
je sicer upadlo pri celotni populaciji. Prav tako samo še peščica staršev bere pravljice svojim otrokom pred spanjem. Posledično je več govornih težav, otroci so slabše pripravljeni na šolo, imajo manjši besedni zaklad itd.
Estera Korošec
a\bo
. ^oniemVuKmj*
due muh na man, o
Stotejši spol.

KouWeüuhjem
Zakon močnejšega
* * *
lm„„ aH"«5'1"11""'
AfORBWWWB»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
r
r
Od danes do nedelje Ptuj gosti že 34. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ne bodo samo na ogled, temveč tudi za pokušino. Organizatorji pričakujejo, da bo v treh dneh Ptuj obiskalo nekaj tisoč obiskovalcev več kot sicer. V najboljših časih je razstavo obiskalo več kot 15.000 obiskovalcev. K obisku vabijo tudi nekatere tradicionalne spremljevalne prireditve, kot sta FolkFest ter nastopi ljudskih pevcev in godcev v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj.
V času festivala Dobrote slovenskih kmetij Brodarsko društvo Ranca, ki letos slavi že 50 let delovanja, vabi na ogled že tradicionalnega ekipnega državnega prvenstva v razredu Optimist vsak dan med 9. in 19. uro. Uradno ga bodo odprli danes, ob 10. uri v pristanišču Ranca, najboljše pa razglasili v nedeljo, 21. maja.
Številnim razstavam, ki so v tem času na ogled v ptujskih razstaviščih in galerijah, se je v sredo, 17. maja, pridružila nova. V Galeriji Luna so odprli razstavo vsestranskega hrvaškega umetnika Duška Šibla. Zelo zanimiva razstava je na ogled tudi v prostorih CID-a, kjer razstavljajo uporabniki VDC Dornava, ki delujejo v likovni skupini pod mentorstvom Gregorja Samastur-ja. Razstava Skozi čas je uvodni dogodek v praznovanje 70-letnice ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava. Danes ob 19. uri pa bo v dominikanskem samostanu za izjemen glasbeno-pevski večer poskrbel Komorni zbor Kor s komornim orkestrom, ki je pripravil Balkan turo z najlepšimi ljudskimi pesmimi v žlahtni vokalni preobleki ob spremljavi komornega orkestra. Kot gost bo nastopil otroški pevski zbor ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj.
Nacionalna kampanja Vzemi si čas. Moja Slovenija naj bi tudi letos čim več Slovencev navdušila za dopustovanje doma. Na straneh kampanje je trenutno na voljo že skoraj 100 turističnih paketov najrazličnejših ponudnikov po vsej Sloveniji, kjer si je mogoče poiskati ideje za aktivno doživljanje v objemu neokrnjene narave, mestnega oddiha, povezanega s kulturo, spro-stitvenih počitnic v termah ali gastronomskem razvajanju z lokalnimi okusi.
Slovenska turistična borza, ki je v jubilejni, 25. izvedbi potekala v Portorožu in Piranu, je bila nadvse uspešna. Na borzni dan se je odvilo okrog 4.000 srečanj med tujimi organizatorji potovanj, turističnimi agencijami in slovenskim turističnim gospodarstvom. Za obisk Slovenije se je povečalo tudi zanimanje ameriških organizatorjev potovanj. Povečanje je rezultat mnogih aktivnosti na trgu ZDA, vključno s sodelovanjem s košarkarskim zvezdnikom Lukom Dončičem ter klubom Dallas Mavericks. Na borzi so sodelovali tudi predstavniki ptujskega turizma. Kako uspešni so bili, bo pokazal že letošnji obisk mesta in okolice.
Na mednarodnem festivalu turističnih filmov v Južnoafriški republiki, ki je potekal v Cape Townu, so podelili priznanja najboljšim. Slavil je film Slo-
venia Green, ki je zmagal v konkurenci dokumentarnih in TV-prispevkov o tematiki trajnostnega in odgovornega turizma.
Slovenija ima ambicije, da postane svetovna destinacija na področju gozdnega turizma. Septembra bo Kranjska Gora gostila 5. svetovni kongres o zdravilnih učinkih gozda ter navezavi le-teh s turizmom. Gre za odlično priložnost Slovenije pri uveljavljanju nove trajnostne in inovativno razvojne usmeritve v turizmu. Na kongresu se bodo zbrali svetovni strokovnjaki s področja biomedicine, javnega zdravja, balneologije in klimatskega terapevtskega turizma. Slovenija ima s svojim bogastvom gozda vse možnosti, da postane vodila destinacija gozdnega turizma.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kako dolga je Ormoška planinska pot, da okrog 64 km, bo prejela Mira Sok (Sodinci). Danes sprašujemo, kdaj je potekala prva Rancarija in s koliko dravskimi čolni. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 26. maja. Pri žrebanju za nagrado upoštevamo samo odgovore, ki smo jih prejeli do roka. Torej za današnje vprašanje do omenjenega roka.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je potekala prva Rancarija in s koliko dravskimi čolni?
I ŠH" i
" Ime in priimek:
n -» 'i .
Foto: Črtomir Goznik Naslov: .
Orfejev spomenik so letos pustili zelo dolgo z opažem. Še na začetku tedna ga je imel. Običajno so ga odkrili že pred Jurijevim sejmom. Tako pa smo Davčna številka. .
številne tarife ki so mesto obiskali v tem ra^ prikrajšali za pogled m ta	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
izjemni kamniti spomenik.