VSEBINA 6. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
-	predsedniki zborov Skupščine občine M. Sobota sklicujejo seje zborov dne 18. julija 1983
-	ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v I. polletju 1983
-	informacija o uresničevanju stališč in sklepov o dejavnosti trgovine in problematiki preskrbe v občini M. Sobota
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE M. SOBOTA SKLICUJEJO
Seje bodo
v ponedeljek, dne 18. julija 1983, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota.
Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	potrditev žapisaskupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 24. junija 1983,
3.	poročilo o uresničevanju .politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1983,
4.	ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v I. polletju 1983, 5. informacija o uresničevanju stališč in sklepov o-deja-vnosti trgovine in problematiki preskrbe v občipi M. Sobota,
6.	osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota za leto 1982 in za
ključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine M. Sobota za leto 1982.
7.	osnutek odloka o imenovanju ulic za območje naselja Krog (navedeno točko obravnava samo Zbor krajevnih skupnosti).
8.	osnutek odloka o imenovanju ulice v naselju Bakovci 'tudi to točko obravnava samo Zbor krajevnih skupnosti),
9.	volitve in imenovanja.
10.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
11.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2.. 3.. 4., 5.. 9.. 10. in 11. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega redaje objavljeno v prilogi Poročevalca, z dne 17.6.1983. Stališča Izvršnega sveta skupščine občine.M. Sobota bodo posredovana vodjem delegacij. vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 4. in 5. točke dnevnega redaje objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 2., 6.. 7.. 8. in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora.
.	Informacija k 10. točki bo dana na seji.
2 — DELEGATSKI VESTNIK
- OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOSNE PORABE TER URESNIČEVANJE RESOLUCIJE OBČINE M. SOBOTA V I. POLLETJU 1983
1.	OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI ZA PRVO POLLETJE 1983
Na podlagi predvidevanj OZD gospodarstva ocenjujemo, da bodo v občini v I. polletju 1983 dosežena naslednja gospodarska gibanja:
— v 000 din
— v tekočih cenah
	l-VI 11982	J—VI 1983	Indeks
Celotni prihodek	13,759.816	18,052.789	131
Porabljena sredstva	11,016.382	14,404.029	130
Amortizacija po min. stopnji	306.490	459.735	150
Dohodek	2,743.434	3,676.201	134
Družbeni proizvod	3,049.924	4,135.936	136
Cisti dohodek	1,881.963	2,446.552	130
Sredstva za bruto OD	1,313.910	1,589.831	121
Poslovni sklad	443.052	575.968	130
Izplačana sredst. za investicije	437.589	452.714	103
Izgube	52.305	53.011	102
Ocenjujemo, da bo v I. polletju letos porasel celotni prihodek za 31 % in porabljena sredstva za 30 %, kar je za 1 indeksno točko počasneje od rasti celotnega prihodka. Amortizacija po minimalni stopnji bo še vedno beležila hitro'rast in se bo predvidoma povečala za 50 % glede na enako obdobje lani. Na osnovi takih gibanj bo dohodek višji za 34 % in čisti dohodek za 30 %.
Hitrejše rasti dohodka od povprečja v gospodarstvu bodo predvidoma dosežene v kmetijstvu, gostinstvu in turizmu, obrti ter komunalni dejavnosti, počasnejša bo rast dohodka predvidoma v gradbeništvu, prometu in vodnem gospodarstvu, v gozdarstvu pa se pričakuje nižji dohodek.
Organizacije združenega dela gospodarstva so v prvih treh mesecih letos razporedile za osebne dohodke manj sredstev, kot bi lahko glede na resolucijsko dogovorjeno 35 % zaostajanje rasti za rastjo dohodka. Tudi v prvem polletju bo po oceni gospodarstvo usklajeno z določili dogovora in resolucijskimi usmeritvami, saj se bodo sredstva za osebne dohodke po oceni povečala za 21 % in dohodek za 34 %.
Zaradi naraščajočih obveznosti za skupno in splošno porabo. zlasti pa za obresti za kredite, ostaja organizacijam vedno manj sredstev za razširitev materialne osnove dela. V šestih mesecih letos se bodo sredstva poslovnega sklada povečala za 30 %, za naložbe pa bo izplačano samo za 3 % več sredstev, kar bo povzročilo ob visoki rasti cen velik realni padec investicij in močno zmanjšanje investicijske aktivnosti v gospodarstvu občine.
Po podatkih Narodne banke Slovenije so organizacije združenega dela občine v prvih petih mesecih letošnjega leta izvozile blago in storitve v vrednosti 919.795.000 din ali za 20 % več kot v enakem obdobju lani.
Posamezne organizacije združenega dela so dosegle naslednje povečanje izvoza: KZ Panonka 41 %, MURA 21,5 %, ZGEP Pomurski tisk 41.5 % in Mesna industrija 30 %. Manjši obseg izvoza sta imeli ABC Pomurka DO Zunanja trgovina in gozdno in lesno gospodarstvo, enaki obseg izvoza kot v petih mesecih 1982 pa beleži Panonija. V izvoz se vedno bolj vključujejo tudi Tovarna mlečnega prahu. Platana TOZD Ledava in SOBOTA TOZD Obrtništvo.
Uvoz blagaje v prvih petih mesecih znašal 359.481.000 din in seje zmanjšal za 7,3 %. Od celotnega obsega uvoza odpade 77 %nauvozrepromateriala. 17.7 % na opremo in 5,3 % na blago široke potrošnje.
Ocenjuje se. da bo prvo polletje 1983 zaključilo z izgubo 6 organizacij insicer: DO Mesna industrija predvidoma nanivoju izgube prvega polletja 1982: v TOZD Opekarna Puconce se bo izguba predvidoma povečala;
Elektro Murska Sobota in TOZD Oprema in orodja Ro-gašovci bosta izgdbo prvih treh mesecev zmanjšali za okoli 50 %; SOBOTA TOZD Gradbeništvo pa bo izkazala minimalno izgubo. V ostalih organizacijah, ki so ob četrtletju izkazovale izgubo, so se pogoji poslovanja izboljšali tako, da izgub ne pričakujejo.
V občini Murska Sobota je v prvih petih mesecih letos opazna stagnacija industrijske proizvodnje. Dosežena proizvodnja v vrednosti 5.558.574.000 din je enaka obsegu proizvodnje v petih mesecih leta 1982. Na takšno gibanje je v veliki meri vplival 2 %-ni padec proizvodnje v živilsko-predelovalni industriji, na katero odpade okrog 50 % vrednosti proizvodnje v občini. Nižji je obseg proizvodnje tudi v grafični in kemično-
DELEGATSKI VESTNIK — 3
predelovalni industriji. Rast industrijske proizvodnje je prisotna v kovinskopredelovalni industriji, nekovinski, lesni, industriji gradbenega materiala ter tekstilni industriji.
Do padca proizvodnje v -Mesni industriji je prišlo zaradi pomanjkanja Živine, v Agromerkurju pa izpad proizvodnje vsled neustreznega zdravstvenega stanja perutnine.
,_Na področju kmetijstva je bila letos oskrbljenost z gnojili, zaščitnimi sredstvi, semeni in pogonskim gorivom pravočasna tako, daje spomladanska setev potekala nemoteno. V občini je bilo posejano 816 ha s sladkorno peso, 1846 ha s krompirjem, 9.232 ha s koruzo, preostale površine pa so bile posejane s poljščinami za silažo in ostalimi kulturami. Zaradi suše ob vzniku je bilo potrebno preorati 57 ha površin posejanih pod .sladkorno peso. Na teh površinah je bila posejana koruza. Tudi koruza je imela zaradi sušnega vremena nekoliko upočasnjeno rast.
V prvih štirih mesecih je bilo po podatkih statistike v občirii zaposleno 18.141 delavcev ali za 2,1 % več kot v enakem obdobju leta 1982. od tega v gospodarstvu 14.915 zaposlenih ali za 1,8 % več in v negospodarstvu 3.226 oz. za 4 % več delavcev. V enakem obdobju se je v SR Sloveniji število zaposlenih povečalo za 0,6 %, v gospodarstvu 0.4 % in v negospodarstvu za 1,9 %.
Glede na stanje zaposlenih v decembru 1982 seje njihovo število zmanjšalo za 0.4 %.	.
Organizacije združenega dela gospodarstva bodo v šestih mesecih po oceni izplačale za investicije 452.714.000 din<ozi-roma za 3 %-več sredstev kot v enakem obdobju lani.
Realizirane oz. v teku so naslednje naložbe:
LIV Postojna TOZD Oprema in orodja Rogašovci izvaja širitev proizvodnih prostorov.
RAŠICA TOZD Beltinka pripravlja dokumentacijo za razširitev proizvodne hale za pletilnico.
V	MURI je v zaključni fazi izgradnja kotlovnice. V teku je razširitev proizvodnih prostorov, modernizacija tehnologije in posodobitev trgovske mreže ter priprava za izgradnjo plinovoda.
ZGEP Pomurski tisk Kartonaža je dokončala gradnjo proizVodno-skladiščnih prostorov in nabavila 4 ofset stroje. Tiskarna je z razširitvijo proizvodnih prostorov pridobila 1500 m2 površin.
Mesna industrija posodoblja konzervno linijo in pristopa k ekološki sanaciji kafilerije.
Tovarna močnih krmil je opravila pripravljalna dela za izgradnjo nove mešalnice.
V	Agromerkurju so v končni fazi pripravljalna dela za rekonstrukcijo klavnice.
KG Rakičan pripravlja projekte za melioracije in namakanje. izvaja rekonstrukcijo in gradnjo hlevov za pitanje goveje živine ter gradnjo skladišč in garaž. V teku je tudi obnova vinogradov in sadovnjakov.
KZ Panonka sodeluje pri izvedbi melioracij in posodabljanju mehanizacije svojih kooperantov.
Gozdno in lesno gospodarstvo TOK Gozdarstvo posodablja gozdne nasade.
SOBOTA TOZD Vrtnarstvo je izvedla prvo fazo izgradnje mehanske delavnice.
ABC Pomurka DO Zunanja trgovina sovlaga v rekonstrukcijo obrata za razsekovanje divjačine v Mesni industriji TOZD Predelava mesa Lendava.
Veletrgovina POTROŠNIK dokončuje samopostrežno trgovino in bife v Gederovcih.
AGROSERVIS gradi halo za tehnične preglede ter izvaja modernizacijo pralnice za tovorna vozila.
Združeni investitorji v Pomurju so pristopili k izgradnji plinovoda.
Z resolucijo načrtovane izgradnje objektov gospodarske infrastrukture potekajo po programih samoupravnih interesnih skupnosti. V prvem polletju so dokončana dela na cesti Šalov-ci—Čepinci v dolžini 2 km. Mladinske delovne brigade bodo v okviru MDA Goričko 83 konecjunija pričele z urejanjem cestne povezave Šalovci—Dolenci v dolžini 4000 m ter pomagale pri polaganju telefonskega kabla na odseku Šalovci—-Dolenci v dolžini 3200 m in koaksialnega telefonskega k^Sla na odseku M. Sobota—Radenci v dolžini 10190 m.
Na področju komunalne izgradnje se končujejo pripra
vljalna dela za pričetek gradnje severnega kanalskega,kolektorja in raziskovalnega vodnjaka v Krogu. V teku je izvedba hidravličnih izračunov za obstoječo kanalizacijo v mestu M. Sobota ter izgradnja kanalizacije in ureditev Čopove ulice v Murski Soboti.
V DO za PTT promet je dokončana razširitev poslovne zgradbe, nadaljuje pa se širitev kapacitet GATC v Murski Soboti.
. V prvi polovici leta je bilo vobčini zgrajenih 65 stanovanj na lendavski Sever.
V teku je gradnja 24 stanovanj v M. Soboti in priprava dela za izgradnjo 8 stanovanj y„G. Petrovcih.
Na področju družbenih dejavnosti se nadaljuje.z izgradnjo kirurškega bloka v Rakičanu, pri osnovni šoli Puconci gradnja telovadnice in končujejo se pripravljalna dela za izgradnjo podružnične osnovne šole v Dolencih.
2.	Skupna poraba
A) SIS družbenih dejavnosti
Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini sov prvih petih mesecih 1983 znašali 502.486.000 din ter so glede na enako obdobje lani večji za 13 %. V skupnosti otroškega varstva so se povečali za 9 %, izobraževalni skupnosti 16 %, kulturni skupnosti 20 %, tele-sndkultumi skupnosti 19 %, skupnosti socialnega skrbstva 7 %, zdravstveni skupnosti 14 %, skupnosti za zaposlovanje 25 %, in raziskovalni skupnosti za 18 %.
V okviru celotnih prihodkov so znašala sredstva za deja-vnosl 473.727.000 din in so se povečala 13 %, za vzajemnost 6.566.000 din in so porasla 28 % ter za investicije 22.193.000 din. kar je za 21 % več kot v enakem obdobju lani. Med sredstvi za dejavnost so porasla sredstva za osnovno dejavnost 27 %.
iz prikazale tabele je razvidno podrobno gibanje prihod-ko\ po posameznih skupnostih:
— v 000 din
	Real. I-V/82	Real. I-V/83	Indeks 1983/82
1	2	3	4
PRIHODKI			
1. Skupnost otr. var.	77.228	84.120	109
— dejavnost od tega:	73.996	80.212	108
— za osnovno dejavn.	22.315	25.835	116
— za denar, pomoči	21.106	26.793	127
— za solidar. za:	4.760	5.360	113
— osnovno dejavn.	165	—	—
— za denar, pomoči	4.595	5.360	117
— iz ostalih virov	25.815	22.224	86
— investicije	3.232	3.908	121
2. Izobraževal, skupnost	109.837	127.124	116
— dejavnost od tega	102.608	118.779	116
— za osnovno dej.	75.289	86.952	115
— iz solidarnosti	18.445	23.756	129
— iz ostalih virov	8.874	8.071	91
— vzajemn. + skupn. prog.	1.069	902	84
— investicije	6.160	7.443	121
3. Kulturna skupnost	6.515	7.824	120
— dejavnost od tega:	6.515	7.824	120
— za osnovno dejavn.	5.697	7.824	137
— iz ostalih virov	818	—	—
— vzajemnost	—	—	—'
4. Telesnokultur. skupnost	5.397	6.432	119
— dejavnost od tega:	5.397	5.576	103
— za osnovno dejav.	4.777	5.576	117
— iz ostalih virov	620	—	—
— vzajemnost	—	856	—
5. Skupnost social, skrb.	23.203	24.757	107
— dejavnost od tega:	22.951	24.477	107
— za osnovno dejav.	16.986	21.342	126
— iz solidarnosti	2.749	2.384	87
— iz -ostalih virov	3.216	751	23
— vzajemnost	252	280	111
6. Zdravstvena skupnost	213.796	243.156	114
— dejavnost od tega:	201.485	228.137	113
— za osnovno dejav.	151.540	203.662	134
— iz solidarnosti	21.334	19.275	90
4 — DELEGATSKI VESTNIK
1	2	3	4
—' iz ostalih virov	28.611	5.200	18
— vzajemn. — skup. por.	3.393	4.177	123
— investicije	8.912	10.842	122
7. Skupnost za zaposlov.	5.604	6.983	125
— dejavnost od tega:	5.307	6.632	125
— za osnovno dej.	3.483	5.564	160
— iz solidarnosti	672	1.054	157
— iz ostalih virov	1.152	14	—
— vzajemnost	297	351	118
8. Raziskovalna skupnost	1.767	2.090	118
— dejavnost	1.655	2.090	126
— za osnov, dejavnost	1.655	2.090	126
— vzajemnost	112	—	—
SKUPAJ PRIHODKI	443.347	502.486	113
— dejavnost od tega:	419.914	473.727	113
— za osnov, dejavnost	281.742	358.845	127
— za denarne pomoči	21.106	26.793	127
— iz solidarnosti za:	47.960	51.829	108
— osnovno dejavnost	43.365	46.470	107
denarne pomoči	4.595	5.360	117
— iz ostalih virov	69.106	36.260	52
— vzajemnost + skup. prog.	5.129	6.566	128
— investicije	18.304	22.193	121
Celotni odhodki SIS v občini so znašali 494,186.000 din, in so večji za 15 % od odhodkov v enakem obdobju lani. Med celotnimi odhodki so se za dejavnost povečali za 15 %, vzajemnost 26 % ter investicije za 13 %.
V globalu so odhodki glede na planirane v letošnjem letu realizirani 40 %. V skupnosti otroškega varstva je letni plan realiziran 34 %, izobraževalni skupnosti 40 %, kulturni skupnosti 30 %, telesnokulturni skupnosti 35 %, skupnosti socialnega skrbstva 36 %, zdravstveni skupnosti 43 %, skupnosti za zaposlovanje 34 % ter v raziskovallni skupnosti 31 %. Zdravstvena skupnost izkazuje 22.044.000 din večje odhodke od prihodkov.
Gibanje odhodkov po posameznih SISje naslednje:			
	Real. I-V/82	Real. I-V/83	Indeks
1	2	3	4
ODHODKI			
1. Skupn. otr. varstva	64.316	68.487	106
— dejavnost od tega za:	64.316	64.579	100
— osnovno dejavnost	25.708	25.552	99
— denarne pomoči (otr.			
dodatek + kmečki otr.			
dodatek)	38.608	39.027	101
— investicije	—	3.908	—
2. Izobraževal, skupnost	109.832	120.053	109
— dejavnost	98.090	111.708	114
— vzajemnost	1.069	902	84
— investicije	10.673	7.443	70
3. Kulturna skupnost	6,337	6.837	107
— dejavnost	6.377	6.837	107
— vzajemnost	—	—	—
— investicije	.—	—		
4. Telesnokult. skupnost	4.718	5.343	113
— dejavnost	4.718	4.487	95
— vzajemnost	—	856		
5. Skupnost social, skrb.	16.976	20.902	123
— dejavnost	16. (šš	20.621	123
— vzajemnost	253	281	111
6. Zdravstvena skupnost	220.762	265.200	120
— dejavnost	210.410	252.763	120
— vzajemnost	1.440	1.595	111
— investicije	8.912	10.842	122
7. Skupnost za zaposlov.	4.843	6.256	129
— dejavnost	4.546	5.905	130
— vzajemnost	297	351	118
8. Raziskovalna skupnost	1.515	1.108	73
— dejavnost	1.404	1.108	79
— vzajemnost	111	—	—
SKUPAJ ODHODKI:	429.339	494.186	115|
— dejavnost	406.584	468.186	115
— vzajemnost	3.170	3.985	126
— investicije	19.585	22.193	113
3.	PORABA NA PODROČJU SIS MATERIALNE PROIZVODNJE
PRIHODKI
Celotni prihodki vseh skupnosti s področja gospodarstva v občini znašajo v petih mesecih letošnjega leta 226.332.000 din in so za 7% višji kot v enakem obdobju lanskega leta. Najbolj so porasli prihodki v skupnosti za pospeševanje kmetijstva na račun 0,50 %prispevkajzOD,ki je bil uveden v aprilu leta 1982. V območni skupnosti za 'PTT promet so večji za 77 % zaradi večjega števila novih telefonskih naročnikov, v skupnosti za varstvo pred požarom so porasli za 25 %, cestnokomunalni skupnosti za 14 % in stanovanjski SIS za 11 %. Nižji so prihodki zemljiške in vodne skupnosti.
Obseg in gibanje prihodkov po posameznih skupnostih prikazuje naslednja tabela:
v 000 din
	l-V 1982	l-V 1983	Indeks
1. SIS za cestno in			
komunal, dejavnost 2. Samoupr. stanovanj.	31.588	35.998	114
skupnosti 3. Območna SIS za	92,296	102.378	111
PTT promet	3.142	5.576	177
4.	Kmet, zemlj. skupn. 5.	Skupnost za pospeš.	5.430 240	3.641	67
kmetijstva 6. Skupnost za varstvo		8.625	—
			
pred požarom 7. Območna vodna	5.110	6.418	125
skupnost MURA	72.988	63.696	87
\ • .	210.794	226.332	107
ODHODKI			
Odhodki interesnih	skupnosti	sb znašali	skupno
294.005.000 din kar je za 77 % nad odhodki v prvih petih mesecih lanskega leta. Skupnost za pospeševanje kmetijstva izkazuje močan porast odhodkov za pospeševanje živinoreje, , travništva in pašništva ter prašičereje. V skupnosti za PTT promet so se povečali odhodki zaradi razširitve kapacitet GATC v M. Soboti. Razlika odhodkov nad prihodki v skupnosti za PTT promet je pokrita iz ostanka sredstev preteklega leta in združenih sredstev v ostalih občinah Pomurja. Območna vodna skupnost je namenila precejšen del sredstev za izvedbo melioracij. kar je vplivalo na višjo rast odhodkov. V skupnosti za varstvo pred požarom so odhodki višji za 49 %, cestno komunalni skupnosti 25 %, stanovanjski 22 %, pri zemljiški skupnosti na so nižji za 3 %.
- Gibanje odhodkov po SIS je naslednje:
	l-V 1982	l-V 1983	v 000 din Indeks
1. SIS za cestno in komunalno dejavnost	25.490	32.011	125
2. Samoupr. stanov, skupn.	83.751	102.194	122
3. Območna SIS za PTT pr.	1.081	12.393	1.146
4. Kmet, zemljiška skupn.	3.072	2.980	97
5. Skupn. za pospešev. kmet.	202	4.706	2.330
6. Skupn. za varstvo pred požarom	4.054	6.042	149
7. Območna vodna skupnost	48.358	133.679	279
Skupaj:	166.008	294.005	177
4.	SPLOŠNA PORABA
Prihodki splošne porabe v občini so v prvih petih mesecih letos znašali 74,260.000 din in so v obsegu enaki prihodkom v petih mesecih lani. Povečanje taks za 53 % je nastalo zaradi zvišanja cen za promet parklarjev in kopitarjev ter upravnih taks. Na 31, % no zmanjšanje prometnih davkov in dohodkov od premoženja je vplivala ukinitev posebnega občinskega davka na promet proizvodov, kije bil prenešen na republiko.
Priliv sredstev po posameznih virdr te bii naslednji;
	i-V 1982	\	— v 000’dtn	
		l-V 1983	Indeks
1. Davki na dohodek in davki iz OD	21.663	29.497	136
2. Prometni davki in dohodek od premoženja	39.039	26.860	69
3. Takse	6.045	9.281	153
4. Prihodki po posebnih predpisih	3.318	3.211	97
5. Prihodki upr. organov in drugi prihodki	3.975	5.411	136
SKUPAJ PRIHODKI:	74.040	74.260	100
Za splošne družbene potrebe je bilo porabljenih 72,198.000 din ali 19 % več kot v lanskem enakem obdobju. Na hitrejšo rast so vplivali odhodki za dejavnost organov DPS, katerim seje v II. ,polovici lanskega leta ž rebalansom proračuna dovolila višja poraba in različna dinamika izplačil posameznih odhodkov, zaradi česar primerjava podatkov v enakih obdobjih ne kaže realne slike. Ob primerjanju celotne porabe sredstev za splošne družbene potrebe z ustreznim delom povprečja leta 1982 so se odhodki petih mesecih letos povečali za 6.7 %.
Poraba sredstev za posamezne namene je bila naslednja:
		—	v 000 din
	l-V 1982	I-V 1983	Indeks
1. Dejavnost organov DPS	47.411	58.833	124
2. Ljudska obramba	5.560	5.927	107
3. Dejavnost DPO	3.106	3.355	108
4. Negospodarske invest.	786	227	29
5. Socialno skrbstvo	467	649	139
6. Zdravstveno varstvo	55	58	105
7. Komunalna dejavnost	498	1.007	202
8. Dejavnost KS	2/014	2.142	106
9.	Gospodarski posegi 10.	Izločena sredstva v stalni	106	—	—
rezervni sklad	611	—	—
SKUPAJ ODHODKI	60.614	72.198	119
STRAN 14 VESTNIK, 7. JULIJA 1983
5.	OCENA URESNIČEVANJA RESOLUCIJE OBČINE V LETU 1983
Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za leto 1983 smo načrtovali porast družbenega proizvoda za 2,5 %, industrijske proizvodnje 2.4 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 10 %, zaposlovanja 2 %, produktivnosti 0.5-1 %, sredstev splošne porabe nominalno za 10,7 %ter skupne porabe za 50 % počasneje in osebnih dohodkov za 35 % počasneje od rasti dohodka.
V prvih petih mesecih letošnjega leta so se cene na drobno povečale v SR Sloveniji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v povprečju za 31,9 %, življenjski stroški pa za 32,2 %.
Na osnovi ocenjenih polletnih nominalnih gibanj in prisotne rasti cen ocenjujemo, da so v letošnjem prvem polletju dosežena v občini sledeča realna gibanja: družbeni proizvod 2.5 %, industrijska proizvodnja je na nivoju lanskega polletja, izvoz 9,1 %, zaposlenost v gospodarstvu 0,5 %'in produktivnost, izračunana na podlagi realne rasti družbenega proizvoda za 1,5 %. Realni osebni dohodki na zaposlenega so v gospodarstvu upadli za 8,9 %, v negospodarstvu pa še precej bolj.
Gibanja v prvih šestih mesecih so na nivoju z resolucijo načrtovanih gibanj pri rasti družbenega proizvoda in produktivnosti. Nižja od načrtovanih so gibanja industrijske proizvodnje, izvoza, zaposlenosti in osebnih dohodkov.
Sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu naraščajo za 38 % počasneje od rasti dohodka in se v občini kot celoti gibljejo
v oWxrVn do\oč\\	axijw	usnvevtwe
razporejanja AoPodka v \evn .
Sredstva skupne porabe SYS družbenik dejavnosti trenutno zaostajajo za 2 indeksni točki za dovoljeno rastjo.
Glede na povprečje 19S2 so sredstv a splošne porabe porasla za 6.7 %.
UGOTOVITVE IN STALIŠČA O OCENI GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBC1NE MURSKA SOBOTA V L POLLETJU 1983
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 22/6—1983 obravnaval oceno gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v občini Murska Sobota za I. polletje 1983 in
ugotovil:
Po oceni bo v I. polletju letošnjega leta porasel celotni prihodek za 31 %, porabljena sredstva 30 %, amortizacija po minimalni stopnji 50 %, dohodek 34 %, družbeni proizvod 36 %, čisti dohodek 30 %, sredstva za bruto osebne dohodke 21 %, poslovni sklad 30 % in izvoz za 20 % v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta. Predvidoma bodo v I. polletju z. izgubo poslovale naslednje organizacije: Mesna industrija, Konstruktor Opekarna Puconci, Elektro M. Sobota, LIV Postojna TOZD Oprema in orodja Rogašovci in SOBOTA TOZD Gradbeništvo.
V	prvih petih mesecih letošnjega leta se industrijska proizvodnja bistveno ne povečuje. Na taka gibanja vpliva predvsem stagnacija proizvodnje v živilsko-predelovalni industriji, na katero odpade polovica Vrednosti industrijske proizvodnje v občini.
V	poslovanju so zlasti na nekaterih področjih prisotne težave pri oskrbi z repromateriali in surovinami.
Ob upoštevanju prisotne rasti cen ocenjujemo, da so v I. polletju 1983 v občini dosežena naslednja realna gibanja: družbeni proizvod 2,5 %, izvoz 9,1 %, zaposlenost v gospodarstvo 0,5 % in produktivnost 1,5 %. Industrijska proizvodnja je na nivoju lanskega polletja. Realni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu so upadli za 8,9 %.
Resolucijsko načrtovana gibanja se dosegajo pri rasti družbenega proizvoda in produktivnosti, ne dosegajo pa se planirane rasti industrijske proizvodnje, izvoza, zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov.
Skupna poraba po podatkih prvih petih mesecev ne dosega z resolucijo načrtovanih rasti medtem ko sredstva splošne porabe v tem trenutku naraščajo nekoliko hitreje, zaradi rebalansa teh sredstev v II. polovici lanskega leta in različne dinamike izplačil posameznih odhodkov.
Na podlagi ugotovitev iz ocene in razprave je Izvršni svet sprejel naslednja
stališča:
Zaradi delnega uresničevanja z resolucijo načrtovanih gibanj v prvem polletju letošnjega leta je treba v vseh sredinah vložiti večje napore in poskrbeti, da se dosežejo načrtovana gibanja in uresničijo zastavljeni cilji. V ta namen je tudi treba sprejeti ustrezne ukrepe.
OZD s področja industrije morajo z boljšo oskrbo ter pravočasnim zagotavljanjem surovin in repromateriala poskrbeti za ohranitev oz. ustrezno povečanje industrijske proizvodnje.
V	organizacijah | združenega, dela je treba storiti vse za povečanje m doseganje s planom načrtovanega izvoza blaga in storitev.
Vse OZD, ki bodo polletje zaključile z. izgubo, morajo temeljito analizirati vzroke izgub ter podvzeti ustrezne ukrepe in mere za njihovo odpravljanje. Do pozitivnih finančnih rezultatov je potrebno priti tudi z večjim uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja.
Za doseganje načrtovane rasti zaposlovanja in večje vključevanje iskalcev zaposlitve v delo je treba v vseh OZD in skupnostih proučiti možnosti dodatnega zaposlovanja ter zmanjšati pogodbeno in nadurno delo na najnujnejši obseg. Pogoje za hitrejše zaposlovanje je potrebno ustvariti tudi z večjim združevanjem sredstev, pripravo novih kvalitetnih programov in uvajanjem večizmenskega dela.
Skupno porabo je potrebno v avgustu uskladiti z dejansko doseženo rastjo dohodka m določili resolucije.
V	splošni porabi se naj pri razporeditvi sredstev po posameznih obdobjih upošteva dinamika izplačil v lanskem letu ter na ta način zagotovi usklajenost splošne porabe z resolucijsko načrtovano rastjo tudi med letom.
Ker se še vedno nadaljujejo nekatera negativna gibanja ugotovljena ob analizi gospodarjenja v I. trimesečju-leta 1983, morajo vse OZD in skupnosti še naprej izvajati že sprejeta stališča, usmeritve in sklepe o gospodarskih gibanjih v I. trimesečju, investicijskih vlaganjih in o problematiki zaposlovanja v občini Murska Sobota.
6 — DELEGA TSK/ VESTNIK
- INFORMACIJA
O URESNIČEVANJU STALIŠČ IN SKLEPOV O DEJAVNOSTI TRGOVINE IN PROBLEMATIKI PRESKRBE V OBČINI M. SOBOTA
Zbori občinske skupščine so 1979. leta obravnavali Analizo o dejavnosti trgovine in problematiki preskrbe v občini Murska Sobota. Ugotovljeno je bilo, da je število prodajaln v občini Murska Sobota, glede na potrebe prebivalstva zlasti na podeželju-še vedno premajhno. V razvoj trgovine vlaga pretežno Veletrgovina Potrošnik, medtem ko druge organizacije odpirajo prodajalne izključno v mestu Murska Sobota. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je v občini premalo specializiranih prodajaln, pogosto so prisotne motnje pri preskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, vključevanje potrošniških svetov v prizadevanja za izboljšanje preskrbe ni zadovoljivo, premajhna je dohodkovna povezanost trgovine s proizvodnimi organizacijami. slaba pa je tudi oskrba gospodarstva z repromateriali.
Da bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti in pospešili razvoj trgovine je Skupščina občine Murska Sobota na seji Družbeno-političnega zbora dne 5. marca 1980 in na seji Zbora združenega dela ter Zbora krajevnih skupnosti dne 7. marca 1980 sprejela ugotovitve, stališča in sklepe o dejavnosti trgovine in problematiki preskrbe v občini Murska Sobota.
Od sprejema omenjenih stališč in sklepov občinske skup- • ščine so se pogoji poslovanja bistveno spremenili. Dinamika gospodarske rasti je upočasnjena in zmanjšane so možnosti investiranja.
Pomanjkanje reprodukcijskih materialov in surovin ter omejitve pri uvozu so vplivale na poslabšanje oskrbljenosti proizvodnih OZD in prebivalstva. Povpraševanje po blagu široke potrošnje ni bilo usklajeno s proizvodnimi možnostmi, zato je prihajalo do motenj pri preskrbi in občasnega pomanjkanja določenih vrst blaga.
Ob tako zaostrenih pogojih gospodarjenja je bilo uresničevanje sprejetih stališč in sklepov o dejavnosti trgovine in problematiki oskrbe zahtevna naloga.
Zastavljene naloge in njihova realizacija je naslednja:
1.	V občini Murska Sobota je treba izdelati dolgoročni program razvoja trgovine, ki mora biti usklajen s potrebami občanov in realnimi možnostmi. Vsebovati mora vrstni red izgradnje prodajnih prostorov po dogovorjeni prioriteti. Pri izdelavi programa morajo sodelovati krajevne skupnosti. Program mora upoštevati potrebe občanov po sodobno urejeni prodajalni v vsakem krajevnem centru in v večjem naselju. V realizacijo programa trgovine se morajo vključiti tudi banke z ' ustreznimi krediti.
Nosilec: DO Potrošnik, dislocirane poslovne enote, banke in IS
Rok: september 1980
Zaostreni pogoji gospodarjanja in poslabšanje ekonomskega položaja trgovskih organizacij združenega dela ne dajejo realnih možnosti za pripravo dolgoročnega programa razvoja ■ trgovine. Veletrgovina Potrošnik svoj srednjeročni program razvoja uspešno izvaja in bo vse sprejete haloge do konca petletja v celoti realizirala. S srednjeročnim planom za obdobje 1981—1985 je Veletrgovina Potrošnik načrtovala izgradnjo prodajaln v Rogašovcih, Gederovcih, M. Soboti in na Hodošu, izgradnjo skladišča kuriva ter adaptacijo skladišča za živila in letno dveh prodajaln. V zadnjih treh letih so bile adaptirane prodajalne v G. Petrovcih, Gančanih in na Hodošu ter v Murski Soboti prodajalne: Tekstil, Galanterija, Market in Kurivo. Zgrajena je bila samopostrežna trgovina Park v Murski Soboti in skladišče železnine, v teku paje gradnja samopostrežne trgovine v Gederovcih.
Dogovarjanje s krajevnimi skupnostmi o prioritetnem vrstnem redu izgradnje prodajaln je težavno zaradi neusklajenosti velikih potreb krajevnih skupnosti z majhnimi materialnimi možnostmi trgovskih OZD.
V letu 1980 je Ljubljanska banka sodelovala pri realizaciji investicij v trgovsko mrežo. Tako je odobrila kredit za preko
račitve pri gradnji blagovnice v Beltincih v višini 1.200.000,- din in pri gradnji sampostrežne trgovine Park v Murski Soboti v višini 2.925.000,- din. V naslednjih letih banka zaradi zaostrenih kriterijev investiranja ni dajala investicijskih kreditov.
'	2. V.dejavnost trgovine in reševanje problemov preskrbe v. občini se morajo v večji meri Vključevati tudi potrošniški sveti. Nosilci preskrbe se morajo s potrošniki dogovarjati o kvaliteti preskrbe, zadovoljevanju potreb občanov in razporejanju dohodka.	■
Nosilec: SZDL, KS in trgovske organizacije.
Rok: stalna naloga.
Pri vključevanju potrošniških svetov v dejavnost trgovine in reševanju problemov preskrbe so bili doseženi določeni pozi-, tivni premiki na področju organiziranosti in delovanja. V občini je 29 potrošniških svetov. Ustanovljena je bila tudi občinska konferenca svetov potrošnikov, ki delegatsko povezuje vse svete potrošnikov iz krajevnih skupnosti in koordinira delo pri razreševanju občasnih problemov. Delo konference in njenih organov ni v celoti zaživelo, saj je opazna aktivnost potrošniških svetov v glavnem le ob pojavu določenih konkretnih problemov kot so oskrba s kurilnim oljem in plinom, izgradnja trgovin, zaprtje trgovskih lokalov, odpiralni čas trgovin ipd. Potrošniški sveti so v mestu Murska Sobota in večjih krajevnih centrih aktivnejši. Neaktivnost potrošniških svetov pogojuje med drugim tudi slaba usposobljenost njenih članov, pa tudi premajhna skrb samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih. Zaradi tegaje vpliv potrošniških svetov na posamezne odločitve premajhen.
3.	Pospešiti je treba dohodkovno povezanost m soodvisnost med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami na dolgoročnih osnovah.
Nosilec: trgovske in proizvodne organizacije.
Rok: stalna naloga.
Za zagotovitev nemotene preskrbe z repromaterialom in najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami namenja Veletrgovina Potrošnik vsako leto precejšen delsredstev. Takoje združila sredstva za izgradnjo hotela Diana v Murski Soboti, vinske kleti v KG G. Radgona, Tovarne sladkorja v Ormožu ter sofinancirala investicije v Panoniji in SIP Šempeter za kmetijsko mehanizacijo, Agromerkurju za proizvodnjo piščančjega mesa, Salonitu Anhovo cement in salonitne plošče, Tovarni olja Slovenska Bistrica, Tovarni sladkorja Beli Manastir, Merimi iz Kruševca za pralni prašek in detergente, slovenskih železarnah in rudnikih Banoviči, Kreka,. Lukovac in Kolubara. Kljub združevanju sredstev trgovske OZD ne dobivajo dogovorjenih količin blaga, ker proizvajalci zaradi manjšega obsega proizvodnje, pogojujejo dobave z zahtevami po predplačilu, devizni soudeležbi, višjih cenah in nadaljnjemu združevanju sredstev za investicije.
Veletrgovina Potrošnikje morala sofinancirati proizvodnjo naročenega blaga v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Cementarni Umag, Belinki Ljubljana, Tovarni sladkorja Ormož, Slovenijalesu Ljubljana, Heliosu Domžale, ITES-u Od-žaci, Plamenu Slavonska Požega. Kordunu Karlovac, Podravki Koprivnica, Termiki Ljubljana, Drogi Portorož, Saponiji Osijek, Tvomici ulja Zagreb, Tekstilu Ljubljana, Centromer-kurju Ljubljana, Iskri Kranj ter Zavodu za rezerve SR Slovenije (oskrba s čokolado).
Združevanje sredstev za financiranje proizvodnje veže dokajšnji del obratnih sredstev trgovskih OZD. Zaradi slabšega ekonomskega položaja trgovina ne razpolaga z zadostnim obsegom obratnih sredstev in ne more oblikovati potrebnih zalog blaga.
Trgovske in proizvodne OZD se medsebojno povezujejo, vendar pa se sprejete obveznosti ne izvajajo v celoti.
KZ Panonka bo združevala sredstva za izgradnjo hladil-
STRAN 13 VESTNIK, 7. JULIJA 1983

nice, ki je nujna pri proizvodnji sadja in zelenjave ter prodaji proizvodov na debelo.
Tovarna mlečnega prahu zagotavlja boljšo oskrbljenost tržišča z mlečnimi izdelki. $ tem. da dopolnjuje ponudbo v lastni prodajalni z izdelki drugih tovarn.
4.	Za izboljšanje preskrbe z osnovnimi živili in življenjskimi potrebščinami je potrebno izdelati letne bilance potreb in z večjim sodelovanjem ter usklajevanjem planov med proizvodnjo in trgovino zagotoviti vire preskrbe. V ta namen je potrebno ustanoviti samoupravno interesno skupnost za preskrbo.
Nosilci: OZD s področja agroživilstva in trgovine ter IS in Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
Rok: junij 1980
Veletrgovina Potrošnik je do sedaj dokaj dobro planirala potrebne količine osnovnih življenjskih artiklov, saj razen nekaterih vrst blaga (pralni praški) ni bilo večjih problemov pri oskrbi prebivalstva. Za celovitejše izvajanje preskrbe je potrebno čim prej ustanoviti SIS za preskrbo preko katere se bodo zagotavljala sredstva Za financiranje naročene proizvodnje in učinkoviteje reševali prisotni problemi. V letošnjem letu seje pristopilo k pripravam za ustanovitev SIS-a za preskrbo. V juliju bo dan vsem podpisnikom v razpravo posnutek Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za preskrbo občine Murska Sobota.
5.	V dogovoru z gospodarskimi organizacijami združenega dela se trgovina mora usposobiti za uspešno zadovoljevanje potreb gospodarstva po reprodukcijskem materialu.
Nosilec: trgovina in OZD gospodarstva.
Rok: stalna naloga.
Delovna organizacija Potrošnik je 'sposobna oskrbovati gospodarske OZD z reprodukcijskimi materiali, ne more pa zadovoljevati potrebe po specialnih vrstah materialov. Z re-’ promaterialom se OZD oskrbujejo tudi preko prodajaln drugih organizacij s sedežem izven občine. Največja med njimi je Jeklotehna. ki je glede na trenutne razmere na tržišču dokaj zadovoljivo založena z repromateriali. Razne vrste reprodukcijskega materiala in rezervne dele pa oskrbujejo tudi druge specializirane prodajalne Elektrotehna. Feromoto, Agrotehnika. Semenarna, Lesnina in Lip.
KZ Panonka vrši oskrbo z repromateriali svojih kooperantov in drugih kmetijskih proizvajalcev. Večjih težav pri oskrbi kmetijstva z materiali ni. saj se KZ Panonka uspešno vključuje v izvozna prizadevanja tako, da razpolaga s potrebnimi deviznipii sredstvi za združevanje s proizvajalci v državi oz. za uvdz blaga.
6.	Za odpravo pomanjkljivosti in motenj v preskrbi se morajo nosilci preskrbe:
—	bolje organizirati, se zavzemati za boljšo založenost in izbiro blaga ter zagotoviti nemoteno preskrbo in s tem vplivati glede na geografsko lego občine, na povečanje prometa in zmanjšanje odliva sredstev v druga območja;.
—	zavzemati za pospešeno gradnjo specializiranih prodajaln. hranilnic in centralnih skladiščnih prostorov za potrebe preskrbe občanov;
—	zavzemati za odpravo vseh subjektivnih vzrokov, ki vplivajo na pomanjkljivo založenost in slabo izbiro blaga.
Nosilci: OZD s področja trgovine, KZ.
Rok: stalna naloga.	,
Pri izboljšanju preskrbe so bili doseženi določeni pozitivni premiki, saj je bilo vloženo precej sredstev v širitev trgovske mreže ter ureditev prodajaln in skladiščnih prostorov. Založenost in izbira blaga se kljub dobri organiziranosti trgovine in prizadevanjem poslabšuje. Motena je zlasti oskrba z mesom, kavo, južnim sadjem, čokoladnimi izdelki, nekaterimi vrstami mlečnih izdelkov, začimb iz uvoza ter občasno čistilnih in pralnih sredstev. Tudi pri tehničnem blagu je prisotno pomanjkanje določenih artiklov. Zaradi motenj pri preskrbi je še vedno prisoten odliv sredstev v druga območja, vendar je ta glede na obdobje pred sprejetjem ukrepov omejevanja potovanj v tujino, znatno manjši.
V preteklih letih sta bili v M. Soboti urejeni dve specializirani trgovini in sicer prodajalna spominkov in daril ter prodajalna nogavic in drobnega galanterijskega blaga; zgrajeno pa je bilo tudi skladišče železnine.
Subjektivni vzroki, ki vplivajo na pomanjkanje določenih vrst blaga in slabo izbiro še vedno niso v celoti odpravljeni.
T . PomawjWjwo ovrem\\ew vro&ayaX’n.e.VA. so	ti
preskrbo preblvaXsWa povrebrro obnovili in v sV\aAv\ t tab-tev ami inšpekcijskih služb vet finančnimi molnosvrni prlsvoplvlk sanaciji. Za odprav o pomanjkljiv osvl v posameznih prodajalnah je potrebno izdelati poseben program.
Nosilci: DO Potrošnik in KS v sodelov an ju z inšpekcijskimi službami.
Rok: izdelava programa takoj.
Inšpekcijske službe šo v zadnjih treh letih opravile preglede v 314 prodajalnah. Na podlagi ugotovljenega stanjaso izdale 112 odločb za odpravo sanitarno-tehničnih pomanjkljivosti, začasno so prepovedale poslovanje 13 prodajalnam, sodniku za prekrške pa prijavile 47 poslovodij. Večji del pomanjkljivosti se je nanašal na neustrezen način skladiščenja in prodajo kruha ter trajnih in poltrajnih mesnih izdelkov.
. V treh prodajalnah ni bilo možno ustrezno sanirati stanje in odpraviti vseh pomanjkljivosti, zato so bile te prodajalne ukinjene. Preskrba prebivalstva je v veliki meri organizirana v objektih, ki sojih družbenemu sektorju dali v najem zasebniki. Veletrgovina Potrošnik se stalno srečuje s pomanjkanjem finančnih sredstev, zato s težavo odpravlja vse pomanjkljivosti v prodajalnah na katere jih opozarjajo inšpekcijske službe.
8.	Za hitrejše reševanje problematike preskrbe na podeželju je potrebno proučiti možnost ustanavlj anja prodajaln na drobno s samostojnim osebnim delom v lasti občanov (zasebna trgovine ali organiziranje potujoče trgovine).
Nosilec: Trgovska organizacija, KS, oddelek za gospodarstvo.
Rok: september 1980.
Zahitrejše reševanje problematike preskrbe na podeželju je na seji dne 17. 3. 1981 Skupščina občine sprejela Odlok o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov na območju občine Murska Sobota. S tem je bila občanom dana možnost za ustanavljanje zasebnih trgovin. Dosedaj so štirje občani pokazali zanimanje za ustanovitev zasebne trgovine. Določila veljavnega odloka o opravljanju blagovnega prometa dajejo male možnosti za opravljanje te dejavnosti zosebnim delom in s sredstvi v lasti občanov. V občini je bila ustanovljena zasebne trgovina le v Mlajtincih. Trgovina uspešno posluje od septembra 1981.
9.	V okviru razvojnega programa Agroživilskega kompleksa na področju pridelovanja sadja in zelenjave, je potrebno upoštevati tudi potrebe potrošnje v občini. Za zagotovitev nemotene in popolnejše oskrbe je potrebno, da se organizacije ABC Pomurke povežejo s proizvajalci sadja in zelenjave na drugih območjih zaradi naročene in dohodkovno soodvisne proizvodnje zelenjave in sadja. Prav tako se'morajo bolje povezati z uvozniki za ustreznejšo oskrbo tržišča z južnim sadjem.
Nosilec: organizacije s področja agroživilstva in trgovine.
Rok: stalna naloga.
SOZD ABC Pomurka se pri oskrbi območja občine s sadjem in zelenjavo povezuje z večjimi trgovskimi organizacijami kot so Merkator. Slovenijasadje idr. V občini pa nimamo trgovske organizacije, ki bi bila sposobna skrbeti za prodajo sadja in zelenjave na veliko. R.Z Panonka prodaja pridelke svojih kooperantov grosističnim organizacijam v drugih občinah. ki plasirajo blago preko drobnoprodajne mreže nazaj v našo občino. Za zagotovitev direktne prodaje sadja in zelenjave bi bilo potrebno v občini ustanoviti enoto za grosistično prodajo in oskrbo prodajaln ter KZ Panonki omogočiti prodajo svojih proizvodov v lastni prodajalni. Pri tem bi moral imeti večjo vlogo SOZD ABC Pomurka.
Preskrbljenost tržišča z južnim sadjem je v zadnjih letih, zaradi pomanjkanja deviznih sredstev nezadovoljiva. Na uvoz južnega sadja OZD iz občine ne morejo vplivati, ker je obseg uvoza in sistem razdelitve že vnaprej dogovorjen.
10.	Z ustrezno organizacijo dela, nagrajevanjem po rezultatih dela in z načrtnim usmerjenim izobraževanjem zagotoviti potrebno strukturo zaposlenih ter zmanjšati fluktuacijo kadrov.
Nosilec: OZD trgovine in Center za blagovni promet.
Rok: stalna naloga.
Višina osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v trgovini glede na kvalifikacijsko strukturo ni zadovoljiva. V letu 1982 je
S — DELEGA ES K/ VESTN/K
znašal povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega 13.457,- din. v gospodarstvu občine pa 12. 706,-din. Fluktuacija kadrov je neznatna, ker so se zmanjšale možnosti zaposlovanja na drugih področjih. Trenutno je v občini 29 nezaposlenih prodajalcev,v tem šolskem letu je končalo šolanje 62 dijakov. Na srednji družboslovni šoli so upoštevali suTicit. teh kadrov in so močno znižali vpis učencev. Po predvidevanjih bo leta 1984 šolanje končalo 30 prodajalcev.
11.	Za nemoteno preskrbo je potrebno uskladiti odpiralni čas glede na realne potrebe občanov.
"Nocilec: Oddelek za gospodarstvo potrošniški sveti in trgovina.
Rok; marec.
Konec marca 1981 je bil sprejet Samoupravni sporazum o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa s katerim je urejen odpiralni čas za trgovine, gostilne, obrtne delavnice in druge dejavnosti. S tem sporazumom je odpiralni čas v globalu usklajen s potrebami delovnih ljudi in občanov.
12.	V.skladu s programom razvoja trgovine je potrebno v urbanističnih dokumentih predvideti lokacije za razvoj trgovine.
Nosilec: Zavod za ekonomiko in urbanizem ter trgovske organizacije.
Rok: stalna naloga.
V	urbanističnih dokumentih se vedno predvidevajo tudi lokacije ‘za trgovske lokale. Zaradi visokih cen gradnje in omejevanja investicijske porabe pa je v zadnjih letih zanimanje za tovrstne prostore majhno. Tako so tudi primeri, ko ostanejo
v zgrajenih stanovanjskih objektih v Murski Soboti pritličja prazna oz. se s težavo prodajo. Prihaja tudi do neusklajenosti izgradnje stanovanjskih sosesk in trgovin z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.
Krajevna skupnost mesta Murska Sobota bo v kratkem postavila na tržnici kioske, ki bodo omogočili prodajo sadja in zelenjavehudi v zimskem času. Vedno bolj izrazita pa je potreba po ureditvi skladiščnih prostorov in hladilnic na tržnici za.prodajalce iz drugih krajev.
Pregled realizacije stališč in sklepov o dejavnosti trgovine in problematiki preskrbe v občini Murska Sobota kaže, da so nosilci večino sprejemih nalog tudi realizirali, nekateri sklepi pa so dolgoročnejše narave in se še izvajajo.
V preteklih štirih letih od sprejema sklepov pa do danes, je Veletrgovina Potrošnik vložila precej sredstev v obnovo prodajaln in izgradnjo sodobnih samopostrežnih trgovin. S tem je • bila ižboljšana trgovska mreža in preskrba prebivalstva’. Se vedno pa je močno prisotno zaostajanje pri posodabljanju in modernizaciji prodajaln na podeželju.
V letih 1980— 1982 so v'OZD s področja trgovine dosegale v povprečju nižje letne rasti celotnega prihodka in dohodka kot gospodarstvo občine. Tudi reproduktivna sposobnost trgovine je slabša. Delež trgovine v ustvarjenem dohodku gospodarstva občine seje znižal od 11,4 % v letu 1979 na 10,9 % v letu 1982. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih in sicer v povprečju za 0.3 % letno. Trenutno je v trgovini zaposlenih 1578 ali za 40 delavcev manj kot leta 1979.
QTDAM11 WECTMIIT 7 IIII 11A « noi