Georitem 1 NSL.qxd 18.7.2007 13:18 Page 1 1 ALE[ SMREKAR DIVJA ANE ODLAGALI[^A ODPADKOV ^JU LJUBLJ NA OBMO^JU OBMOA LJUBLJANE NVO ADK GALI[^A ODP A ODLA DIVJ http://zalozba.zrc-sazu.si AR: ISBN 978-961-254-008-1 € ALE[ SMREK 9 2 1 6 9 8 7 1 8 0 0 4 5 15,00 GEORITEM 1 GEORITEM 1 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 1 1 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 2 2 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 3 GEORITEM 1 DIVJA ODLAGALI[^A ODPADKOV NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 4 4 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 5 GEORITEM 1 DIVJA ODLAGALI[^A ODPADKOV NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar LJUBLJANA 2007 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 6 GEORITEM 1 DIVJA ODLAGALI[^A ODPADKOV NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar © 2007, Zalòba ZRC, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Milan Oroèn Adami~, Irena Rejec Brancelj Avtorja poglavij: Mateja Breg (Premikanje struge Save in gramoznice na Jar{kem produ), Drago Kladnik (Oris obravnavanih obmo~ij) Fotografi: David Bole, Mateja Breg, Primò Ga{peri~, Blà Komac, Miha Pav{ek, Primò Pipan Prevajalec: Donald F. Reindl Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium graphicum d. o. o. Naklada: 300 Izvedbo raziskave sta financirali Mestna ob~ina Ljubljana in Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., izid publikacije pa je podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.3:628.472.2(497.4Ljubljana) 628.472.2:504.5(497.4Ljubljana) SMREKAR, Ale{, 1967– Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane / Ale{ Smrekar ; [avtorja poglavij Mateja Breg, Drago Kladnik ; fotografi David Bole ... [et al.] ; prevajalec Donald F. Reindl]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, ZRC SAZU, 2007. – (Georitem ; 1) ISBN 978-961-254-008-1 234020096 6 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 7 GEORITEM 1 GEORITEM 1 DIVJA ODLAGALI[^A ODPADKOV NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Ale{ Smrekar ales.smrekar@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam/ales.htm Leta 1995 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral iz geografije in etnologije, leta 2000 je na istem oddelku zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Varstvo kra{kega okolja na primeru Cerkni{kega jezera«, leta 2005 pa je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Zavest o rabi vode kot naravnega vira«. Od leta 1995 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2005 pa vodi njegov Oddelek za varstvo okolja. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv znanstveni sodelavec. Sprva se je ukvarjal z metodologijo ranljivosti okolja in njeno uporabo, zadnja leta pa raziskuje predvsem integralno obremenjevanje prodnih ravnin in posku{a ozave{~ati javnost o okoljskih prob-lemih. Sodeluje in vodi {tevilne raziskovalne projekte in naloge. V doma~ih in tujih publikacijah je objavil prek 100 bibliografskih enot. IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj v Sloveniji. 7 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 8 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar GEORITEM 1 DIVJA ODLAGALI[^A ODPADKOV NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar UDK: 911:3:504.05:628.4.03:644.61:551.44(497.4 Ljubljana) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Dozdaj{nje {tudije o divjih odlagali{~ odpadkov na Ljubljanskem polju, I{kem vr{aju in obmo~jih lokalnih vodnih virov v Mestni ob~ini Ljubljana so pokazale, da je na obmo~jih, pomembnih za vodno oskrbo slovenske prestolnice, velika koli~ina odpadkov. Precej{nja nevarnost za kakovost pitne vode so zlasti tista divja odlagali{~a odpadkov, ki so razpr{ena na obmo~jih, kjer je tok podzemne vode usmerjen k vodarnam, in tam, kjer Sava in I{ka vtekata v podtalnico. K ranljivosti okolja {e dodatno prispevajo plitva gladina podtalnice in gramoznice. Na obravnavanih vodovarstvenih obmo~jih smo na{li in preu~ili kar 1586 divjih odlagali{~ odpadkov, od tega na Ljubljanskem polju 1445, na I{kem vr{aju 104 in na obmo~jih lokalnih vodnih virov 37. Samo na Jar{kem produ na levem bregu Save kot najbolj problemati~nem obmo~ju jih je 151. Njihova skupna povr{ina je 128.056 m2, prostornina odpadkov pa 220.071 m3. Povpre~no odlagali{~e meri 80,7 m2 in ima 138,8 m3 odpadnega materiala. Med posameznimi obravnavanimi obmo~ji so precej{nje razlike, ki so {e zlasti izrazite na obmo~jih lokalnih vodnih virov, kjer so najmanj- {a odlagali{~a po povpre~ni povr{ini (47,5 m2) in najve~ja odlagali{~a po povpre~ni prostornini (185,1 m3). Na celotnem pregledanem obmo~ju smo evidentirali {e 100 gramoznic, 58 opozorilnih tabel in 57 ovir. Dve tretjini (66,7 %) odpadkov sta gradbenega izvora, z 18,7 % sledijo primarni odpadki. Komunalnih odpadkov je 11,2 %, industrijskih 2,2 %, deleòdpadkov iz zdravstvene in veterinarske dejavnosti pa je zanemarljiv, vsega 0,2 %. Med vsemi odpadki jih je dobra sedmina (13,5 %) nevarnih, kar je skoraj 30.000 m3. Ve~ kot osem desetin (84,6 %) med njimi sestavljajo gradbeni in malo manj kot desetino (9,9 %) industrijski odpadki. [e vedno je ve~ kot tretjina (35,6 %) divjih odlagali{~ polno aktivnih, malo manj kot tretjinska deleà pa odpadeta na aktivna in neaktivna odlagali{~a, kar kaè na {e vedno zelo dejavno dovaà- nje odpadnega materiala. Ogled odpadkov in analize odvzetih vzorcev kaèjo, da nevarnih snovi ni veliko, vendar so vseeno dolo~ena grònja za podtalnico, predvsem z vidika njenega onesnaèvanja z organskimi snovmi. Tudi na podlagi rezultatov monitoringa podzemne vode lahko sklepamo, da iz divjih odlagali{~ odpadkov ne prihaja do merljivega izpiranja nevarnih snovi. Ta spoznanja so dober pokazatelj, da bi lahko izvedli enostavno in cenovno sprejemljivo sanacijo degradiranega obmo~ja in zdaj razvrednotene-mu prostoru zagotovili novo vrednost. S~asoma bo treba sanirati vsa divja odlagali{~a odpadkov, vendar je zaradi velike koli~ine odpadkov nerealno pri~akovati, da bi to naredili naenkrat. S skrbno zasnovano metodologijo smo dolo~ili prednostni vrsti red sanacije divjih odlagali{~ odpadkov. V prvem prednostnem razredu je 77 odlagali{~, v drugem 260, v tretjem 538, v ~etrtem 522 in v petem 189. KLJU^NE BESEDE geografija, Slovenija, Ljubljana, divje odlagali{~e odpadkov, podtalnica, sanacija, vodni vir, vodovarstveno obmo~je 8 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 9 GEORITEM 1 GEORITEM 1 DIVJA ODLAGALI[^A ODPADKOV NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar UDC: 911:3:504.05:628.4.03:644.61:551.44(497.4 Ljubljana) COBISS: 2.01 ABSTRACT Illegal waste dumps in the Ljubljana region Studies to date on illegal waste dumps in the Ljubljana Plain ( Ljubljansko polje), the I{ka Alluvial Fan ( I{ki vr{aj), and areas with local water sources in the City of Ljubljana have demonstrated that there are great amounts of waste in areas of importance to the Slovenian capital's water supply. In particular, illegal dumps located in areas where groundwater flows towards pumping stations and where the Sava and I{ka rivers flow into the groundwater present a considerable threat to drinking water quality. In addition, shallow groundwater levels and gravel pits increase the vulnerability of the environment even more. In the water protection areas discussed, 1,586 illegal waste dumps were found and studied: 1,445 in the Ljubljana Plain, 104 in the I{ka Alluvial Fan, and 37 in areas with local water sources. There are 151 dumps in the Jar{e Gravel Bank ( Jar{ki prod) on the left bank of the Sava, which is the most prob-lematic area. Their total area is 128,056 m2 and their total waste volume is 220,071 m3. The size of an average dump is 80.7 m2 and, on average, it contains 138.8 m3 of waste material. There are considerable differences between individual areas discussed, and these are especially evident in areas with local water sources that contain the smallest dumps in terms of average size (i. e., 47.5 m2) and the largest in terms of average volume (i. e., 185.1 m3). In addition, 100 gravel pits, 58 signs, and 57 bar-riers were recorded in the entire area studied. Two thirds (66.7%) of waste comes from construction material, followed by primary waste, which accounts for 18.7%. Municipal waste accounts for 11.2%, and industrial waste for 2.2%, whereas the percentage of medical and veterinary waste is negligible – that is, only 0.2%. Of the total waste, 13.5% is hazardous, representing nearly 30,000 m3. Of this, construction waste accounts for over eighty percent (84.6%), and industrial waste for 9.9%. More than a third (35.6%) of illegal dumps remain fully active; and just under one third represent active and inactive dumps, respectively, which indicates that waste influx is still extremely active. Waste inspection and analyses of the samples taken indicate that the amount of dangerous substances is not great. However, these still represent a certain threat to groundwater, especially in terms of organic pollution. On the basis of groundwater monitoring it can be also concluded that the amount of dangerous substances leaching from illegal waste dumps does not reach measurable levels. These findings indicate that simple and price-effective remediation of the degraded area could be carried out and new value could be given to this now devalued area. Gradually, all illegal waste dumps must be cleaned up; however, the large amount of waste makes it unrealistic to expect this to be achieved all at once. Carefully designed methodology was used to define a priority list for illegal waste dump cleanup. The first priority group includes 77 dumps, the second 260, the third 538, the fourth 522, and the fifth 189. KEY WORDS geography, Slovenia, Ljubljana, illegal waste dump, groundwater, cleanup, water source, water protection area 9 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 10 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Vsebina 1 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 11 2 Zakonske dolo~be .................................................................................................................................................... 13 2.1 Varovanje podzemne vode .................................................................................................................... 13 2.2 Ravnanje z odpadki .................................................................................................................................... 17 3 Oris obravnavanih obmo~ij ............................................................................................................................ 28 3.1 Obmo~ji centralnega vodovodnega sistema: Ljubljansko polje in I{ki vr{aj ............................................................................................................ 29 3.2 Obmo~ja lokalnih vodnih virov ...................................................................................................... 40 4 Metode dela .................................................................................................................................................................... 42 4.1 Popis odlagali{~ odpadkov .................................................................................................................... 44 4.2 Popis gramoznic ............................................................................................................................................ 53 4.3 Popis opozorilnih tabel ............................................................................................................................ 55 4.4 Popis ovir .............................................................................................................................................................. 56 4.5 Dolo~anje prednostne sanacije odlagali{~ odpadkov ................................................ 56 5 Temeljne zna~ilnosti preu~enih objektov .......................................................................................... 59 5.1 Glavna spoznanja drugih {tudij ...................................................................................................... 60 5.2 Velikostni parametri odlagali{~ odpadkov ............................................................................ 65 5.3 Sestava odpadkov .......................................................................................................................................... 68 5.4 Okoljski parametri odlagali{~ odpadkov ................................................................................ 72 5.5 Ovire in table .................................................................................................................................................... 87 5.6 Gramoznice ........................................................................................................................................................ 90 6 Premikanje struge Save in gramoznice na Jar{kem produ ................................................ 93 7 Prednostna sanacija divjih odlagali{~ odpadkov .................................................................... 103 8 Sklep .................................................................................................................................................................................. 110 9 Seznam virov in literature ............................................................................................................................ 118 10 Seznam slik .................................................................................................................................................................. 124 11 Seznam preglednic .............................................................................................................................................. 126 10 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 11 GEORITEM 1 1 Uvod V naravnih ekosistemih, ki svoje potrebe po energiji zadovoljujejo s son~no energijo, se ve~ina odpadnih snovi razgradi, ostanki pa so razmeroma ne{kodljivi. Nasprotno pa ~lovek v primerjavi s potrebami za svoje biolo{ko preìvetje nesorazmerno bolj izrazito posega v naravno kroènje snovi in predvsem s pomo~jo fosilnih goriv ter jedrske energije pridobiva tak{ne koli~ine energije, ki mu omogo~ajo mnoì~no proizvodnjo vrste materialov in snovi, ki so v naravi bodisi le po~asi, delno ali povsem nerazgradljive. Nesorazmerje med omejeno zmogljivostjo razgrajevanja odpadnih snovi v naravnih ekosistemih in zelo pove~animi koli~inami slabo razgradljivih odpadkov ~love{ke drùbe je povzro~ilo kopi~enje odpadkov v vseh agregatnih stanjih. Velike koli~ine odpadkov v trdnem stanju ter njihova, okolju lahko tudi nevarna sestava zahtevajo urejeno, nadzorovano ravnanje z njimi. Tudi odlaganje odpadkov v naravo, ki je prevladujo~ na~in njihove kon~ne obdelave, naj bi se izvajalo le pod dolo~enimi pogoji, vendar se odpadki zaradi razli~nih razlogov pogosto odlagajo povsem nenadzorovano. V knjigi uporabljamo izraz divje odlagali{~e odpadkov, to je nedovoljeno in neurejeno odlagali{~e odpadkov. V literaturi se zanje uporabljajo razli~ne sopomenke: divje odlagali{~e, ~rno odlagali{~e, nedovoljeno odlagali{~e, nelegalno odlagali{~e in neurejeno odlagali{~e. Pod pojmom odlagali{~e razumemo prostor za odlaganje odpadkov, praviloma tehnolo{ko urejen tako, da kar najmanj obremenjuje okolje (Geografski terminolo{ki slovar 2005). V strokovni literaturi se pogosto uporablja zlasti izraz neurejeno odlagali{~e, vendar je njegova uporaba dvoumna, saj je lahko neurejeno odlagali{~e tudi dovoljeno in namenjeno organiziranemu odlaganju odpadkov. [tevilo divjih odlagali{~ odpadkov in njihove razsènosti so ve~je, kot smo si pripravljeni priznati, s tem pa so posledi~no omejene tudi mònosti za hitro in celovito re{itev te problematike. Trenutno stanje si zasluì tudi podrobnej{o prostorsko obravnavo. Divjih odlagali{~ odpadkov je v Sloveniji izredno veliko in so razmeroma nov, nezaèlen in mote~, ponekod tudi è izrazit in pomemben antropogen del pokrajine. Ve~inoma gre za odlagali{~a z me{animi odpadki lokalnega izvora. Njihova lega je v mnogih primerih neugodna tako z vidika onesnaèvanja voda kot seveda tudi zaradi pokrajinskega videza, kar se neposredno navezuje na kakovost bivalnega okolja. Temeljna na~ela ravnanja z odpadki so razre{evanje problematike odpadkov na izvoru, na~elo preventive, lo~eno zajemanje snovnih tokov odpadkov, na~elo vra~anja naravi, racionalnost in postopnost vzpostavitve mreè objektov in naprav, ki so namenjeni ravnanju z odpadki, racionalnost ravnanja s prostorom, varovanje naravnih in kulturnih vrednot, saniranje divjih odlagali{~. Z uveljavitvijo teh na~el se bo lahko konkretiziralo temeljna na~ela zdravega in okolju prijaznega ìvljenja, prepre- ~ilo nastajanje novih okoljskih obremenitev in doseglo èlene cilje. 11 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 12 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Eden od glavnih predpogojev za uveljavitev ciljev ravnanja z odpadki je izobra- èvanje, usposabljanje in ustrezno informiranje. Odpori prebivalstva do ustreznega ravnanja z odpadki se pojavljajo zlasti na lokalni ravni. Kakorkoli è, odpadki so na{a stvarnost. Z njihovimi negativnimi u~inki se moramo soo~iti in jih ~im bolje re{evati. Prizadevanja brez podpore in ustvarjanja okoljske zavesti lokalnega prebivalstva ne bodo dosegla èlenega cilja, to je urejene in zdrave doma~e pokrajine. V ob~inskem Prostorskem planu (2002) je med drugim zapisano: »… Prioritet-na naloga Mestne ob~ine Ljubljana je varna oskrba s pitno vodo, zato je treba prostorski razvoj prilagajati potrebam ohranitve virov pitne vode …«. Kljub prepri~anju, prisot-nem zlasti v preteklosti, da je podzemna voda dobro za{~itena pred onesnaènjem, novej{e raziskave in rezultati nadzora njene kakovosti kaèjo prisotnost nedovoljenih snovi, ki so zdravju {kodljive in nevarne. Obravnavano obmo~je na Ljubljanskem polju je po Uredbi o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list Republike Slovenije (v nadaljevanju UL RS) 120/2004) na najòjih (0, I) in òjih (IIA, IIB) vodovarstvenih obmo~jih, na I{kem vr{aju je po Odloku o varstvu virov pitne vode (Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije (v nadaljevanju UL SRS) 13/1988) na najòjem (I) in òjem (II) varstvenem pasu virov pitne vode, v vzpeti okolici Ljubljanskega polja pa je po Odloku o varstvu lokalnih virov pitne vode (UL RS 78/2000) na najòjih (I) in òjih (II) varstvenih pasovih virov pitne vode. Re{evanje problemati~nih divjih odlagali{~ odpadkov bi moralo potekati v dveh fazah. V prvi je nujna sanacija obstoje~ih divjih odlagali{~ in s tem odstranitev to~- kovnih oziroma v primeru ve~jih odlagali{~ih ploskovnih virov obremenjevanja podtalne vode, v prihodnje pa bo potrebno strogo in neizprosno prepre~evanje ter sankcioniranje morebitnih kr{iteljev, pri ~emer bi bile lahko v oporo tudi akcije za izbolj{anje okoljske ozave{~enosti. Poleg tega bodo morali pristojni oddelki mestne uprave usmerjati rabo prostora na tem obmo~ju tako, da bo ta sama prepre~evala degradacijo okolja. Prostor, ki je namenjen zgolj varovanju vodnih virov in nima ustrezne funkcije v prostoru, je ob okoljski neozave{~enosti in neustrezni kaznovalni politiki pomemben razlog za neustrezne posege v okolje. Upravljanje z viri pitne vode bi moralo postati del {ir{ega na~rtovanja, ki bi bilo usmerjeno k trajnostni oziroma sonaravni rabi. Spremenjen odnos do odpadkov je predviden tudi v izhodi{~ih in ciljih Strategije trajnostnega razvoja Mestne ob~ine Ljubljana. Temeljna raziskovalna hipoteza je, da so divja odlagali{~a odpadkov potencial-na nevarnost za onesnaènje podzemne vode, ki je {e ve~ja zaradi nekaterih naravnih dejavnikov okolja (velika koli~ina padavin pomeni intenzivnej{e izpiranje, dobra prepustnost krovne plasti, majhna razdalja do gladine podzemne vode, nekatera odlagali{~a so v neposredni bliìni vodarn), antropogenih dejavnikov (kopanje gramoza, ki mu obi~ajno sledi zasipavanje nastalih jam z razli~nim materialom), razpr{enosti odlagali{~ in nepoznavanja sestave oziroma vrste odpadkov. Divja odlagali{~a na 12 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 13 GEORITEM 1 vodovarstvenih obmo~jih vodarn so torej zelo pere~ problem. Odlaganje odpadkov je trdovratno in intenzivno {e posebej tam, kjer odmaknjenost in drevesno-grmov-na vegetacija »vabita« k skrivnemu odlaganju odpadkov. Na{ glavni namen je bil izdelati kar najbolj popoln kataster vidnih divjih odlagali{~. Kon~ni rezultati omogo~ajo vpogled v problematiko nelegalnega odlaganja odpadkov, njegov obseg in mòne vplive na okolje. Tako smo lahko dolo~ili, katera odlagali{~a bi bilo potrebno sanirati glede na izveden prednostni seznam in na~in sanacije, glede na akutnost problema ter razpolòljiva finan~na sredstva. Ob tem so podane smernice za nadaljnje ukrepe v zvezi z divjimi odlagali{~i odpadkov. Tovrstni projekti med drugim omogo~ajo dvig ozave{~enosti vseh uporabnikov mestnega in primestnega prostora ter podtalnice kot pomembnega naravnega vira. Okoljska zavest o vodi kot naravnem viru je predpogoj za aktivno sodelovanje v pro-cesih odlo~anja o rabi prostora za ohranitev in varovanje kakovosti vode. Dosedanje izku{nje kaèjo, da je ozave{~enost tesno povezana zlasti s socioekonomsko sestavo, je pa tudi rezultat dolgotrajnega bolj ali manj uspe{nega informiranja in izobraè- vanja Ljubljan~anov in okoli~anov. 2 Zakonske dolo~be 2.1 Varovanje podzemne vode Varovanje voda dolo~a in usmerja Okvirna direktiva o vodah, sprejeta leta 2000 v Evropskem parlamentu in v Svetu ministrov Evropske unije. Temelji na celovitem in trajnostnem gospodarjenju z vodami, pri ~emer sta pomembni tako koli~ina kot kakovost razli~nih tipov voda, tudi podzemnih. Poudarjena je skrb za vodne ekosisteme oziroma ekosisteme, ki so neposredno odvisni od vode. Namen direktive o vodah je uveljaviti skupen evropski okvir za zavarovanje voda z namenom: • prepre~evanja slab{anja in izbolj{anje stanja ekosistemov, navezanih na z vodo; • pospe{evanja sonaravne rabe voda, ki sloni na dolgoro~nem varovanju razpolò- ljivih vodnih virov; • zmanj{anja {kodljivega varovanja voda (Lanz, Scheuer 2001). Upo{tevanje sonaravnega razvojnega na~ela temelji na zadovoljevanju drùbenih potreb po vodi v naj{ir{em pomenu, kar pomeni usklajeno, celovito in sonaravno rabo v òjem pomenu (preskrba z vodo, odvajanje in ~i{~enje odpadnih voda, urejanje in ohranjanje odto~nega reìma) in v {ir{em pomenu v povezavi z drugimi dejavnostmi, tudi s kmetijstvom. Krovni zakon s podro~ja voda v Sloveniji je Zakon o vodah (UL RS 67/2002), ki je usklajen z evropsko Okvirno direktivo o vodah. Zakon o vodah navaja, da so glavni 13 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 14 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar cilji upravljanja z vodami: zagotavljanje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov; zagotavljanje varstva pred {kodljivim delovanjem voda; ohranjanje in uravnavanje zadostnih vodnih koli~in in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogo~a razli~ne vrste njihove rabe ob upo{tevanju dolgoro~nega varstva razpolòljivih vodnih virov in njihove primerne kakovosti. 74. ~len, ki govori o vodovarstvenem obmo~ju, med drugim nalaga: • da se vodnemu telesu, ki se uporablja za odvzem vode ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo zavaruje pred onesnaèvanjem ali drugimi oblikami obremenjevanja, ki bi lahko vplivale na zdravstveno ustreznost voda ali njihovo koli~ino, dolo~i vodovarstveno obmo~je; • zaradi razli~ne stopnje varovanja se lahko vodovarstveno obmo~je notranje raz- ~leni na obmo~ja z razli~nimi stopnjami varovanja. V aktu iz prvega odstavka tega ~lena se dolo~ajo zlasti: • meje vodovarstvenega obmo~ja; • meje notranjih obmo~ij; • ukrepi, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem obmo~ju in morebitnih notranjih obmo~jih (v nadaljnjem besedilu vodovarstveni reìm); • vrsta rabe vodnega telesa; • lokalna skupnost, ~e je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo. 76. ~len opredeljuje vodovarstveni reìm: • na vodovarstvenem obmo~ju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile koli~insko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveè lastnike oziroma druge posestnike zemlji{~ na vodovarstvenem obmo~ju, da izvr{ijo ali dopu-stijo izvr{itev ukrepov, s katerimi se zavaruje koli~ino ali kakovost vodnih virov; • omejitve iz prej{njega odstavka se nana{ajo na: – prepoved ali dolo~itev posebnih pogojev pri posegih v prostor; – prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti; – prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi. • ~e z omejitvami in prepovedmi iz prej{njega odstavka ni mogo~e dose~i zavaro-vanja primernih koli~in in kakovosti vodnih virov, se lastninska pravica na zemlji{~u, ki je na vodovarstvenem obmo~ju za javno oskrbo s pitno vodo, lahko po predpisih o razlastitvi ukine ali omeji. Vzpostavljanje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma vodovarstvenih obmo- ~ij, kot jim pravimo v zadnjem ~asu, ima na Ljubljanskem polju v primerjavi z I{kim vr{ajem ali obmo~ji lokalnih zajetij v Mestni ob~ini Ljubljana è dolgo tradicijo. Prvi~ so na Ljubljanskem polju òje varstvene pasove dolo~ili leta 1955. Za varovanje tamkaj{njega vodnega vira so bili odlo~ilni, saj so omejili {iritev mesta v bliìno ~rpali{~ (Breznik 1988). Omejitve so se razmeroma dosledno upo{tevale, po letu 1966 pa je bila znotraj òjega obmo~ja dopu{~ena gradnja novih sosesk individualnih hi{. Nov odlok o varstvenih pasovih je bil sprejet leta 1977; takrat je bilo prvi~ zavarovano 14 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 15 GEORITEM 1 obmo~je I{kega vr{aja. Z njim so bili dolo~eni tudi varstveni pasovi za takrat {e nede-lujo~i vodarni Jar{ki prod in Brest. Dolo~ena sta bila {e {ir{i (tretji) in vplivni (~etrti) varstveni pas, ki sta obsegala obmo~ji, s katerih prenikajo oziroma dotekajo vode neposredno v podtalnico. Ker nista bila prednostno namenjena varovanju, je bila na njiju dovoljena stanovanjska in druga zidava s priklju~itvijo na javno kanalizacijsko omrèje ter z za{~ito pred pronicanjem {kodljivih snovi v podtalnico. Odlok (UL RS 18/1977) je torej dolo~al meje varstvenih pasov vodarn Kle~e, [entvid, Jar{ki Brod in Hrastje na Ljubljanskem polju, Brest na I{kem vr{aju ter vodarne Bokalce. Novi vodarni Jar{ki Brod (pozneje preimenovana v Jar{ki prod) in Brest – takrat {e v nastajanju – sta pomenili decentralizacijo vodnih virov in sta {e vedno pomemben ~len v strategiji za{~ite virov pitne vode. Na podlagi analiz doma~ih in tujih nesre~ ter zaradi slab{anja kakovosti vode je bila v najòjem in òjem varstvenem pasu predlagana takoj{nja ustavitev gradnje. V tem duhu je odlok v obeh pasovih izpostavil nujnost gradnje javne kanalizacije, saj so komunalne odpadne vode za~e-le neposredno ogroàti ~rpali{~a. Po predlogu naj bi bile na javni vodovod priklju~ene le zgradbe, priklju~ene tudi na javno kanalizacijo. Analize kakovosti podtalnice in porabe vode iz sedemdesetih in osemdesetih let prej{njega stoletja so na obmo~ju Ljubljane na za~etku novega tiso~letja nakazovale predvideno pomanjkanje zdravstveno ustrezne pitne vode. Po teh napovedih naj bi bilo ~rpanje podtalnice Sor{kega polja nujno è leta 1993. Napovedi so bile pretirane, saj niso upo{tevale vseh procesov in spreminjanja porabe vode v zadnjih desetih letih, ki so se pojavili kot posledica spremenjenih drùbenopoliti~nih razmer in aktivne okoljske politike s strani Evropske unije. Ostrej{i za{~itni ukrepi v novem odloku so zlasti zaradi nizke okoljske zavesti povzro~ili nezadovoljstvo prebivalcev Ljubljane, ki so zahtevali preverjanje strokovne usposobljenosti sestavljavcev odloka in dosegli omilitev predlaganih za{~itnih ukrepov. Do leta 2004 veljavni obseg varstvenih pasov virov pitne vode na Ljubljanskem polju in {e vedno veljavni obseg na I{kem vr{aju sta bila dolo~ena na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode (UL SRS 13/1988), ki je dolo~al varstvene pasove ter pogoje in na~in oskrbe z vodo. Leta 2000 je Mestna ob~ina Ljubljana izdala {e vedno veljavni Odlok o varstvu lokalnih virov pitne vode (UL RS 78/2000), ki je opredelil glavne vodne vire, med katerimi so aktivni le nekateri. Navedeni so naslednji vodni viri: zajetje Kopitarjev Grivc, zajetje Pri Dolinarju, zajetje Pod Mare~kom, zajetje za Sadinjo vas, zajetje za [entpavel, zajetje za [entpavel – novo, zajetje za Podlipoglav – pod Pugledom, zajetje za Podlipoglav – Pri An`ku, zajetje ^e{njica – Zagradi{~e, zajetje za Zagradi{~e, zajetje pri Rekarju 1, zajetje Farov{ki studenec, zajetje za Jan~e – Mo~ilo, Nova zajetja, zajetje za Tuji Grm, zajetje pri Brezovarju, zajetje za Javor, zajetje @agarjev izvir 1, zajetje @agarjev izvir 2, zajetje pod Kostelcem, zajetje Zabukovje, zajetje Korito, zajetje 15 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 16 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Besnica – Jerna~ev hrib, zajetje v Njivi, zajetje Pe~ovje, zajetje potoka Valna~ka 1, zajetje potoka Valna~ka 2, zajetje potoka Besnice, zajetje za Malo Trebeljevo, zajetje Prèganje, zajetje Tablarjev studenec, zajetje za Arbo, zajetje pri Rekarju 2, zajetje Mali Vrh pri Prèganju, zajetje Brezje pri Lipoglavu, zajetje Javor – Mo~ila 2, zajetje pri policijski {oli v Tacnu, zajetje Tomajev studenec, zajetje Ra{ica, zajetje za ribogojni-co, zajetje Gunclje, zajetje izviri Pod hribom in zajetje Gozd – Reka. V obeh odlokih je celotno varovano obmo~je raz~lenjeno na tri varstvene pasove: • prvi ali najòji varstveni pas virov pitne vode je namenjen izklju~no objektom za oskrbo s pitno vodo in je omejen na obmo~ja vodarn; • drugi ali òji varstveni pas virov pitne vode s strogim reìmom varovanja je namenjen neposredni za{~iti ~rpali{~ pred onesnaènjem in je po povr{ini ostal priblìno enak prej{njima najòjemu in òjemu varstvenemu pasu; • tretji ali {ir{i vodovarstveni pas z blagim reìmom varovanja je namenjen varovanju toka podtalnice proti vodarnam, v njem sta zdruèni prej{nji obmo~ji tretjega in ~etrtega varstvenega pasu. Varovanje vodnih virov je danes ena pomembnih nalog nacionalnega programa varstva okolja (UL RS 83/1999). Je del celostnega gospodarjenja z vodami, katerega temelj je ohranjanje naravnih procesov, ki koristijo ~loveku, usmerjanje ~lovekovih dejavnosti na obmo~ja, kjer je vpliv na vode ~im manj{i, in izvajanje za{~itnih ukrepov, med katere uvr{~amo tudi vzpostavljanje varstvenih reìmov. Sprejetje Zakona o vodah (UL RS 67/2002) je prineslo tèko pri~akovane spremembe tudi v za{~iti vodnih virov, zlasti na Ljubljanskem polju. Dolgoro~ni na~rti za izkori{~anje in izvajanje ukrepov za za{~ito vodnih virov bodo tudi v prihodnosti tesno povezani z razvojem pozidanih mestnih predelov, komunalnim urejanjem, infrastrukturo, industrijo in smotrno rabo prostora nasploh. Usklajevanje interesov pri vzpostavljanju vodovarstvenih obmo~ij je bil zahteven postopek, ki so ga vodili predstavniki dràvne uprave, v njem pa so sodelovali tako predstavniki mestne uprave, podjetja, ki so zadolèna za oskrbo z vodo, stro-kovnjaki za upravljanje voda ter vsi uporabniki prostora, katerih delo je odvisno od prepovedi, omejitev in zahtev na vodovarstvenih obmo~jih. Med vsemi vpletenimi stranmi je potekal intenziven dialog in izmenjava informacij. Kako ob~utljivo podro~je je spreminjanje vodovarstvenih obmo~jih, kaè podatek o letu sprejetja zadnjega odloka, pa tudi dejstvo, da je bil projekt Izdelava preveritve in dopolnitve strokovnih osnov za dolo~itev varstvenih pasov sedanjih in perspektivnih vodnih virov za obmo~je mesta Ljubljane in okolice (Drobne s sodelavci) dokon~an è leta 1997. Zbrani, dopolnjeni in novelirani so bili podatki o varovanih obmo~jih ~rpali{~. Namen elaborata je bil evidentirati vse vodne objekte, obstoje~e perspektivne vodne vire in obstoje~e varstvene pasove na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, jih na podlagi novih podatkov dopolniti in izdelati predlog sanacije. Rezultati novih raziskav so razkrili potrebo po dolo~eni prerazporeditvi za{~itnih ukrepov na zelo ogroènem obmo~ju 16 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 17 GEORITEM 1 vodnih virov. Izdelan je bil predlog za uvedbo dodatnega, IIIA vodovarstvenega obmo~- ja, v katerem so omejevalni za{~itni ukrepi nekje med II. in III. vodovarstvenim obmo~jem. Leta 2002 so strokovne podlage ponovno preverili in dopolnili (Prestor s sodelavci 2002), saj je teko~e raziskovalno delo, pri ~emer je potrebno omeniti rezultate matemati~nega modeliranja podtalnice Ljubljanskega polja (Refsgaard, Gustavsson 2000) doprineslo nove strokovne podlage za ustrezne odlo~itve. Na teh raziskavah temelji Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS 120/2004), ki je prevetrila pristop k varovanju glavnega vodnega vira za oskrbo Ljubljane. Med vpletenimi stranmi, katerih aktivnosti so odvisne od dolo~b sprejete uredbe, so potekali intenzivni razgovori, ki jih je usmerjalo okoljsko ministrstvo. Kon~ni rezultat je bil kompromisni dogovor, ki pa ga vsi prizadeti ne podpirajo v celoti. Omenjena uredba je prva pri nas, ki temelji na Pravilniku o kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja (UL RS 64/2004). Kako u~inkovite bodo njene dolo~be in kak{en bo njen prispevek k varovanju vodnega vira na Ljubljanskem polju, bo mogo~e oceniti {ele ~ez nekaj let. Pogoje in na~in oskrbe s pitno vodo v Ljubljani ureja tudi Odlok o oskrbi s pitno vodo (UL RS 17/2006). Pravilnik o pitni vodi (UL RS 19/2004 z dopolnitvami) postavlja zahteve za skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode, predpisuje pa tudi pogoje za zagotavljanje zdrave pitne vode. Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (UL RS 100/2005) navaja merila za dolo~itev kemijskega stanja, vrednotenje dolgoro~nih trendov onesnaènosti podzemne vode in sprememb dolgoro~nih trendov onesnaènosti, kriti~no obremenjenost vodnega telesa podzemne vode, ko je treba za~eti izvajati ukrepe za prepre~evanje in omejevanje vnosa onesnaèval v podzemno vodo ter merila za prenehanje izvajanja sanacijskih ukrepov. V uredbi so za posamezne parametre kemijskega stanja postavljene tudi mejne vrednosti. 2.2 Ravnanje z odpadki ^eprav so odpadki pomemben vir onesnaèvanja in ogroànja vseh sestavin okolja, je bila normativna ureditev ravnanja z odpadki dolga leta eno najslab{e urejenih podro~ij varovanja okolja v Sloveniji. Razloge gre iskati v dosedanjem drùbenem odnosu do odpadkov in na~inu ravnanja z njimi, pomanjkanju navpi~ne in vodo-ravne upravne ter strokovne usklajenosti in organiziranosti, zanemarjanju ekonomskih ukrepov ter v naravnih zna~ilnostih slovenskega prostora (Viler Kova~i~ 2001). Poz-navanje predpisov je nujno za umestitev obravnavane problematike v {ir{i kontekst re{evanja ogroènega okolja in {e zlasti podtalnice kot pomembnega vira pitne vode. Do uveljavitve Zakona o varstvu okolja v letu 1993 je celovit sistem ravnanja z odpadki urejal Zakon o ravnanju z odpadki (UL SRS 8/1978). Z njim je bila vpe-ljana zaveza, da je treba prepre~evati in omejevati nastajanje odpadkov, skrbeti za 17 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 18 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar njihovo ponovno uporabo in da je treba z odpadki ravnati smotrno, ne{kodljivo in okolju primerno. Zakon je obravnaval vse vrste odpadkov, razen radioaktivnih in preo-stankov, ki so nastajali med procesom njihove uporabe, ter odpadkov, ki so nastajali pri voja{kih vajah in drugih dejavnostih jugoslovanske vojske ter v voja{ki industri-ji. Operativno ga je dopolnjeval Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (UL SRS 20/1986). Z uveljavitvijo Zakona o varstvu okolja (UL RS 32/1993 z dopolnitvami) se je v letu 1993 na novo pristopilo k re{evanju problematike varstva okolja nasploh in tako tudi k re{evanju problematike ravnanja z odpadki, ki je ~edalje bolj pere~a. Zakon je pravzaprav sledil vsem novej{im tènjam glede krovnega pristopa do urejanja okolja. Prevzel je pomembnej{e re{itve, uveljavljene v mednarodnih aktih in pravu razvitih dràv. Tem smernicam sledi tudi prenovljeni Zakon o varstvu okolja (UL RS 41/2004 z dopolnitvijo). Zakon o varstvu okolja namenja odpadkom veliko pozornost, na eni strani zaradi vse ve~je potrebe po ureditvi pere~ih razmer, na drugi zaradi dejstva, da je nadomestil do tedaj veljavni zakon o ravnanju z odpadki, pri ~emer je s sprejetjem cele vrste pod-zakonskih predpisov predvidel ustrezen na~in ravnanja z njimi. Razcvet normativne ureditve ravnanja z odpadki se je dejansko za~el {ele leta 1998 s sprejetjem Pravilnika o ravnanju z odpadki (UL RS 84/1998 z dopolnitvami), predpisa o ravnanju z odpadki, ki je postavil temelje nove ureditve. Od takrat dalje se je normativni pristop do odpadkov bogatil s sprejetjem cele vrste predpisov, ki so nastali zaradi uresni~evanja ciljev glede ravnanja z odpadki, kot so zmanj{anje nastajanja nevarnostnega potenciala odpadkov na izvoru, pove~anje snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanj{anje emisij toplogrednih plinov, vzpostavitev u~inkovi-tega sistema ravnanja z odpadki in postopna odprava starih bremen. Pri tem je bila upo{tevana tudi zakonodaja Evropske unije, saj se je Slovenija z odlo~itvijo, da se vklju- ~i vanjo, zavezala, da bo prevzela in njeno zakonodajo uveljavila tudi na podro~ju ravnanja z odpadki. S sprejetjem {tevilnih predpisov so bila dolo~ena pravila ravnanja tako za povzro~itelje odpadkov kot za preostale, ki se z odpadki ukvarjajo kako druga~e (predelovalci, odstranjevalci, prevozniki, uvozniki, izvozniki …). Velik deleòdgovornosti je bil namenjen tudi dràvnim institucijam, zlasti Agenciji Republike Slovenije za okolje. Agencija je organ, ki vodi vse upravne zadeve, predvsem izdajanje ustreznih potrdil in dovoljen. Skrbi za uradne evidence in vzpostavitev informacijskega sistema. Velike pristojnosti ima tudi In{pektorat Republike Slovenije za okolje in prostor oziroma In{pekcija za okolje, saj je ve~ji del izvajanja nadzora nad temi akti pripadel prav njemu (Viler Kova~i~ 2001). Glavni predpis, ki okvirno ureja na~in ravnanja z odpadki, je Pravilnik o ravnanju z odpadki (UL RS 84/1998 z dopolnitvami). Ta pravilnik imenujemo tudi »splo{ni pravilnik o odpadkih«, saj na posplo{en na~in dolo~a obvezna ravnanja z njimi in 18 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 19 GEORITEM 1 druge pogoje za zbiranje, prevaànje, predelavo in odstranjevanje najrazli~nej{ih vrst odpadkov. Pomemben je tudi zato, ker uvaja evropski klasifikacijski seznam vseh odpadkov, med katerimi so posebej opredeljeni nevarni odpadki. Odpadki se identificirajo s klasifikacijskimi {tevilkami. V seznamu so posamezne vrste odpadkov opredeljene s {estmestno klasifikacijsko {tevilko (oznaka odpadka), to je ustrezno dvomestno klasifikacijsko {tevilko skupine in {tirimestno klasifikacijsko {tevilko podskupine odpadkov. Izreden, pogosto klju~en pomen ima definicija odpadka oziroma ugotovitev, ali pri dejavnosti, ki se izvaja, nastane dolo~ena snov, ki se uvr{~a med odpadke po predpisih, ki obravnavajo odpadke. Pogosto je namre~ lo~nica med snovmi, ki so odpadki, in med tistimi, ki to niso, izredno majhna. Razmejitev je pomembna, saj mora v primeru uvrstitve med odpadke njihov povzro~itelj oziroma imetnik izpolniti ve~ ukrepov in zadolìtev, da zadosti zahtevam glede ravnanja z odpadki. Pravilnik o ravnanju z odpadki opredeljuje dolo~eno snov kot odpadek ob izpol-njevanju treh pogojev: • da gre za snov ali predmet, ki je razvr{~en(a) v eno od dolo~enih skupin odpadkov; • da jo oziroma ga imetnik zavrè, namerava ali mora zavre~i; • da se jo oziroma ga da uvrstiti v katerokoli klasifikacijsko {tevilko iz klasifikacij-skega seznama odpadkov. Pravilnik posebno pozornost namenja tistim odpadkom, ki imajo nevarne lastnosti in jih je kot potencialno grònjo okolju potrebno obravnavati na posebne na~ine; gre za tako imenovane nevarne odpadke. Ravnanje z odpadki obsega njihovo zbiranje, prevaànje, predelavo in odstranjevanje, vklju~no s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaklju~ku delovanja objekta ali naprave za predelavo oziroma odstranjevanje odpadkov. Glede na posamezne kategorije ravnanja z odpadki pravilnik posebej obravnava oziroma razlikuje: • povzro~itelje odpadkov, ki z delovanjem ali dejavnostjo povzro~ajo nastajanje odpadkov (izvirni povzro~itelj odpadkov) in vse, ki opravljajo me{anje odpadkov ali druge predhodne postopke, s katerimi spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov; • imetnike odpadkov, to je povzro~itelje odpadkov ali osebe, ki imajo odpadke v pose-sti; imetniki morajo zagotoviti njihovo predelavo ali odstranjevanje tako, da jih bodisi prepustijo zbiralcem odpadkov bodisi jih predelajo sami; • zbiralce odpadkov; • prevoznike odpadkov; • posrednike odpadkov; • predelovalce odpadkov; • odstranjevalce odpadkov. Vsaki od teh kategorij postavlja posebne zahteve in obveznosti. Pravilnik poudarja potrebo po gospodarjenju z odpadki, za kar se {teje prepre~evanje in zmanj{evanje 19 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 20 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar nastajanja odpadkov ter njihovih {kodljivih vplivov na okolje in primerno ravnanje z odpadki. Temeljno sporo~ilo, ki ga pravilnik ves ~as poudarja, je, da morajo biti zbiranje, skladi{~enje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov izvedeni tako, da ni ogroè- no ~lovekovo zdravje, brez uporabe postopkov in metod, ki bi ~ezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzro~ali: • ~ezmerno obremenitev voda, zraka, tal; • ~ezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami; • bistveno poslab{anje ìvljenjskih razmer ìvali in rastlin; • {kodljive vplive na pokrajino ali obmo~ja, zavarovana po predpisih o varstvu nara-ve in predpisih o varstvu kulturne dedi{~ine. Zbiralci, prevozniki, predelovalci in odstranjevalci odpadkov ne smejo me{ati med seboj razli~nih skupin nevarnih odpadkov oziroma nevarnih in nenevarnih odpadkov. ^e so nevarni odpadki, namenjeni zbiranju, prevaànju, predelavi ali odstranjevanju, pome{ani z drugimi odpadki, snovmi ali materiali, je, kadar je to tehni~no izvedlji-vo brez nesorazmerno visokih stro{kov in ~e je to potrebno zaradi prepre~itve ogroànja ~lovekovega zdravja in ~ezmernega obremenjevanja okolja, treba zagotoviti njihovo lo~evanje. Do marca 2006 je obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z na~rtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagali{~ odpadkov ter po njihovem zaprtju dolo~al Pravilnik o odlaganju odpadkov (UL RS 5/2000 z dopolnitvami). Odlagali{~a so objekti ali ve~ objektov za odlaganje odpadkov v tla ali na njih ali pod zemljo (na primer opu{~eni rudni{ki rovi v ustreznih geolo{kih, hidrolo{kih in seizmi~nih razmerah). Za odlagali{~e se {teje tudi objekt ali del objekta, kjer proi-zvajalec odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in stalen objekt ali del objekta, kjer se odpadki skladi{~ijo ve~ kot eno leto. Ni pa odlagali{~e naprava, objekt ali del objekta, kjer se odpadki raztovarjajo zaradi priprave za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje, niti skladi{~e odpadkov, kjer se odpadki za~asno skladi{~ijo najve~ tri leta pred predelavo ali obdelavo oziroma najve~ eno leto pred njihovim odstranjevanjem. V nasprotju s prej veljavnimi klasifikacijami odlagali{~ po upravljavcu odlagali{~a (komunalna, industrijska odlagali{~a) se od uveljavitve pravilnika o odlaganju odpadkov odlagali{~a klasificirajo glede na lastnosti odloènih odpadkov. Od zdaj naprej razlikujemo tri vrste odlagali{~: • odlagali{~a za nevarne odpadke; • odlagali{~a za nenevarne odpadke, torej za odpadke, ki niso nevarni; • odlagali{~a za inertne odpadke, to je odpadke, ki se fizikalno, kemi~no ali biolo{- ko bistveno ne spreminjajo, ne razpadejo, ne zgorijo ali druga~e kemijsko oziroma fizikalno preobrazijo, niso biorazgradljivi in ob stiku z drugimi snovmi ne vplivajo 20 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 21 GEORITEM 1 {kodljivo nanje na na~in, ki pove~uje obremenitev okolja ali je zdravju {kodljiv. Njihovo skupno izluèvanje in vsebnost parametrov onesnaènosti ter ekotoksi~nost izcedne vode ne ogroà kakovosti povr{inskih ali podzemnih voda. Pravilnik o odlaganju odpadkov v 4. ~lenu posebej poudarja, da je odpadke dovoljeno odlagati samo na odlagali{~ih. To dolo~ilo obenem pomeni, da se prepoveduje odlagati odpadke na tistih mestih in obmo~jih, ki niso opredeljena kot odlagali{~a. V 30. ~lenu pravilnik navaja, da odlagali{~e ne sme biti na vodovarstvenem obmo~- ju, dolo~enem po predpisu o vodah. Z uveljavitvijo Pravilnika o odlaganju odpadkov so nastale posebne obveznosti glede zagotovitve ustrezne lastnosti odpadkov, ki se odlagajo. Pravilnik lo~uje zahteve glede nevarnih, nenevarnih in inertnih odpadkov, pa tudi glede na na~in in zna~ilnosti odpadkov, ki se lahko odlagajo na razli~nih vrstah odlagali{~. Zakon o varstvu okolja dolo~a, da je poseg v okolje vsako trajno ali za~asno ~lovekovo dejanje oziroma opustitev ravnanja, ki s svojim vplivom lahko ogrozi ali ogroà zdravje oziroma okolje in povzro~i njegovo umetno spremembo, obremenitev ali ovira njegove naravne spremembe. Med posege v okolje sodijo tudi posegi v prostor. Pravilnik o odlaganju odpadkov uvaja precej konkretnih dolo~il, ki jih je treba upo{tevati pri projektiranju odlagali{~. Telo odlagali{~a obsega celoto vseh odloè- nih odpadkov in sistem tesnjenja odlagali{~nega dna, pokritje povr{in odlagali{~a, sistem za odvajanje izcedne in padavinske vode iz povr{in odlagali{~a, sistem raz-plinjevanja odlagali{~a ter druge tehni~ne naprave, obrobne in oporne nasipe in druge tehni~ne konstrukcije za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagali{~a. Telo odlagali{- ~a in njegovo podtalje morata biti dolgoro~no stabilna, tako da mòne deformacije ne bi negativno vplivale zlasti na tesnjenje odlagali{~nega dna, odvajanje izcedne in padavinske vode ali razplinjanje odlagali{~a. Pri na~rtovanju geotehni~nih lastnosti je treba upo{tevati tudi teò in lastnosti odloènih odpadkov, staranje materialov in vremenske vplive. Povr{ine zapolnjenih delov telesa odlagali{~a je treba prekrivati. Potrebno povr- {insko tesnjenje se mora zagotoviti z vgrajenim sistemom povr{inskega odvajanja padavinske vode ter razplinjanja. Pri odlagali{~u je treba zagotoviti, da povr{inske zaledne vode in podzemne vode s povr{in ali z obmo~ja zunaj odlagali{~a ne pride-jo v stik s telesom odlagali{~a. Tudi pri ravnanju z odpadki so mòne ~ezmerne obremenitve okolja, kar je pravzaprav nedopustno. ^e je ~ezmerna obremenitev okolja obremenitev, ki presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje, se na podro~ju ravnanja z odpadki to lahko {teje za prekora~itev mejnih emisijskih snovi v zrak ali vode: Sem spada tudi tako ravnanje z odpadki, ki kot poseg v okolje ni skladno s predpisi na tem podro~ju. Za odpravo tovrstnih nedopustnih dejanj zakonodaja omogo~a »popravni izpit« oziroma izvedbo sanacijskega programa, vendar po vnaprej dolo- ~enih pravilih. 21 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 22 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Leta 2004 je bil pravilnik znatno spremenjen (UL RS 43/2004), zlasti glede novih mejnih vrednosti za odlaganje na posamezne vrste odlagali{~. S tem se je za sprejem odpadkov na odlagali{~a zagotovila uporaba novih evropskih kriterijev. Takrat je v veljavo stopila Uredba o odlaganju odpadkov na odlagali{~a (UL RS 32/2006) s prilogami, ki prina{a sicer {tevilne dopolnitve, vendar vsebine do takrat veljavnega pravilnika bistveno ne spreminja. Z uredbo so stopile v veljavo nove obveznosti v zvezi z rednim spremljanjem stanja na odlagali{~ih, saj poleg è obstoje~ega izvajanja obratovalnega monitoringa in vodenja obratovalnega dnevnika njen 54. ~len dolo~a {e redno upravljav~evo poro~anje v obliki letnih poro~il o odloènih odpadkih na odlagali{~u. Pristojno ministrstvo mora vsaka tri leta Komisiji EU poslati poro~ilo o izvajanju Direktive 1999/31/ES, to je direktive Sveta Evropske unije o odlaganju odpadkov na odlagali{~ih. Z uredbo je za obratovanje odlagali{~a obvezna pridobitev okoljevarstvenega dovo-ljenja za obratovanje odlagali{~a, v katerem se dolo~ijo: • vrsta odlagali{~a; • vrste odpadkov, ki se lahko odlagajo in celotna koli~ina na odlagali{~u odloènih odpadkov; • koli~ina biolo{ko razgradljivih sestavin odpadkov, ki se lahko odloìjo v posameznem koledarskem letu; • na~in prevzemanja odpadkov in preverjanje njihove istovetnosti ter drugi pogoji obratovanja; • izvajanje obratovalnega monitoringa in druge oblike nadzora nad onesnaèvanjem okolja; • na~in rednega pregledovanja telesa odlagali{~a in delovanje tehni~nih objektov odlagali{~a; • opozorilne spremembe indikativnih parametrov podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring onesnaèvanja podzemne vode; • zahteve v zvezi s poro~anjem o vrstah, izvoru in koli~inah odloènih odpadkov; • zahteve v zvezi z zapiranjem odlagali{~a in ukrepe za prepre~evanje {kodljivih vplivov na okolje po njegovem zaprtju; • ~asovno obdobje, v katerem mora upravljavec po zaprtju odlagali{~a zagotavljati izvajanje predpisanih obveznosti. Uredba dolo~a tudi obvezna ravnanja in druge pogoje za sprejemanje odpadkov v podzemna skladi{~a, to je skladi{~a za trajno skladi{~enje odpadkov globoko pod povr{jem. Tudi ta se delijo na podzemna odlagali{~a za nevarne odpadke, podzemna odlagali{~a za nenevarne odpadke in podzemna odlagali{~a za inertne odpadke. Za vzpostavitev podzemnega skladi{~a je potrebno z oceno tveganja dokazati primer-nost geolo{kih plasti kot geolo{ke pregrade, ki zagotavlja njegovo sprejemljivo tesnjenje. Odpadki se lahko vanj sprejemajo le, ~e je iz ocene tveganja razvidno, da je sprejemljiva njegova raven izoliranosti od biosfere. 22 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 23 GEORITEM 1 Ob è predstavljenih pravilnikih je za razumevanje obravnavane problematike klju~en {e Pravilnik o obremenjevanju tal z vna{anjem odpadkov (UL RS 3/2003), ki dolo~a pogoje v zvezi z obremenjevanjem tal, vna{anjem odpadkov in obvezna ravnanja pri na~rtovanju in izvedbi vna{anja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine zaradi izbolj{anja ekolo{kega stanja tal. Zlasti slednje je izjemno aktualno za sanacijo gramoznic, tako praznih kot zapolnjenih z odpadki. Obremenjevanje tal je dovoljeno z vna{anjem naslednjih odpadkov: • zemeljskega izkopa, ~e se vna{a zaradi izbolj{anja ekolo{kega stanja tal; • odpadkov, predelanih v umetno pripravljeno zemljino, ~e se vna{a zaradi izbolj- {anja ekolo{kega stanja tal; • gradbenih odpadkov, predelanih v gradbene materiale, ~e se vna{ajo kot polnilo pri gradnji objektov; • ìvalskih odpadkov, muljev komunalnih ~istilnih naprav in v kompost predelanih organskih odpadkov, ~e se vna{ajo kot rastlinsko hranilo po dolo~bah predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v ali na tla; • odpadkov, ki nastajajo pri izkori{~anju mineralnih surovin, ~e se vna{ajo po predpisih o rudarstvu. Izbolj{anje ekolo{kega stanja tal je vna{anje zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v ali na tla zaradi rekultivacije tal, nasipavanja zemlji{~ pri vzpo-stavitvi novega stanja tal ali zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal. Zemljina je mi{ljena kot neonesnaèn, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno-organski material, ki v svojih lastnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali pod-talja. Pri rekultivaciji tal, nasipavanju zemlji{~ zaradi vzpostavitve novega stanja in pri zapolnjevanju izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal se lahko uporablja zemeljski izkop ali umetno pripravljeno zemljino, ki izpolnjuje dolo~ene zahteve. Ne glede na rabo zemlji{~a mora biti zgornja plast vnosa iz naravne ali umetno pripravljene zemljine debela vsaj 2 m. Umetno pripravljene zemljine za zapolnjeva-nje izkopov pod gladino podzemne vode ni dovoljeno uporabljati. Oseba, ki namerava vna{ati zemeljski izkop ali umetno pripravljeno zemljino, mora pred tem pridobiti dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Z dovoljenjem za predelavo zemljine se dolo~ijo: • koli~ina zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, ki se jo lahko uporabi; • kraj izkopa, ~e gre za zemeljski izkop; • objekti in naprave za pripravo zemljine ali uvoznik zemljine, ~e gre za umetno pripravljeno zemljino; • uporaba zemljine z navedbo kraja ali ve~ krajev ter za vsak kraj vnosa posebej koli- ~ine vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine. 23 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 24 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Dovoljenja za predelavo zemljine med drugim ni treba pridobiti za zemeljski izkop, ~e gre za zemeljski izkop manj{ega obsega, pri ~emer: • prostornina izkopane zemljine ne presega 500 m3; • se zemljina ponovno uporabi na istem obmo~ju in za isti namen, kot ga je imela pred izkopom; • med izkopom ni bila opaèna ve~ja onesnaènost z oljem, asfaltom ali odpadki, ki niso iz naravnih mineralnih materialov. Mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla pri vna{anju blata iz ~istilnih naprav, komposta ali mulja iz re~nih strug in jezer ter pri namakanju rastlin in gnojenju dolo~a Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (UL RS 84/2005). Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je koli~ina letnega vnosa, pri kateri so vplivi na ~lovekovo zdravje ali okolje {e sprejemljivi, mejna vrednost letnega vnosa gnojil pa je tista koli~ina letnega vnosa, ki {e ne presega rast-linam potrebnega naravnega krogotoka hranil. Ker je zaradi varstva voda pred onesnaèvanjem z nitrati v 4. ~lenu uredbe kot ranljivo obmo~je dolo~eno celotno obmo~je Slovenije, je vnos du{ika v tla pri gnojenju zemlji{~, na katerih je vnos ìvilskih gnojil, komposta ali blata iz ~istilnih naprav dovoljen, v vsej dràvi omejen na 170 kg/ha, vnos du{ika na kmetijska zemlji{~a na vodovarstvenih obmo~jih pa je glede na vrsto kmetijske kulture ustrezno manj{i. Po 7. ~lenu uredbe morajo imeti vsa kmetijska gospodarstva z ve~ kot petimi gla-vami velike ìvine, ki obenem presegajo letno obremenitev z du{ikom 140 kg/ha, za vnos ìvinskih gnojil na kmetijska zemlji{~a izdelan gnojilni na~rt. Gre za seznam podatkov o zemlji{~ih, na katerih poteka vnos snovi, na~rt kmetijske pridelave in popis potrebnih rastlinskih hranil z na~rtovanim vnosom ìvinskih ali mineralnih gnojil na kmetijska zemlji{~a, pa tudi za letni operativni na~rt razvoza ìvinskih gnojil na zemlji{~a. Uredba prepoveduje vnos nevarnih snovi in gnojil v tla na nerodovitnih zemlji{~ih, na zemlji{~ih v razdalji 200 m od objekta za zajem pitne vode, razen ~e predpisi, ki dolo~ajo vodovarstvena obmo~ja, ne dolo~ajo druga~e, na gozdnih zemlji{~ih in na kmetijskih zemlji{~ih v zara{~anju, razen pri to~no dolo~enih izjemah. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je prepovedano na tleh, nasi~enih z vodo, prekritih z ve~ kot 10 cm debelo snèno odejo, na velikih strminah, na zmrznjenih tleh, vodnih zemlji{~ih, od 15. novembra do 15. februarja na kmetijskih zemlji{~ih brez zelene odeje, na zemlji{~ih na najòjem vodovarstvenem obmo~ju in na stavbnih zemlji{~ih. Podobne prepovedi veljajo tudi za vnos komposta (razen ~e gre za kompost z neo-mejeno uporabo, torej z najnìjo vsebnostjo nevarnih snovi), blata iz ~istilnih naprav ter mulja iz re~nih strug in jezer, le da jih je prepovedano vna{ati {e na zemlji{~a, namenjena pridelovanju krmnih polj{~in ter sadja in zelenjave. Za morebiten vnos je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ki ga skupaj z analizo blata, mulja, komposta in tal in ostalimi dolo~ili posreduje pristojno ministrstvo. Namakanje 24 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 25 GEORITEM 1 rastlin je prepovedano na obmo~jih vodnih zajetij in z vodo, katere vsebnost tèkih kovin skladno s predpisi, ki urejajo kemijsko stanje povr{inskih voda, presega mejne vrednosti dobrega kemijskega stanja za tèke kovine. Uredba dolo~a {e vsebino Operativnega programa za varstvo voda pred onesna- èvanjem z nitrati iz kmetijske pridelave, ki ga skupaj pripravita ministrstvi, pristojni za okolje in kmetijstvo. Program mora upo{tevati vse razpolòljive znanstvene in tehni~ne podatke v zvezi z zmanj{evanjem onesnaèvanja z nitrati in okoljevarstvene pogoje, ki so zna~ilni za obmo~je, na katero se nana{a. Glede na to, da podro~je ravnanje z odpadki sodi v resor varstva okolja, torej pod Ministrstvo za okolje in prostor, je najve~ pristojnosti in{pekcijskega nadzora dano In{pektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, ki je organ v sestavi tega ministr-stva. Povedati pa je treba, da nekatera dolo~ila predpisov s tega podro~ja nadzorujejo tudi drugi organi, in sicer: • tr`ni in{pektorat (Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi, Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji, Pravilnik o ravnanju z embalaò in odpadno embalaò); • zdravstveni in{pektorat (Pravilnik o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov, Navodilo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti); • in{pektorji za jedrsko varnost (Uredba o na~inu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne slùbe ravnanja z radioaktivnimi odpadki); • in{pektorji za energetiko (Pravilnik o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov); • veterinarski in{pektorji (Uredba o na~inu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne slùbe ravnanja s klavni~nimi odpadki ter kùnim materialom ìvalskega izvora); • mestni in{pektorji (Odlok o ravnanju z odpadki). Na~eloma velja, da ~e in{pektor pri opravljanju in{pekcijskega nadzorstva ugotovi kr{itev zakona ali drugega predpisa, ~igar izvajanje nadzoruje, ima pravico in dol`nost: • odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam dolo~i; • odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je poobla{~en z zakonom ali drugim predpisom; • predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov; • predlagati uvedbo postopka zaradi prekr{ka; • kaznivo dejanje prijaviti. Ker in{pektor nadzoruje izvajanje predpisov o odpadkih, ima v okviru in{pekcijskega nadzora pravico kr{iteljem teh predpisov odrediti predpisano ravnanje z odpadki oziroma obveznosti, ki se nana{ajo na ravnanje z odpadki. 25 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 26 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Za sanacijski ukrep se {teje vsak ukrep, s katerim se odredi odprava virov in posledic ~ezmernega obremenjevanja okolja. Zaradi tega lahko in{pektor ukrepa le, ~e ugotovi, da je kr{itelj prekora~il mejne vrednosti oziroma dovoljene posege v okolje. Kr{itelj mora izre~en ukrep in{pektorja upo{tevati in ga izvr{iti v postavljenem roku. In{pektor ima prav tako pravico, da lahko ustno, po postopku, predpisanem za izjemno nujne ukrepe, prepove opravljanje prej navedenih zadev, ~e pomenijo neposredno nevarnost za okolje ali druga~no kriti~no obremenitev in ~e tega z drugimi ukrepi ni mogo~e odpraviti. Zna~ilnost tovrstnega postopka je, da morebitna zoper izdano odlo~bo ne zadrì njene izvr{itve. Kaznivim dejanjem zoper okolje, prostor in naravne dobrine namenja Kazenski zakonik (UL RS 95/2004) posebno poglavje, ki obsega 15 kaznivih dejanj. In{pektor za okolje, ki je prijavitelj oziroma vlagatelj kazenskih ovadb, lahko na podro~ju ravnanja z odpadki ukrepa, kadar sumi, da je povzro~itelj obremenjevanja okolja med drugimi storil tudi naslednja kazniva dejanja: • obremenjevanje in uni~enje okolja oziroma prostora (333. ~len Kazenskega zakonika): (1) Kdor s kr{itvijo predpisov povzro~i ~ezmerno onesnaènje okolja, razvrednotenje okolja ali ~ezmerno rabo in izkori{~anje naravnih dobrin, s ~imer spravi v nevarnost ìvljenje ali zdravje ve~jega {tevila ljudi oziroma povzro~i nevarnost za delno ali popolno po{kodbo okolja oziroma njegovo uni~enje, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) ^e je dejanje iz prej{njega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. (3) ^e ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega ~lena za posledico poslab- {anje zdravja ve~jega {tevila ljudi, delno ali popolno uni~enje ìvalskega ali rastlinskega sveta oziroma zajemali{~ pitne vode ali drugo po{kodbo okolja s huj- {imi posledicami, ponavljajo~o kriti~no onesnaènost ali kriti~no razvrednotenje okolja, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom do treh let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do dveh let. (4) ^e ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega ~lena za posledico nepo-pravljivo po{kodbo ali uni~enje okolja oziroma zavarovanega naravnega bogastva, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom do osmih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do petih let. • onesnaènje pitne vode (337. ~len Kazenskega zakonika): (1) Kdor s kakr{nokoli {kodljivo snovjo onesnaì vodo, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno vodo, in tako povzro~i nevarnost za ìvljenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) ^e je dejanje iz prej{njega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev. 26 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 27 GEORITEM 1 NA PRIMO@ PIP Slika 1: Na robovih vodovarstvenih obmo~ij je vse ve~ opozorilnih tabel. (3) ^e ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega ~lena za posledico hudo tele-sno po{kodbo ene ali ve~ oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let. (4) ^e ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega ~lena za posledico smrt ene ali ve~ oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let. Ko in{pekcijske slùbe prejmejo obvestilo o nelegalnem odlaganju odpadkov, ob odlaganju nenevarnih odpadkov praviloma primer preide v obravnavo mestnega in{pektorata, ki ravna skladno z 28. ~lenom Odloka o ravnanju z odpadki (UL SRS 42/1985): »… Ker storilec navadno ni znan, se odpadki odstranijo na stro{ke lokalne skupnosti …«. Revitalizacija degradirane pokrajine je mogo~a samo ob kakovostnih sanacijskih programih. Ti vsebujejo natan~no presojo obstoje~e ~ezmerne obremenitve okolja ter pretehtano izbiro najustreznej{e metode in ukrepov za njeno odpravo. Zato je razumljivo, da zahtevata njihova izdelava, {e bolj pa njihova izvedba poseben pristop. Zakon o varstvu okolja natan~no dolo~a postopek izvedbe sanacijskega programa, ki je sestavljen iz ve~ faz. Za~ne se s predlogom, ki ga poda in{pektor za varstvo okolja. Po prejemu predloga za odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa se mora Agencija Republike Slovenije za okolje odlo~iti, ali je predlog utemeljen. ^e oceni, da je, mora 27 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 28 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar obremenjevalcu okolja upravno izdati odlo~bo o odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa. V njej dolo~i vrsto, obseg in rok sanacije, pri ~emer mora vztra-jati pri tem, da se sanacijski program izdela po 66. ~lenu Zakona o varstvu okolja. Po tem dolo~ilu mora namre~ sanacijski program vsebovati to~no dolo~ene vsebine, ki dajejo podlago za pravilen pristop k odpravi ~ezmernega obremenjevanja okolja. Obvezna strokovna podlaga sanacijskega programa je {tudija z vsebino poro~i-la o vplivih na okolje, ki jo dolo~a 66. ~len Zakona o varstvu okolja. V okviru izdelave sanacijskega programa je treba predhodno izdelati {tudijo, ki mora vsebovati naslednje sestavine: • opis zate~enega stanja okolja, na katerega lahko projekt vpliva, vklju~no z rezultati meritev obstoje~ih obremenitev (ni~elno stanje); • opis zna~ilnosti projekta in izkaz o njegovi skladnosti s tehni~nimi in drugimi predpisi; • opis in oceno pri~akovanih vplivov projekta na okolje, vklju~no z opisom optimi-zacijskih metod vrednotenja; • opis in oceno okoljevarstvenih ukrepov, izbrane tehnologije in materialov, vklju~- no z utemeljitvijo njihove izbire glede na alternativne mònosti, ateste in certifikate; • opis in oceno obremenitev ter spremenjenega stanja okolja, ki je posledica vplivov projekta, vklju~no z oceno potencialne celotne in integralne obremenitve okolja; • opis obmo~ja in navedbo oseb v primerih, ko so predpisani posebni ukrepi in dolo- ~ena od{kodnina za nevarnost ali razvrednotenje okolja, z oceno ustreznosti; • opozorila glede celovitosti projekta in {tudije ter teàv pri njuni pripravi; • povzetek {tudije s sklepno oceno, ki je razumljiv {ir{i javnosti. Sanacijski program mora vsebovati: • analizo obremenjevalcev in obremenjenosti okolja; • variantne tehnolo{ke in druge re{itve; • oceno dolgoro~ne upravi~enosti izbranih re{itev z vidika vplivov na okolje; • terminski plan izvajanja programa; • finan~ni na~rt, vklju~no s prikazom stro{kov od{kodnin za razvrednotenje in nevarnosti za okolje; • na~in vzpostavitve novega ali nadomestitve prej{njega stanja okolja. 3 Oris obravnavanih obmo~ij Mestna ob~ina Ljubljana oskrbuje prebivalstvo in podjetja iz ve~ vodnih virov. Najizdatnej{a ~rpali{~a pitne vode so na Ljubljanskem polju in na Ljubljanskem barju na obmo~ju I{kega vr{aja; tamkaj{nje vodarne so vklju~ene v centralni vodovodni sistem. Posamezni deli ob~ine se oskrbujejo tudi iz lokalnih vodnih virov, {e zlasti na vzpetem vzhodu. 28 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 29 GEORITEM 1 3.1 Obmo~ji centralnega vodovodnega sistema: Ljubljansko polje in I{ki vr{aj Ljubljansko polje je 20 km dolga in do 6 km {iroka ravnina v vzhodnem delu kotline. Na severu ga obrobljata osamelca [marna gora (669 m) in Ra{ica (641 m), na jugu pa zahodni del Polhograjskega in vzhodni del Posavskega hribovja. Reka Sava ga razdvaja na dva dela, pri ~emer je v zahodnem delu {ir{i jùni del, v vzhodnem pa severni del. Milijone let sta Sava in Ljubljanica s svojimi nanosi polnili ugrezajo~o se Ljubljansko kotlino in oblikovali relief. V hladnih obdobjih pleistocena sta dno kotline sproti zasipavali z nanosi, v vmesnih toplih dobah pa sta se vanje vrezovali. Tako je najstarej{a savska terasa danes è nekaj deset metrov nad gladino reke. Dobro prepustna prodna nasipina s slab{e prepustnimi vmesnimi plastmi konglomerata in ilovice je nastala v pleistocenu, ko je bilo zaradi velikih temperaturnih razlik izdatno preperevanje, v morenah nakopi~eno ledeni{ko gradivo pa so prena- {ale in zaoblile vodnate reke; odlagale so ga na dnu tektonsko zasnovane kotline, ki se je vzdol` prelomov nenehno poglabljala (Gams 1992). Skupna debelina holocenskih in pleistocenskih prodnih ter konglomeratnih plasti je zelo razli~na, ker je tudi predkvartarna podlaga razli~no pogreznjena. Na zahodnem obrobju Ljubljanskega polja so pri Mednem in Brodu plasti pe{- ~enega proda in konglomerata debele le od 2 do 10 m. V njegovem osrednjem delu, od Spodnjih Gameljn prek Kle~ do Dravelj, je predkvartarna podlaga mo~neje ugrez-njena, zato so tamkaj{nji kvartarni sedimenti (pesek, prod in konglomerat) debeli med 70 in 105 m. Druga poglobljena in {iroka kotanja je med Jar{kim prodom, [entjakobom, vodarno Hrastje in @alami. Tudi tu so prodne plasti debele od 70 do 100 m. Med Brinjem na levem bregu Save ter Zgornjo Zadobrovo in Studencem poteka od severa proti jugu visoko dvignjena predkvartarna podlaga neprepustnih permokarbonskih sedimentov, zato so tam kvartarne naplavine debele le od 8 do 20 m. Na obmo~ju med Spodnjo Zadobrovo in Zalogom je permokarbonska podlaga znova nekoliko globje, tako da so tamkaj{nje prodno-konglomeratne plasti debele ve~ kot 20, tudi do 40 m (Drobne s sodelavci 1997). Pri Tacnu in ^rnu~ah so permokarbonske kamnine v strugi Save razgaljene in reka je vanje vrezala korito. Ljubljansko barje je skrajni, jùni in najmlaj{i del Ljubljanske kotline. Dolgo je 20 in {iroko 10 km, zna~ilno zanj je obsèno naplavljeno dno. V celoti predstavlja {iroko tektonsko udorino, ki se pojavlja na stiku starej{e dinarske in mlaj{e alpske narivne zgradbe. Nastalo je pred priblìno dvema milijonoma let. Hitrost ugrezanja je bila razmeroma velika; v vsega 500 letih se je dno spustilo za cel meter (Melik 1959). Na robu Barja je hudourni{ka reka I{ka zlasti v pliocenu v slabo odporne vododr`ne paleo-zoiske in mezozoiske kamnine izdolbla ve~ kot 10 km dolgo in do 400 m globoko sotesko I{ki vintgar ([ifrer 1983). Dolvodno je nasula obseèn I{ki vr{aj in tako v nasprotju s preostalim Barjem onemogo~ila nalaganje mlaj{ih ilovic, glin in jezerske krede. 29 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 30 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar enih obmo~ij enih obmo~ij rstv rstv va va ih odo odo v metr 10000 , 2007 va RSa 7500 v MOL ljana t najòjih in òjih v t najòjih in òjih v v MOL ehani (IAP[) 5000 odnih viro odnih viro eter P P , 2005, © Geodetska upr vano obmo~je vida: 2500 Mestna ob~ina Ljub preu~e okvir tematskih kar osrednjih v okvir tematskih kar lokalnih v rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU emlje tor z : RPE – ob~ine vA Vir © Geog 0 Slika 2: Pregledni zemljevid obmo~ij preu~evanja. 30 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 31 GEORITEM 1 Na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju z würmskim fluvioglacialnim prodnim zasipom prevladujejo rendzine in evtri~ne rjave prsti. To so avtomorfne prsti, ki so nastale pod vplivom pronicanja padavinske vode. So rodovitne in lahke, vendar plitve in vodoprepustne ter zato poleti su{ne. Za spodnje savske terase so zna~ilne hidro-morfne prsti, ki so nastale pod vplivom stalne prisotnosti podtalnice, povr{inske vode ali poplavne vode. Na spodnji pe{~eno-prodni terasi ob Savi se pojavljajo karbonatne obre~ne prsti, na meljasto-glinastem aluviju ob Ljubljanici pa nekarbonatne obre~ne prsti (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005a). Pod vrhnjim horizontom so nezasi~ene plasti aluvialnih usedlin dobro prepustnega pe{~enega proda in vlòki manj prepustnega konglomerata, ki jih krajevno lo~ujejo le~aste plasti gline. Zaradi te litolo{ke heterogenosti je navpi~na prepustnost vode zelo spremenljiva, vsekakor pa mnogo manj{a od prepustnosti v vodoravni smeri, kjer gre za pretakanje po litolo{ko bolj homogenih plasteh. Hitrost toka podtalnice ocenjujemo od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005a). Na Ljubljanskem polju in barju pade med 1300 in 1500 mm padavin na leto, povpre~na letna temperatura zraka je med 8 in 10 °C. Zaradi kotlinske lege je zmanj{ana vetrovnost. Pogostej{i in izrazitej{i je toplotni obrat, zato je tudi pogostej{a megla. Obravnavano obmo~je ima povpre~no 153 dni z meglo (meteorolo{ka postaja Ljubljana Beìgrad) (Kolbezen, Pristov 1998). Zamegljenost vpliva na trajanje son~nega obsevanja in energijske tokove pri tleh. Megla je najpogostej{a v septembru in oktobru. V vodonosnih prodno-pe{~enih in konglomeratnih plasteh, ki zapolnjujejo udorino Ljubljanskega polja, so velike koli~ine podtalnice, ocenjene na do 100 milijonov m3. Pomenijo enega najve~jih rezervoarjev podzemne vode v Sloveniji in so naravni vir regionalnega pomena. Vodonosnik z medzrnsko poroznostjo ima prosto gladino podzemne vode. Zaradi krajevnih nanosov slab{e prepustnih glinastih in zaglinjenih plasti je na òjih obmo~jih vodonosnik lahko polodprt, polzaprt ali zaprt (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005b). Globina do gladine podtalnice je pomembna za nevtralizacijske sposobnosti okolja, ker se onesnaènost prenikajo~e povr{inske vode na poti skozi debelo krovno plast zmanj{a. Razdalja do podtalnice je odvisna od njene gladine in vi{ine terena; spreminja se od Vìmarij do Zaloga in od obrobja polja proti reki Savi. Podtalnica na visoki terasi pri Vìmarjih je v globini ve~ kot 30 m. Na obmo~ju med [entvidom in kamni{ko èleznico je od 25 do 30 m globoko, med Beìgradom, glavno èlezni{ko postajo in Jeìco pa v globini med 20 in 25 m. V Mostah in Savskem naselju je podtalnica v globini med 15 in 20 m. Na {irokem obmo~ju od Toma~evega prek vodarne Hrastje do Novega Polja ter toplarne v Mostah do Polja jo najdemo od 10 do 15 m globoko. Na nizki terasi, ki poteka v 0,5 do 2 km {irokem pasu vzdol` desnega brega Save od Broda prek Roj, Toma~evega in [martnega, je podtalnica {e bliè povr{ini. Na odseku Brod–Roje je v globini od 12 do 20 m, med Jeìco in Zadobrovo med 5 in 10 m. 31 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 32 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Krovna (areacijska ali prezra~ena) plast je torej debela do 30 m in je zelo pomembna za naravno za{~ito podtalnice. Letni reìm gladine podtalnice med letoma 1987 in 2005 kaè na sorazmerno veliko letno kolebanje. Na obmo~ju Broda zna{a letno kolebanje gladine od 4 do 6 m, v Kle~ah od 5 do 6 m in v Hrastju od 1,5 do 2 m. Med letoma 1987 in 2005 je bila maksimalna gladina na obmo~ju Broda na 289,82 m, v Kle~ah na 281 m in v Hrastju na 275,64 m nad morsko gladino (Javno podjetje … 2006). Dinami~ne zaloge podtalnice na Ljubljanskem polju so ocenjene na 3 do 4 m3/s (Javno podjetje … 2006). Stati~ne zaloge so tisti del podtalnice, ki se obnovi le v dolgem ~asovnem obdobju ob so~asnem prenehanju ~rpanja, druga~e so neobnov-ljive. V vodonosniku Ljubljanskega polja se podtalnica v sp{lo{nem pretaka od seve-rozahoda proti jugovzhodu oziroma vzhodu. Hitrosti pretakanja v zahodnem delu vodonosnika zna{ajo ve~inoma med 5 in 10 m/dan, v vzhodnem delu vodonosnika pa so nekoliko ve~je, ve~inoma med 10 in 20 m/dan. Hitrost je odvisna od vsakod-nevnih hidrolo{kih razmer, morebitnih padavin in z njimi povezane gladine reke Save (Auersperger s sodelavci 2005). Glavni vir napajanja vodonosnika Ljubljanskega polja je reka Sava. Infiltracija padavinske vode na celotnem Polju je manj pomembna. Sava v zgornjem delu vodonosnik napaja, v spodnjem delu pa podtalnica odteka nazaj v njeno strugo. Gladina podtalnice je v zahodnem delu nagnjena proti jugu oziroma jugovzhodu, v osrednjem delu pa proti vzhodu. V splo{nem te~e podtalnica vzporedno s smerjo toka Save (Auersperger s sodelavci 2005). Drugi najve~ji povr{inski tok na Ljubljanskem polju je Ljubljanica. Njen tok je po~asen, izmenjavo vode med reko in vodonosnikom pa mo~no omejuje zablatena struga. Zaradi znièvanja gladine podtalnice, ki je predvsem posledica niànja erozijske baze Save in delno njenega pove~anega ~rpanja, so presahnili {tevilni izviri in povr- {inski odtoki na severovzhodnem in jùnem delu Ljubljanskega polja (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005a). Samo za potrebe oskrbovanja s pitno vodo na~rpajo povpre~no skoraj 1 m3/s, najve~ podtalnice pa v vzhodnem delu Polja naravno odte~e v Savo in Ljubljanico. Razlika zajetih dotokov in odtokov z Ljubljanskega polja je 2,6 m3/s. Lahko jo pripi{emo ve~ dejavnikom, predvsem iztekanju vode iz vodonosnika v Ljubljanico in Savo, industrijskemu ~rpanju vode ter odtekanju med Podutikom in Rònikom (Andjelov s sodelavci 2005). Predvsem v vzhodnem delu Ljubljanskega polja so {e precej{nje rezervne koli~i-ne vode, saj pretok podtalnice tudi pri nizkem vodostaju ni povsem izkori{~en (Bre~ko 1996). To dokazuje dreniranje podtalnice v Savo in odtekanje podtalnice v izvire, ki tudi v su{nem obdobju ne presahnejo. Glede na umirjeno rast Ljubljane in potreb njenih prebivalcev po pitni vodi je zlasti ob racionalnej{i porabi pri~akovati koli~insko zagotovljeno oskrbo tudi v prihodnje, tèje pa bo ohranjati kakovost vode. Zagotovo 32 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 33 GEORITEM 1 je to odvisno predvsem od ljudi samih in njihove ozave{~enosti, kar posledi~no pove- ~uje pritiske na velike porabnike in obremenjevalce. I{ka napaja holocenski prodni vodonosnik s srednjim letnim pretokom 1,7 m3/sek, v su{nem obdobju pa ponika v produ vr{aja. Zgornji vodonosnik sega do globine 27 m in se napaja iz padavin in z infiltracijo I{ke. Pod holocenskim vodonosnikom so zaglinjeni pe{~eno-meljasti sedimenti in plast gline. Tak{na litolo{ka sestava je skoraj po vsem Barju in omejuje zgornji pleistocenski vodonosnik. Spodnji vodonosnik je v globini od 40 do 105 m in je sestavljen iz ve~ bolj ali manj lo~enih vodonosnih prodno-pe{~enih plasti (Barje 1982). Spodnji vodonosnik se nadaljuje dale~ proti severu v notranjost Barja, medtem ko je zgornji vodonosnik omejen na obmo~je vr{aja in se proti Barju ob neprepustni polàrici izklini ter ob robu vr{aja izvira v ve~ izvi-rih (Zidarjev kanal, Pe{~enek, Na meji, Na brodu, Mali deli, Br{nik, Retje). Ti izviri so imeli v preteklosti pomembno vlogo pri lokalni oskrbi s pitno vodo, na kar {e spo-minjajo njihova zelo povedna, v zavesti ljudi trdno zasidrana imena. S povr{inskimi vodami in podtalnico bogat spodnji del Ljubljanske kotline je bil poseljen è v pradavnini. Skoraj do konca 19. stoletja so se prebivalci oskrbovali z vodo iz studencev ter mestnih in va{kih vodnjakov. Sodobnej{i razvoj mesta je zaradi onesnaènosti vodnih virov vzpodbudil idejo o izgradnji vodovodnega omrèja. @e leta 1888 so se v »vodovodnem odseku ob~inskega sveta ljubljanskega« odlo- ~ili, da se 3 km severno od naseljenih mestnih obmo~ij po na~rtih inènirja Oskarja Smrekerja iz Mannheima, »priznanega ve{~aka na polji vodovodnih zgradeb« in pod nadzorstvom vodovodnega odseka z mestnim inènirjem Jaroslavom Hanu{em zgradijo vodarna Kle~e kot galerija s {tirimi vodnjaki, primarni vodovod v dolìni 27 km in rezervoar na Ròniku s prostornino 3000 m3. Vodnjaki so bili globoki 20 m in so imeli zmogljivostj blizu 3400 m3/dan. Dve leti po odlo~itvi, 17. maja 1890, je voda pritekla v prvih 606 hi{. Prvotna lokacija vodarne je ostala srce vodovodnega sistema mesta Ljubljane vse do danes. @upanu Ivanu Hribarju so za izredne zasluge pri izgradnji vodovoda podelili naslov ~astnega me{~ana (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005). V rasto~em mestu je poraba vode hitro nara{~ala, zato so med letoma 1908 in 1910 raz{irili vodarno; leta 1910 je bilo na vodovod priklju~enih è 1368 hi{. Do leta 1930 je dnevna poraba vode s prvotnih 3000 m3 v dneh najve~je porabe narasla tudi na 21.000 m3. Leta 1950 je imela vodarna Kle~e {est vodnjakov, leta 1970 è petnajst in leta 1989 sedemnajst. Od takrat se kapaciteta vodarne Kle~e ni ve~ spreminjala. Vodarna se razteza v dolìni ve~ kot 1 km od Dravelj proti vzhodu, to je proti pozidanim zemlji{~em Beìgrada. Prometna Saveljska cesta, ki izgublja lokalni prometni zna- ~aj, jo razdvaja na dva dela. Na jùni strani te~e ob njej severni krak ljubljanskega avtocestnega obro~a, prispevna obmo~ja na severu pa so zve~ine kmetijska; mednje se zajedajo tudi posamezna pozidana obmo~ja. Vodarna Hrastje je s {tirimi vodnjaki za~ela obratovati leta 1953. Leta 1975 je bila njena kapaciteta podvojena, danes pa je na tej lokaciji deset vodnjakov. Deli se na 33 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 34 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar dva dela, med seboj oddaljena okrog 350 m, ki od severa proti jugu potekata med [martinsko cesto in severovzhodnim krakom avtocestnega obro~a. Obmo~ji leìta severno od industrijsko-trgovske cone BTC, na vzhodu pa se vodarni priblià vzhodni del avtoceste proti [tajerski. Na zahodu vodarno obdajajo intenzivno obdelana kmetijska zemlji{~a, ki jih seka [martinska cesta. Leta 1955 je za~ela obratovati vodarna [entvid, ki danes obratuje s tremi vodnjaki. Ume{~ena je med kmetijskimi zemlji{~i, vendar se ji z vzhoda in jugozahoda hitro pribliùjejo poseljena obmo~ja [entvida. Mimo vodarne potekata z dveh strani prometni cesti, ki povezujeta Jeìco in Savlje s [entvidom oziroma z gorenjsko avtocesto. Blizu zajetja je tudi nekdanja upravna stavba, ki jo obdaja pogozdeno zemlji{~e. Dodaten vodni vir je mesto na{lo tudi na svojem jùnem obrobju. Leta 1981 je bila na vr{aju reke I{ke zgrajena vodarna Brest. Prvotno je izkori{~ala le vodonosne sloje v zgornjih, holocenskih sedimentih, zdaj pa izkori{~a tudi podtalnico spodnjega vodonosnika. Vodarna je sredi I{kega vr{aja, oddaljena od naselij, vendar med dokaj intenzivno obdelanimi kmetijskimi zemlji{~i. Leta 1982 je za~ela obratovati vodarna Jar{ki prod, ~etrta vodarna centralnega vodovodnega sistema na Ljubljanskem polju, ki danes obratuje s tremi vodnjaki. Je edina vodarna na levem bregu reke Save, na odseku jùno od industrijske cone ob Brn~i~evi ulici. Zavzema del nekdanjih prodi{~ reke Save na s pionirskimi vrstami nizkega drevja in grmi~ja poraslem obmo~ju vzhodno od mostu, kjer [tajerska cesta pre~ka reko Savo. Prebivalci razli~nih delov mesta dobijo vodo iz razli~nih vodarn: [entvid~ani iz vodarne [entvid, Beìgraj~ani iz vodarne Kle~e, ^rnu~ani iz vodarne Jar{ki prod, prebivalci Strahomera, Vrbljen, Tomi{lja, Bresta, Matene, I{ke Loke, Kota, Staj, Murgel in obmo~ij ob Trà{ki cesti zahodno od Dolgega mosta iz vodarne Brest, vmes pa so obmo~ja, na katera glede na tla~ne razmere priteka voda iz ve~ vodarn. Zaradi zago-tavljanja zdravstvene ustreznosti danes v ljubljanskem sistemu oskrbe s pitno vodo ni ve~ obmo~ja, ki bi bilo oskrbovano izklju~no iz vodarne Hrastje. Koli~ina porab-ljene vode na osebo se med posameznimi mestnimi obmo~ji zelo razlikuje in zna{a med 150 in 250 litrov na osebo na dan (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005). Na Ljubljanskem polju je ve~ kot 1200 zasebnih vodnjakov, z najve~jimi zgosti-tvami v Ljubljano vklju~enih nekdaj samostojnih naseljih vzdol` Save (Brod, Vìmarje, Tacen, [martno pod [marno goro, ^rnu~e, Nadgorica, Stoìce, [martno ob Savi, Hrastje, Sneberje, Polje), v Gameljnah, [i{ki in Dravljah. V preteklosti jih je bilo najve~ v mestu samem, a so jih s priklju~evanjem na vodovodno omrèje za~e-li opu{~ati. Na I{kem vr{aju jih je ve~ kot 100, locirani so skoraj izklju~no ob hi{ah v tamkaj{njih naseljih. Podatki o na~rpani koli~ini podtalnice iz zasebnih vodnjakov so povsem nezanesljivi in kljub sorazmerno veliki koli~ini na~rpane vode skoraj zane-marljivi (Smrekar, Kladnik 2004). 34 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 35 GEORITEM 1 Ljubljanski kanalizacijski sistem je zve~ine me{ani (60 % omrèja), ~eprav obstajajo tudi lo~eni podsistemi samo za odpadno vodo (20 % omrèja) in samo za padavinsko vodo (20 % omrèja). Primestna naselja, ki so bolj oddaljena od zbiralnikov, imajo lastne kanalizacijske sisteme in ~istilne naprave. Na Ljubljanskem polju so trije tak{ni sistemi (^rnu~e, Gameljne in Vìmarje-Brod), na I{kem vr{aju pa dva (Matena in Ig). Med objekti, ki so priklju~eni na vodovodno omrèje, jih na Ljubljanskem polju priblìno desetina ni priklju~ena na kanalizacijsko omrèje, na I{kem vr{aju pa je tak- {nih objektov zelo malo. [e vedno se dopu{~a graditev objektov brez kanalizacije, z obrazloìtvijo, da je odvod odpadne vode za~asno, do zgraditve kanalizacije mogo- ~e organizirati z odvozom fekalij iz neprepustnih greznic. Neprepustnost greznic na varstvenih pasovih pa je problem, izpostavljen è desetletja. Iz 11.000 nepriklju~enih objektov pripeljejo s cisternami na ~istilne naprave le okrog 20.000 m3 odpadne vode, morali pa bi jih 3.300.000 m3 (Javno podjetje … 2006). Nekateri uporabniki greznic teh po priklju~itvi na kanalizacijsko omrèje ne izpraznijo, o~istijo, dezinficirajo in zasujejo, ampak jih nelegalno poveèjo z omrèjem. V teh primerih tudi kakovostno kanalizacijsko omrèje ni povsem funkcionalno, saj {e vedno obstajajo mesta, potencialno nevarna za povzro~itev onesnaènja. Na Ljubljanskem polju so kme~ka naselja zrasla na jeì nad savsko poplavno ravnico med Mednim in Zalogom na desni strani Save ter med Tacnom in Dolskim na njeni levi strani, drug niz vasi pa se je razvijal ob vznòju gri~ev in hribov med Mednim in Sostrim, kjer so potoki prodnato ravnico prekrili z ilovico. Osrednji deli polja, ki so skoraj brez povr{insko teko~ih voda, so dolgo ostali redko poseljeni ali sploh neposeljeni. Nekatere vasi so se postopoma spreminjale v ljubljansko suburbanizi-rano obmo~je, saj so na Ljubljanskem polju razmere za gradnjo bolj ugodne kot na sosednjem ilovnatem, slabo nosilnem Ljubljanskem barju. Velik del 87,8 km2 pro-stranega Ljubljanskega polja zavzema Ljubljana. Leta 2002 je imela Ljubljana 258.873 prebivalcev in 109.953 stanovanj (Popis prebivalstva … 2003). Hitro rast {tevila prebivalcev in stanovanj so v zadnjih desetletjih doìvljala suburbanizirana obmo~ja v okolici, tako da v petindvajsetkilometrskem pasu ìvi velik del ljudi, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano. Spreminjanje rabe tal na Ljubljanskem polju sta najbolj zaznamovala {irjenje Ljubljane proti severozahodu, severu in vzhodu ter regulacija savske struge. Primerjava rabe z letoma 1825 in 1999 nazorno pokaè, kako se je Ljubljana iz starega jedra {irila predvsem na najbolj{e njive, ki so bile prvotno pomaknjene na vi{je terase. Od tu se je svet ~ez travnike in pa{nike postopoma spu{~al proti obre~nemu gozdu. Regulacija savske struge je omogo~ila, da se je njivsko-travni{ki pas povsem pribliàl re~ni strugi (Frantar s sodelavci 2005). Iz analize sprememb rabe tal lahko sklepamo, da je za obremenjevanje voda po obsegu danes najpomembnej{a urbanizacija. Kljub temu da se je obseg kmetijskih zemlji{~ skr~il, se je kmetijska raba pribliàla najintenziv-nej{emu stiku med vodonosnikom in reko Savo. 35 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 36 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Na Ljubljanskem polju je zelo heterogena raba mestnega prostora, ne le posameznih mestnih delov, ampak celo uli~nih blokov (Pak 2000). Kljub temu lahko opazimo zgo{~evanje stanovanjske, oskrbno-storitvene, izobraèvalne ter zdravstvene rabe prostora na eni strani ter industrije in ve~jih manipulacijskih povr{in, namenjenih zlasti èlezni{kemu prevozu, na drugi. Kmetijam eksisten~no podlago nenehno slabijo urbanizacijski pritiski, ki se kaèjo v izgubi kmetijskih zemlji{~ zaradi pozidave, gradnje prometnic in druge infrastrukture. V zadnjih dveh desetletjih je 40 anketiranih kmetij znotraj avtocestnega obro~a v Ljubljani skupaj izgubilo ve~ kot 58 ha zemlji{~. Od tega jih je bilo malo manj kot dve tretjini porabljenih za pozidavo in malo ve~ kot tretjina za gradnjo cest, od tega ve~ina za gradnjo avtocestnega obro~a. Zemlji{~a je odprodalo kar 27 od 40 anketiranih kmetij. 47,2 % izgubljenih zemlji{~ so bile njive, 45,0 % travniki in 7,8 % gozd (Kladnik 2002). Na I{kem vr{aju je poloàj povsem druga~en, saj gre tamkaj za ruralno pokrajino z ve~ manj{imi naselji, med katerimi nobeno nima niti 350 prebivalcev. Kme~ka naselja so nastala na obrobju vr{aja. Ob vznòju zakraselega hribovja so vzdolèdi-nega vodnega toka razporejene vasi I{ka, I{ka vas, Strahomer, Vrbljene in Tomi{elj, ob vzhodnem robu pa Staje in Kot. Na meji med prodnim vr{ajem in ilovnatim barjem, kjer izvirajo potoki, so nastali Brest, Matena in I{ka Loka. V zadnjega pol stoletja se je v vseh teh naseljih {tevilo prebivalcev pove~alo, kar kaè na precej{nje zanimanje ljudi za ìvljenje na obmo~ju I{kega vr{aja, saj zaposlitveno, izobraè- valno in oskrbno sredi{~e Ljubljana ni dale~. Na I{kem vr{aju je leta 2002 ìvelo 2166 prebivalcev, leta 1953 pa 1618 (Popis prebivalstva … 2003). Kljub preobrazbi iz povsem ruralnega v suburbano okolje se obmo~je naselij, razen I{ke, ni bistveno pove~alo. Na kmetijah Ljubljanskega polja in tudi I{kega vr{aja je med kmetijskimi zemlji{~i ve~ kot polovico njiv in vrtov, sledijo jim travniki. Setvena sestava na njivah Ljubljanskega polja je dokaj pestra in je posledica potrebe po kolobarjenju. Med vsemi polj{~inami je najbolj raz{irjena silàna koruza, ki je zasejana na ve~ kot petini razpolòljivih njiv. Po razprostranjenosti ji sledijo zelenjava, ozimna p{enica in krom-pir, ki vsaka posebej presegajo desetino razpolòljivih zemlji{~. Delè vseh drugih polj{~in je bistveno manj{i (Kladnik s sodelavci 2004). Podobno sestavo opazimo tudi na I{kem vr{aju, le da je tam manj zelenjave, kar je povezano z ve~jo oddaljenostjo od trga, in ve~ zelja (Tom{i~ 2003). Povpre~na ìvinorejska gostota je tako v Sloveniji kot v ravninskih pokrajinah 1,6 glave velike ìvine (GV@) na hektar kmetijskih zemlji{~ (Rejec Brancelj 2001). Na podlagi kmetijskega popisa iz leta 2000 izra~unane obremenitve na varstvenih pasovih Ljubljanskega polja so povsem v okviru navedenega povpre~ja, saj je na tamkaj{njih kmetijah zna{ala povpre~na obremenjenost hektarja kmetijskih zemlji{~ prav 1,6 GV@, na I{kem vr{aju pa je bila malo nìja, 1,4 GV@. 36 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 37 GEORITEM 1 Kot posebna, zelo {tevilna kategorija uporabnikov kmetijskega prostora so se s svo-jevrstnimi obdelovalnimi in drugimi navadami uveljavili vrti~karji. Vrti~karstvo je ljubiteljsko vrtnarstvo, raz{irjeno zlasti na obrobjih ve~jih mest. V Ljubljani gre za enega od najbolj stihijskih porabnikov dragocenega mestnega prostora, medtem ko se vrti~karstvo na I{kem vr{aju sploh ne pojavlja. Vrti~karstvo zaradi mnoìce nepri-vla~nih lop ne spada med vzdrèvalce kulturne pokrajine, zaznavna je tudi njegova vloga pri slab{anju kakovosti okolja. Res pa je, da deloma aktivira neproduktivna obmo~ja vzdol` prometnic, daljnovodov in onesnaènih vodotokov, ki bi bila sicer namenjena ekstenzivnej{i, manj »produktivni« rabi. Vrti~karstvo se ume{~a na zelo razli~ne lokacije. Zunaj strogega mestnega sredi{~a se pojavlja ob ograjah poslovnih obmo~ij, na nasipih èlezni{kih prog, obrèjih vodotokov, ostankih neizkori{~enih gradbenih parcel, med njivami in travniki, na robu gozda in pred stanovanjskimi bloki. V doslej edini resni raziskavi (Simoneti s sodelavci 1997) je bilo zelo grobo ocenjeno, da se z njim ukvarja vsaj 12.000 Ljubljan~anov, {tevilo pa se je v zadnjem desetletju zagotovo {e pove~alo. Med vrti~karji so mnogi ekonomsko odvisni od svojih pridelkov. Vrti~karji so predvsem prebivalci blokov, kaj-ti prebivalci individualnih hi{ imajo vrtove okrog stavb. Pojavljajo se na od 10 m2 do ve~ hektarjev velikih obmo~jih. Na manj{ih obmo~jih je vrti~karstvo najve~krat sti-hijsko, na ve~jih pa je vsaj do dolo~ene mere odsev organizirane dejavnosti. Na Ljubljanskem polju sta pomembna dejavnika preobrazbe, a tudi degradacije okolja industrijska in obrtna dejavnost. Nasprotno na I{kem vr{aju tovrstnih dejavnosti skoraj ni zaznati. Obe sta pomembna porabnika vode, energije in prostora nad podtalnico. Danes sta na Ljubljanskem polju dve ve~ji industrijski coni, prva v Mostah in druga v Stegnah, med gorenjsko in kamni{ko èleznico; slednja se nadaljuje v osrednji del Beìgrada. Po letu 1989 so drùbenoekonomske spremembe in z njimi povezani procesi prine-sli veliko novosti tudi v industrijo. [tevilo industrijskih delovnih mest se je zmanj{alo na 31.000, podjetja so se reorganizirala in predvsem razdrobila. Pojavila so se nova mala podjetja. Nekatera so izgubila industrijski zna~aj, zato se je mo~no spremeni-la tudi struktura obratov v industrijskih predelih, narasla pa sta {tevilo delovnih mest v storitvenih dejavnostih in njihov pomen (Rejec Brancelj 2005). V ospredju je {e vedno kovinska industrija z okrog ~etrtino zaposlenih, s sedmino ji sledita ìvilska in elektroindustrija, z manj{imi deleèmi pa {e kemi~na, tekstilna in grafi~na industrija. Raznovrstnost se je {e pove~ala, {tevilo zaposlenih pa mo~no zmanj{alo. Poleg Litostroja ima ve~ kot 1000 zaposlenih le {e Lek, nekaj manj pa Satur-nus, Rog, Toba~na tovarna, Tiskarna Mladinska knjiga in Papirnica Vev~e (Rejec Brancelj 2005). Ljubljana ima cestno infrastrukturno omrèje krakaste oblike, z osmimi mestnimi vpadnicami, ki se stekajo v sredi{~e mesta: Pet med njimi jih je na Ljubljanskem polju: Celov{ka cesta, Dunajska cesta, [martinska cesta, Zalo{ka cesta in Litijska cesta. 37 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 38 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Mestno sredi{~e obkroà avtocestni obro~, ki posamezne vpadnice medsebojno povezuje. @e do za~etka devetdesetih let 20. stoletja je Ljubljana za gradnjo cestne infrastrukture porabila kar 840 ha zemlji{~ ([pes s sodelavci 1995). V devetdesetih letih prej{njega stoletja so celodnevne prometne obremenitve skokovito nara{~ale, v zadnjih letih pa je kljub vsemu opaziti umirjanje rasti. Za ljubljansko obvoznico in nekatere vpadnice v mesto (dràvne ceste) so na razpolago novej{i podatki (Promet 2002 2003). Tako lahko povzamemo, da je na obvoznici, ki meji na vodovarstveno obmo~je I, povpre~ni letni dnevni promet na najbolj obre-menjenem odseku med Toma~evim in Dunajsko cesto od priblìno 51.000 do 76.000, kar je najizdatnej{i prometni tok ne le v Ljubljani, ampak v vsej Sloveniji. Najve~ji porast prometa je opazen na vzhodni obvoznici. ^eprav je tovorni promet po {tevilu manj obseèn, ga z vidika potencialnega onesnaènja z izlivi nevarnih snovi ne smemo nikakor zanemariti. Na obvoznici se prepelje med 5200 in 8400 tovornih vozil na dan. Med mestnimimi vpadnicami je dale~ najbolj obremenjena Celov{ka cesta s skoraj 60.000 vozili na dan, na sre~o pa poteka po vodovarstvenem obmo~ju IIB. Tolik{na obremenjenost je posledica {e nezgrajenega avtocestnega odseka med [entvidom in Kosezami. Precej manj prometa poteka po Dunajski cesti med obvoznico in ^rnu~ami, ki je prav tako na vodovarstvenem obmo~ju IIB, pa tudi po vpadnicah na vodovarstvenem obmo~ju IIA. Tako je na primer bolj obremenjena [tajerska cesta s 36.500 vozili na dan, precej manj pa [martinska cesta s povpre~no manj kot 12.000 vozili na dan. Po edino dostopnih starej{ih podatkih (Prometna analiza … 1999) je prav tako zelo obremenjeno obmo~je glavnih cest proti Beìgradu in [i{ki, saj je takrat obe vpad-nici prevozilo okrog 40.000 vozil dnevno. Òje mestno sredi{~o je zaradi zmanj{ane prepustnosti cest manj prometno. V Ljubljani bi bilo lokalni osebni promet nujno treba preusmeriti na sodoben javni potni{ki prevoz, ki pa je za zdaj àl nekonkuren- ~en, saj je zaradi vònje po me{anih voznih povr{inah mestni potovalni ~as mestnih avtobusov tudi do 30 % dalj{i kot pri vònji z osebnimi avtomobili ([pes s sodelavci 2002). @elezni{ko omrèje je izkori{~eno precej manj kot cestno, saj se tudi ve~ina tran-zitnega tovornega prometa {e vedno vali po cestah. Zlasti problemati~na okoli{~ina je bistveno ve~ja verjetnost za cestne kot èlezni{ke nesre~e in s tem povezana mò- nost izlitij nevarnih snovi v vodonosnik. Na èlezni{kih postajah v Ljubljani so leta 2003 natovorili 568.270 ton in razloìli 1.225.648 ton blaga ter prepeljali 1.949.841 pot-nikov (Slovenske èleznice … 2004). @elezni{ko omrèje je podobno kot cestno zasnovano radialno. Na varnostne razmere na Ljubljanskem polju bistveno vplivajo proge proti Jesenicam, Kamniku in Zidanemu Mostu, manj pa proti Postojni in Novemu mestu oziroma Ko~evju. Problemati~ni sta zlasti prvi dve, saj njuni trasi potekata blizu vodarn [entvid in Kle~e, 38 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 39 GEORITEM 1 ves tovorni promet pa poteka skozi sredi{~e Ljubljane, celo ~ez èlezni{ko potni{ko postajo, kar pove~uje mònost za nesre~e. Ne gre le za mòno izlitje snovi ob morebitnih nesre~ah, ampak tudi za obsène funkcionalne povr{ine prog in tudi èlezni{kih postaj v Ljubljani, kjer se za zatiranje neèlene vegetacije {e vedno najve~krat uporabljajo herbicidi. Na I{kem vr{aju ni pomembnej{ih prometnic. Edina pomembnej{a cesta poteka dolvodno od vodarne Brest in povezuje Ig s Podpe~jo, po kateri se prepelje le okrog 1200 vozil dnevno (Promet 2002 2003). Celotno Ljubljansko polje je vir kakovostnega proda. Gramoznice so nastale zunaj strnjeno pozidanega obmo~ja in varstvenih pasov vodnih virov, saj teh v za~etnem obdobju izkopavanja proda {e ni bilo. Na I{kem vr{aju so poleg klasi~nih gramoznic precej obsèna prodi{~a ob I{ki, ki jih {e vedno nelegalno izkori{~ajo. Na obmo~ju Ljubljanskega polja so poleg {tevilnih majhnih tudi {tiri legalne gramoznice ve~jega obsega: v Staneì~ah, ob Savi, na obmo~ju Dovjeà, jugozahodno od kroì{~a v Toma~evem in v Obrijah. Vse so v fazi sanacije. Ve~ja gramoznica je bila v bliìni vodarne Brest ob cesti Ig–Strahomer, vendar so jo è sanirali; gladina podtalnice je bila manj kot 10 m pod njenim povr{jem. Opu{~ene gramoznice so k sre- ~i (vsaj organizirano) precej malo zasipali z odpadki, saj so po letu 1924, ko se je za~el njihov organiziran odvoz, odpadke odvaàli predvsem v jùne dele Ljubljane (Oro- èn Adami~, Pleskovi~ 1975). Odvzem gramoza na prispevnem obmo~ju vodarn ogroà kakovost podtalnice zaradi zmanj{ane debeline nenasi~ene cone oziroma posledi~nega zmanj{anja, lahko tudi trajnega uni~enja varovalne krovne plasti; zasipavanja izkopa z materialom nekontroliranega porekla ter potencialne nevarnosti onesnaènja z naftnimi deriva-ti in oljem gradbene mehanizacije, ki izvaja izkop in odvoz gradiva. Okoljsko najbolj problemati~no je obmo~je Jar{kega proda na levem bregu reke Save, ki se jùno od ~rnu{ke industrijsko-obrtno-servisne cone vle~e ob zahoda proti vzhodu med ^rnu~ami in Nadgorico; njegov òji del je vodovarstveno obmo~je vodarne Jar{ki prod. Zanj se uporabljajo tudi ledinska imena Malava{ki prod, Stoènski prod, Toma~evski prod in Jar{ki prod (po imenih nekdanjih naselij na desnem bregu Save), vendar se je v zadnjih desetletjih za celotno podrobno preu~eno obmo~je uveljavilo ime Jar{ki prod, verjetno zato, ker se tako imenuje tamkaj{nja vodarna. Zaradi poenostavitve v nadaljevanju uporabljamo samo ime Jar{ki prod. 216,7 ha veliko obravnavano obmo~je se razteza znotraj vodovarstvenih obmo~ij 0, I in IIA. Vodarna Jar{ki prod spada med pomembnej{e vodne vire za oskrbo Ljubljane. Koli~ina dnevno na~rpane vode se bo v blìnji prihodnosti {e pove~ala s priklju~itvijo novega, ~etrtega vodnjaka. Njegovo vodozbirno obmo~je je zaradi goste poselitve, industrije, prometa, kmetovanja in vrti~karstva v neposredni bliìni dokaj obremenjeno, nevarnost onesnaènja pa mu grozi zlasti zaradi nelegalnega odlaganja odpadkov. 39 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 40 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 3.2 Obmo~ja lokalnih vodovodnih sistemov Ve~ina zajetij, ki s pitno vodo oskrbujejo lokalne vodovode v Mestni ob~ini Ljubljana, je v skrajnem jugozahodnem delu Posavskega hribovja. Nekaj jih je {e na osamelcih [marni gori in Ra{ici ter na [i{enskem in [entvi{kem hribu, ki Posavsko hribovje povezujeta s Polhograjskim hribovjem. Zmogljivosti vodovodnih sistemov so razli~ne, oskrbujejo od le nekaj do 750 prebivalcev. Veliko jih v dalj{ih su{nih mese-cih presahne, zato vanje dovaàjo vodo s cisternami. Tudi zato so nekaj vodovodnih sistemov priklju~ili k ljubljanskemu vodovodu. Z èljo, da bi izbolj{ali oskrbo s pitno vodo, so bile na podlagi hidrogeolo{kih raziskav dolo~ene mikrolokacije globokih vrtin na obmo~ju vodonosnikov, kjer je mogo~e zajeti zadostne koli~ine kakovostne pitne vode za tiste vodovode, ki so sicer presahnili ali pa je bila njihova voda slabe kakovosti (Mencej s sodelavci 2005). Posavsko hribovje je nastalo v pliocenu in kvartarju z geomorfnimi procesi. V srednjem miocenu nastalo skupino gub, znano pod imenom Posavske gube, so preoblikovali predvsem denudacija, erozija in zakrasevanje. Njegova kamninska sestava je pestra, povr{je pa tudi zato izrazito raz~lenjeno z dolinami in grapami. Ve~ina hribovja se vzpenja v vi{inskem pasu od 300 do 600 m, povpre~en naklon pobo~ij je od 12 do 30°. Prst na permokarbonskih pe{~enjakih in glinavcih je ve~inoma kisla rjava, ponekod je tudi ranker, medtem ko apnen~asta in dolomitna pobo~ja prekrivajo rendzine. Na uravnanem povr{ju so se razvile globlje rjave pokarbonatne prsti (Hrvatin 1998). Med zemlji{kimi kategorijami izrazito prevladuje gozd, ki pora{~a skoraj dve tretjini ozemlja, a v glavnem nima ve~jega gospodarskega pomena. [estino ozemlja zavzemajo travniki, njive dobro desetino, pa{niki pa vsega dvanajstino (Hrvatin 1998). V jugozahodnem delu Posavskega hribovja je tudi precej sadovnjakov; mnoge nasa-de so uredili v zadnjih desetletjih. [marnogorsko-Ra{i{ki osamelci so osamljene vzpetine v jùnem delu Savske ravni, med Ljubljanskim in Kranjskim poljem ter Kami{kobistri{ko ravnijo (Kladnik 1998). To so zadnji obronki Posavskih gub z najvi{jim vrhom [marnogorsko Grmado (676 m), ki jih sestavljajo apnen~asti in dolomitni skladi, obdani s skrilavimi glinavci in kre-menovimi pe{~enjaki permokarbonskih starosti ([kerbot 1994). Enako zgradbo imata [i{enski hrib in [entvi{ki hrib (Velika Trata, 518 m), ki se dvigata jùno nad Ljubljanskim poljem in è sestavljata za~etek Polhograjskega hribovja. Nad nepropustnimi plastmi glinavcev se na stiku s prepustnimi karbonatnimi kamninami marsikje pojavljajo vodni izviri (Lenar~i~ 1998). Na obmo~ju osamelcev so redke gru~aste in razloène vasi (Ra{ica, Dobeno), na vznòju ponekod poleg gru~astih naselij tudi samotne doma~ije. Osamelci so izjemno priljubljeno izletni{ko in rekreativno obmo~je, saj so z ugodno lego v zaledju prestolnice hitro in lahko dostopni. Marsikoga je to vzpodbudilo h gradnji vikenda. 40 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 41 GEORITEM 1 Tako se je na primer {tevilo po~itni{kih hi{ic na prisojnih pobo~jih Ra{ice med letoma 1970 in 1991 s treh pove~alo na okoli sto ([kerbot 1994). Povpre~na koli~ina padavin v Posavskem hribovju se giblje med 1200 in 1300 mm, kar je nekoliko manj, kot jih prejmejo osamelci na Ljubljanskem polju. Povpre~na letna temperatura v obeh pokrajinskih enotah je med 8 in 10 °C. Snèna odeja pokri-va hribovje od 50 do 60 dni, v vi{jih in osojnih legah pa se lahko zadrì tudi do 100 dni (Hrvatin 1998). Vodozbirno obmo~je ve~ine zajetij sestavljajo najstarej{e kamnine Posavskih gub in osamelcev – neprepustni permokarbonski pe{~enjaki in glinasti skrilavci. Ta zajetja so ve~inoma vi{je na pobo~jih, tako da je zaradi visoke lege in bliìne razvodnic njihovo padavinsko zaledje majhno, praviloma le nekaj hektarjev. Posledi~no je majhna tudi njihova povpre~na izdatnost, ki se giblje od 0,05 do najve~ 0,3 l/s. V ~asu obilnej{ih padavin je voda v zajetjih slabe kakovosti, saj se podzemna voda vanje pretaka blizu povr{ja in je zato nepre~i{~ena. Apnen~asti, zlasti pa dolomitni vodonosniki, ki jih je v Posavskem hribovju precej ve~, imajo izvire v dolinah in se napajajo iz ve~- jih padavinskih zaledij, zato so tudi bolj izdatni. Ker se padavinska voda dlje zadrùje v podzemlju in se proti izvirom pomika po~asneje, pride na dan dobro pre~i{~ena in primerna za porabo. V plasteh z menjajo~imi skladi apnenca, dolomita in lapor-ja, ter v delno zakraselih dolomitih, se podzemna voda lahko pretaka po kavernah in razpokah. Ob deèvju se koli~ina vode v zajetjih hitro pove~a, ob tem pa se poslab- {a njena kakovost, {e posebej, ~e so na vodozbirnih obmo~jih prisotni onesnaèvalci (Mencej s sodelavci 2005). V okviru projektne naloge o mònih virih onesnaèvanja podzemne vode kot dejavnika tveganja na vodovarstvenih obmo~ij zajetij za lokalne vodovode Mestne ob~ine Ljubljana (Mencej s sodelavci 2005) je bilo leta 2005 popisanih 47 zajetij in vrtin, ki, razen nekaj opu{~enih, oskrbujejo 23 lokalnih vodovodov. Predvsem globlje vrtine so se izkazale za zanesljiv vodni vir, s katerim se bo dalo v prihodnje dodatno oskrbeti slab{e zmogljive ali nadomestiti onesnaène lokalne vodovode (Mencej s sodelavci 2005). Na obmo~ju lokalnih vodovodnih sistemov so {tevilne vasi in zaselki. Nekoliko ve~ja naselja so Sadinja vas, Podmolnik, Podlipoglav, [entpavel, ^e{njica, Zgornja in Spodnja Besnica, Vnajnarje, Jan~e, Tuji Grm, Dolgo Brdo, Brezje pri Lipoglavu, Veliki in Mali Lipoglav ter Ra{ica. so Glavni onesnaèvalci okolja so neurejene grez-nice, neustrezno odvajanje odpadnih voda, promet in onesnaène padavinske vode s cesti{~. Poleg tega mnogi lastniki zemlji{~ na varstvenih pasovih virov pitne vode ne upo{tevajo z odlokom dolo~enih za{~itnih ukrepov ali pa z njimi sploh niso sez-nanjeni (Mencelj s sodelavci 2005). Neustrezno kakovost in pomanjkanje vode v su{nih obdobjih gre v ve~ini primerov vsaj delno pripisati tudi slabi izvedbi zajetja, ki ne sega v trdno kamnino ali pa se vanj v neposredni bliìni pretaka onesnaèna povr- {inska voda (Mencej s sodelavci 2005). 41 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 42 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar V ve~ini lokalnih vodovodov je voda zdravstveno neustrezna tudi zaradi onesna- èvanja s kmetijskih zemlji{~, saj so gnojeni travniki, sadovnjaki, pa{niki, njive ter okoljsko neustrezni hlevi in gnoji{~a na varstvenih pasovih virov pitne vode zelo pogosti. Ker so na vodozbirnih obmo~jih zajetij obsèni gozdovi, sta mòna onesnaèvalca tudi se~nja in spravilo lesa skupaj z gozdnimi cestami, ki potekajo nad zajetji. 4 Metode dela Inventarizacija odlagali{~ odpadkov na obmo~jih, pomembnih za oskrbo Mestne ob~ine Ljubljana s pitno vodo, analiza njihovega stanja in priprava predlogov sanacije ogroènih obmo~ij so potekali v ve~ delovnih fazah: • pripravljalna dela: analiza literature in sekundarnih virov, {tudij zakonskih aktov, zbiranje obstoje~ih dostopnih podatkovnih baz, priprava vsebinskega osnutka; • terensko delo: kartiranje ter popisovanje preu~evanih objektov, zajemanje podatkov z dlan~nikom, jemanje vzorcev za kemijske analize; • ra~unalni{ka obdelava podatkov: vna{anje in organiziranje prostorskih podatkov v podatkovne baze, statisti~ne obdelave, prostorske analize; • kemijska analiza vzorcev: priprava in analiza reprezentativnih vzorcev; • grafi~na predstavitev: prikaz rezultatov dejanskega stanja na zemljevidih in z grafikoni; • sintezna {tudija: tekstualna predstavitev metodologije in rezultatov; • izdelava sanacijskega programa: tekstualna predstavitev in grafi~na ponazoritev predloga najnujnej{ih sanacijskih posegov. Na izbranem obmo~ju je bilo kartiranih 1761 objektov. Popis lokacij in lastnosti objektov je potekal s pomo~jo dlan~nika. Objekte smo prostorsko opredelili z Gauss-Krügerjevimi koordinatami (x, y), ki smo jih dolo~ili s pomo~jo v dlan~niku shranjenega digitalnega ortofoto na~rta ali s pomo~jo global positioning system-a (v nadaljevanju GPS). Uporaba dlan~nika zelo zmanj{a ~as za zajemanje terenskih podatkov, tako geolokacijskih kakor atributnih, saj se podatki vna{ajo neposredno v digitalno podatkovno bazo (datoteko) s pomo~jo programa Jpeg View (Harpha Sea d. o. o.). Program na zaslonu dlan~nika prikaè sliko georeferencirane kartograf-ske podlage, ki je lahko bodisi topografski zemljevid, mestni na~rt ali digitalni ortofoto na~rt. Za làjo orientacijo smo uporabili kombinacijo topografskega zemljevida v merilu 1 : 25.000 in digitalnega ortofoto na~rta (v nadaljevanju DOF) v merilu 1 : 1000, saj je mòno preklapljanje iz ene podlage v drugo. Slika 3: Obmo~ja varovanja vodnih virov za oskrbo Ljubljane in okolice. P 42 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 43 GEORITEM 1 va RSa ode ih vi vi eno obmo~je 0 eno obmo~je I eno obmo~je IIA eno obmo~je IIB pitne v v metr eni pas eni pas v eni pas eni pas ljana o 10000 varstv varstv varstv varstv arstv arstv arstv arstv rstvena obmo~ja ljanskem polju v v v v , 2007 va vodo vodo vodo vodo 1. 2. 1. 2. ehani (IAP[) do rstveni paso rstveni paso 7500 o a a V na Ljub (UL RS 120/2004) V na I{kem vr{aju (UL SRS 13/1988) V lokalnih vir (UL RS 78/2000) Meja Mestne ob~ine Lljub eter P 5000, 2003 in 2005, © Geodetska upr 5000 Mateja Breg in P oto posnetki 1 : Mateja Breg in Ale{ Smrekar vida: tof 2500 emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU torja z : Digitalni or vtorja vsebine: v 0 A A Vir © Geog 43 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 44 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Podatki so se locirali s klikom na kartografsko podlago (ponavadi v ve~jem merilu), ob katerem se isto~asno odpre datoteka za vnos atributnih podatkov glede na izbran tip objekta (odlagali{~e odpadkov, gramoznica, opozorilna tabla, ovira). Po kon~anem vnosu se na zaslonu pokaè grafi~ni znak, ki ozna~uje lokacijo in tip objekta z njegovo oznako. Vnesene podatke lahko è na terenu pregledujemo, dopolnjuje-mo in popravljamo. Po zaklju~enem terenskem zajemu podatkov podatkovno bazo prenesemo na osebni ra~unalnik, pretvorimo v ustrezno obliko datoteke (.xls, .dbf, .shp) glede na predvidene nadaljnje analize in bazo raz~lenimo glede na tip objekta. Izdelali smo {tiri podatkovne baze, ki smo jih naknadno dopolnili s podatki, pridobljenimi s pomo~- jo analiz geografskih informacijskih sistemov (v nadaljevanju GIS). To~kovnim lokacijskim podatkom (centroidi odlagali{~, gramoznic, opozorilnih tabel, ovir), linijskim lokacijskim podatkom (ceste, poti, steze, re~na mreà) in povr- {inskim lokacijskim podatkom (poligoni preu~evanih in vodovarstvenih obmo~ij) je bila dodana mnoìca atributnih podatkov, ki opisujejo vse pomembnej{e lastnosti obravnavanih objektov. Atributni podatki, zajeti v bazah, so bili pridobljeni s pomo~jo terenskega popisa (digitalni popisni listi), iz obstoje~ih ra~unalni{kih datotek (nivo podtalnice, vodovarstvena obmo~ja, digitalni katastrski na~rt, digitalni topografski na~rt, digitalni ortofoto na~rt). Zaradi velikega {tevila in raznolikosti virov, iz katerih so bili zajeti atributni podatki, je bilo potrebno precej pozornosti nameniti urejanju in poenotenju podatkovnih baz. Urejene podatkovne baze so omogo~ile temeljitej{e geografske analize, ki jih brez uporabe ustrezne programske opreme ne bi bilo mogo~e izvesti. Dobljeni rezultati so v {tevil~ni obliki dodani podatkovnim bazam, ve~ina pa jih je tudi grafi~no prikazana na zemljevidih ali v grafikonih. 4.1 Popis odlagali{~ odpadkov Pred popisom smo se seznanili z naravnimi zna~ilnostmi pokrajine na obravnavanih obmo~jih ter drùbenimi zna~ilnosti mesta in obmestja, pomembnimi z vidika preu~evane tematike. Pregledali smo ugotovitve dosedanjih podobnih raziskav in preu- ~ili zakonske podlage. Kljub uporabi sodobnih virov in programskih orodij, je {e vedno neizogibno terensko delo. @al je povezano z dolo~eno stopnjo nenatan~nosti, zlasti pri tistih kazalcih, ki so prepu{~eni osebni presoji popisovalca. V pripravljalnem obdobju smo se sestali z vsemi popisovalci in jim podrobno predstavili popisne liste. @eleli smo zagotoviti visoko kakovost in vpliv subjektivnosti zmanj{ati na minimum. To smo dosegli tudi s tem, da smo angaìrali preizku{eno ekipo popisovalcev iz leta 2004 (Smrekar s sodelavci 2005). Zaradi precej ve~jega prou~evanega obmo~ja smo vklju- ~ili {e nekaj novih popisovalcev, ki pa so jih v delo na terenu uvajali izku{eni popisovalci. Terensko delo je obsegalo popis divjih odlagali{~ odpadkov na vodovarstvenih obmo~jih, pomembnih za oskrbo Mestne ob~ine Ljubljana s pitno vodo. Razen tega 44 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 45 GEORITEM 1 smo v popis zajeli gramoznice, ovire in opozorilne table; prve zaradi stanj{ane za{- ~itne plasti in privla~nosti za divje odlaganje, ovire in opozorilne table pa z namenom prikazati nemo~ veljavnih zakonodajnih ukrepov ter globoko zakoreninjenost nedovoljenega odlaganja odpadkov. Terenski pregled nekaj ve~ kot 5113 ha oziroma 51,13 km2 velikega obmo~ja je bil opravljen med 29. marcem in 25. aprilom 2006. Prej je bil popis nemogo~, poleti in jeseni zaradi goste zara{~enosti obmo~ja, pozi-mi pa zaradi dolgotrajne snène odeje. O divjih odlagali{~ih smo zbirali dva tipa podatkov. Najprej smo ugotavljali njihove lokacije, nato pa smo o posameznem odlagali{~u zbrali {e vrsto podatkov o njegovih lastnostih. Enako smo postorili tudi pri drugih popisanih objektih, vendar so bili ti popisni listi precej kraj{i. Raziskava se opira na izsledke raziskovanja vidnih odlagali{~ na odprtem prostoru. Kot odlagali{~e je bil opredeljen kup odpadnega materiala s prostornino 1 m3 ali ve~, odloèn na vodovarstvenem obmo~ju. Razdalja med dvema sosednjima odlagali{~ema je morala biti vsaj 3 m. Na popisnem listu za odlagali{~a odpadkov so bili zajeti razli~ni tipi podatkov. Njihova analiza in sintezno vrednotenje zagotavljata zaokroèno podobo obravnavane problematike. Podatke o legi odlagali{~ odpadkov smo pridobili s terenskim popisom ob uporabi sodobnih merilnih naprav (GPS), ki smo jih pozneje kabinetno preverili z digitalno obdelanimi ortofoto posnetki v merilu 1 : 1000. Lego posameznega odlagali{~a smo dolo~ili s pomo~jo v dlan~niku shranjenega digitalnega ortofoto na~rta ali s pomo~jo globalnega sistema pozicioniranja v prostoru (GPS), ki deluje kot dopolnilna merilna naprava na dlan~niku, s katerim je GPS tudi programsko povezan. Gauss-Krügerjevi koordinati posameznega odlagali{~a smo dolo~ili priblìno v njegovem sredi{~u, odlagali{~e pa smo ozna~ili {e na natisnje-nem DOF-u. Z dlan~nikom zajete podatke smo pretvorili v ustrezno obliko in jih vklju~ili v geografski informacijski sistem (ArcGIS). Teàve pri dolo~anju poloàja objektov s pomo~jo GPS-a lahko povzro~ajo vi{ji objekti v neposredni okolici (drevesa, zgradbe in podobno), ki ovirajo sprejemanje signalov s satelitov. Posameznim odlagali{~em smo poleg popisnih podatkov iz vpra{alnikov dodali v ArcGIS-u atributne podatke iz è obstoje~ih datotek. Posredovali so nam jih Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o., Mestna ob~ina Ljubljana in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Podatkovno bazo odlagali{~ smo dopolnili z naslednjimi parametri: • vodovarstveno obmo~je oziroma varstveni pas vira pitne vode odlagali{~a odpadkov glede na reìm varovanja (0, I, IIA, IIB; I, II); • nadmorska vi{ina odlagali{~a (v metrih) iz digitalnega modela vi{in 12,5 m; • geolo{ka podlaga lokacije odlagali{~a odpadkov iz digitalnega sloja geolo{ke kar-te Ljubljane (Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1983); 45 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 46 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar • digitalna pedolo{ka karta Slovenije (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije); • s prera~unano razliko med povpre~nim nivojem podtalnice in nadmorsko vi{ino odlagali{~a odpadkov globina visokega nivoja podtalnice pod odlagali{~em odpadkov (v metrih) za leto 1998. Glede na razprostranjenost preu~evanih objektov smo s pomo~jo GIS analiz dolo- ~ili tudi vrsto izpeljanih podatkov, kot na primer oddaljenost odlagali{~ odpadkov od dolo~enih objektov (zra~na oddaljenost od najblìjega roba najòjega vodovarstvenega obmo~ja oziroma varstvenega pasu vira pitne vode, zra~na oddaljenost od najblìjega roba strnjenega dela naselja, zra~na oddaljenost od najblìje makadamske poti, dejanska oddaljenost od najblìje asfaltne poti). Na terenu smo ugotavljali tudi vrsto dostopne poti do odlagali{~a odpadkov: • asfaltna pot; • makadamska pot; • kolovozna pot; • steza. Za vsako pot do odlagali{~a smo preiskali, popisali in ozna~ili tudi morebitne ovire na poteh, pa tudi vrste ovir. Terensko dolo~anje tipov poti na prou~evanem obmo~ju je bilo nekoliko oteè- no, saj so nekatere makadamske poti nevzdrèvane in se postopoma zara{~ajo, tako da dobivajo zna~aj kolovozov. Drugod iz opu{~enih kolovozov nastajajo steze. Predvideno je bilo, da bodo popisovalci ocenili tudi oddaljenost objekta od poti, vendar se je izkazalo, da bi bila tak{na ocena premalo natan~na, saj je zlasti na Jar{kem produ zaradi goste zara{~enosti preglednost terena zelo slaba. Z zahtevnej{imi postopki je mogo~e podatek izra~unati v ArcGIS-u, zato smo se odlo~ili za to mònost. Lega odlagali{~a glede na tip poti in oddaljenost od nje pogojuje na~in dostave odpadkov. Ker se odlagali{~a odpadkov pojavljajo ob vseh vrstah poti, po katerih je moèn dostop z avtom, lahko sklepamo, da vrsta poti v bistvu ni toliko pomembna kot morebitna u~inkovita ovira na poti, ki prepre~uje dostop. Odlagali{~a odpadkov so neprilagojena oziroma prilagojena izoblikovanosti povr{ja okolice. ^e je vi{ina odlagali{~a skladna z vi{ino okolice, je odlagali{~e prilagojeno povr{ju, kar lahko v primeru suma na zasuto kotanjo nakazuje na mònost nakopi~enih odpadkov pod povr{jem. V primeru razkritih odlagali{~ se ponekod lahko razbere kotanjasto obliko, v splo{nem pa je ta parameter tèko dolo~iti. Neprilagojena odlagali{~a so lahko glede na obliko povr{ja konveksna ali konkavna. Ve~ina odlagali{~ ima obliko kupa nad uravnanim povr{jem, odlagali{~e je lahko v gramoznici, gramoznica ali kak{na druga kotanja pa je lahko povsem zasuta z odpadki, tako da ti segajo nad povr{je okolice. Odpadki so antropogena sestavina, ki se v pokrajinskem videzu opazno lo~i od »naravne« okolice (Ku{ar 2000). Odlagali{~a so na terenu razli~no opazna, lahko so 46 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 47 GEORITEM 1 odkrita, delno prekrita ali povsem prekrita. Z vidika uspe{nosti popisa je pomembno stanje odlagali{~a, saj so prekrita odlagali{~a »zlita« z okolico in jih je mòno odkritile z natan~nej{im opazovanjem povr{ja. V tem primeru je izjemnega pomena pozna-vanje geomorfnih procesov in oblik na preu~evanem obmo~ju. V primeru konveksne, s travo pora{~ene oblike na ravnem povr{ju moramo izkopati profil, da dobimo vpogled v sestavo materiala. Sum na prekrito odlagali{~e pa se lahko pojavi tudi pri izstopajo~i spremembi naravnega rastja, saj so prsti na odlagali{~u mlaj{e in tanj{e, zato na njih uspevajo mahovi. Tudi v tem primeru ne moremo mimo predhodne pedo-geografske analize in poznavanja zakonitosti procesov pedogeneze. Delno prekrita in odkrita odlagali{~a so dobro vidna, kar je pravzaprav slabost, saj kar »kli~ejo« po ponovnem ali dodatnem odlaganju odpadkov in kvarijo videz pokrajine. Razli~ne mikrolokacije v prostoru so razli~no privla~ne za odlaganje odpadkov. Izkopavanje gramoza na Ljubljanskem polju je povzro~ilo nastanek {tevilnih gramoznic in manj{ih izkopnih lukenj, ki so se zapolnjevale in se {e polnijo z odpadki. Na preu~evanem obmo~ju so {e druge z vidika odlaganja odpadkov vabljive mikrolokacije: suhe struge, prodi{~a, mokrotna zemlji{~a, poti, grmovje, redko drevje, dvori{~a, vrtovi, poti pod mostovi, razli~ne javne povr{ine in druge. Klju~na lastnost odlagali{~a odpadkov je njegova dimenzija, iz katere se lahko dolo~ita zasmetena povr{ina pod odlagali{~em (m2) in koli~ina odloènega materiala (prostornina v m3). Na terenu smo dolo~evali maksimalno in povpre~no vi{ino odlagali{~a. Starej{a, neaktivna odlagali{~a (zlasti v gramoznicah) pogosto prera{~a trava ali gosto grmovno rastlinstvo, zato je tèko dolo~iti natan~no mejo odloène-ga materiala in tako oceniti povpre~no vi{ino. Povr{ino odlagali{~a smo dolo~ali na podlagi izra~una plo{~ine pravokotne plosk-ve. Ocene za povpre~no vi{ino odpadkov nismo mogli dolo~iti konkavno oblikovanim odlagali{~em, saj njihova globina ni znana. Pri velikih odlagali{~ih z gradbenim materialom v kupih, ki so razli~no visoki in med seboj razli~no oddaljeni, je povpre~na vi{ina lahko precenjena, zato je lahko tudi ocena o koli~ini odloènega materiala previsoka. Ta pomanjkljivost je pri odlagali{~ih z manj kot 100 m2 povr{ine manj izra-zita. Kemi~na in biolo{ka sestava izcedne vode je odvisna od vrste odloènega materiala, saj razli~ni odpadki vsebujejo razli~ne {kodljive snovi. Ve~ina izcednih snovi se na svoji poti navzdol zadrì v prsti, kjer jih razgradijo mikroorganizmi in bakte-rije. Elementi se vrnejo v snovni krogotok, kar pomeni manj{o verjetnost, da bi organske snovi lahko onesnaìle podzemno vodo. Organsko onesnaène izcedne vode se ~istijo tudi ob prehodu skozi vodonosnik. Razlike v sposobnosti razgradnje in v sestavi organskih spojin so pomembne z vidika izpiranja organskih snovi, vendar so organske snovi na odlagali{~ih za obremenjevanje podzemnih voda manj problemati~ne kot njihova uporaba v kmetijstvu. To pa ne pomeni, da njihov vpliv lokalno ni pomemben. Povpre~ni gospodinjski odpadki navadno vsebujejo tudi nevarne 47 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 48 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar kemi~ne snovi v obliki motornih olj, pralnih sredstev, razpr{ilcev in podobno ([ebenik, [imec 1993; [ebenik 1994). Kemi~no onesnaène izcedne vode se ob prehodu skozi sloj prsti ter vrhnji del vodonosnika prakti~no ne o~istijo in zato kemi~no onesnaènje ve~inoma ostane ([ebenik 1994). Najbolj nevarno kemi~no onesnaènje preti s strani mobilnih kloriranih ogljikovodikov, naftnih derivatov in tèkih kovin (Europe's … 1998). Odloèni odpadki so le redko homogeni. Ve~inoma gre za me{anice odpadkov, za katere se ocenjuje razli~en pokrajinski vpliv. V katastru je potrebno opisati tipe odpadkov po deleìh. Pri vrednotenju pokrajinskega vpliva se mora upo{tevati tip materiala z ve~jim potencialnim tveganjem za podzemno vodo (Hlavinkova, Fischer 1999). V Pravilniku o ravnanju z odpadki je dolo~eno, da se za nevarne odpadke {tejejo tudi sicer nenevarni odpadki, ~e so pome{ani z nevarnimi. Za potrebe raziskave smo klasifikacijo odpadkov delno prilagodili. Klasifikacija, ki je s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ravnanju z odpadki (UL RS 20/2001) zakonsko potrjena, je narejena na podlagi vira nastanka odpadkov, kar je nadvse uporabno, saj nam sestava odpadkov razkriva tudi njihov izvor. Vsaka od teh skupin se {e nadalje deli na podskupine, ki natan~no opredeljujejo strukturo odpadkov. Zaradi velikega {tevila osnovnih skupin smo glede na izvorno dejavnost te skupine pomensko zdruìli, tako da jih v zgornjem seznamu razdvajajo vmesne ~rte. Na ta na~in smo dobili pet temeljnih skupin odpadkov in skupino z odpadki, ki ne spadajo v nobeno od na{tetih skupin. Te skupine smo poimenovali, kot kaè spodnji seznam, predvsem Z èljo po bolj{i predstavljivosti in olaj{anju dela terenskih popisovalcev smo skupine na novo poimenovali. Na podlagi terenskega dela in popisa odpadkov, ki se dejansko pojavljajo na obravnavanih obmo~jih, je nastala naslednja tipologija: • primarni odpadki (1, 2): kmetijski odpadki, veje, mrhovina, odpadna rastlinska tkiva, prst, pesek, prod, jalovina, vodni mulj; • komunalni odpadki (20): organski odpadki iz gospodinjstev, papir, karton, steklo, drobne kovine, pepel iz individualnih kuri{~, tekstilni odpadki, drobna plastika, ostanki ~i{~enja cest, parkov, gredic; • industrijski odpadki (3–15): lesni odpadki, `lindra, tekstilni odpadki iz industrije, odpadki iz industrijskih in/ali obrtnih obratov; • gradbeni odpadki (17): les, omet, beton, opeka, kamenje, vre~e cementa, vre~e apna, asfalt, kerami~ne plo{~ice, kovine, ru{evine; • odpadki iz zdravstva in veterine (18): zdravila; • drugi odpadki (16, 19). V literaturi, ki obravnava odpadke, izraza primarni odpadki ne sre~amo. Za njegovo uporabo v tej raziskavi smo se odlo~ili, ker na ta na~in najbolje ponazorimo odpadke iz primarnih gospodarskih dejavnosti pri raziskavah, rudarjenju, pripravi in predelavi rudnin ter odpadke iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribi{tva, ribogojstva in proizvodnje hrane. 48 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 49 GEORITEM 1 Preglednica 1: Klasifikacijski seznam odpadkov (UL RS 20/2001). oznaka odpadki 01 odpadki pri raziskavah, rudarjenju, pripravi in predelavi rudnin 02 odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribi{tva, ribogojstva in proizvodnje hrane 03 odpadki iz obdelave in predelave lesa ter proizvodnje papirja, kartona, lepenke, vlaknine, plo{~ in pohi{tva 04 odpadki pri proizvodnji usnja in tekstilij 05 odpadki pri predelavi in ~i{~enju zemeljskega plina oziroma nafte, in pirolize premoga 06 odpadki iz anorganskih kemijskih procesov 07 odpadki iz organskih kemijskih procesov 08 odpadki pri proizvodnji, pripravi, trènju in uporabi sredstev za povr{insko za{~ito (barve, laki, emajli), lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv 09 odpadki pri fotografskih dejavnostih 10 anorganski odpadki iz termi~nih procesov 11 anorganski odpadki iz obdelave in povr{inske za{~ite kovin ter hidrometalurgije barvnih kovin 12 odpadki iz mehanskih postopkov oblikovanja ter povr{inske obdelave kovin in plastike 13 odpadna olja (razen jedilnih olj ter olj iz kategorij 05 in 12) 14 odpadki iz uporabe organskih topil (razen iz kategorij 07 in 08) 15 embalaà, absorbenti, ~istilne krpe, filtrirna sredstva in za{~itne obleke, ki niso navedeni drugje 16 odpadki, ki niso navedeni drugje v katalogu 17 gradbeni odpadki in ru{evine (vklju~no z odpadnimi materiali pri gradnji cest) 18 odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z njimi povezanih raziskav (brez odpadkov iz kuhinj in restavracij v ustanovah zdravstva in socialnega varstva) 19 odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, naprav za ~i{~enje odpadne vode in objektov vodooskrbe 20 komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vklju~no z lo~eno zbranimi frakcijami Po posameznih kategorijah so odpadki raz~lenjeni {e na nenevarne in nevarne. Med nevarne odpadke so uvr{~eni tisti odpadki, ki zaradi nevarnosti kemi~nega onesnaènja predstavljajo visoko tveganje za vodo (Uredba o … 2006): nerabna in zavrèna motorna vozila, odpadna olja, barve, laki, razpr{ilci, akumulatorji, zavor-ne teko~ine, agrokemi~ni pripravki in njihove embalaè, kondenzatorji, baterije, izolirni materiali, asfalt, bolni{ni~ni odpadki, elektrofilterski pepel, fluorescen~ne lu~i, 49 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 50 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Slika 4: Zaradi rjavenja plo~evine s~asoma vsebina izte~e iz sodov, zato se brez nadzora odloèni sodi uvr{~ajo med A BREG TEJ nevarne odpadke. MA strelivo, radioaktivni odpadki, snovi, ki vsebujejo azbest (salonitne plo{~e), nevarna ~istilna sredstva ter odpadki z nedolo~ljivo vsebino. Popisana odlagali{~a so bila bolj ali manj opazna in v razli~ni razvojni fazi. Nekatera so è dolgo opu{~ena in zato prerasla z rastlinjem, nekatera so {e sveà, saj se na njih odpadki {e odlagajo. Zlasti ve~ja odlagali{~a so lahko v nekaterih delih opu{~e-na in tudi porasla, v làje dostopnih delih pa {e aktivna. Trajanje odlaganja je pomembno z vidika izpostavljenosti odpadkov razli~nim dejavnikom, zlasti vremenskim, ki pospe{ujejo njihovo razgradnjo, zato se lahko za~- nejo razli~ne strupene snovi spirati {ele po dolo~enem ~asu. Zaradi pomanjkljivih podatkov je bilo trajanje dotedanjega odlaganja zelo tèko oceniti. Prav subjektivnost pri pridobivanju podatkov (komunikacija z blìnjimi prebivalci) je razlog, da je ta kazalec pri dolo~anju pokrajinskega vpliva odlagali{~ na podtalnico kljub njegovi pomembnosti smiselno upo{tevati z dolo~enim pridr`kom. Starost odlagali{~ smo ocenjevali na podlagi njihovega stanja. Lo~ili smo ve~ kot eno leto in manj kot eno leto stara odlagali{~a. Na podlagi popisa zgoraj na{tetih zna~ilnosti odlagali{~ in glede na njihovo oddaljenost od ~rpali{~ vodnega vira je popisovalec predlagal enega od ponujenih na~inov priporo~ljivega posega za sanacijo odlagali{~ odpadkov. Izbiral je lahko med popolnim odvozom materiala, delnim odvoz materiala ter izravnavo materiala in zatravljenjem. Popisovalec je ocenil tudi stopnjo ogroènosti okolja zaradi 50 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 51 GEORITEM 1 odlagali{~a odpadkov, pri ~emer ga je lahko opredelil kot zelo ogroèno, bolj ogro- èno, srednje ogroèno, manj ogroèno in neogroèno. Za sanacijo divjih odlagali{~ in ustrezno ukrepanje sta se kot pomembna para-metra izkazala tudi katastrska ob~ina in {e bolj lastni{tvo parcele, na kateri je odlagali{~e odpadkov. Podatki o lastni{tvu vsebujejo parcelno {tevilko, ime in priimek oziroma naziv lastnika zemlji{~a, na katerem je odlagali{~e odpadkov ter lastnikov naslov. Za pridobitev teh podatkov smo v GIS-u povezali digitalni katastrski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana in ob~ine Ig ter podatke zemlji{ke knjige o lastnikih zemlji{~. Teàve pri dolo~anju lastnikov parcel so povezane zlasti z neaùrnostjo zemlji{ke knjige. Delno so zastareli tudi katastrski podatki. S popisom pridobljeni podatki o odlagali{~ih odpadkov, gramoznicah, opozorilnih tablah in ovirah so predstavljeni v interaktivni podatkovni bazi. Za vsak evidentiran objekt smo izpolnili digitalni popisni list. S pomo~jo dlan~nika zajeti terenski podatki predstavljajo kataster odlagali{~ odpadkov, pozneje dopolnjen s podatki, pridobljenimi iz obdelave digitalnih prostorskih podatkov. V programu ArcGIS smo pripravili pregledno interaktivno bazo podatkov. Vsak objekt je z Gauss-Krügerjevima koordinatama x Slika 5: Izsek iz interaktivne baze popisa divjih odlagali{~ odpadkov. 51 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 52 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar in y to~kovno ume{~en v prostor, katerega podlaga so DOF-i. Z izbiro objekta na ekra-nu lahko dobimo njegove parametre in fotografijo. Glede na to, ali je izbran objekt odlagali{~e, gramoznica, opozorilna tabla ali ovira, so atributni podatki zapisani v {tirih podatkovnih bazah. Interaktivna podatkovna baza odlagali{~ odpadkov vsebuje naslednja podatkovna polja, ki se odprejo s klikom na objekt: • datum popisa odlagali{~a, • ura popisa odlagali{~a, • identifikacijska {tevilka odlagali{~a, • y koordinata odlagali{~a, • x koordinata odlagali{~a, • nadmorska vi{ina odlagali{~a (v m) • lokacija odlagali{~a glede na vodonosnik, • katastrska ob~ina zemlji{~a z odlagali{~em, • parcelna {tevilka zemlji{~a z odlagali{~em, • ime in priimek lastnika zemlji{~a z odlagali{~em, • naslov lastnika zemlji{~a z odlagali{~em, • hi{na {tevilka lastnika zemlji{~a z odlagali{~em, • dodatek k hi{ni {tevilki lastnika zemlji{~a z odlagali{~em, • vodovarstveno obmo~je oziroma varstveni pas odlagali{~a, • geolo{ka podlaga lokacije odlagali{~a, • pedolo{ka podlaga lokacije odlagali{~a, • globina visokega nivoja podtalnice (v m) pod odlagali{~em, • visok nivo podtalnice (v m) pod odlagali{~em, • oddaljenost odlagali{~a od najòjega vodovarstvenega obmo~ja oziroma varstvenega pasu (v m), • oddaljenost odlagali{~a od najblìjega roba strnjenega naselja (v m), • oddaljenost odlagali{~a od najblìje asfaltne poti (v m), • oddaljenost odlagali{~a od najblìje dostopne poti (v m), • vrsta dostopa do odlagali{~a, • prilagojenost odlagali{~a izoblikovanosti povr{ja, • opaznost odlagali{~a, • lega odlagali{~a glede na vrsto zemlji{~a, • mikrolokacija odlagali{~a, • najve~ja vi{ina odlagali{~a (v m), • povpre~na vi{ina odlagali{~a (v m), • ocena povr{ine odlagali{~a (v m2), • ocena koli~ine odpadkov na odlagali{~u (v m3), • utemeljenost suma, da so pod povr{jem odlagali{~a skriti odpadki, • delè nenevarnih primarnih odpadkov na odlagali{~u, 52 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 53 GEORITEM 1 • delè nevarnih primarnih odpadkov na odlagali{~u, • delè nenevarnih industrijskih odpadkov na odlagali{~u, • delè nevarnih industrijskih odpadkov na odlagali{~u, • delè nenevarnih zdravstvenih odpadkov na odlagali{~u, • delè nevarnih zdravstvenih odpadkov na odlagali{~u, • delè nenevarnih komunalnih odpadkov na odlagali{~u, • delè nevarnih komunalnih odpadkov na odlagali{~u, • delè nenevarnih gradbenih odpadkov na odlagali{~u, • delè nevarnih gradbenih odpadkov na odlagali{~u, • delè nenevarnih drugih odpadkov na odlagali{~u, • delè nevarnih drugih odpadkov na odlagali{~u, • opis nevarnih odpadkov na odlagali{~u, • aktivnost odlagali{~a, • urejenost odlagali{~a, • na~in priporo~ljivega posega pri sanaciji odlagali{~a, • ocena potrebnosti sanacije odlagali{~a, • fotografija odlagali{~a, • fotografija profila odlagali{~a. 4.2 Popis gramoznic Odlagali{~a v opu{~enih kopih (gramoznice, glinokopi) so najpogostej{a na rav-ninah na robu urbanih naselij, kjer so tudi najve~ja. V njih se obi~ajno odlaga gradbeni material, saj izkopane jame kar »kli~ejo« po tem, da se jih zapolni. Najve~krat prav gradbena podjetja in posamezniki, ki so izkopavali in uporabljali gramoz ter pesek iz gramoznic, po kon~anem izkori{~anju vanje navozijo odpadni gradbeni material, pa tudi druge odpadke. Ker se ti odpadki odlagajo nenadzorovano in v nepredstav-ljivih koli~inah, so lahko njihovi u~inki na podzemno vodo izjemno neugodni. Gradbeni material namre~ sestavljajo tudi nevarni odpadki (salonitne plo{~e, asfalt, razli~na plastika), razen tega pa je zaradi odstranjenega gradiva podzemna voda blì- je povr{ju. Znotraj ve~jih popisanih gramoznic so bili dolo~eni deli è popolnoma zasuti, na njih pa nastajajo nova zajetna odlagali{~a, ve~inoma gradbenega materiala. Odlagali{~a znotraj gramoznic so zelo {tevilna, pogosto eno ob drugem. Tudi pri opredeljevanju odlagali{~ znotraj gramoznic smo se dràli è omenjenega pravila, da mora biti razdalja med dvema lo~enima odlagali{~ema vsaj 3 m. Interaktivna podatkovna baza gramoznic vsebuje naslednja podatkovna polja, ki se odprejo s klikom na objekt: • datum popisa gramoznice, • ura popisa gramoznice, • identifikacijska {tevilka gramoznice, 53 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 54 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar A BREG TEJ MA Slika 6: Popisovalka ob novej{i gramoznici, ki k sre~i ni zapolnjena z odpadki, saj gladina tu plitve podtalnice sili na povr{je. • y koordinata gramoznice, • x koordinata gramoznice, • nadmorska vi{ina gramoznice (v m), • lokacija gramoznice glede na vodonosnik, • katastrska ob~ina zemlji{~a z gramoznico, • parcelna {tevilka zemlji{~a z gramoznico, • ime in priimek lastnika zemlji{~a z gramoznico, • naslov lastnika zemlji{~a z gramoznico, • hi{na {tevilka lastnika zemlji{~a z gramoznico, • dodatek k hi{ni {tevilki lastnika zemlji{~a z gramoznico, • vodovarstveno obmo~je oziroma varstveni pas, na katerem je gramoznica, • oddaljenost gramoznice od najòjega vodovarstvenega obmo~ja oziroma varstvenega pasu (v m), • oddaljenost gramoznice od najblìje asfaltne poti (v m), • oddaljenost gramoznice od najblìje dostopne poti (v m), • vrsta dostopa do gramoznice, • vrsta gramoznice, 54 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 55 GEORITEM 1 • dolìna gramoznice (v m), • {irina gramoznice (v m), • globina gramoznice (v m), • povr{ina gramoznice (m2), • prostornina gramoznice (m3), • delè zasutega dna pri sveè izkopani gramoznici (v %), • debelina nasutine nad ravnijo povr{ja gramoznice (v m), • fotografija gramoznice. 4.3 Popis opozorilnih tabel S popisom opozorilnih tabel smo èleli dobiti vpogled v trud, ki ga v boju proti div-jemu odlaganju odpadkov na vodovarstvenih obmo~jih vlagajo pristojne mestne slùbe. Ugotavljali smo razpoznavnost table in njeno fizi~no stanje. Table smo fotografira-li in vklju~ili v kataster odlagali{~ odpadkov, kabinetno pa smo podatke dopolnili s podatki, pridobljenimi iz analize digitalnih kartografskih in podatkovnih virov. Interaktivna podatkovna baza opozorilnih tabel vsebuje naslednja podatkovna polja, ki se odprejo s klikom na objekt: • datum popisa table, • ura popisa table, • identifikacijska {tevilka table, • y koordinata table, • x koordinata table, • nadmorska vi{ina table (v m), • lokacija table glede na vodonosnik, • katastrska ob~ina table, • parcelna {tevilka table, • ime in priimek lastnika zemlji{~a s tablo, • naslov lastnika zemlji{~a s tablo, • hi{na {tevilka lastnika zemlji{~a s tablo, • dodatek k hi{ni {tevilki lastnika zemlji{~a s tablo, • vodovarstveno obmo~je oziroma varstveni pas, na katerem je tabla, • oddaljenost table od najòjega vodovarstvenega obmo~ja oziroma varstvenega pasu (v m), • oddaljenost table od najblìje asfaltne poti (v m), • oddaljenost table od najblìje dostopne poti (v m), • vrsta dostopa do table, • opaznost table, • fotografija lege table, • podrobna fotografija table. 55 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 56 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 4.4 Popis ovir Ovire smo popisovali z namenom ocene dostopnosti do posameznega odlagali{~a, ki je z dolo~eno oviro lahko oteèna ali onemogo~ena. S tem smo ugotavljali tudi u~inkovitost oziroma neu~inkovitost dolo~enega tipa ovire, kar bi lahko poma-galo pri na~rtovanju novih ali dodatnih ovir. Tudi vsako oviro smo locirali, torej dolo~ili Gauss-Krügerjeve koordinate in jo ozna~ili na DOF-u 1. Med razli~nimi ovirami prevladujejo nasipi in zapornice. Interaktivna podatkovna baza ovir vsebuje naslednja atributna polja, ki se odprejo s klikom na objekt: • datum popisa ovire, • ura popisa ovire, • identifikacijska {tevilka ovire, • y koordinata ovire, • x koordinata ovire, • nadmorska vi{ina ovire (v m), • lokacija ovire glede na vodonosnik, • katastrska ob~ina zemlji{~a z oviro, • parcelna {tevilka zemlji{~a z oviro, • ime in priimek lastnika zemlji{~a z oviro, • naslov lastnika zemlji{~a z oviro, • hi{na {tevilka lastnika zemlji{~a z oviro, • dodatek k hi{ni {tevilki lastnika zemlji{~a z oviro, • vodovarstveno obmo~je oziroma varstveni pas, na katerem je ovira, • oddaljenost ovire od najòjega vodovarstvenega obmo~ja oziroma varstvenega pasu (v m), • oddaljenost ovire od najblìje asfaltne poti (v m), • oddaljenost ovire od najblìje dostopne poti (v m), • vrsta poti, na kateri je ovira, • vrsta ovire, • velikost ovire (v m), • fotografija ovire. 4.5 Dolo~anje prednostne sanacije odlagali{~ odpadkov Dolo~anje prednostne sanacije je izdelano na podlagi izbranih kazalnikov, klju~- nih z vidika okoljske problematike divjih odlagali{~ odpadkov. Upo{tevane so pokrajinskoekolo{ke zna~ilnosti obmo~ja z vidika obremenjevanja vodnega vira in nekatere popisane zna~ilnosti odlagali{~. Kazalnike smo zdruìli v vsebinske sklope in jim glede na njihov pomen z vidika dolo~anja prednostne sanacije odlagali{~ dolo~ili 56 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 57 GEORITEM 1 ponderje oziroma uteì. Na obmo~jih s podtalnico (Ljubljansko polje, I{ki vr{aj) smo upo{tevali podatek o visokem nivoju podtalnice iz leta 1998. Teh podatkov za obmo~je zajetij krajevnih vodnih virov ni na razpolago, zato smo uporabili podatke o aktivnosti lokalnih vodnih virov. Kriterije sanacije smo raz~lenili v {tiri vsebinske sklope, katerim smo v skupni oceni prednostne sanacije odlagali{~ dolo~ili razli~ne vrednostne deleè: I ranljivost obmo~ja odlagali{~a (50 % skupne ocene): • oddaljenost od najòjega vodovarstvenega obmo~ja oziroma varstvenega pasu vira pitne vode (20 %), • razdalja do gladine (visok nivo) podtalnice ali aktivnost vodnega vira (20 %), • poloàj odlagali{~a glede na vodovarstveno obmo~je oziroma varstveni pas vira pitne vode (10 %); II stopnja obremenjevanja odlagali{~a (30 % skupne ocene): • koli~ina nevarnih odpadkov (17 %), • skupna koli~ina odpadkov (10 %), • utemeljenost suma, da so pod povr{jem obstoje~ega odlagali{~a skriti odpadki (3 %); III estetski vidiki obremenjevanja odlagali{~a (15 % skupne ocene): • stanje odlagali{~a (aktivnost) (10 %), • vidnost odlagali{~a (5 %); IV terenska presoja mòne sanacije odlagali{~a (5 % skupne ocene): • na~in priporo~ljivega posega po presoji popisovalca (5 %). Najve~jo vlogo za prednostno sanacijo, ki predstavlja 50 % skupne ocene smo pripisali ranljivosti obmo~ja. Znotraj tega sklopa sta najpomembnej{a kazalnika povpre~na globina do gladine podtalnice in oddaljenost od najòjega vodovarstvenega obmo~- ja (0) oziroma najòjega varstvenega pasu vira pitne vode (I), zato smo vsakemu posebej dolo~ili ponder 20 to~k, vodovarstvenemu obmo~ju oziroma varstvenemu pasu vira pitne vode pa preostalih 10 to~k. Vsem izbranim kazalnikom smo dolo~i-li ponderje, ki predstavljajo maksimalno mòno {tevilo to~k za dolo~eno odlagali{~e v okviru dolo~enega kazalnika. Tako je skupno najve~je mòno {tevilo to~k za posa-mezno odlagali{~e odpadkov 100 to~k. Nabor kazalnikov, ki dolo~ajo lastnosti odlagali{~a z vidika stopnje obremenjevanja odlagali{~a, predstavlja 30 % skupne ocene. Najve~jo breme predstavljajo nevarni odpadki oziroma njihova koli~ina, zato smo ji dolo~ili ponder 17 to~k. Utè skupne koli~ine vseh odpadkov je 10 to~k, preostale 3 to~ke pa smo namenili utemeljenosti suma, da so pod povr{jem obstoje~ega odlagali{~a morebiti skriti dodatni odpadki. Estetski vidik smo obravnavali z zornega kota dejstva, da dobro vidna in aktivna odlagali{~a pomenijo ve~jo nevarnost, saj so privla~na za nadaljnje odlaganje odpadkov. Z njihovo ~imprej{njo sanacijo se mònost nadaljnjega odlaganja odpadkov zmanj{a, s tem pa seveda izbolj{a estetska privla~nost pokrajine. Znotraj tega 57 Georitem 1-07.qxd 24.7.2007 8:42 Page 58 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar vsebinskega sklopa, ki smo mu dolo~ili 15 % vrednosti skupne ocene v prednostni sanaciji odlagali{~, smo morebitno aktivnost ovrednotili z 10 to~kami in vidnost odlagali{~a s 5 to~kami. Najmanj{i delè v skupni oceni ima terenska presoja mòne sanacije odlagali{- ~a, ki smo ji zaradi subjektivnosti popisovalcev v kon~ni oceni pripisali le 5 % delè. V podrobnem smo za posamezne kazalnike dolo~ili naslednje ponderje: I ranljivost obmo~ja odlagali{~a: • oddaljenost od vodovarstvenega obmo~ja 0 oziroma I. varstvenega pasu na I{kem vr{aju in lokalnih vodovodih: – 1. razred: od 0 do 500 m (20 to~k), – 2. razred: od 501 do 800 m (17 to~k), – 3. razred: od 801 do 1200 m (14 to~k), – 4. razred: od 1201 do 1500 m (11 to~k), – 5. razred: od 1501 do 1800 m (8 to~k), – 6. razred: nad 1800 m (5 to~k); • povpre~na razdalja do gladine podtalnice (samo za glavne vodne vire): – 1. razred: do 3,0 m (20 to~k), – 2. razred: od 3,1 do 6,0 m (17 to~k), – 3. razred: od 6,1 do 9,0 m (14 to~k), – 4. razred: od 9,1 do 12,0 m (11 to~k), – 5. razred: od 12,1 do 20,0 m (8 to~k), – 6. razred: nad 20,0 m (5 to~k); • aktivnost vodnega vira (samo za lokalne vodne vire): – 1. razred: aktivni vodni vir (20 to~k); • lega na vodovarstvenem obmo~ju oziroma v varstvenem pasu: – 1. razred: Ljubljansko polje – vodovarstveno obmo~je I (10 to~k), – 2. razred: Ljubljansko polje – vodovarstveno obmo~je IIA; I{ki vr{aj – II. varstveni pas; lokalni vodni viri – II. varstveni pas (7 to~k), – 3. razred: Ljubljansko polje – vodovarstveno obmo~je IIB (3 to~ke); II stopnja obremenjevanja odlagali{~a: • koli~ina nevarnih odpadkov: – 1. razred: od 2001 do 4000 m3 (17 to~k), – 2. razred: od 501 do 2000 m3 (15 to~k), – 3. razred: od 101 do 500 m3 (13 to~k), – 4. razred: od 51 do 100 m3 (11 to~k), – 5. razred: od 1 do 50 m3 (10 to~k), – 6. razred: 0 m3 (0 to~k); • skupna koli~ina odpadkov: – 1. razred: nad 10.000 m3 (10 to~k), – 2. razred: od 1001 do 10.000 m3 (8 to~k), 58 Georitem 1-07.qxd 24.7.2007 8:42 Page 59 GEORITEM 1 – 3. razred: od 101 do 1000 m3 (6 to~k), – 4. razred: od 11 do 100 m3 (4 to~ke), – 5. razred: od 1 do 10 m3 (2 to~ki); • utemeljenost suma, da so pod povr{jem obstoje~ega odlagali{~a skriti odpadki: – 1. razred: sum obstaja (3 to~ke), – 2. razred: sum ne obstaja (1 to~ka); III estetski vidik obremenjevanja odlagali{~a: • stanje odlagali{~a (aktivnost): – 1. razred: polno aktivno odlagali{~e (10 to~k), – 2. razred: delno aktivno odlagali{~e (5 to~k), – 3. razred: neaktivno, nezaraslo odlagali{~e (3 to~ke), – 4. razred: neaktivno, delno zaraslo odlagali{~e (2 to~ki), – 5. razred: neaktivno, zaraslo odlagali{~e (1 to~ka); • vidnost odlagali{~a: – 1. razred: razkrito odlagali{~e (5 to~k), – 2. razred: delno prekrito odlagali{~e (3 to~ke), – 3. razred: prekrito odlagali{~e (0 to~k); IV terenska presoja mòne sanacije odlagali{~a: • na~in priporo~ljivega posega po presoji popisovalca: – 1. razred: popoln odvoz materiala (5 to~k), – 2. razred: delen odvoz materiala (4 to~ke), – 3. razred: izravnava materiala in zatravljenje odlagali{~a (2 to~ki). S predstavljeno metodologijo smo za vsako divje odlagali{~e odpadkov izra~u-nali skupno {tevilo to~k, ki je odraz vrednotenja vseh upo{tevanih kazalnikov glede na njihove utène vrednosti. Glede na doseèno {tevilo to~k so bila odlagali{~a razvr{~ena v pet razredov prednostne sanacije: • 1. razred: od 71 do 90 to~k, • 2. razred: od 61 do 70 to~k, • 3. razred: od 51 do 60 to~k, • 4. razred: od 41 do 50 to~k, • 5. razred: od 30 do 40 to~k. 5 Temeljne zna~ilnosti preu~enih objektov Preu~evano obmo~je na Ljubljanskem polju (42,98 km2), I{kem vr{aju (5,35 km2) in obmo~jih lokalnih vodnih virov (2,81 km2) meri skupaj 51,14 km2. Na njem smo na{li, popisali, ovrednotili in klasificirali kar 1586 divjih odlagali{~ odpadkov, od tega na Ljubljanskem polju 1445, na I{kem vr{aju 104 in na obmo~jih lokalnih vodnih virov 37. Njihova skupna povr{ina je 128.056 m2, kar pomeni, da na preu~evanem 59 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 60 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar ozemlju odpadki prekrivajo 0,25 % povr{ja; gre torej za eno od z odpadki najbolj obre-menjenih obmo~ij v Sloveniji. Skupna prostornina odpadkov zna{a 220.071 m3. Povpre~no odlagali{~e meri 80,7 m2 in ima 138,8 m3 odpadnega materiala. Med posameznimi obravnavanimi obmo~ji so precej{nje razlike. Na obmo~jih lokalnih vodnih virov so na primer najmanj{a odlagali{~a po povpre~ni povr{ini (47,5 m2) in najve~- ja po povpre~ni prostornini (185,1 m3). Na terenu smo evidentirali {e natan~no 100 gramoznic, 58 opozorilnih tabel in 57 ovir. Preglednica 2: Evidentirani objekti na preu~evanih obmo~jih. skupaj Ljubljansko I{ki obmo~ja lokalnih polje vr{aj vodnih virov {tevilo odlagali{~ 1586 1445 104 37 povpre~na povr{ina odlagali{~ (m2) 80,7 83,6 52,7 47,5 povpre~na prostornina odlagali{~ (m3) 138,8 145,5 37,5 185,1 {tevilo gramoznic 100 86 13 1 {tevilo ovir 57 57 0 0 {tevilo opozorilnih tabel 58 47 11 0 5.1 Glavna spoznanja drugih {tudij Na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana è obstaja kataster odlagali{~ odpadkov. Celotno obmo~je je bilo s terenskim ogledom prvi~ sistemati~no pregledano septem-bra 1996. Popis je izvedlo podjetje Oikos d. o. o. (Kobal s sodelavci 1996). Z njim so opravili natan~en pregled celotnega obmo~ja, sistemati~no kartiranje in beleènje podatkov o vidnih odlagali{~ih. Meja za opredelitev odlagali{~a je bila vsaj 1 m3 odlo- ènega materiala. Oikos je kartiral tudi odlagali{~a na pozidanih zemlji{~ih, na primer na tovarni{kih dvori{~ih. Popis je bil opravljen v vegetacijski dobi, zato je bolj{i zajem in ve~jo natan~nost onemogo~alo rastlinstvo; kljub temu naj bi bila spregledana le manj{a odlagali{~a. Oikos je odkril 457 odlagali{~ s skupno povr{ino 70.448 m2. Na njih naj bi bilo odloènih 32.781 m3 materiala. V novej{i {tudiji podjetja Bion (Berden s sodelavci 2004) so zbrani podatki obdelani po ljubljanskih ~etrtnih skupnostih. Na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana so na{teli 278 divjih odlagali{~ s skupno ocenjeno koli~ino 100.000 m3 odpadkov. Meja Slika 7: Objekti terenskega popisa na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P 60 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 61 GEORITEM 1 ih va RSa v metr 4000 !( !( !( %, !( !( !( !( !( %, , 2007 %, !( !( !( !( 3000 !( !( !( !( !(!( %, !(!( !( ehani (IAP[) %, !( !( !( !( !( !( !( !( %,!(!(!(!( !( !(#*%, !( !( !( !( !( !(%,!(#* !( %, !(%, %, !( !(!( %, #* %,!( !( %, %, !( !( !( !( !( !( !( !( eter P !( !( !( !( !(") !( !( %,!( !( !( ")!( !( ") #* ") ") 5000, 2005, © Geodetska upr !( %, !( !( !(!( !( !( #*!( !( !( !(!( !( #* !( #* %, !(%,!(!( !( !(#* !( !( 2000 !( !( #*!( !( !( %, !(!( !( !( !( !( !( #* !( !( !( !( !(") !( %, !( #* ") !(!( ")#* !(!(%, !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( #*!( !( !( !( !( !( #* %, %, %, !( !( la (47 + 11) vanega obmo~ja ") #* %, ") !( !( !( !( %, !( %, %, !( !( !( !(") !( !( #* !(%, !( !( !( %, !( !( !( Mateja Breg in P #* !( oto posnetki 1 : Mateja Breg in Ale{ Smrekar 1000 vida: tof %, !( !( !(#* !( !( !( !( !( !( ") ") !( !( !( !( #*") !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( #* ") !( !( !( !( !( moznica (86 + 13) a (57 + 0) !( !( !( #* !( !( !( !( !( !( vestilna tab emlje !( meja preu~e rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU !( ra vir ") !( !( !( %, !( !( !( !( #* !( !( !( !( g odlagali{~e (1443 + 104) o ob !( !(#* !(!(%, %, !(!(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( ")!(!( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( : Digitalni or #* #* torja vsebine: torja z !( %,!( %, %, %,!( v v # !( !( %, !( !(!( !( (! !( !(!( !( !( !( ") !( #* !( !( !( !( !( !( !( %, #* 0 A A Vir © Geog !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !(!( %,!( %, %, %, %, !( #* !( (! !( !( !( o polje !( !( !( !( !(!( !( !(!(!( !( !( !( !( !( ")!( !( !(#* !( !( !( !( #!( !( !( (! * !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ")!( !( !( !( !( ")!( !( !(!( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( %, %,!( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( ljansk !( !( !( !( !(!( #* !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( Ljub !( !(!( %, !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( %, !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( ")!(#* !(!(!( !( !(!(!( %, !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(#")* !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(") !( !( !( !(") !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ") ") !( !( !( #*") !( !( ")!(#*%, !( ") %, !( !( !( !( ") !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( %, !( !( !( ") ") !( #* #* !( ") !( !( !( !( !( !( !( #!( !( !( !( !( !( !( %,!( !( !( !( !( !( * !( ") !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( #* #* #*!( !( !( !( !( !( !( !( !( %,!( !(!( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( #* !( !( !( !( #* #* !( !( !( !( !( !( !( !( !(%, !( !(%, !( !( %, !( !( %, !(!( !( !( !( !( %, !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(#* !( !( !( !( !(!( !( !( #* !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( #* #* !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ") !( !( !( !( !(#* !( !( !( !( !( !( #* !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ") !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( ") #* !( !( !( !( !( #* !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( %, !( ") !(%, !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( ! !( !( !( !( ! !( !(!( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( %, !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !(%,!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( ") ") !( ") !( !( !( !( ") !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( ") %, !( ") !( !( !(!(!(!( !(!(!( !( !( !( !( !( #* ")!(!( !( ") !( !( !( !( !(%, !( !(!( !( !(!( !( !( %, !( !( !( !( !( !( !( ") !( !(!( !( !( !( !( ") !( !( !( !( !( !( !( !(!( I{ki vr{aj !( !(!(!( ") !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( %, %, %, %, !( 61 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 62 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar za opredelitev odlagali{~a je bila prav vsaj 1 m3 odloènega materiala. Manj{i kupi odpadkov so predvsem ob sprehajalnih poteh, potokih in drugod, kjer je ~lovek bolj dejaven, na primer ob vrti~karskih naseljih. Ve~ja odlagali{~a so navadno skrita. Nekatera med njimi, razpotegnjena v dolìni ve~ sto metrov, so sestavljena iz ve~ manj{ih odlagali{~, ki so bila v pri~ujo~i {tudiji obdelana posami~. Ku{ar (2000) navaja, da je zlasti veliko odlagali{~ odpadkov v redkem gozdu ob Savi. Tako je na primer na listu temeljnega topografskega na~rta merila 1 : 5000 Lj-S-35, ki zajema obmo~je ob Savi med Toma~evim in [entjakobom, evidentiral 70 odlagali{~ odpadkov. Ve~ina jih je ob poteh, ki prepredajo gozd. Na tem listu sta tudi dve ve~ji odlagali{~i. Obe sta na aluvialni ravnici Save, povsem blizu re~ne struge. Prvi~ sta bili preu~eni è v {tudiji Popis odlagali{~ odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana (1996). V njej je navedeno, da je najve~je divje odlagali{~e na obmo~ju Ljubljane na aluvialni ravnini reke Save. Ker so na tem obmo~ju tudi ~rpali{~a pitne vode za Ljubljano, pomenijo odlagali{~a ob Savi poseben problem. Med drugim je navedeno tudi: »… Odlagali{~e Nadgorica – Jeà je s povr{ino 10.000 m2 povr{insko najve~je in s prostornino 5000 m3 prostorninsko drugo najve~je divje odlagali{~e v MOL-u. Odlagali{~e [entjakob-Podgorica prekriva 2000 m2 povr{ja in vsebuje 750 m3 odpadkov … Odlagali{- ~i leìta na Jar{kem produ, jùno od Brn~i~eve ceste in tamkaj{nje industrijske cone …« V nasprotju s predhodnimi {tudijami smo v popisu divjih odlagali{~, ki ga je v letih 2004 in 2005 opravil Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, natan~no raziskali problematiko nelegalnega odlaganja odpadkov zgolj na Jar{kem produ, kot najbolj prizadetem obmo~ju v Mestni ob~ine Ljubljana. [e posebej smo se osredoto~ili na odlagali{~a v opu{~enih gramoznicah. Raziskali smo gramoznice, ki so v prostoru {e opazne in v njih popisali {tevilna divja odlagali{~a, ki so zelo na gosto posejana. ^e so med seboj oddaljena vsaj 3 metre, smo jih obravnavali kot samostojna odlagali{~a, v predhodnih {tudijah pa so bila tovrstna odlagali{~a obravnavana kot eno samo odlagali{~e. @e pred dobrim desetletjem je bila opravljena tudi prva temeljita preu~itev divjih odlagali{~ odpadkov v Sloveniji ([ebenik 1994). Pomembna novost [ebenikovega pristopa v primerjavi z dotedanjimi raziskavami je precej natan~nej{a obravnava koli~inskih parametrov odlagali{~. [ebenik je analiziral 3501 vzor~no odlagali{~e v velikosti od 1 do 10.000 m3. Na vseh teh odlagali{~ih je bilo skupno 163.282 m3 odpadkov, obmo~ja njihovega odlaganja pa so merila 471.235 m2. Povpre~no odlagali{~e je vsebovalo 47 m3 odpadnega materiala in je merilo 135 m2. Povpre~na izra~unana debelina plasti odpadkov je bila 0,35 m, pri ~emer se je debelina Slika 8: Objekti terenskega popisa na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P 62 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 63 GEORITEM 1 !( !( !( !( !( va RSa !( !( !( !( !( !( !( !( !( ih , 2007 v metr ehani (IAP[) 5000 eter P 5000, 2003 in 2005, © Geodetska upr !( 4000 !( vanega obmo~ja 3000 Mateja Breg in P oto posnetki 1 : !( !( Mateja Breg in Ale{ Smrekar 2000 vida: tof moznica (1) !( rag odlagali{~e (37) meja preu~e emlje !( 1000 rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU torja vsebine: torja z : Digitalni or %, !( 0 v v !( !( A A Vir © Geog %, !( !( !(!( !( !( !( !( 63 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 64 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar pove~evala z nara{~anjem velikosti odlagali{~a. Skoraj vsa odlagali{~a (99 %) so bila manj{a od 1000 m3, kar 74 % je bilo celo manj{ih od 10 m3. Kljub temu koli~ina odpadkov na njih ni bila nikakor zanemarljiva. Na najmanj{ih odlagali{~ v velikosti do 1000 m3 je bilo kar 39 % odpadkov. To potrjuje, da so bila è pred desetletjem manj- {a odlagali{~a pomembna tudi z vidika koli~ine odpadkov in ne le zaradi njihove {tevil~nosti. [ebenik je celotno {tevilo divjih odlagali{~ odpadkov v Sloveniji ocenil takole: • {tevilo odlagali{~ z 1 m3 ali ve~: priblìno 50.000 do 60.000, • {tevilo odlagali{~ z 10 m3 ali ve~: priblìno 10.000 do 15.000, • {tevilo odlagali{~ s 100 m3 ali ve~: priblìno 2000 do 3000, • odloèna koli~ina odpadkov: slaba 2 milijona m3, • velikost obmo~ij odlaganja: priblìno 6 km2. V {tudiji so bili za Slovenijo ocenjeni tudi naslednji prostorski kazalniki divjih odlagali{~ odpadkov: • gostota odlagali{~ ({tevilo odlagali{~/km2): 2,3, • deleòbmo~ja odlaganja odpadkov (‰): 0,4, • koli~ina odpadkov na povr{ino (m3/km2): 176,0. Ocena divjih odlagali{~ odpadkov, omejena na dostopna zemlji{~a v Sloveniji (praviloma okrog 30 % povr{ja; izlo~eni so strmi, oddaljeni in z vozili nedostopnimi predeli) je naslednja: • gostota odlagali{~ ({tevilo odlagali{~/km2): 7,5, • deleòbmo~ja odlaganja odpadkov (‰): 1,3, • koli~ina odpadkov na povr{ino (m3/km2): 590,0. Preglednica 3: Sanacija divjih odlagali{~ komunalnih odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana med letoma 2000 do 2005 (Snaga 2006). leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 skupaj {tevilo velikih 13 8 28 48 42 9 148 odlagali{~ {tevilo odstranjenih {tevilo malih 280 356 360 101 125 223 1445 odlagali{~ odlagali{~ {tevilo skupaj 293 364 388 149 167 232 1593 koli~ina (m3) 3659 6052 5635 6700 5570 3780 31396 z velikih odlagali{~ koli~ina (m3) odstranjenega koli~ina (m3) 832 973 870 414 922 1092 5103 materiala z malih odlagali{~ koli~ina (m3) skupaj 4491 7025 6505 7114 6492 4872 36.499 64 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 65 GEORITEM 1 Za slovenske ravnine je [ebenik izra~unal naslednje vrednosti: • gostota odlagali{~ ({tevilo odlagali{~/km2): 2,0; • deleòbmo~ja odlaganja odpadkov (‰): 1,5; • koli~ina odpadkov na povr{ino (m3/km2): 1059,0. Za preu~evano obmo~je Ljubljanskega polja so bile ugotovljene naslednje vrednosti: • gostota odlagali{~ na dostopno povr{ino ({tevilo odlagali{~/km2): 31,0, • povr{ina divje odloènih odpadkov na vso povr{ino (m2/km2): 2504,0, • koli~ina divje odloènih odpadkov na vso povr{ino (m3/km2): 4303,3. Rezultati so pokazali, da je preu~evano obmo~je è dolgo zelo obremenjeno z divjimi odlagali{~i odpadkov, kar kaè na nizko okoljsko ozave{~enost Ljubljan~anov in okoli~anov. V podjetju Snaga, ki je v Ljubljani zadolèno za odvaànje komunalnih odpadkov, so po naro~ilu in{pekcijskih slùb v zadnjih {estih letih (2000–2005) z divjih odlagali{~ odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana odpeljali skupno 36.499 m3 odpadnega materiala. 5.2 Velikostni parametri odlagali{~ odpadkov Skupna povr{ina popisanih 1586 divjih odlagali{~ odpadkov je 128.056 m2, najve~ja, kar 120.816 m2, je seveda na Ljubljanskem polju, medtem ko je na I{kem vr{aju precej manj{a (5483 m2), {e bolj skromna pa je na obmo~jih lokalnih vodnih virov (1757 m2). Prevladujejo majhna odlagali{~a odpadkov. Kar 602 oziroma dobra tretjina jih ne presega 10 m2, {e najve~ (766 ali 48,3 %) pa jih je v velikostnem razredu od 11 do 100 m2. Le 218 odlagali{~ meri ve~ kot 100 m2, med njimi pa jih le 25 presega vrednost 1000 m2, vendar ta skupaj zavzemajo kar 43,0 % od celotne ugotovljene povr{ine odlagali{~. Najve~je odlagali{~e meri 6000 m2. Z nara{~anjem povr{ine odlagali{~ odpadkov se praviloma pove~uje njihova debelina. ^eprav kar 886 odlagali{~ ne presega maksimalne debeline 1 m (360 je ne dosega niti 0,5 m), pa so odpadki na ve~ kot stotih med njimi nakopi~eni najmanj 3 metre na debelo, maksimalno celo 11 m v opu{~eni gramoznici. Povpre~ne vrednosti so seveda manj{e. Le 33 odlagali{~ ima povpre~no debelino ve~ kot 2 m, najve~ja povpre~na debelina pa dosega vrednost 10 m. Pri kar 342 divjih odlagali{~ih odpadkov je povpre~na debelina manj{a od 30 cm. Nesorazmerja med velikostjo odlagali{~ in na njih odvrènim materialom se {e bolj drasti~no razkrijejo pri preu~itvi njihove prostornine. Skupna koli~ina divje odloènih odpadkov je ne glede na ne pretirano zanesljivost terenskih meritev vendarle dovolj natan~en pokazatelj, saj se pri terenskem delu obi~ajno izpu{~ajo manj{a odlagali{~a, ki so z vidika skupne koli~ine nakopi~enih odpadkov zanemarljiva. 65 Georitem 1-07.qxd 24.7.2007 8:42 Page 66 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Preglednica 4: Povr{ine divjih odlagali{~ odpadkov. povr{ina {tevilo odlagali{~ delè (%) skupna povr{ina (m2) delè (%) 1 do pod 10 m2 602 38,0 2758 2,2 10 do pod 100 m2 766 48,3 20.843 16,3 100 do pod 1000 m2 193 12,2 49.355 38,5 1000 m2 in ve~ 25 1,5 55.100 43,0 skupaj 1586 100,0 128.056 100,0 Preglednica 5: Prostornine divjih odlagali{~ odpadkov. prostornina {tevilo odlagali{~ delè (%) skupna prostornina (m3) delè (%) 1 do pod 10 m3 839 52,9 3061 1,4 10 do pod 100 m3 538 33,9 15.363 7,0 100 do pod 1000 m3 172 10,8 43.772 19,9 1000 m3 in ve~ 37 2,4 157.875 71,7 skupaj 1586 100,0 220.071 100,0 25 37 193 172 602 766 839 538 1 do pod 10 m2 1 do pod 10 m3 10 do pod 100 m2 10 do pod 100 m3 100 do pod 1000 m2 100 do pod 1000 m3 1000 m2 in ve~ 1000 m3 in ve~ Slika 9: [tevilo divjih odlagali{~ odpadkov Slika 10: [tevilo divjih odlagali{~ glede na njihovo povr{ino. odpadkov glede na njihovo prostornino. Na obravnavanih obmo~jih je odloènega skupno 220.071 m3 materiala, najve~ seveda na Ljubljanskem polju (209.422 m3 oziroma 95,2 %), bistveno manj pa na I{kem vr{aju (3802 m3) in na obmo~jih lokalnih vodnih virov (1757 m3). Kar 839 ali ve~ kot polovica (52,9 %) odlagali{~ ne presega prostornine 10 m3, na njih pa je odloènih 66 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 67 GEORITEM 1 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 javno, pravne osebe zasebno povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 11: Povr{ina in prostornina divjih odlagali{~ odpadkov glede na sektor lastni{tva zemlji{~, na katerih so odpadki. 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 Mestna Republika ob~ina ob~ina ob~ina drùbena ob~ina Slovenija Ljubljana Ljubljana Ljubljana lastnina Ljubljana Beìgrad Moste-Polje [i{ka v skupni rabi povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 12: Lastni{tvo ob~inskih in dràvnih zemlji{~, na katerih so divja odlagali{~a odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 67 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 68 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar le 1,4 % od vseh ugotovljenih odpadkov. Najmanj{ih odlagali{~ z manj kot kubi~nim metrom odpadkov je 166. 37 najve~jih odlagali{~ ima prostornino 1000 m3 in ve~, na njih pa je odvrènega skoraj tri ~etrtine (71,7 %) od vseh popisanih odpadkov. Najve~je odlagali{~e vsebuje okrog 42.000 m3 odpadkov, torej skoraj petino od celotne koli~ine. Manj{i del odpadkov je na zemlji{~ih v zasebni lasti, ve~ina pa jih je v kategoriji javno dobro oziroma na zemlji{~ih v lasti pravnih oseb. Na slednjih je tudi sorazmerno ve~ja koli~ina odpadkov. Nezasebna zemlji{~a z odpadki zavzemajo 55,2 % povr{ine in 60,2 % prostornine. To kaè na pomanjkljiv nadzor javnega sektorja, ~etu-di so pred divjim odlaganjem o~itno nemo~ni tudi zasebniki. V kategoriji javno dobro in pravne osebe se v zemlji{ki knjigi z ve~jimi deleì z odpadki onesnaènih zemlji{~ pojavljajo Mestna ob~ina Ljubljana, Republika Slovenija, ob~ine Ljubljana Beìgrad, Ljubljana Moste, Ljubljana [i{ka in drùbena lastnina v skupni rabi. Kar 15,2 % divjih odlagali{~ odpadkov je na ob~inskih zemlji{~ih, ki zavzemajo skoraj ~etrtino (24,3 %) vseh onesnaènih povr{in in vsebujejo ve~ kot tretjino (36,0 %) od celotne evidentirane koli~ine odpadkov. 5.3 Sestava odpadkov Nelegalno odloèni odpadki so le redko homogeni. Ve~inoma gre za me{anico odpadkov razli~nega izvora. O~itno pa je, da prevladujejo gradbeni odpadki od ru{enja objektov in odve~na zemljina iz izkopov. Vrednotenje pokrajinskega vpliva divjih odlagali{~ odpadkov na podzemno vodo z vidika vrste materiala, izvedeno na podlagi na~ina in stopnje onesnaèvanja okolja, je razli~no. Ku{ar (2000) je uporabil naslednjo klasifikacijo: • 1. razred: gradbeni odpadki in odkopan (zemeljski) material, • 2. razred: nenevarni komunalni odpadki (plastika, papir, steklo, kosovni odpadki), • 3. razred: kmetijski odpadki (mrhovina, silaà, hrana, gnoj, tropine …), • 4. razred: nevarni odpadki, ki povzro~ijo kemi~no onesnaènje podtalnice – industrijski odpadki in nevarni gospodinjski odpadki (zdravila, pesticidi, organska topila, mineralna olja, fenolne snovi, PCB-ji in podobno). Ocenjuje se, da je vpliv gradbenih odpadkov na okolje za zanemarljiv, vendar le, ~e odpadki ne vsebujejo sestavin, ki bi lahko kemi~no onesnaìle okolje. Povpre~ni gospodinjski odpadki navadno vsebujejo tudi nevarne kemi~ne snovi v obliki motornih olj, pralnih sredstev, razpr{ilcev in podobnega ([ebenik 1994). Zato morajo biti pri predvideni sanaciji odlagali{~ zaradi potencialnega onesnaènja podtalnice na prednostnem seznamu. Ve~ino nevarnih odpadkov sestavljajo odpadna osebna vozila, sodi z neznano vsebino (prazni kovinski sodi so bili uvr{~eni med kosovne odpadke) in embalaè barv, lakov, motornih olj ali agrokemi~nih pripravkov. Kot vemo, so komunalni odpadki 68 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 69 GEORITEM 1 VID BOLEAD Slika 13: Glavnino odpadnega materiala sestavljajo gradbeni odpadki. gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na povr{inah in objektih v javni rabi. Ve~inoma so trdni in po sestavi heterogeni. Imajo izredno pestro in spremenljivo sestavo, tako da jih je tehnolo{ko tèko razstaviti na sestavine. Koli~ina odloènih komunalnih odpadkov presene~a, saj ima na obmo~ju Ljubljane po podatkih Javnega podjetja Snaga d. o. o. kar 99 % gospodinjstev urejen odvoz odpadkov. Zavedati se je treba, da je tudi med najbolj obi~ajnimi gospodinjskimi, gradbenimi in kosovnimi odpadki veliko nevarnih sestavin (ostanki detergentov, topil, olj, azbest, celo PCB-ji …), tako da prakti~no vsako odlagali{~e z gospodinjskimi odpadki vsebuje tudi manj{e koli~ine nevarnih odpadkov. Za potrebe najnovej{ega popisa divjih odlagali{~ odpadkov so odpadki raz~lenjeni na naslednje, è predstavljene kategorije: • odpadki primarnega sektorja; • industrijski odpadki; • gradbeni odpadki; • zdravstveni in veterinarski odpadki; • komunalni odpadki in • drugi odpadki. 69 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 70 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 24.590 2123 m3 520 4912 41.058 146.925 primarni industrijski gradbeni zdravstveni Slika 14: Koli~inska sestava odpadkov na komunalni drugi preu~enih divjih odlagali{~ih odpadkov. 35.000 29.799 30.000 25.221 25.000 20.000 3 m 15.000 10.000 5000 1859 2387 332 0 0 nevarni nevarni nevarni nevarni nevarni skupaj primarni gradbeni industrijski zdravstveni komunalni in veterinarski Slika 15: Koli~inska sestava nevarnih odpadkov na preu~enih divjih odlagali{~ih odpadkov. Slika 16: Sestava odpadkov v divjih odlagali{~ih na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P 70 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 71 GEORITEM 1 3 ih va RS v m : v metr a vo 4000 1–10 11–100 101–1000 1001–10.000 > 10.001 , 2007 3000 ehani (IAP[) koli~ina odpadk eter P 5000, 2005, © Geodetska upr 2000 vanega obmo~ja eni odpadki ni odpadki ijski odpadki Mateja Breg in P oto posnetki 1 : unalni odpadki vstv Mateja Breg in Ale{ Smrekar dbeni odpadki a 1000 vida: tof imar m ra ugi odpadki pr industr g ko zdr dr meja preu~e emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU torja vsebine: torja z : Digitalni or v v 0 A A Vir © Geog o polje ljansk Ljub I{ki vr{aj 71 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 72 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Slika 17: Sestava odpadkov v divjih odlagali{~ih na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P Na obravnavanih obmo~jih prevladujejo divja odlagali{~a odpadkov z me{animi odpadki (gradbeni, industrijski, komunalni odpadki, odpadki iz primarnega sektorja, jalovina) lokalnega izvora. V {tevilnih primerih je njihova lega neugodna tako z vidika onesnaèvanja virov pitne vode kot z vidika zmanj{evanja estetske vrednosti, kar neposredno vpliva na poslab{ano kakovost bivalnega okolja in zmanj{ano turisti~no-rekreativno privla~nost pokrajine. Podrobnej{a ~lenitev po vrstah odpadkov je razkrila, da sta kar dve tretjini (66,7 %) odpadkov gradbenega izvora, ki jim z 18,7 % sledijo primarni odpadki. Komunalnih odpadkov je 11,2 %, industrijskih odpadkov 2,2 %, medtem ko je deleòdpadkov iz zdravstvene in veterinarske dejavnosti zanemarljiv, vsega 0,2 %. Na I{kem vr{aju je delè gradbenih odpadkov precej manj{i (49,4 %), manj je tudi komunalnih odpadkov (7,1 %), bistveno ve~ pa je primarnih. Podobne razmere so tudi na obmo~jih lokalnih vodnih virov. To dokazuje, da je neposeljeni del Ljubljanskega polja res pravi ruralni otok sredi urbanizirane okolice. Ve~ina nevarnih odpadkov (96,5 %) je locirana na Ljubljanskem polju. Izstopajo nevarni gradbeni (84,8 %) ter zdravstveni in veterinarski odpadki (6,4 %), ostalih pa je manj. Na I{kem vr{aju je nevarnih le 397 m3 odpadkov (57,9 % gradbenih in 42,1 % komunalnih), kar predstavlja samo 0,01 % od vseh registriranih nevarnih odpadkov na obravnavanih obmo~jih. Nekaj ve~ nevarnih odpadkov je na obmo~- jih lokalnih vodnih virov (752 m3), vendar tudi ti ne dosegajo niti odstotka od celotne koli~ine; prevladujejo nevarni gradbeni odpadki (82,8 %). Glavni nevarni gradbeni odpadki so salonitne plo{~e, asfalt, steklena volna in katran za izolacijo. Nevarne industrijske odpadke sestavljajo deli strojev in naprav, ostanki hladilnikov, industrijska lepila, embalaà od barve in topil, plastenke z barvo, motorno olje in razni kovinski sodi z neznano vsebino. Med komunalne nevarne odpadke lahko uvrstimo ostanke gospodinjskih in drugih delovnih aparatov, ki vsebujejo dele z okolju nevarnimi snovmi. 5.4 Okoljski parametri odlagali{~ odpadkov Na preu~evanem obmo~ju osrednjih vodnih virov, ki so nad podtalnico, je razdalja do gladine podtalnice zelo razli~na. Pri priblìno {estini (15,8 %) odlagali{~ je manj{a od 3 m, pri nadaljnji {estini (17,3 %) zna{a od 3,1 do 6 m. Pod 21,8 % odlagali{~i je gladina podtalnice od 6,1 do 9 m globoko, pri priblìno desetini (8,4 %) je v globini od 9,1 do 12 m in pri nadaljnji desetini (10,6 %) od 12,1 do 20 m. Na sre- ~o je Najve~, skoraj ~etrtina (23,6 %) vseh divjih odlagali{~ odpadkov je ve~ kot 20 m nad gladino podtalnice. 72 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 73 GEORITEM 1 3 v m : va RS v a o 1–10 11–100 101–1000 1001–10.000 koli~ina odpadk , 2007 ih ehani (IAP[) v metr 5000 eter P 5000, 2003 in 2005, © Geodetska upr 4000 vanega obmo~ja 3000 ijski odpadki Mateja Breg in P ni odpadki oto posnetki 1 : Mateja Breg in Ale{ Smrekar unalni odpadki 2000 vida: tof imar radbeni odpadki m pr industr g ko meja preu~e emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 1000 : Digitalni or vtorja vsebine: vtorja z 0 A A Vir © Geog 73 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 74 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 400 374 346 350 300 275 251 250 200 168 150 133 100 50 0 do 3 m od 3,1 od 6,1 od 9,1 od 12,1 nad 20 m do 6 m do 9 m do 12 m do 20 m Slika 18: [tevilo divjih odlagali{~ odpadkov glede na globino podtalnice na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. Glede na razli~na leta sprejemanja odlokov oziroma uredb so v veljavi razli~ne klasifikacije vodovarstvenih obmo~ij oziroma varstvenih pasov virov pitne vode. Po najnovej{i uredbi (UL RS 120/2004), veljavni za Ljubljansko polje, so tam naslednja vodovarstvena obmo~ja: neposredno ob vodarni je obmo~je zajema (vodovarstveno obmo~je 0), v njegovi blìnji okolici je najòje obmo~je (vodovarstveno obmo~je I), v nekoliko ve~ji oddaljenosti je òje obmo~je s strogim vodovarstvenim reì- mom (IIA), {e dlje pa je òje obmo~je z manj strogim vodovarstvenim reìmom (IIB). Po Odloku o varstvu virov pitne vode (UL SRS 13/1988) Na I{kem vr{aju razlikujemo najòji (I) in òji (II) varstveni pas virov pitne vode, na obmo~jih lokalnih vodnih virov (UL RS 78/2000) pa najòji (I) in òji (II) varstveni pas virov pitne vode. Odpadki so raztreseni po vseh navedenih obmo~jih, razen znotraj ograjenih zemlji{~ (vodovarstveno obmo~je 0 na Ljubljanskem polju; najòji varstveni pas I na I{kem vr{aju in na obmo~jih lokalnih vodnih virov). Najve~je {tevilo odlagali{~ (760 oziroma 47,9 %), pa tudi njihovi najve~ji povr{ina (57.340 m3 oziroma 47,5 %) in prostornina (118.975 oziroma 57,0 %) so na IIA vodovarstvenem obmo~ju na Ljubljanskem polju. Potencialno so bolj nevarna odlagali{~a, ki so blìje vodarn, vendar je tam koli- ~ina odpadkov bistveno manj{a. Na Ljubljanskem polju je tak{nih samo 71 odlagali{~ s skupno povr{ino 8589 m2 in prostornino 10.249 m3, kar je le 4,9 % od vseh tamkaj{njih odpadkov. Od najblìjega roba vodovarstvenega obmo~ja 0 so odlagali{~a v povpre~ju oddaljena 1278 m, 609 med njimi pa jih je oddaljenih ve~ kot 1500 m. 74 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 75 GEORITEM 1 Divja odlagali{~a odpadkov so ve~inoma odmaknjena od naselij in pomembnej- {ih prometnih poti, tako da so o~em praviloma skrita. Eden od najpomembnej{ih dejavnikov za nastanek odlagali{~ je dostopnost mesta, kjer se odlagajo odpadki. Zato ni presenetljivo, da sta ve~ kot dve tretjini (67,5 %) divjih odlagali{~ oddaljeni manj kot pet metrov od dovoznih poti. Ob dobri in lahki dostopnosti se na ravnini z vidika odpadkov nesre~no dopolnjujejo {e naslednji razvojni dejavniki: neurejeni opu{~eni kopi gradbenega materiala, pove~ana koli~ina odpadkov zaradi gostej{e pose-ljenosti in ìvahnej{e dejavnosti, (do pred kratkim) splo{nega razvojnega zaostanka javnih slùb, zadolènih za ravnanje z odpadki. Kot posebej problemati~no velja izpo-staviti trdno zakoreninjeno miselnost prebivalstva, da voda odpadke s~asoma odnese in uni~i. Najve~ divjih odlagali{~ odpadkov je tam, kjer je moèn dovoz materiala. Do odlagali{~ odpadkov vodijo razli~ne vrste poti, ki so bile ali pa so {e glavne dovodne ìle za kopi~enje odpadkov na nedovoljenih odlagali{~ih. Najbolj pogoste so makadamske poti (64,8 % z vidika koli~ine in 57,2 % z vidika povr{ine odpadkov), sledijo jim kolovozne poti (25,4 % oziroma 26,8 %) in {ele nato asfaltne (6,9 % oziroma 10,8 %). Po stezah je bilo na odlagali{~a dostavljenih le malo odpadkov (1,4 % oziroma 2,8 %). Makadamske poti so razpredene po vseh obravnavanih neurbani-ziranih obmo~jih. Poti so praviloma vzdrèvane, saj so namenjene tudi drugim dejavnostim, {e zlasti kmetijstvu. Ureditev prevoznega makadama ni ravno zahtevna, 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 vodovarstveno vodovarstveno vodovarstveno obmo~je I obmo~je IIA obmo~je IIB povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 19: Povr{ina in prostornina divjih odlagali{~ odpadkov glede na vodovarstvena obmo~ja na Ljubljanskem polju. 75 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 76 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 500 458 450 400 350 312 301 300 250 200 152 150 100 70 76 49 41 46 50 20 26 24 10 0 0 m 1 m 2 do 5 m 6 do 10 m 11 do 15 m 16 do 20 m 21 do 25 m 26 do 30 m 31 do 50 m 51 do 100 m 101 do 200 m 201 do 300 m 301 do 500 m Slika 20: Oddaljenost divjih odlagali{~ odpadkov od dovoznih poti. odstraniti je treba le skromno odejo prsti. Na odlagali{~ih, do katerih ne vodi nobe-na pot, so le majhne koli~ine odpadkov; obi~ajno je dostop moèn po blìnjih travnikih. Preglednica 6: Dostopnost divjih odlagali{~ odpadkov. dostop do {tevilo delè povr{ina delè prostornina deleòdlagali{~a odlagali{~ (%) (m2) (%) (m3) (%) asfaltna pot z oviro 42 2,6 2750 2,1 2482 1,1 asfaltna pot brez ovire 313 19,7 11.092 8,7 12.692 5,8 makadamska pot z oviro 74 4,7 44.670 34,9 108.103 49,1 makadamska pot brez ovire 325 20,5 28.554 22,3 34.649 15,7 kolovozna pot z oviro 101 6,4 4489 3,5 4639 2,1 kolovozna pot brez ovire 454 28,6 29.805 23,3 51.243 23,3 steza z oviro 12 0,8 113 0,1 73 0,0 steza brez ovire 121 7,6 3438 2,7 3097 1,4 ni dostopa 144 9,1 3146 2,5 3093 1,4 skupaj 1586 100,0 128.057 100,0 220.071 100,0 76 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 77 GEORITEM 1 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 na e pot e e opa vozna vozna oviro ovir asfalt oviro na ovir oviro ovir oviro ovire z ez ez ez kolo kolo eza br ni dost pot z asfalt br br makadamska pot z makadamska pot z st eza pot pot brez st povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 21: Dostopnost divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. NA PRIMO@ PIP Slika 22: Ve~ina odlagali{~ odpadkov je tik ob prevoznih poteh. 77 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 78 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar [e najve~ja prepreka za nemoten dovoz odpadnega materiala naj bi bile razli~- ne ovire, ki so postavljene tako na asfaltnih kot makadamskih poteh, pa tudi na kolovozih in dostopnih stezah. @al jih je v nekaterih primerih mogo~e zaobiti. Le prek ovir je dostopnih 229 odlagali{~ (14,4 %) s skupno 40,6 % povr{ine in 52,3 % prostornine od vseh registriranih odpadkov. To dokazuje, da se pristojni zavedajo problema in so, ~eprav o~itno pozno, s postavljanjem ovir poskusili omejiti nenadzorovano odlaganje odpadkov. Po utrjenih poteh, primernih za dostavo odpadkov s traktorjem, prikolico oseb-nega avtomobila ali celo s tovornjakom, so dostopna odlagali{~a, ki zavzemajo kar 94,7 % od skupne povr{ine odlagali{~, na njih pa je nakopi~eno kar 98,2 % od skupne povr{ine odpadkov. Do najve~ odlagali{~ je mogo~e priti tako z osebnimi avtomobili kot s tovornjaki, precej pa je tak{nih, do katerih vodi tako slabo cesti{~e, da je mogo~ zgolj dostop s tovornimi vozili. Do nekaterih se je mogo~e pripeljati izklju~- no z osebnimi avtomobili, do nekaj najmanj{ih odlagali{~ pa dostop z motornimi vozili sploh ni mogo~; odpadke je mogo~e dostaviti le s prena{anjem. Ker gre ve~inoma za stara bremena, si zastavljamo vpra{anje, ~e morda v preteklosti le ni bil moèn dostop z vozili. Ocenjujemo, da je samo 9,3 % povr{ine odlagali{~ odpadkov prilagojene izoblikovanosti povr{ja, ~e pa se upo{teva koli~ina odpadkov, to velja le za 5,1 %. Iz 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 da ne povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 23: Prilagojenost divjih odlagali{~ odpadkov povr{ju glede na njihovo povr{ino in prostornino. 78 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 79 GEORITEM 1 140000 120000 100000 80000 60000 40000 20000 0 razkrito delno prikrito prikrito povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 24: Prekritost vrhnje plasti divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. navedenega sledi, da so v ve~ini primerov odlagali{~a odpadkov v pokrajini tujek tudi vizualno, {e zlasti, ~e se upo{teva neenakomerna razporejenost odpadkov v bolj ali manj izrazitih kupih. 945 odlagali{~ odpadkov je razkritih, 573 je delno prekritih in le 68 (zelo majhnih) v celoti prekritih. Povr{insko je razkritih 40,6 % odpadkov, prostorninsko pa 52,3 %. Priblìno dvajsetina, tako po {tevilu, kot tudi po povr{ini in prostornini, je prekritih. To lahko pomeni, da popisovalcem morda ni uspelo odkriti prav vseh o~em skritih odlagali{~, morda tudi ne posameznih prekritih delov ve~jih odlagali{~, tako, da je odpadkov najbr` ve~ od ugotovljenih vrednosti. Preglednica 7: Utemeljenost suma, da so pod povr{jem najdenih divjih odlagali{~ odpadkov dodatne neevidentirane koli~ine odpadkov. sum na skrite odpadke {tevilo delè povr{ina prostornina pod povr{jem odlagali{~ (%) (m2) (m3) da 391 24,7 51592 87.009 ne 1195 75,3 76.464 133.062 skupaj 1586 100,0 128.056 220.071 79 Georitem 1-07.qxd 24.7.2007 8:42 Page 80 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar C OMA A@ K BL Slika 25: Nekatera odlagali{~a odpadkov so nastala kar med ljubljanskimi bloki. C OMA A@ K BL Slika 26: Na hribovitem podeèlju so odlagali{~a zlasti pogosta v gozdu, rada pa se namnoìjo tudi v opu{~enih peskokopih vzdol` cest. 80 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 81 GEORITEM 1 Za kar 391 odlagali{~ (24,7 %) obstoji utemeljen sum, da se pod pregledanim povr{- jem skrivajo dodatne koli~ine odpadkov. ^etrtinska deleà sta zna~ilna tako za Ljubljansko polje kot I{ki vr{aj, medtem ko je tovrstnih odlagali{~ na obmo~jih lokalnih vodnih virov precej manj (16,2 %). @al je ta sum zna~ilen predvsem za ve~ja odlagali{~a, tako da smo na njih evidentirali kar 87.009 m3 oziroma 39,5 % od celotne koli~ine odpadkov. Priljubljena mesta za nelegalno odlaganje odpadkov so skrita pred pogledi. Najve~je {tevilo divjih odlagali{~ je v pora{~enem okolju. Ve~ kot polovica (na njih je koli~insko 38,8 % materiala, povr{insko pa zavzemajo 46,2 %) jih je v grmovju, redkem in strnjenem gozdu. [e ve~, skoraj polovica odpadkov (45,6 %) je odloènih v gramoznicah, ~eprav je na neporaslem povr{ju »samo« 228 odlagali{~. Skoraj ~etrtina vseh divjih odlagali{~ odpadkov je v bliìni travnikov. Ta odlagali{~a so praviloma majhna, saj je v njih nakopi~enih le 14,1 % od vse ugotovljene koli~ine odpadkov. Nekaj odpadkov je tudi na recentnih, {e neporaslih prodi{~ih vzdol` Save. Ve~ kot o~itno je, da ljudje ne èlijo imeti odlagali{~ odpadkov pred svojimi pragovi, saj smo na pozidanih obmo~jih evidentirali le 81 divjih odlagali{~ s 1136 m3 materiala oziroma 0,5 % od vseh ugotovljenih odpadkov. Med preu~enimi odlagali{~i je ve~ kot tretjina (35,6%) polno aktivnih, malo manj kot tretjinska deleà pa odpadeta na delno aktivna in neaktivna odlagali{~a. Medsebojna 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 e no ruga zna e pot vju vrt om ugo odi{~ ot evjem e, vr{ina dr pr jama rmo i{~ suha st gramo mokrzemlji{~ v g med dr dvor pod most vna po ja povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 27: Mikrolokacija divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 81 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 82 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 polno delno neaktivno, neaktivno, neaktivno, aktivno aktivno zaraslo delno zaraslo nezaraslo povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 28: Aktivnost divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. razmerja med vsemi tremi tipi so podobna na vseh treh obravnavanih obmo~jih. Med neaktivnimi odlagali{~i je najve~ (290) delno zaraslih, medtem ko je popolnoma zaraslih le 70 in nezaraslih 147. Skoraj polovica (48,2 %) odpadkov je nakopi~enih na neaktivnih odlagali{~, na aktivnih pa jih je malo manj kot tretjina (32,9 %). Slika 29: Mikrolokacije divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 83 Slika 30: Mikrolokacije divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 84 Slika 31: Aktivnost divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 85 Slika 32: Aktivnost divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 86 82 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 83 GEORITEM 1 ih va RSa !( v metr ! t (123 + 5) !( ( 4000 !( !( , vr vr{ine (119 + 13) !( !( !( !( !( !( !( !(!( i{~e !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( or ugo (159 + 5) !( !( vne po !( !( ja , 2007 !( !( !( !( !( !( !( !( prodi{~e (16 + 3) pod mostom (6 + 0) dv dr !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( 3000 !( !( !( !( !( !( !( !( !( ehani (IAP[) !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !(!(!( ! !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( eter P !(!( !(!((! !( !( !( !(!( !( !( ! !( !( !( ( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( 5000, 2005, © Geodetska upr !(!( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( 2000 !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( vanega obmo~ja !( !( !( !( !( !( !( !( emlji{~e (32 + 0) Mateja Breg in P !( !( !( !( !( ! !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( oto posnetki 1 : !( !( !( !( !( !( !( Mateja Breg in Ale{ Smrekar vjem (190 + 17) ! uga (63 + 0) tof ( vida: vju (422 + 51) !( !(!( !( !( !( !( !( !( ( ! !( !( 1000 !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( mozna jama (126 + 7) !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( rmo emlje !( o polje meja preu~e rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU !( !( !( !( !( !( !( ra !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( ( g med dre v g pot (187 + 3) mokrotno z suha str !( !( !( !(!(!( !( !(! : Digitalni or !( !( !( torja vsebine: torja z !( !( !( !( !( !( !( !( v v !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( A A Vir © Geog 0 ! !( !( !( !( !( !( !( !(!(!(!(!( !( !( !( !( ljansk !( !( !(!( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !(!( ! !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !(!( Ljub !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !((!!( !( !( !( (!( !( !( !( !( !( !( !((! !( !( !(!( !( (!(! !( !(! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( ! !( !(!( ( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!(! !(!( !( !(!( !!(( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( ! !(!( ( !( !( !(! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !(!(!( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !((!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !(!!( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( I{ki vr{aj !(!( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 83 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 84 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar !(!( !(!( !( !( !( !( !( t (5) uga (1) , vr va RS !( a !( i{~eor ugo (3) !( !( suha str prodi{~e (2) dv dr !( !( !( !( , 2007 ehani (IAP[) !( !( eter P 5000, 2005, © Geodetska upr !( !( vanega obmo~ja emlji{~e (3) !( Mateja Breg in P vjem (9) oto posnetki 1 : !( vju (8) Mateja Breg in Ale{ Smrekar vida: tof mozna jama (1) rmo ra meja preu~e !( !( emlje g med dre v g pot (5) mokrotno z rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU torja vsebine: torja z : Digitalni or v v !( !( !( !( !( A A Vir © Geog !( !(!(!( !( !( !( !( 84 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 85 GEORITEM 1 ih va RSa v metr 4000 !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( , 2007 !(!( !( !( !( 3000 !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( ehani (IAP[) !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( eter P !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !(!(!( ! !( !( ( aslo (263 + 18) 5000, 2005, © Geodetska upr !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!((! !( !( !( !(!( !( !( ! 2000 !( !( !( ( aslo (135 + 8) !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( ! aslo (61 + 8) (!( !( !( !( !(!( !(!( !( vanega obmo~ja !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( , zar , delno zar , nezar !( !( Mateja Breg in P !( !( !( !( oto posnetki 1 : !( Mateja Breg in Ale{ Smrekar tof ! 1000 vida: ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( meja prou~e emlje !( polno aktivno (523 + 31) delno aktivno (461 + 39) neaktivno neaktivno neaktivno rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU !( !(!( !( !( !( !( !( !( ( ! !( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( torja z : Digitalni or !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( vtorja vsebine: v !( !( !( !( !( !( !( 0 A A Vir © Geog !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( ( !( !( !( !(!(!( !( !(! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( o polje !( !( !(!( ! !( !( !( !( !( !( !( !(!(!(!(!( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !! ! !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ljansk !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( Ljub !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !((!!( !( !( !( (!( !( !( !( !( !( !( !((! !( !( !(!( !( (!(! !( !(! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( ! !( !(!( ( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!(! !(!( !( !(!( !!(( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( ! !(!( ( !( !( !(! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !(!(!( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !((!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !(!!( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( I{ki vr{aj !( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 85 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 86 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar !(!( !(!( va RSa !( !( !( !( !( !( !( , 2007 !( !( ih ehani (IAP[) v metr 5000 eter P 5000, 2003 in 2005, © Geodetska upr aslo (9) 4000 !( !( aslo (4) vanega obmo~ja aslo (1) 3000 Mateja Breg in P , zar , delno zar , nezar oto posnetki 1 : Mateja Breg in Ale{ Smrekar tof !( !( 2000 vida: !( meja preu~e emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU !( polno aktivno (11) delno aktivno (12) neaktivno neaktivno neaktivno 1000 torja z : Digitalni or vtorja vsebine: v !( !( !( !( !( 0 A A Vir © Geog !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( 86 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 87 GEORITEM 1 5.5 Ovire in table Pojavljanje divjih odlagali{~ odpadkov je tèko prepre~evati. Sodobno stanje je è alarmantno. Ker sredstev za takoj{njo sanacijo è obstoje~ih odlagali{~ ni dovolj, bi njihovo nadaljnje {irjenje lahko prepre~ili morda è s postavljanjem opozorilnih tabel ali ograj neposredno ob odlagali{~ih. Za vsaj delno prepre~evanje nadaljnjega odlaganja odpadkov se v prvi fazi navadno izvajajo naslednji sanacijski ukrepi: • postavljanje fizi~nih ovir na dovoznih poteh; • postavljanje obvestilnih in opozorilnih tabel; • okrepljen nadzor in{pekcijskih slùb in policije. Skoraj vsa divja odlagali{~a odpadkov na obravnavanih obmo~jih so neurejena. Kljub temu smo zaznali nekatere posege, s katerimi se èli prepre~iti nadaljnje nenadzorovano odlaganje odpadkov. Mednje spadajo ograjevanje, vzpostavljanje ovir in postavljanje opozorilnih tabel. Opozorila so predvsem na obmo~jih dostopa, vendar so neu~inkovita, saj so postavljena le na posameznih dovozih. Pred zaporami nastajajo novi kupi odpadkov. Na vseh obravnavanih obmo~jih je natanko 10 % odlagali{~, ki so ograjena ali imajo opozorilno tablo s prepovedjo odlaganja oziroma podobnim opozorilom. Glavnina jih je na Ljubljanskem polju, saj sta na I{kem vr{a-ju tak{ni le dve odlagali{~i, na obmo~jih lokalnih vodnih virov pa celo eno samo. 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 neurejeno ograjeno obvestilna tabla drugo povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 33: Urejenost divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 87 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 88 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar PRIMO@ GA[PERI^ Slika 34: Prek dovozne poti odloène gume niso le nezaèlen odpadek, ampak tudi ovira, ki prepre~uje nadaljnji dovoz odpadnega materiala. K ozave{~anju onesnaèvalcev in posledi~no bolj urejenemu videzu okolja bi lahko pripomogla le trajnej{a sanacija z rednim ~i{~enjem, pove~anim nadzorom in ustrezno kaznovalno politiko. Stro{ki za ob~asno sanacijo ve~jih odlagali{~ so dolgoro~no ve~ji od rednega odvoza materiala z manj{ih odlagali{~, vendar le, ko je sistem vzpostavljen (Berden Zrimec s sodelavci 2004). Nikakor ne bi smeli dopustiti, da na è saniranih lokacijah prihaja do vnovi~nega odlaganja odpadkov. Na celotnem preu~enem obmo~ju smo odkrili 57 ovir, prav vse na Ljubljanskem polju. Osredoto~ene so vzdolòbeh bregov Save, najve~ pa jih je dolvodno od Broda na desnem bregu Save in dolvodno od ^rnu~ na levem bregu reke. Po 22 oziroma 23 ovir je postavljenih na makadamskih in kolovoznih poteh, osem pa jih je na asfaltnih. Tri ovire imajo obvoz za vozila, pet jih je mogo~e obiti pe{, sedem pa je dovolj u~inkovitih, da mimo njih ni mogo~e nadaljevati poti proti bolj oddaljenim odlagali{~em odpadkov. Nekatere ovire zapirajo dostop kar po dveh poteh, saj so postavljene v neposredni bliìni kriì{~. Najbolj pogosti vrsti ovir sta zapornica in zemeljski nasip; vsaka se pojavi enajst-krat. Pogosto je ovira tudi manj{i ali ve~ji kup nasutih odpadkov na makadamski cesti. Najve~krat gre za gradbeni material, avtomobilske gume ali kup kamenja. V gozdu so zlasti na Jar{kem produ pogosta ovira podrta drevesa. V treh primerih so izkopani 88 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 89 GEORITEM 1 N Slika 35: Porjavela tabla na eni strani A pri~a o razmeroma dolgotrajni skrbi za okolje, na drugi pa o brezbrìnosti pri- PRIMO@ PIP stojnih slùb za njihovo funkcionalnost. jarki, vendar so popisovalci ugotovili, da je tak{no oviro mogo~e zasuti z odpadnim materialom in ne~edno odlaganje odpadnega materiala nadaljevati. Na dveh mestih so na poti postavljene tudi betonske piramide, ki so jih sem prepeljali po kon~ani osamosvojitveni vojni. Najbolj u~inkovite so ovire, ki povsem onemogo~ajo obvoz; obi~ajno so v gozdu. Dimenzije ovir so razli~ne. Najmanj{e so dolge, {iroke in visoke le po meter, najve~je pa so dolge tudi do 20 m, {iroke do 15 m in visoke do 4 m. 11 30 11 2 3 zapornica jarek nasip drugo betonska piramida Slika 36: [tevilo ovir glede na njihovo vrsto. 89 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 90 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Slika 37: Vrste ovir na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 91 Postavljanje ovir ob premajhni ozave{~enosti {tevilnih potencialnih onesnaèvalcev seveda ne zado{~a. Izobraèvalno naj bi delovalo zlasti informiranje, ki naj ljudi opominja na prepoved odlaganja odpadkov. Nadzor in{pekcije in policije bi bilo treba poostriti in tiste, ki opozorilnih sporo~il ne spo{tujejo ali zaobidejo postavljene ovire, kaznovati. Postavljanje zapornic na dovoznih poteh naj bi bilo zadnje opozorilo lokalne skupnosti, da na dolo~enem obmo~ju velja enak reìm kot drugod, to je, da se odpadki nikakor ne smejo ve~ odlagati. Na preu~evanem obmo~ju smo registrirali 58 opozorilnih tabel. 47 jih je na Ljubljanskem polju, 11 pa na I{kem vr{aju. Nekatere med njimi so postavljene precej pred divjimi odlagali{~i odpadkov. Skoraj vse (91,4 %) so ob poteh in so praviloma dobro vidne (65,5 %). 5.6 Gramoznice Najbolj vabljive za kopi~enje velikih koli~in odpadkov so gramoznice, {e zlasti, ~e se jih po kon~anem izkori{~anju ni saniralo ustrezno ali sploh niso sanirane. Velika ve~ina jih je na Ljubljanskem polju, kar {e zlasti velja, ~e jih ovrednotimo po koli~ini odloènega materiala. Na obmo~ju lokalnih vodnih virov je le ena ve~ja gramoznica z okrog 6000 m3 odpadki. Prodi{~a jùno od ^rnu~ in Jeìce so prepre- èna z gramoznicami, {e zlasti na levem bregu Save. Ve~je zgostitve so tudi ob desnem bregu reke vzhodno od Roj in ob njenem levem bregu zahodno od Spodnjih Gameljn. Gramoznice so izrazit tujek v prostoru. Njihova povr{ina je med 25 in 65.000 m2, prostornina pa od 50 do 130.000 m3. Globoke so do 6 m, izjemoma celo ve~ kot 10 m. Skupno smo evidentirali 100 gramoznic, od tega 87 na Ljubljanskem polju, 12 na I{kem vr{aju in 1 na obmo~ju lokalnih vodnih virov. Zaskrbljujo~e je, da je praznih samo 18 gramoznic, 15 na Ljubljanskem polju in 3 na I{kem vr{aju. Sveè izkopa-nih je 18 gramoznic (15 na Ljubljanskem polju), ki pa so è delno ali povsem zapolnjene z odpadki. V vseh gramoznicah je na 134 divjih odlagali{~ih odloènih kar 61,0 % od vseh popisanih odpadkov. Njihova prostornina zna{a 134.285 m3, povr{ina pa 57.077 m2 (44,6 % od povr{ine vseh popisanih odlagali{~). Slika 38: Vrste gramoznic na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 92 90 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 91 GEORITEM 1 ih va RSa v metr 4000 , 2006 3000 ehani (IAP[) #* #* #* eter P 5000, 2005, © Geodetska upr #* #* 2000 #* #* #* nega obmo~ja #* amida (2 + 0) va #* #* #* #* #* Mateja Breg in P nica (11 + 0) oto posnetki 1 : Mateja Breg in Ale{ Smrekar #* #* 1000 vida: tof ugo (30 + 0) #* #* zapor nasip (11 + 0) jarek (3 + 0) betonska pir dr meja preu~e #* emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU #* #* torja vsebine: torja z : Digitalni or #* #* o polje #* #* #* #* v v #* #* 0 A A Vir © Geog #* #* #* #* ljansk Ljub #* #* #* #* #* #* #* #* #* #* #* #*#*#* #* #* #* #* #* #* #* I{ki vr{aj 91 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 92 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar ih va RS asla v metr a vr{ja 4000 asla vr{ja asla asla %, %, vnijo po asla %, %, vni po a a asla , 2007 %, %2 3000 %, %, %, %, %, %, %, %2 %, ehani (IAP[) %, %,2 %, %, %2 eter P azna in delno por azna in nepor azna in por 5000, 2005, © Geodetska upr %, azna %, 2 %, %, %, 2000 %,%, %2 %,%, %, vanega obmo~ja opana in zasuta do r opana in zasuta nad r opana, delno zasuta in nepor opana, delno zasuta in delno por opana, delno zasuta in por opana, pr opana, pr opana, pr %, Mateja Breg in P opana in delno zasuta opana in pr opana in zapolnjena z odpadki oto posnetki 1 : Mateja Breg in Ale{ Smrekar 1000 vida: tof %, %, %2 meja preu~e eè izk eè izk eè izk emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU %2 ,% , % ,2 % %, %, sv sv sv è dologo izk è dologo izk è dologo izk è dologo izk è dologo izk è dologo izk è dologo izk è dologo izk ni podatka torja vsebine: torja z : Digitalni or %, %, %, %, %, v v %, %2 %, %, %, %, %, %, %2 %2 %2 %, o polje 0 A A Vir © Geog %, ljansk %2 %,2 %2 Ljub %2%, %, %, %, %, %,%2 %2 %, %,%, %,%, %, %, %, %, %, I{ki vr{aj %2 %, %, %, 2%, 92 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 93 GEORITEM 1 6 Premikanje struge Save in gramoznice na Jar{kem produ Najbolj kri~e~ primer ~lovekovih posegov v preoblikovanje toka reke Save, izkopavanja gramoznic, odvaànja proda in kopi~enja odpadkov na divjih odlagali{~ih, kar je povsem spremenilo naravno podobo pokrajine, je na Jar{kem produ. Torej tam, kjer je zelo pomembno ~rpali{~e za oskrbo Ljubljane s pitno vodo, ki bo v prihodnje verjetno {e pomembnej{e. Reka Sava te~e ob severnem robu Ljubljanskega polja, kar je posledica tekton-ske zgradbe. Ves ~as te~e po erozijsko slabo odpornih prodnih nanosih, njihova debelina na obmo~ju Jar{kega proda zna{a ve~ kot 70 m. Vanje vrezuje strugo in odneseno gradivo odlaga na drugih uravnanih mestih. Menjavanje erozije in akumulacije je povezano z dolgoro~nimi podnebnimi spremembami oziroma menjavanjem hlad-nej{ih in toplej{ih obdobij, geolo{ko podlago, to je z menjavanjem ìvoskalne osnove in prodnih nanosov, majhnim strmcem in posledi~nim meandriranjem, pa tudi z re~- nim reìmom oziroma s kolebanji vodnega pretoka prek leta. Za preoblikovanje oziroma prestavljanje re~ne struge so najpomembnej{e visoke vode, ki lahko v krat-kem ~asu povzro~ijo precej{nje spremembe. Ob katastrofalnih visokih vodah v preteklosti se je re~na struga lahko prestavila tudi za 100 m. Takrat je Sava nosila velike koli~ine proda in ga odlagala tam, kjer se je zaradi razli~nih vzrokov njena transportna mo~ zmanj{ala. Obi~ajno je bilo to ob meandrih in na mestih, kjer se je reka cepila v rokave. Zaradi odlaganja proda se je del vode razlil, kar je njeno transportno mo~ dodatno oslabilo. Razlita voda si je poi-skala novo smer ali pa se je stekla v staro, opu{~eno strugo. Tu je za~ela znova vrezovati in oblikovati strugo. V~asih so bili erozijski in akumulacijski procesi so~asni; prvi v novi in slednji v stari strugi. Prestavljanje struge ni bilo enako po vsej dolìni toka; najobsènej{e je bilo ob Gameljskem in Toma~evskem zavoju. Povr{ina celotnega obmo~ja prestavljanja savske struge na Ljubljanskem polju je zna{ala okrog 430 ha. To prodno ravnico so ljudje poimenovali Prod, pri Toma~evem tudi Pesek, pri Obrijah pa Roje. Sava je tudi v geolo{ki zgodovini spreminjala svoj tok, o ~emer pri~ajo terase, ki se vrstijo vzdol` njenega toka. O spreminjanju savske struge pri~ajo nekatera ledinska imena in zemlji{koposestne razmere iz ~asa, preden se je mesto raz{irilo do dana{njega obsega. Mala vas, Stoìce, Toma~evo in Jar{e stojijo na desnem bregu Save, njihova zemlji{ka posest pa sega prek reke na njen levi breg, priblìno do spodnjega toka ^rnu{~ice, na kar kaèjo tudi ledinska imena iz katastrskih na~rtov, kot so Malava{ki prod, Stoènski prod, Toma~evski prod in Jar{ki prod. Sprva sklenjeno posest je reka s prestavitvijo toka prerezala. Posestna meja zgoraj omenjenih in nekdanjih podeèlskih naselij na nasprotnem bregu reke, Broda, Nadgorice in ^rnu~, poteka ob pregibu v smeri spodnjega toka ^rnu{~ice in Stokal{kega potoka. Zagotovo lahko trdimo, da je meja katastrske ob~ine tekla vzdol` toka Save. 93 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 94 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar PRIMO@ GA[PERI^ Slika 39: Med naplavinami na obrèju Save se skrivajo tudi tak{ni »lepotci«. Z vidika ~loveka je Sava s prestavljanjem re~ne struge povzro~ala {kodo, saj je poplavljala, trgala bregove in onemogo~ala prehode prek reke. ^lovek je è pred sto-letji posku{al ukrotiti njeno razdiralno mo~, in sicer z nasipi, pragovi, utrjevanjem bregov in podobnim. Velikopoteznej{e posege v tok reke je omogo~il {ele tehni~ni razvoj. Prvi regulacijski posegi na Savi so bili izvedeni è sredi 19. stoletja, obsènej- {i pa ob koncu istega stoletja. Leta 1895 so za~eli z deli v Tacnu in jih leta 1908 zaklju~ili. Z njimi so re~no strugo izravnali, jo premaknili proti jugu in pove~ali strmec (Radinja 1951). Zve~anje strmca je povzro~ilo mo~nej{o erozijo, uni~evanje talnih pragov in s tem poglabljanje struge, pri ~emer se je znièvala tudi raven podtalnice. Do leta 1912 je Sava v povpre~ju poglobila strugo è za 3 m in zaradi tega se je bistveno zniàla raven podtalnice v Kle~ah (Radinja 1951). Drag in zahteven projekt je zahteval redno vzdrèvanje, ki pa je s propadom Avstro-Ogrske zamrlo. Z menjavanjem bo~ne in globinske erozije je reka na ve~ mestih raz{irila strugo in prebila nasipe. Ob visoki vodi je iz regulirane struge za~elo iztekati ~edalje ve~ vode. Re~ni tok se je znova za~el cepiti, pojavila se je bo~na erozija in spet se je za~elo odlaganje gradiva. Sava je z nasipavanjem znova dvigovala svojo strugo, z bo~no erozijo pa je uni~evala preostale nasipe. Leta 1935 so bile razmere skoraj take kot pred regulacijo. Pove~al se je strmec in reka je uni~ila ve~ino ~lovekovega dela (Radinja 1951). 94 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 95 GEORITEM 1 Med svetovnima vojnama se kljub izvedenim tehni~nim meritvam in veliko-poteznim regulacijskim na~rtom regulacije niso lotili, ampak so le sanirali najbolj kriti~na mesta, tako da so utrdili strugo ob mostovih in pri najbolj ogroènih naseljih. Tako se je savski re~ni tok na odseku pod ^rnu~ami okrog leta 1950 {e vedno (oziroma ponovno) razcepljal. Ohranjene so bile {iroke prodne nasipine, obstaja-li so tudi posamezni mrtvi rokavi. Po tem letu so znova za~eli z regulacijskimi deli, s katerimi so uravnavali re~ni tok in zmanj{ali prodonosnost (Plut, Bre~ko Grubar 2002). Tok reke je povezan tudi z njeno rabo v gospodarske namene. Do leta 1950 so bili na njej le preprosti, majhni jezovi, s katerimi so preusmerjali vodo v mlin{~ice za potrebe mlinarstva in àgarstva. Za pridobivanje elektri~ne energije je bil zgrajen le en jez in sicer v Tacnu leta 1928. Ve~ji pomen za pridobivanje elektri~ne energije je Sava dobila z izgradnjo ve~jih jezov in hidroelektrarn v petdesetih letih prej{njega stoletja. S tem se je ponovil proces z za~etka 20. stoletja, torej intenzivno odna{anje proda, {e zlasti po izgradnji jezu za hidroelektrarno v Medvodah leta 1954. Da bi zmanj- {ali transportno mo~ reke in s tem poglabljanje struge ter znièvanje gladine podtalnice, so sredi osemdesetih let 20. stoletja ponovno za~eli postavljati pragove (Bricelj 1991). Regulacije re~nega toka so pokazale, da je reka ìva tvorba, ki spreminja svojo lego, obliko, strmec, vodnatost … Njena aktivnost je tesno povezana z nekaterimi ~lo-vekovimi dejavnostmi v njeni bliìni. Posledica po~asnega re~nega toka so meandri, re~ni otoki, suhe struge in podobne geomorfolo{ke oblike, posledice akumulacije pa debela plast proda, ki je v drugi polovici 20. stoletja pomenila bogat vir gradbenega materiala. Najbolj vabljiv dejavnik kopi~enja velikih koli~in odpadkov so gramoznice, {e zlasti, ~e se jih po kon~ani eksploataciji ne sanira. Prodi{~a na Jar{kem produ so zahodno in vzhodno od mestne vpadnice ([tajerska cesta) na gosto prepreèna z gramoznicami. Popisovalci so ji odkrili kar 22. Njihova povr{ina se giblje med 25 in 65.000 m2, njihova prostornina zna{a od 50 do 130.000 m3, njihova globina do 6 m, v enem primeru celo ve~ kot 10 m. Povpre~na gramoznica meri 8550 m2 in ima prostornino 22.042 m3. Po natan~nem pregledu razpolòljivih letalskih posnetkov smo dolo~ili obdobje med letoma 1959 in 2003, znotraj katerega smo spremljali razvoj gramoznic. Gramoznice so se v ve~jem obsegu pojavile leta 1959. Na starej{ih posnetkih ve~jih gramoznic nismo opazili, zaznali smo le proces intenzivnega zara{~anja prodi{~. Slika 40: Spreminjanje re~nega toka Save. P str. 96 Slika 41: Dinamika spreminjanja povr{in gramoznic na Jar{kem produ. P str. 97 95 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 96 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar olice ih e ok tu v metr 2000 ljansk ridl va RS em na~r a . F oda) vidu ljub olice iz leta 1946 o~a v emlje e ok 1500 . Kladnik, J em katastrsk , D , 2007 em z ljansk ija – tek o izmerjen leta 1936, rafsk Urbanc tu ljub an od 1895 do 1908, tu 1:25.000 iz leta 1951 rafsk 1000 ranciscejsk 5000, 2005, © Geodetska upr Breg, M. po F po Hidrog , regulir , topog em na~r , M. ve ve ve ve rafi~nem na~r rafsk Mateja Breg 500 Smrekar oto posnetki 1 : opog A. vida: tof re~ni tok Sa iz let 1825 in 1826 (kategor re~ni tok Sa iz leta 1888 re~ni tok Sa po Hidrog re~ni tok Sa po T emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU ica z : Digitalni or vtorji vsebine: vtor 0 A A Vir © Geog 96 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 97 GEORITEM 1 ih leto 1970 (9) leto 1964 (15) leto1959 (9) v metr 1000 ridl va RSa . F . Kladnik, J 750 , D , 2007 Urbanc leto 1985 (5) leto 1979 (5) leto 1975 (10) eno obmo~je 5000, 2005, © Geodetska upr 500 Breg, M. rstv , M. vanega obmo~ja va odo Mateja Breg Smrekar oto posnetki 1 : 250 A. vida: tof emlje meja preu~e najòje v leto 2004 (20) leto 1995 (4) leto 1989 (4) rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU ica z : Digitalni or vtorji vsebine: vtor 0 A A Vir © Geog 97 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 98 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Obdobja ìvljenjskega cikla gramoznic so zelo razli~na. Nekatere so opazne samo na enem letalskem posnetku, kar pomeni, da se je celoten morfolo{ki cikel, od izkopa do zasutja in zara{~anja dogodil v le petih letih. Gramoznico so dolo~eno obdobje izkopavali, potem pa je sledil proces sanacije. Sanacija je lahko naravna ali antropogena. Po naravni poti se gramoznica samo zaraste. Njihove strme robove postopoma preraste grmovje in drevje. Tovrstne gramoznice so dobro prepoznavne in lahko dolo- ~imo njihov obseg. Antropogeno sanirane gramoznice so obi~ajno zasuli in zasadili z drevjem ali pa se je rastlinstvo delno naravno obnovilo. Prst in rastlinstvo sta pre-krila dno in pobo~ja, kjer so odlagali tudi odpadke. Zaradi prekritosti je njihovo koli~ino nemogo~e natan~no dolo~iti. Glede na obdobje sanacije je mogo~e sklepa-ti o starosti odloènega materiala, pri ~emer razlikujemo stara in nova bremena. Z letom 1959 so se pojavile prve manj{e gramoznice jugozahodno od dana{nje vodarne Jar{ki prod. To obmo~je gramoznic je bilo aktivno do nedavnega in zato predstavlja zelo kriti~no cono za odlaganje odpadkov v neposredni bliìni vodnih zajetij. Do leta 1975 so prod izkopavali v {tevilnih manj{ih gramoznicah s povpre~no povr{ino 5000 m2. Po letu 1975 je nastalo obsèno eksploatacijsko obmo~je na povr{ini kar 75.000 m2. Gramoznica je bila aktivna do leta 1985, ko se je za~ela zara{~ati s travo. Konec leta 2004 so popisovalci na tem obmo~ju registrirali do 5000 m2 velika odlagali{~a odpadkov, ki pomenijo hudo okoljsko breme. Gramoznico so za~eli zasipavati v osemdesetih letih 20. stoletja, pozneje pa so njen osrednji del zasadili z drevjem. Znotraj gramoznice se je ohranil sistem makadamskih poti, po katerih se je v obdobju izkopavanja odvaàlo velike koli~ine gramoza, potem pa so po njih dovaàli odpadke. Leta 1995 sta bili na o tem velikem obmo~ju pridobivanja proda le {e dve manj{i gramoznici, leta 2004 pa samo {e ena in {e ta neaktivna. Na celotnem opisanem eks-ploatacijskem obmo~ju so odloèni razli~ni odpadki z neznano sestavo. ^e so morebiti vmes nevarni odpadki, obstaja velika nevarnost izpiranja izcednih voda neposredno v vodni vir. Na povr{ju prevladujejo gradbeni odpadki, ki za podtalnico niso pretirano nevarni, vendar pa je sestava odloènega materiala heterogena in zato ob dolo~anju vplivov na podtalnico potencialno problemati~na. Leta 1964 so se pojavile velike gramoznice na doto~ni strani vodarne Jar{ki prod. Ena je bila v njeni neposredni bliìni (le 300 m vstran), {e {tiri velike gramoznice pa so nastale zahodno od zdaj{nje [tajerske ceste. V za~etku sedemdesetih let 20. stoletja so se è zara{~ale, njihova povr{ina pa se je za~ela zmanj{evati. Zahodno od [tajerske ceste so razpr{ene {e druge, majhne gramoznice. Izkopavanje proda je bilo intenzivno od {estdesetih do osemdesetih let prej{njega stoletja. Na obmo~ju ~rnu{kega vrti~karskega naselja je sveè izkopana manj{a gramoznica, ki je povsem zasuta z odpadki. Sveè izkopani in delno zasuti s odpadki sta tudi dve majhni gramoznici jùno do zaselka Broda. Glavnina gramoznic je è dolgo izkopana, vendar je razli~no zapolnjena z odpadki in razli~no zarasla z rastlinskim pokrovom. Tako so na primer {tiri gramoznice ostale povsem prazne in so è dobro 98 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 99 GEORITEM 1 [EKVA MIHA P Slika 42: Opu{~ene ali delno aktivne gramoznice so izjemno vabljive za nedovoljeno kopi~enje odpadnega materiala. C Slika 43: Nevarni odpadki so {e zlasti OMA problemati~ni v opu{~enih gramoznicah A@ K BL s tanj{o krovno plastjo. 99 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 100 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 opana opana dolgoazna asla opana,zasuta asla opana,zasuta asla opana,zasuta asla izk zasuta izk zasuta è pr e zar izk izk izk zar odpadki e in odpadki por è z è z in nepor in sv delno sv delnoin delno delno in opana, dolgo dolgo delno dolgo izk è è in è povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 44: Povr{ina in prostornina gramoznic glede na njihovo stanje (Popis … 2004). porasle. Obsegajo kar ~etrtino (25,5 %) od celotne povr{ine in {estino (16,2 %) od skupne prostornine gramoznic. Dve manj{i gramoznici sta delno zasuti in neporasli, {tiri so delno zasute in delno porasle (vse so vzhodno od mestne vpadnice), devet pa je delno zasutih in zaraslih (sedem med njimi jih je vzhodno od vpadnice). V povr{inskem in prostorninskem deleù med obema zadnje navedenima kategorijama ni bistvenih razlik. Na zemlji{~ih zasebnega sektorja je le 10,2 % od skupne povr{ine oziroma 12,5 % od skupne prostornine gramoznic. Med pravnimi osebami je lastni{ko izpostavljeno podjetje Agroemona d. o. o. iz Domàl. Pet gramoznic z 8,1 % od skupne povr{ine in 10,7 % od skupne prostornine gramoznic je na vodovarstvenem obmo~ju I, skoraj vsa preostala ve~ina pa je, z izjemo ene majhne gramoznice, na vodovarstvenem obmo~ju IIA. Eden od klju~nih dejavnikov nastanka gramoznic je njihova dostopnost. Do {tirih vodi asfaltna pot, do sedmih makadamska in do nadaljnjih osmih kolovozna pot. ^eprav so na nekaterih dostopnih poteh postavljene ovire, jih je praviloma mogo- ~e obiti in tako do gramoznic neovirano pripeljati odpadno gradivo. Le do ene majhne gramoznice je mogo~e priti le po stezi. Slika 45: Vrste gramoznic na Jar{kem produ. P 100 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 101 GEORITEM 1 %,%, %, %, %2 %, %, %, %, %2 , %,%, asla . asla va RSa asla azna in zar eno obmo~je Mateja Breg; rstv 5000, 2005, © Geodetska upr va vida: opana, delno zasuta in delno por opana, delno zasuta in nepor opana, pr odo emlje %, ica z vtor oto posnetki 1 : è dolgo izk è dolgo izk è dolgo izk najòje v A ih tof %, %, v metr ridl; %, %, %, 1000 %, . F %, : Digitalni or Vir asla . Kladnik, J , D 750 , 2007; %, %2 Urbanc %, %, 500 Breg, M. , M. nega obmo~ja opana, delno zasuta in por va opana in zapolnjena z odpadki opana in delno zasuta Smrekar 250 A. eè izk eè izk rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU sv sv è dolgo izk meja preu~e vtorji vsebine: %2 %2 %, 0 A © Geog 101 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 102 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 500.000 450.000 400.000 350.000 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 VV0 I VVO IIA VVO IIB povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 46: Povr{ina in prostornina gramoznic glede na vodovarstveno obmo~je (Popis … 2004). 200.000 160.000 120.000 80.000 40.000 0 na e pot e e opa vozna vozna ovir asfalt oviro na ovir oviro ovir oviro ovire ez ez ez kolo kolo br ni dost pot z asfalt br br makadamska pot z makadamska pot z eza pot pot brez st povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 47: Povr{ina in prostornina gramoznic glede na dostopnost (Popis … 2004). 102 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 103 GEORITEM 1 7 Prednostna sanacija divjih odlagali{~ odpadkov Nujno je treba sanirati vsa divja odlagali{~a odpadkov, vendar je zaradi velike koli- ~ine odpadkov nerealno pri~akovati, da bi to lahko naredili naenkrat. Zato smo se odlo~ili za pripravo priporo~enega vrstnega reda, izdelanega na podlagi vrednotenja {tirih vsebinskih sklopov z razli~no teò, kar smo dosegli s ponderiranjem: ranljivost obmo~ja, stopnja obremenjevanja, estetski vidik obremenjevanja in terenska presoja mòne sanacije odlagali{~. Zaradi velike teè, ki jo ima sklop ranljivost obmo~ja, saj nanj odpade kar polovica vseh mònih to~k, ni presenetljivo, da je na ve~ini obravnavanih obmo~ij skoraj polovica (48,1 %) od vseh 77 divjih odlagali{~, ki jih uvr{~amo v prvi razred in dosegajo od 71 do 93 to~k (od teoreti~no mònih 100) v bliìnah vodarn. Nadpovpre~no veliko tovrstnih odlagali{~ je v okolici vodarne Jar{ki prod. Nekatera odlagali{~a so sicer è dolvodno od vodarn, vendar zaradi izdatnega ~rpanja pitne vode nastajajo depresijski lijaki, tako da so dejansko {e vedno v njihovih prispevnih obmo~jih. Precej divjih odlagali{~ odpadkov na Ljubljanskem polju je v nekdanjih gramoznicah, torej tam, kjer je odkrita krovna plast in sta odstranjena prod ter pesek, tako da je ponekod do gladine podtalnice le {e majhna razdalja. Na I{kem vr{aju so divja odlagali{~a v prvem razredu neposredno ob reki I{ki, kar olaj{uje pronicanje nevarnih snovi v podtalnico. V prvi razred z nujni potrebno sanacijo uvr{~amo tudi kar osem divjih odlagali{~ih na obmo~jih lokalnih vodnih virov. 260 divjih odlagali{~ odpadkov, kar je 16,4 % vseh, dosega od 61 do 70 to~k in jih uvr{~amo v drugi razred. Na Ljubljanskem polju so zgo{~ena zlasti na {tirih obmo~- jih. Prav tako kot odlagali{~ v 1. razredu jih je najve~ na Jar{kem produ. Ve~inoma so tam, kjer je bilo v zadnjem desetletju intenzivno odkopavanje proda in peska, ob 189 77 260 521 537 1. razred: 71 do 93 to~k 2. razred: 61 do 70 to~k 3. razred: 51 do 60 to~k 4. razred: 41 do 50 to~k 5. razred: 26 do 40 to~k Slika 48: Divja odlagali{~a odpadkov glede na razred predlagane sanacije. 103 Georitem 1-07.qxd 24.7.2007 8:43 Page 104 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 samo izravnava delen popoln izravnava materiala in odvoz odvoz materiala zatravljenje materiala materiala povr{ina (m2) prostornina (m ) 3 Slika 49: Priporo~ljivi posegi pri sanaciji divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. skoraj hkratnem zasipavanju z odpadki. Ve~ina jih je torej v nekdanjih gramoznicah. Ve~je zgostitve so {e na desnem bregu Save med Jar{ami in Sneberjami, severno od Kle~ in jugozahodno od Hrastij. Na I{kem vr{aju so razme{~ena vzdolÌ{ke gorvodno in dolvodno od vodarne. V 2. razred so razvr{~ena tudi divja odlagali{~a odpadkov ob petih lokalnih vodnih virih. Slika 50: Prednostna sanacija divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 105 Slika 51: Prednostna sanacija divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 106 Slika 52: Priporo~ljivi posegi pri sanaciji divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 107 Slika 53: Prednostna sanacija divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P str. 108 104 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 105 GEORITEM 1 ih va RSa v metr 4000 !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !(( !( !( !( !( !( !( , 2007 !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( (! 3000 !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ehani (IAP[) !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( eter P !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( 5000, 2005, © Geodetska upr !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(! !( !( !( !( 2000 !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( ! !( ( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( vanega obmo~ja !( !( !( !( !( !( !( !( !( Mateja Breg in P oto posnetki 1 : !( !( !( !( !( !( Mateja Breg in Ale{ Smrekar !( !( !( !( !( tof !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 1000 !( !( !( !( !( !( vida: !( !( !(!( !( !( !( !( azred – 71 do 100 to~k (69) azred – 61 do 70 to~k (252) azred – 51 do 60 to~k (529) azred – 41 do 50 to~k (511) azred – do 40 to~k (186) !( !( !( !( !( !( !( !!(( !((! !( !( !( r r r r r !( !( !( !(!( !( !( !( !(!( !( !( !(!( !( 1. 2. 3. 4. 5. meja preu~e emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU !( !( !( !( !( !( !((! (! (!!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( o polje : Digitalni or !( torja vsebine: torji z !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! ( !( ( v v 0 A A Vir © Geog !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!(!( !(!( !( ljansk !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !( ( !(!( !(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( Ljub !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !!(( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!(!(!(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( ( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( ! !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !!(( !( !( !( !( !( ( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( I{ki vr{aj !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 105 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 106 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar !(!( !(!( va RSa !( !( !( !( !( !( !( !( , 2007 !( ih v metr ehani (IAP[) 5000 eter P 5000, 2003 in 2005, © Geodetska upr 4000 !( !( vanega obmo~ja 3000 Mateja Breg in P oto posnetki 1 : Mateja Breg in Ale{ Smrekar !( !( 2000 tof vida: azred – 71 do 100 to~k (8) azred – 61 do 70 to~k (8) azred – 51 do 60 to~k (8) azred – 41 do 50 to~k (10) azred – do 40 to~k (4) r r r r r !( 1. 2. 3. 4. 5. meja preu~e emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU !( 1000 torja vsebine: torji z : Digitalni or !( !( !( !( !( v v 0 A A Vir © Geog !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( 106 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 107 GEORITEM 1 ih va RSa v metr 4000 !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( , 2007 !( !( !(!( 3000 !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( ljenje (109 + 4) ehani (IAP[) !( !( !( !( v !( !( !( !( !( !( !( !( a !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( eter P !( !( !( !( iala (133 + 31) !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 5000, 2005, © Geodetska upr !(!( !( !(!(!( ! !( !( ( !( !( iala (582 + 19) !( !( !( !( !( iala (619 + 50) 2000 !(!( !(!((! !( !( !( !(!( !( !( ! !( !( !( ( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( iala in zatr mater !( !(!( !( !( !( !(!( !(!( !( !( va vanega obmo~ja !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( oz mater !( oz mater mater vna Mateja Breg in P !( !( !( !( !( !( a oto posnetki 1 : va Mateja Breg in Ale{ Smrekar !( 1000 vida: tof !( !( !( !( !( !( !( vna !( !( !( !( !( ! !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( a !( !( !( !( !( !( !( emlje meja preu~e rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU !( popoln odv delen odv izr samo izr !( !(!( !( !( !( !( !( !( ( ! !( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( : Digitalni or !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( vtorja vsebine: vtorja z !( 0 !( !( !( !( !( !( !( o polje A A Vir © Geog !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( ( !( !( !( !(!(!( !( !(! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( ! !( !( !( !( !( !( !( !(!(!(!(!( !( !( !( !( ljansk !( !( !(!( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !(!( ! !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !(!( Ljub !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !((!!( !( !( !( (!( !( !( !( !( !( !( !((! !( !( !(!( !( (!(! !( !(! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( ! !( !(!( ( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!(! !(!( !( !(!( !!(( !(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( ! !(!( ( !( !( !(! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !(!(!( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !((!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !(!!( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( I{ki vr{aj !(!( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 107 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 108 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar !(!( !(!( va RSa !( !( !( !( !( !( !( , 2007 !( ih !( ehani (IAP[) vljenje (5) v metr a 5000 eter P iala (4) 5000, 2003 in 2005, © Geodetska upr iala (11) iala (17) 4000 !( !( iala in zatr mater vanega obmo~ja va 3000 oz mater oz mater mater vna Mateja Breg in P a oto posnetki 1 : va Mateja Breg in Ale{ Smrekar 2000 tof !( !( vida: vna !( a meja preu~e emlje rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU popoln odv delen odv izr samo izr 1000 !( torja vsebine: torja z : Digitalni or !( !( !( !( v v 0 A A Vir © Geog !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( 108 Georitem 1-07.qxd 24.7.2007 8:43 Page 109 GEORITEM 1 Najve~, 538 oziroma ve~ kot tretjina (33,9 %) divjih odlagali{~ odpadkov se je uvr-stila v srednji, tretji razred z od 51 do 60 to~kami. Najdemo jih skoraj na vseh preu~evanih obmo~jih in sicer brez zna~ilnega sistema razporeditve oziroma zgo-stitev. V ~etrti razred, ki dosega od 41 do 50 to~k, se je uvrstilo 522 oziroma malo manj kot tretjina (32,9 %) divjih odlagali{~ odpadkov. Tudi ta so dokaj enakomerno raz-porejena, vseeno pa opaàmo, da jih je manj v bliìnah vodarn, {e zlasti na obmo~jih Jar{kega proda, Hrastja in Bresta. Na obmo~jih lokalnih vodnih virov jih je najve~ na najve~jem med lokalnimi varstvenimi pasovi, na obmo~ju Malega Vrha pri Prè- ganju. Divja odlagali{~a v 4. razredu, ki so v bliìni vodarn, po opredelitvenih kriterijih ne kaèjo potrebe po hitri sanaciji. Peti razred, kamor uvr{~amo divja odlagali{~a odpadkov, ki so dosegla do 40 to~k (najmanj{e {tevilo to~k je 26), je razred, ki bi ga lahko najpozneje sanirali. Teh odlagali{~ je 189 in praviloma niso v blìnji okolici vodarn, saj so od njih praviloma oddaljena ve~ kot kilometer. Nekaj blìnjih, okoljsko neproblemati~nih primerov odlagali{~ je le na obmo~jih lokalnih vodnih virov. Vendar moramo biti pozorni tudi na ta odlagali{~a in jih prav tako ~im prej sanirati. Preglednica 8: Odlagali{~a odpadkov po obmo~jih glede na razrede predlagane sanacije. razred {tevilo Ljubljansko I{ki obmo~ja lokalnih skupaj delè to~k polje vr{aj vodnih virov (%) 1. razred 71–93 58 11 8 77 5 2. razred 61–70 218 34 8 260 16 3. razred 51–60 492 38 8 538 34 4. razred 41–50 494 18 10 522 33 5. razred 26–40 183 3 3 189 12 skupaj 1445 104 37 1586 100,0 Najve~ divjih odlagali{~ odpadkov (687 z 61,8 % od skupne povr{ine in 68,0 % od skupne prostornine odpadkov) bi lahko sanirali z delnim odvozom materiala. Popoln odvoz materiala pa bi morali zagotoviti za sicer veliko odlagali{~ (613), vendar je na njih nakopi~enega le 14,8 % evidentiranega materiala in prekrivajo 19,8 % od celotne ugotovljene povr{ine odlagali{~. Preostalo manj{ino divjih odlagali{~ (18,0 %) bi bilo mòno sanirati kar na kraju samem. Tako na I{kem vr{aju kot tudi na obmo~jih lokalnih vodnih virov bi morali odstraniti ve~ji delè materiala, 93,1 % oziroma 98,7 %. 109 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 110 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 8 Sklep Divjih odlagali{~ odpadkov, ki so nezaèlen in mote~, ponekod è izrazit ter pomemben antropogeni del pokrajine, je tako v Sloveniji kot tudi v Ljubljani z okolico izredno veliko. Njihova lega je v {tevilnih primerih neugodna tako z vidika onesnaèvanja voda kot zaradi razvrednotenega videza pokrajine, kar je povezano s kakovostjo bivalnega okolja. V ob~inskem Prostorskem planu Mestne ob~ine Ljubljana je zapisano: »… Pri-oritetna ob~inska naloga je varna oskrba s pitno vodo, zato je treba prostorski razvoj prilagajati potrebam ohranitve virov pitne vode …«. Kljub prepri~anju, ki je bilo prisotno zlasti v preteklosti, da je podzemna voda dobro za{~itena pred onesnaènjem, novej{e raziskave in rezultati nadzora njene kakovosti razkrivajo prisotnost zdravju {kodljivih in nevarnih snovi. Spremembe odnosa do odpadkov so zapisane tudi v izhodi{~ih in ciljih Strategije trajnostnega razvoja Mestne ob~ine Ljubljana. Mestna ob~ina Ljubljana oskrbuje prebivalce in podjetja iz ve~ vodnih virov. Najizdatnej{a ~rpali{~a pitne vode so na Ljubljanskem polju in na obmo~ju I{kega vr{aja, od koder so vodarne vklju~ene v centralni vodovodni sistem. Poleg tega se deli ob~i-ne oskrbujejo tudi iz lokalnih vodnih virov, {e zlasti v hribovitem vzhodnem delu. Vse dosedanje {tudije o divjih odlagali{~ odpadkov so pokazale, da so ta osredoto- ~ena prav na obmo~jih z viri pitne vode. Na preu~evanem obmo~ju smo na{li in preu~ili kar 1586 divjih odlagali{~ odpadkov, od tega na Ljubljanskem polju 1445, na I{kem vr{aju 104 in na obmo~- jih lokalnih vodnih virov 37. Njihova skupna povr{ina je 128.056 m2; najve~ja je seveda na Ljubljanskem polju (kar 94,3 %), bistveno manj{a pa na I{kem vr{aju (4,3 %) in na obmo~jih lokalnih vodnih virov (1,4 %). Dobra tretjina odlagali{~ ne presega 10 m2, povr{ina najve~je-ga pa je ocenjena na 6000 m2. Na obravnavanih obmo~jih je odloènih skupaj 220.071 m3 odpadkov, od tega najve~ na Ljubljanskem polju (95,2 %). Ve~ kot polovica odlagali{~ prostorninsko ne presega 10 m3, vendar je na njih odloèn le slab odstotek in pol od celotne koli~ine ugotovljenih odpadkov. Na drugi strani je 37 najve~jih odlagali{~ s prostornino ve~ kot 1000 m3, na katerih je odvrènih skoraj tri ~etrtine (71,7 %) evidentiranih odpadkov. Najve~je divje odlagali{~e je v gramoznici na Jar{kem produ. Vsebuje okrog 42.000 m3 odpadkov, skupaj torej skoraj petino od njihove celotne koli~ine. Prevladujejo divja odlagali{~a z me{animi odpadki (gradbeni, industrijski, komunalni, odpadki iz primarnega sektorja, jalovina) lokalnega izvora. Podrobnej- {a ~lenitev po vrstah odpadkov je razkrila, da sta dve tretjini (66,7 %) odpadkov gradbenega izvora, z manj kot petinskim deleèm (18,7 %) jim sledijo primarni. Komunalnih odpadkov je dobra desetina (11,2 %), industrijskih odpadkov je zelo malo (2,2 %), medtem ko je deleòdpadkov iz zdravstvene in veterinarske dejavnosti 110 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 111 GEORITEM 1 zanemarljiv (vsega 0,2 %). Do precej{njih odstopanj od navedenega vzorca prihaja na I{kem vr{aju, kjer je precej manj{i delè gradbenih (49,4 %) in komunalnih odpadkov (7,1 %), bistveno ve~ji pa primarnih. Podobna razmerja je zaznati tudi na obmo~jih lokalnih vodnih virov. Med vsemi odpadki je kar 29.799 m3 ali dobra sedmina (13,5 %) nevarnih. Ve~ kot osem desetin (84,6 %) med njimi je gradbenih in malo manj kot desetina (9,9 %) industrijskih odpadkov. Ve~ina (96,5 %) nevarnih odpadkov je na Ljubljanskem polju, kjer izstopajo gradbeni (84,8 %) ter zdravstveni in veterinarski odpadki (6,4 %), ostalih je manj. Na I{kem vr{aju je le 397 m3 nevarnih odpadkov. Nekaj ve~ (752 m3) jih je na obmo~jih lokalnih vodnih virov. V obeh primerih prevladujejo gradbeni odpadki. Med gradbeni odpadki so nevarni materiali salonitne plo{~e, asfalt, steklena volna in katran za izolacijo. Nevarne industrijske odpadke sestavljajo deli strojev in naprav, ostanki hladilnikov, industrijska lepila, embalaà od barv in topil, plastenke z barvo, motorno olje in razni kovinski sodi z neznano vsebino. Med komunalne nevarne odpadke lahko uvrstimo ostanke gospodinjskih in drugih delovnih aparatov, ki vsebujejo dele z okolju nevarnimi snovmi. Na Ljubljanskem polju smo opravili tudi vzor~enje nekaterih divjih odlagali{~ odpadkov. Rezultati analiz so si razmeroma podobni in kaèjo na majhno do zmerno obremenjenost s snovmi, ki bi potencialno lahko obremenile podtalnico. Ugotavlja-mo, da so preseène nekatere mejne vrednosti parametrov za inertne odpadke, ki se smejo odlagati na odlagali{~a za inertne odpadke. Na vseh lokacijah so nad dopust-nimi mejnimi vrednostmi tudi vsebnosti organskih snovi, v izlùku odpadkov z ene lokacije pa tudi vsebnost vodotopnih organskih snovi. Vsi drugi parametri za odpadke in izlùke so znotraj mejnih vrednosti. Poudariti velja, da odlagali{~e za inertne odpadke ne pomeni odlagali{~a brez za{~itnih elementov varovanja okolja (na primer za{~itne neprepustne plasti pod odpadki), zato tak{ni prosto odloèni odpadki zagotovo onesnaùjejo okolje. Najbolj vabljive za kopi~enje velikih koli~in odpadkov so gramoznice, {e zlasti, ~e se jih po kon~anem izkori{~anju ne sanira ustrezno ali sploh ne sanira. Velika ve~i-na jih je na Ljubljanskem polju, {e zlasti, ~e jih ocenjujemo po koli~ini v njih odloènega materiala. Skupno smo evidentirali 100 gramoznic. Zaskrbljujo~e je, da je samo 18 gramoznic praznih, torej brez v njih nakopi~enih odpadkov. V vseh gramoznicah je na 134 divjih odlagali{~ih odloènih kar 61,0 % popisanih odpadkov z ocenjeno prostornino 134.285 m3. Najve~ divjih odlagali{~ odpadkov je v pora{~enem okolju. Tam so namre~ o~em prikrita. V grmi{~ih, redkem in strnjenem gozdu je ve~ kot polovica vseh odlagali{~ (s koli~insko 38,8 % materiala, povr{insko pa zavzemajo 46,2 %). Najve~, skoraj polovica odpadkov (45,6 %), je odloènih na najbolj degradiranem neporaslem po-vr{ju, na »samo« 228 tamkaj{njih odlagali{~ih. Tak{na zemlji{~a so zna~ilna zlasti za 111 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 112 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar opu{~ene gramoznice. O~itno je, da ljudje ne èlijo imeti odpadkov pred svojimi pragovi, saj smo na pozidanih obmo~jih evidentirali le 81 divjih odlagali{~ z vsega 0,5 % od celotne koli~ine odpadkov. Najve~ divjih odlagali{~ odpadkov je tam, kjer je moèn dovoz materiala. Tako ne presene~a, da je ve~ kot dve tretjini odlagali{~ (67,5 %) oddaljenih manj kot 5 m od dovoznih poti. [e najve~ja prepreka za nemoten dovoz odpadnega materiala naj bi bile razli~- ne ovire na dostopih, ki so postavljene tako na asfaltnih kot na makadamskih poteh ter na kolovozih in stezah. Odkrili smo jih 57, prav vse na Ljubljanskem polju. Osredoto~ene so vzdolòbeh bregov Save, z najve~jo zgostitvijo dolvodno od Broda na desnem bregu Save in dolvodno od ^rnu~ na njenem levem bregu. @al jih je v nekaterih primerih mogo~e zaobiti. Zanimivo je, da je 14,4 % odlagali{~ s 40,6 % od skupne povr{ine in 52,3 % od skupne prostornine odpadkov dostopnih le prek ovir. To dokazuje, da so se pristojni è pred ~asom zavedli pere~e problematike in so, ~eprav pozno, za~eli postavljali ovire in s tem posku{ali zajeziti nenadzorovano odlaganje odpadkov. Odpadki so raztreseni po vseh navedenih obmo~jih, razen ograjenih obmo~jih ob vodarnah (varstveni pas 0 na Ljubljanskem polju in I na I{kem vr{aju ter na obmo~- jih lokalnih vodnih virov). Najve~je {tevilo odlagali{~ (47,9 %), pa tudi najve~ji povr{ina (47,5 %) in prostornina odloènih odpadkov (57,0 %) so na IIA vodovarstvenem obmo~ju na Ljubljanskem polju. Potencialno so seveda bolj nevarna odlagali{~a, ki so blìje vodarnam, vendar je na njih koli~ina odpadkov bistveno manj{a. Ve~ kot tretjina (35,6 %) odlagali{~ je {e vedno polno aktivnih, le po malo manj kot tretjina pa je delno aktivnih oziroma neaktivnih. Vse to kaè na {e vedno zelo dejavno dovaànje odpadnega materiala. Vse to kaè na {e vedno ìvahno dogajanje v prostoru. V podjetju Snaga, ki je v Ljubljani zadolèno za odvaànje komunalnih odpadkov, so po naro~ilu in{pekcijskih slùb v zadnjih {estih letih (2000–2005) z divjih odlagali{~ v Mestni ob~ini Ljubljana odpeljali skupno 36.499 m3 odpadkov. Kljub temu so najve~je koli~ine odpadkov {e vedno prav na vodovarstvenih obmo~- jih vzdol` Save. Rezultati razli~nih popisov na obmo~ju celotne Mestne ob~ine Ljubljana in na njenih posameznih delih se kljub enotnemu kriteriju, da se evidentirajo vsa divja odlagali{~a odpadkov s koli~ino najmanj 1 m3 odpadkov, med seboj precej razlikujejo. V tabelari~ni obliki so primerjalno vklju~eni glavni velikostni parametri popisov iz leta 1996 podjetja Oikos d. o. o. (Kobal s sodelavci), diplomske naloge Simona Ku{ar-ja iz leta 2000 (upo{tevan je le odprt svet Ljubljanskega polja), iz leta 2004 podjetja In{titut za bioelektromagnetiko in novo biologijo (Berden s sodelavci) in iz leta 2006 Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V primerjalni kartografski prikaz àl nismo mogli vklju~iti rezultatov popisa In{tituta za bioelektromagnetiko in novo biologijo iz leta 2004, saj so geolokacijski podatki 112 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 113 GEORITEM 1 teh odlagali{~ zapisani tabelari~no z geografsko {irino in dolìno (geografski koordinatni sistem), medtem ko so ostali vklju~eni v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. Preglednica 9: Primerjava rezultatov razli~nih popisov divjih odlagali{~ odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana. leto obmo~je povr{ina {tevilo ocenjena ocenjena popisa zajema (km2) popisanih povr{ina prostornina odlagali{~ (m2) (m3) 1996 Mestna ob~ina Ljubljana 275,0 457 70.448 32.761 2000 odprt svet Ljubljanskega polja neznana 359 163.400 84.000 2004 Mestna ob~ina Ljubljana 275,0 278 neznana 100.000 del vodovarstvenih obmo~ij 2006 45,8 1482 122.573 211.279 v Mestni ob~ini Ljubljana Med rezultati posameznih popisov so precej{nje razlike; nekaj jih gre zagotovo tudi na rova{ odstranjenih odpadkov. Razlike je vsekakor tèko razloìti le s spremi-njanjem koli~ine odloènih odpadkov med posameznimi popisi; verjetno so posledica ve~ dejavnikov: razli~ne natan~nosti zajema, subjektivne ocene popisovalcev in morda {e zlasti razli~nega letnega ~asa zajema, saj je opaznost odlagali{~ v zimskem ~asu brez snène in rastlinske odeje bistveno bolj{a. 55,2 % povr{ine in 60,2 % prostornine od vseh odpadkov je na zemlji{~ih pravnih oseb. Presene~a, da je kar 15,2 % vseh divjih odlagali{~ odpadkov na ob~inskih zemlji{~ih, pri ~emer zavzemajo skoraj ~etrtino (24,3 %) celotne zasmetene povr{i-ne in ve~ kot tretjino (36,0 %) celotne evidentirane koli~ine odpadkov. To kaè na pomanjkljiv nadzor javnega sektorja, tudi Mestne ob~ine Ljubljana, o~itno pa je, da so pred divjim odlaganjem odpadkov nemo~ni tudi zasebniki. Marsikdaj in marsikje je nastajanje novih divjih odlagali{~ odpadkov zelo tèko prepre~iti. Stanje v prostoru je danes alarmantno, sredstev za takoj{njo sanacijo pa ni dovolj. Za vsaj delno prepre~itev nadaljnjega odlaganja odpadkov se v prvi fazi obi- ~ajno predvidevajo naslednji sanacijski ukrepi: postavljanje fizi~nih ovir na dovoznih poteh, postavljanje obvestilnih in opozorilnih tabel ter okrepljen nadzor in{pekcijskih slùb in policije. Dokon~no razre{evanje problematike divjih odlagali{~ odpadkov bi moralo potekati v dveh fazah. Najprej je nujna sanacija obstoje~ih divjih odlagali{~ in s tem odstranitev to~kovnih oziroma pri ve~jih odlagali{~ih ploskovnih virov obremenjevanja podzemne vode, potem pa bi bilo potrebno strogo in nepopustljivo prepre~evanje ter sankcioniranje morebitnih novih kr{iteljev. Ob tem bi bile zelo dobrodo{le tudi akcije za splo{en dvig okoljske zavesti. 113 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 114 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Revitalizacija degradirane pokrajine je mogo~a samo s kakovostnimi sanacijski-mi programi. Ti prvenstveno zahtevajo natan~no presojo obstoje~e ~ezmerne obremenitve okolja ter pretehtano izbiro najustreznej{e metode in ukrepov za njeno odpravo. Zato je razumljivo, da zahteva njihova izdelava, {e bolj pa njihova izvedba posebno skrben pristop. Za za~etek smo se odlo~ili za pripravo prednostnega vrstnega reda sanacije, ki smo ga pripravili na podlagi ocenjevanja {tirih lo~enih vsebinskih sklopov: ranljivosti obmo~ja, stopnje obremenjevanja, estetskega vidika obremenjevanja in terenske presoje mòne sanacije odlagali{~. Posamezni sklopi imajo razli~no teò, kar smo dosegli s ponderiranjem. Zaradi velike teè, ki smo jo pripisali sklopu ranljivost obmo~ja, saj dosega kar polovico od vseh mònih to~k, je razumljivo, da je skoraj polovica (48,1 %) od vseh 77 divjih odlagali{~, ki jih uvr{~amo v prvi razred in dosegajo od 71 do 93 to~k (od teoreti~no mònih 100) na ve~ini obravnavanih obmo~ij v bliìnah vodarn. 260 divjih odlagali{~ odpadkov, kar je 16,4 % od vseh, dosega od 61 do 70 to~k in jih uvr{~amo v drugi razred. Srednji (tretji) razred, v katerega uvr{~amo najve~, ve~ kot tretjino (33,9 %) oziroma kar 538 divjih odlagali{~ odpadkov, kaè na veliko razpr{enost pojava. V ~etrti razred, ki dosega od 41 do 50 to~k, uvr{~amo malo manj kot tretjino (32,9 %) oziroma 522 divjih odlagali{~ odpadkov. Najpozneje bi lahko sanirali 189 divjih odlagali{~ odpadkov v petem razredu, kamor se uvr{~ajo odlagali{~a s 40 in manj to~kami; praviloma so bolj oddaljena od vodarn. Najve~ divjih odlagali{~ odpadkov (687), po povr{ini pa 61,8 % in po prostornini 68,0 % bi lahko sanirali z delnim odvozom materiala. Popoln odvoz materiala bi morali organizirati s sicer zelo {tevilnih (613) odlagali{~, vendar je na njih nakopi~enega skupno le 14,8 % odpadnega materiala, ki prekriva 19,8 % od celotne zasmetene povr{ine. Ena izmed pomembnej{ih oblik pristopa k uveljavitvi ciljev ravnanja z odpadki je informiranje, izobraèvanje in ozave{~anje. Odpori do ustreznega ravnanja z odpadki se namre~ pojavljajo zlasti na lokalni ravni. Vsa druga prizadevanja za izbolj- {anje stanja brez realne podpore in okoljske ozave{~enosti lokalnega prebivalstva ne bodo dosegla èlenega cilja, to je urejene in zdrave doma~e pokrajine. Vsem ljudem in pravnim osebam okolje seveda ne pomeni vrednote. Vrednota je namre~, kot pi{e v Slovarju slovenskega knjìnega jezika (1995), nekaj ve~, ~emur nekdo priznava veliko na~elno vrednost in mu zato daje prednost. Tisti ljudje, ki dejansko naredijo nekaj za okolje, dajejo tovrstnemu ìvljenjskemu slogu prednost. Kot kaèjo rezultati nedavne {tudije na istem obmo~ju (Smrekar 2006), je tak{nih manj kot ~etrtina. Slika 54: Lokacije divjih odlagali{~ odpadkov po razli~nih popisih na preu~enih vodovarstvenih obmo~jih Ljubljanskega polja. P 114 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 115 GEORITEM 1 !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !(!( !( va RS !!(( a !( !( !( !( !( ih !( !( !( !( !( !( eno obmo~je 0 eno obmo~je I eno obmo~je IIA eno obmo~je IIB !( !( !( !( !( !( !( v metr !( !( !( !( !( 4000 varstv varstv varstv varstv !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( ! !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( ( !( !( !( vodo vodo vodo vodo !( !( ! !( !( ( !( ( !( !( !( !( !( !( (! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( , 2007 !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 3000 !( !( !( !(!( !( !( !(!( ( !( !( !( !( !( !( !( ehani (IAP[) !( !( !( !( !( !(!( !( !(!(!( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( eter P !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 5000, 2003 in 2005, © Geodetska upr !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !( !( 2000 !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !!(( !( !( !( ( !( !( !(!( !( os) !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( u{ar) !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( Mateja Breg in P oto posnetki 1 : !( Mateja Breg in Ale{ Smrekar !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! ( !( !( !( !( !( !( tof !( !( !( !( !( 1000 !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( vida: !( !( !( !( !(!( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !(!( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !( !( !( emlje !( rafski in{titut Antona Melika ZRC SAZU !( !( ! !( !( !( !( !( !( !( !((! !( !( !( !( !( !(!( !(( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(! !( !( !( !( !( ! ( !( ( leto 1996 (Oik leto 2000 (K leto 2006 (GIAM ZRC SAZU) !( !( !( !( !( !( !( torja vsebine: torji z : Digitalni or !( !( !( !( !(!( !( !( v v !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( ( !( 0 A A Vir © Geog !( !( ! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(( ! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( (!!(!( !!((!( !( !( !( !( !(!( !(!( !( !( !( !( !( ! !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !! !(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !!((!( !( !( !( !( !((! !(!( !( !( !( !( !( !( !( !(!( (!(!(!(!(!(!(!!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !(!(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !( ( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( ! !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!(!( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !(!( !(! !!(( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( (! !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( ! !(!( !( !( !( !( !(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !(!( !( !(!( !(!( !(!( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !!(( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 115 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 116 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar V isti {tudiji smo ugotovili, da znanost med ljudmi uìva veliko zaupanje. Razi-skovalci z naskokom preka{ajo tako nevladne organizacije kot medije in presenetljivo tudi u~itelje, pri~akovano pa je na dnu zaupanja oblast na vseh ravneh. To je ned-vomno pomembna dota, ki bi jo veljalo izkoristiti, {e zlasti, ker razlike med ljudmi glede na doseèno stopnjo izobrazbe niso omembe vredne. Ljudje se zavedajo, da sodobna znanost ne bo re{ila okoljskih problemov sama od sebe. Zaskrbljujo~e je, da manj izobraèni v primerjavi s fakultetno izobraènimi pogosteje menijo, da ne potrebujejo dodatnega okoljskega seznanjanja in izobraèvanja. Po mnenju anketi-rancev so najbolj primerna oblika animacije posebne zloènke, manj pa se navdu{ujejo nad morebitnim lastnim aktivnej{im pristopom. Mladina je bolj dovzetna za spremembe in je promotor raznih idej, zato ji moramo naloìti nalogo njihovega sprejemnika in ji nameniti medij, v katerem bomo informirali in izobraèvali tudi odraslo populacijo. »Pritiski« mladih na star{e in stare star{e lahko korenito spremenijo tudi vedenje starej{ih. Prav spremenjeno mi{ljenje je lahko klju~nega pomena pri varovanja na{ega okolja, saj bo kakovostne ìvljenjske razmere lahko povzro~ilo le ustrezno ravnanje vsakega posameznika. Z namenom animiranja mladine smo v preteklem {olskem letu pripravili kartonasto mapo A4 z zavihkoma z naslovom »Zdrava H O zame!« (Smrekar s sode-2 lavci 2006). Njeno izdelavo je finan~no podprla Mestna ob~ina Ljubljana. Mapo smo namenili u~encem zaklju~nih razredov ljubljanskih osnovnih {ol v Ljubljani. Na barvni mapi so s slikovnim in tekstualnim gradivom predstavljene dejavnosti na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja. Bralec lahko izve, kje in kako ìvimo ter kaj lahko naredimo oziroma spremenimo, da bomo ohranjali ali/in izbolj{ali na{e okolje, {e zlasti podtalnico kot glavni vir pitne vode. Na ta na~in skladno z veljavnim u~nim na~rtom Strokovnega sveta Republike Slovenije za splo{no izobraèvanje mlademu ~loveku pomagamo pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume òje ter {ir{e ìvljenjsko okolje, pri ~emer ga vzgajamo za pravilno vrednotenje in spo{tovanje okolja. V primerjavi s klasi~no zlo- ènko je mapa primernej{a, ker mladostnika spremlja bolj intenzivno, saj jo lahko uporablja kot vsako drugo mapo, pri tem pa postopoma odkriva jedro predstavlje-nega problema in ob tem nehote razmi{lja o na njej predstavljenih vsebinah. Podobno mapo bi lahko pripravili tudi za tematiko odlaganja odpadkov. Najmlaj{e smo o pravilnem ravnanju z odpadki è izobraèvali in ozave{~ali. Orga-nizirali smo namre~ raziskovalne delavnice oziroma igralnice za razli~ne starostne skupine otrok (od 7 do 10 in od 11 do 14 let). Terenski del smo izvedli na desnem bregu reke Save, gorvodno od ~rnu{kega mostu, kjer so otroci popisovali divja odlagali{~a odpadkov in ob tem spoznavali njihove negativne u~inke v ranljivi obre~ni pokrajini. Pristojni oddelki mestne uprave bodo morali rabo prostora na tem obmo~ju usmerjati tako, da bo raba sama prepre~evala degradacijo okolja. Prostor, ki je namenjen zgolj varovanju vodnih virov in nima ustrezne funkcije, je namre~ ob ekolo{ki 116 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 117 GEORITEM 1 neozave{~enosti in neustrezni kaznovalni politiki pomemben razlog za neustrezne posege v okolje. Z divjimi odlagali{~i odpadkov so najbolj obremenjena obmo~ja ob Savi. S Pro-storskim planom Mestne ob~ine Ljubljana (2002) je to obmo~je predvideno kot obmo~je gozdov s poudarjenim ekolo{kim ali rekreacijskim pomenom. Na celotnem obmo~ju ob Savi bi lahko uredili sistem sprehajalnih in kolesarskih poti, kar bi prostoru ob ustrezni sanaciji dalo povsem nove kakovostne razsènosti. Pri tem je pomembno, da je to obmo~je v neposredni bliìni mesta, analize rekreativnih navad ljudi na obmo~ju osrednje Slovenije (Cigale 1999) pa kaèjo, da je glavna rekreacijska dejavnost hoja v naravi. Ljubiteljem rekreacije {e zlasti ustrezajo lokacije ob vodah, med glavnimi razlogi za tak{no izbiro pa navajajo privla~no pokrajino, mirno in tiho okolico, lahek in hiter dostop ter prilònost za sre~evanje drugih ljudi. Vse to bi lahko ponudil prav obsavski prostor. Ob Savi so tudi idealne mònosti za ureditev vodne u~ne poti, s katero bi lahko na licu mesta predstavili razli~ne vsebine, na primer ~rpali{~e pitne vode, suho strugo nekdanjega re~nega toka, regulacijo re~nega korita, gramoznico s profilom krovne plasti in proda na aluvialni ravnini kot neprimernega gradbenega materiala, divja odlagali{~a odpadkov kot obliko neustrezne sanacije odkopane gramoznice tik nad gladino podtalnice in podobno. Na ta na~in bi lahko dokazali veliko u~no vrednost tega prostora, ki ga je ~lovek s svojim aktivnim poseganjem povsem spremenil. V naravo je za~el na~rtno posegati è ob koncu 19. stoletja, ko je reguliral Savo in pri tem pustil en sam re~ni okljuk. V drugi polovici 20. stoletja, ko je Savo ponovno reguliral, je v re~ni tok posegel malce jùneje kot prvi~ in bolj sonaravno. Prod je izkopaval v {tevilnih manj{ih in ve~jih gramoznicah ter jih zasipal z razli~nimi odpadki, tudi nevarnimi. Prav u~ne poti so lahko ena izmed zelo uspe{nih ozave{~evalnih metod, saj lahko med drugim obiskovalca obsavskega prostora prepri~ajo, da opa-zuje tamkaj{njo pokrajino kot povsem druga~en prostor, poln privla~nih sestavin. Pri odkrivanju divjih odlagali{~ odpadkov bi si lahko v prihodnje pomagali tudi z aktivnim GIS-om, ki prek spletnega brskalnika vsakemu obiskovalcu omogo~i, da anonimno vnese lokacijo njemu znanega odlagali{~a. V brskalniku na DOF-u in prek njega poloènih raznih podatkovnih slojev (meje ~etrtnih skupnosti, meja ob~ine, zemlji{ki kataster, raba prostora in {e posebej divjih odlagali{~ odpadkov) bi se lahko orientiral v prostoru. Vnesel bi lokacijo kot to~ko ali poligon ter dolo~ene podatke o najdenem odlagali{~u. Podoben GIS è deluje za preverjanje stanja grafi~ne enote rabe kmetijskih gospodarstev (GERK) na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (http://rkg.gov.si/GERK/), kjer je moèn interaktiven vnos parcel. Tako pridobljeni podatki o divjih odlagali{~ih odpadkov bi lahko vzpodbudili in{pektorje za hitro ukrepanje. To bi bil edinstven in u~inkovit na~in, da se angaìra prebivalstvo in omogo~i neposredno dvosmerno elektronsko komu-nikacijo po na~elih G2C ( government to citizens) in C2G ( citizens to government). 117 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 118 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar In{pektorji bi si lahko pomagali tudi z dlan~niki, ki omogo~ajo evidentiranje in posodabljanje podatkov è na terenu samem. Izdelano interaktivno bazo je namre~ mogo~e pretvoriti v za tak{no uporabo primerno obliko. Tako bi lahko za okolje pristojni in{pektorji sami dopolnjevali in obnavljali podatke o divjih odlagali{~ih odpadkov. Odlagali{~a, ki bi se jih odstranilo ali kako druga~e saniralo, bi lahko iz baze izbrisa-li, obstoje~im odlagali{~em bi lahko dodali opombe, lahko pa bi vnesli tudi morebitna nova odlagali{~a. Vsa predstavljena in druga prizadevanja, ki jih na ravni Mestne ob~ine izvaja zlasti Zavod za varstvo okolja, tudi z izdajanjem publikacij (Okolje v Mestni ob~ini Ljubljana 2004 in Vodnik o varovanju podzemne vode v Mestni ob~ini Ljubljana), morajo biti usmerjena k jasno zastavljenemu cilju, to je odstranitvi obstoje~ih in prepre~evanju nastajanja novih divjih odlagali{~ odpadkov. Prve resnej{e, bolj smele korake h konkretni re{itvi tega problema je Mestna ob~ina Ljubljana naredila v prvi polovici leta 2007. Ustanovljen je bil poseben prora~unski sklad v vrednosti okoli 20 milijonov evrov, iz katerega se namerava financirati izvedbo okoljskih sanacijskih projektov, zlasti saniranje divjih odlagali{~ odpadkov na vodovarstvenih obmo~jih in prepre~evanje morebitnih novih nelegalnih posegov na teh obmo~jih. Prvi korak bo izdelava na~rta sanacije divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~ju vodarne Jar{ki prod in pilotnega projekta za sanacijo izbranega obmo~ja. 9 Seznam virov in literature Analiza obstoje~ih in novih vodnih virov za ljubljanski vodovod. Ljubljana, 1995. Andjelov, M., Bat, M., Frantar, P., Mikuli~, Z., Savi}, V., Uhan, J. 2005: Pregled elementov vodne bilance. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Auersperger, P., ^en~ur Curk, B., Jamnik, B., Janà, M., Kus, J., Prestor, J., Urbanc, J. 2005: Dinamika podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Barje – posvet o Barju. Kure{~ek, 1982. Berden Zrimec, M., Ruì~, R., Leskovar, R. 2004: Popis divjih odlagali{~ odpadkov (~rne deponije) na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. Elaborat, BION, In{titut za bioelektromagnetiko in novo biologijo. Ljubljana. Bra~i~ @eleznik, B, Frantar, P., Janà, M., Uhan, J. 2005a: Ranljivost podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bra~i~ @eleznik, B, Pintar, M., Urbanc, J. 2005b: Naravne razmere vodonosnika. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bra~i~ @eleznik, B., Jamnik B. 2005: Javna oskrba s pitno vodo. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. 118 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 119 GEORITEM 1 Bra~i~ @eleznik, B., Pintar, M., Urbanc, J. 2005: Naravne razmere vodonosnika. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bre~ko Grubar, V. 1998: Vpliv pokrajinskoekolo{kih dejavnikov na vodno oskrbo Ljubljane. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Bre~ko, V. 1996: Podtalnica Ljubljanskega polja – najpomembnej{i vodni vir za oskrbo Ljubljane. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Breznik, M. 1988: Analiza odlokov o za{~iti ljubljanskih virov pitne vode. Ljubljana. CARACAS – Concerted Action on Risk Assessment for Contaminated Sites in the European Union 1998. http://www.caracas.at Cigale, D. 1999: Nekatere zna~ilnosti blìnje rekreacije prebivalstva Domàl. Geografski vestnik 71. Ljubljana. CLARINET – Contaminated Land Rehabilitation Network for Environmental Tech-nologies 2002. www.clarinet.at Drobne, F., Mencej, Z., Brilly, M. 1997: Preveritve in dopolnitve strokovnih osnov za dolo~itev varstvenih pasov sedanjih in perspektivnih vodnih virov za obmo~je mesta Ljubljane in okolice. Ljubljana. Europe's Environment, The Second Assessment. European Environmental Agency. Copenhagen, 1998. Frantar, P., Kladnik, D., Petek, F., Rejec Brancelj, I. 2005: Raba tal. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Gams, I. 1992: Ljubljanska kolina. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana. Hlavinkova, P., Fischer, W., 1999: Identification and evaluation of the former waste dumps in the Brno-East region. Brno. Grafi~na raba enote kmetijstva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2005. http://rkg.gov.si/GERK. Hrvatin, M. 1998: Posavsko hribovje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. ISO/TC 190/SC2. Soil sampling on large surfaces, 2002. ISO/TC 190/SC2. Soil Quality – Sampling – Part 5: (Draft) Guidance on investigation of soil contamination of urban and industrial sites, 2002. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija. Arhivsko gradivo. Ljubljana, 2006. Kazenski zakonik. Uradni list Republike Slovenije 95/2004. Ljubljana. Geografski terminolo{ki slovar. Ljubljana, 2005. Kladnik, D. 1998: [marnogorsko-Ra{i{ki osamelci. Veliki splo{ni leksikon 7. Ljubljana. Kladnik, D. 2002: Pomen in perspektive zasebnega kmetijstva znotraj strnjeno pozidanih delov Ljubljane. Elaborat, In{titut za geografijo. Ljubljana. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I., Smrekar, A. 2005: Kmetijsko obremenjevanje. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Kobal, J., Spruk, B., [pendl, R. 1999: Popis odlagali{~ odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana. Elaborat, Oikos d. o. o. Ljubljana. 119 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 120 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Kolbezen, M., Pristov, J. 1998: Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana. Kupchella, C. E., Hyland, M. C. 1993: Environmental Science. Living within the System of Nature. Englewood Cliffs. Ku{ar, S. 2000: Geografske zna~ilnosti odlagali{~ odpadkov na Ljubljanskem polju. Diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lanz, K., Scheuer, S. 2001: Priro~nik za razlago politike EU o vodah na podlagi okvir-ne direktive o vodah. Ljubljana. Lenar~i~ M. 1998: [marna gora. Nazarje. Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana. Mencej, Z., Kopriva, D., Male{i~, U., [etina, A., Hribar, G. 2005: Mòni viri onesna- ènja podzemne vode kot dejavnik tveganja na vodovarstvenih obmo~jih zajetij za lokalne vodovode mestne ob~ine Ljubljana, Strokovne podlage za urejanje notra-njega nadzora po sistemu HACCP 1 in 2. Elaborat, Hidroconsulting. Brezovica. Monitoring kakovosti podzemne vode v letu 2003. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Ljubljana, 2004. Nacionalni program varstva okolja. Uradni list Republike Slovenije 83/1999. Ljubljana. Nathanail, C. P., Bardos R. P. 2004: Reclamation of Contaminated Land. New York. Navodilo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije 47/2004. Ljubljana. NICOLE – Network for Industrially Contaminated Land in Europe, The Interaction between Soil and Waste Legislation in Ten European Union Countries 2006. www.nicole.org Odlok o oskrbi s pitno vodo. Uradni list Republike Slovenije 17/2006. Ljubljana. Odlok o ravnanju z odpadki. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 42/1985. Ljubljana. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 18/1977. Ljubljana. Odlok o varstvu lokalnih virov pitne vode. Uradni list Republike Slovenije 78/2000. Ljubljana. Odlok o varstvu virov pitne vode. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 13/1988. Ljubljana. Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Okolje v Mestni ob~ini Ljubljana. Ljubljana, 2004. Oroèn Adami~, M., Pleskovi~, B. 1975: Problemi okolja in odlaganja trdih odpadkov v Ljubljani. Geografski vestnik 47. Ljubljana. Osnovna geolo{ka karta SFRJ. Ljubljana, 1983. Page, W. G. 1994: Contaminated Sites and Environmental Cleanup. New York. 120 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 121 GEORITEM 1 Pak, M. 1996: Ljubljansko polje in Ljubljana. Regionalnogeografska monografija Slovenije 3. Ljubljana. Pak, M. 2000: Funkcijska zgradba. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Plut, D., Bre~ko Grubar, V. 2002: Vodni viri Ljubljane kot razvojni in omejevalni dejavnik. Geografija Ljubljane. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2003. Pravilnik o kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja. Uradni list Republike Slovenije 64/2004. Ljubljana. Pravilnik o obremenjevanju tal z vna{anjem odpadkov. Uradni list Republike Slovenije 3/2003 (z dopolnitvami). Ljubljana. Pravilnik o odlaganju odpadkov. Uradni list Republike Slovenije 5/2000 (z dopolnitvami). Ljubljana. Pravilnik o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov. Uradni list Republike Slovenije 15/2000. Ljubljana. Pravilnik o pitni vodi. Uradni list Republike Slovenije Republike Slovenije 19/2004 (z dopolnitvami). Ljubljana. Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi. Uradni list Republike Slovenije 104/2000. Ljubljana. Pravilnik o ravnanju z embalaò in odpadno embalaò. Uradni list Republike Slovenije 104/2000. Ljubljana. Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi. Uradni list Socialisti~- ne republike Slovenije 20/1986. Ljubljana. Pravilnik o ravnanju z odpadki. Uradni list Republike Slovenije 84/1998 (z dopolnitvami). Ljubljana. Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji. Uradni list Republike Slovenije 85/1998. Ljubljana. Prestor, J., Urbanc, J., Janà, M., Rikanovi~, R., Bizjak, M., Medi~, M., Strojan, M. 2002: Preverba in dopolnitev strokovnih podlag za dolo~itev varstvenih pasov vodnih virov centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v MOL – Ljubljansko polje. Elaborat, Geolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana. Promet 2002, Podatki o {tetju prometa na dràvnih cestah v Republiki Sloveniji (zgo{- ~enka). Ljubljana, 2003. Prometna analiza cestnega omrèja Ljubljane. Ljubljana, 1999. Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana. Prostorska zasnova. Ljubljana, 2002. Radinja, D. 1951: Sava na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 23. Ljubljana. Refsgaard, A., Gustavsson, L. 2000: Water Resources managment Model for Ljubljansko Polje and Ljubljansko Barje – Final Report. Horsholm. Rejec Brancelj, I. 2001: Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 2005: Vplivi industrije in obrti. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. 121 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 122 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Republi{ki monitoring kakovosti podtalnic za leto 2003, program G – Ljubljansko polje in Ljubljansko barje. Elaborat, In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, 2004. RESCUE – Regeneration of European Sites in Cities and Urban Environments 2005. www.rescue-europe.com Rismal, M., 1993: Gospodarjenje z vodo in zemljino v Sloveniji. Primarno gospo-darstvo in varstvo okolja. Maribor. Rydin, Y. 1996: The Environmental Impact of Land and Property Management. New York. Simoneti, M., Bevk, J., Pintar, M., Zupan, M., Gaj{ek, P., Golobi~, M., Ple{ko, R., Bevk, M. 1997: Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrti~karstva v Ljubljani. Elaborat, Ljubljanski urbanisti~ni zavod. Ljubljana. SIST EN ISO/IEC 17025. Splo{ne zahteve za usposobljenost presku{evalnih in kali-bracijskih laboratorijev, 2005. SIST EN 12457-4. Characterisation of waste – Leaching – Complience test for leaching of granular waste materials and sludges, 2004. Slovar slovenskega knjìnega jezika. Ljubljana, 1995. Slovenske èleznice. Arhivsko gradivo. Ljubljana, 2004. Smrekar, A. 2006: Zavest ljudi o rabi pitne vode. Geografija Slovenije 12. Ljubljana. Smrekar, A., Rejec Brancelj, I., Breg, M. 2006: Zdrava H O zame! (zloènka). Ljub-2 ljana. Smrekar, A., Breg, M., Fridl, J., Kladnik, D., Urbanc, M., Bra~i~ @eleznik, B., Jamnik, B., Grilc, V., Husi}, M., Ku{ar, S. 2005: Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije odlagali{~ odpadkov vodozbirnega obmo~ja ~rpali{~a Jar{ki prod. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Smrekar, A., Kladnik, D. 2004: Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na obmo~ju vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Snaga – Javno podjetje. Arhivsko gradivo. Ljubljana, 2006. Strategija trajnostnega razvoja MOL. Ljubljana. [ebenik, I. 1994: Pokrajinske zna~ilnosti manj{ih neurejenih odlagali{~ odpadkov v Sloveniji. Geographica Slovenica 26-1. Ljubljana. [ebenik, I., [imec, R. 1993: Divja odlagali{~a v osrednjem delu ob~ine Celje – zna- ~ilnosti, prednostna lista sanacije in na~in sanacije. Savinjska – mònosti regionalnega in prostorskega razvoja. Celje. [ifrer, M. 1983: Nova dognanja o geomorfolo{kem razvoju Ljubljanskega barja. Geografski zbornik 23. Ljubljana. [kerbot, S. 1994. Geografija osamelcev v Ljubljanski kotlini na primeru Ra{ice in njenih naselij Ra{ica in Dobeno. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 122 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 123 GEORITEM 1 [pes, M., Cigale, D., Lampi~, B. 2002: Izstopajo~i okoljski problemi v Ljubljani. Geografija Ljubljane. Ljubljana. [pes, M., Lampi~, B., Smrekar A. 1995: The cultural and economic conditions of deci-sion – making for sustainable city, case study: Ljubljana. Moravian Geographical Reports 3-1/2. Brno. Tom{i~, H. 2003: Regionalna geografija ob~ine Ig. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Uredba o kakovosti podzemne vode. Uradni list Republike Slovenije 11/2002. Ljubljana. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (s prilogami). Uradni list Republike Slovenije 84/2005. Ljubljana. Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Uradni list Republike Slovenije 68/1996. Ljubljana. Uredba o na~inu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne slùbe ravnanja s klavni~nimi odpadki in kùnim materialom ìvalskega izvora. Uradni list Republike Slovenije 11/2005. Ljubljana. Uredba o na~inu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne slùbe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Uradni list Republike Slovenije 32/1999. Ljubljana. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagali{~ih. Uradni list Republike Slovenije 32/2006. Ljubljana. Uredba o standardih kakovosti podzemne vode. Uradni list Republike Slovenije 100/2005. Ljubljana. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Uradni list Republike Slovenije 120/2004. Ljubljana. US EPA: RCRA Facility Investigation (RFI) Guidance I–IV, EPA 530/SW-89-031. Viler Kova~i~, A. 2001: Ravnanje z odpadki. Ljubljana. Vodnik o varovanju podzemne vode v Mestni ob~ini Ljubljana. Ljubljana, 2005. Vrhov{ek, D., Macarol, B. 2000: Program sanacije divjega odlagali{~a odpadkov ob vodarni Jar{ki prod. Elaborat, Limnos. Ljubljana. Zakon o ravnanju z odpadki. Uradni list Socialisti~ne Republike Slovenije 8/1978. Ljubljana. Zakona o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije 32/1993. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije 41/2004. Ljubljana. Zakon o varstvu osebnih podatkov. Uradni list Republike Slovenije 86/2004 (z dopolnitvami). Ljubljana. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije 67/2002. Ljubljana. 123 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 124 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar 10 Seznam slik Slika 1: Na robovih vodovarstvenih obmo~ij je vse ve~ opozorilnih tabel. 27 Slika 2: Pregledni zemljevid obmo~ij preu~evanja. 30 Slika 3: Obmo~ja varovanja vodnih virov za oskrbo Ljubljane in okolice. 43 Slika 4: Zaradi rjavenja plo~evine s~asoma vsebina izte~e iz sodov, zato se brez nadzora odloèni sodi uvr{~ajo med nevarne odpadke. 50 Slika 5: Izsek iz interaktivne baze popisa divjih odlagali{~ odpadkov. 51 Slika 6: Popisovalka ob novej{i gramoznici, ki k sre~i ni zapolnjena z odpadki, saj gladina tu plitve podtalnice sili na povr{je. 54 Slika 7: Objekti terenskega popisa na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 61 Slika 8: Objekti terenskega popisa na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 63 Slika 9: [tevilo divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino. 66 Slika 10: [tevilo divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino. 66 Slika 11: Povr{ina in prostornina divjih odlagali{~ odpadkov glede na sektor lastni{tva zemlji{~, na katerih so odpadki. 67 Slika 12: Lastni{tvo ob~inskih in dràvnih zemlji{~, na katerih so divja odlagali{~a odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 67 Slika 13: Glavnino odpadnega materiala sestavljajo gradbeni odpadki. 69 Slika 14: Koli~inska sestava odpadkov na preu~enih divjih odlagali{~ih odpadkov. 70 Slika 15: Koli~inska sestava nevarnih odpadkov na preu~enih divjih odlagali{~ih odpadkov. 70 Slika 16: Sestava odpadkov v divjih odlagali{~ih na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 71 Slika 17: Sestava odpadkov v divjih odlagali{~ih na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 73 Slika 18: [tevilo divjih odlagali{~ odpadkov glede na globino podtalnice na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 74 Slika 19: Povr{ina in prostornina divjih odlagali{~ odpadkov glede na vodovarstvena obmo~ja na Ljubljanskem polju. 75 Slika 20: Oddaljenost divjih odlagali{~ odpadkov od dovoznih poti. 76 Slika 21: Dostopnost divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 77 Slika 22: Ve~ina odlagali{~ odpadkov je tik ob prevoznih poteh. 77 Slika 23: Prilagojenost divjih odlagali{~ odpadkov povr{ju glede na njihovo povr{ino in prostornino. 78 Slika 24: Prekritost vrhnje plasti divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 79 124 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 125 GEORITEM 1 Slika 25: Nekatera odlagali{~a odpadkov, nastala kar med ljubljanskimi bloki. 80 Slika 26: Na hribovitem podeèlju so odlagali{~a zlasti pogosta v gozdu, rada pa se namnoìjo tudi v opu{~enih peskokopih vzdol` cest. 80 Slika 27: Mikrolokacija divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 81 Slika 28: Aktivnost divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 82 Slika 29: Mikrolokacije divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 83 Slika 30: Mikrolokacije divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 84 Slika 31: Aktivnost divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 85 Slika 32: Aktivnost divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 86 Slika 33: Urejenost divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 87 Slika 34: Prek dovozne poti odloène gume niso le nezaèlen odpadek, ampak tudi ovira, ki prepre~uje nadaljnji dovoz odpadnega materiala. 88 Slika 35: Porjavela tabla na eni strani pri~a o razmeroma dolgotrajni skrbi za okolje, na drugi pa o brezbrìnosti pristojnih slùb za njihovo funkcionalnost. 89 Slika 36: [tevilo ovir glede na njihovo vrsto. 89 Slika 37: Vrste ovir na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 91 Slika 38: Vrste gramoznic na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 92 Slika 39: Med naplavinami na obrèju Save se skrivajo tudi tak{ni »lepotci«. 94 Slika 40: Spreminjanje re~nega toka Save. 96 Slika 41: Dinamika spreminjanja povr{in gramoznic na Jar{kem produ. 97 Slika 42: Opu{~ene ali delno aktivne gramoznice so izjemno vabljive za nedovoljeno kopi~enje odpadnega materiala. 99 Slika 43: Nevarni odpadki so {e zlasti problemati~ni v opu{~enih gramoznicah s tanj{o krovno plastjo. 99 Slika 44: Povr{ina in prostornina gramoznic glede na njihovo stanje (Popis … 2004). 100 Slika 45: Vrste gramoznic na Jar{kem produ. 101 Slika 46: Povr{ina in prostornina gramoznic glede na vodovarstveno obmo~je (Popis … 2004). 102 125 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 126 Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar Slika 47: Povr{ina in prostornina gramoznic glede na dostopnost (Popis … 2004). 102 Slika 48: Divja odlagali{~a odpadkov glede na razred predlagane sanacije. 103 Slika 49: Priporo~ljivi posegi pri sanaciji divjih odlagali{~ odpadkov glede na njihovo povr{ino in prostornino. 104 Slika 50: Prednostna sanacija divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 105 Slika 51: Prednostna sanacija divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 106 Slika 52: Priporo~ljivi posegi pri sanaciji divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih osrednjih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 107 Slika 53: Prednostna sanacija divjih odlagali{~ odpadkov na obmo~jih lokalnih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 108 Slika 54: Lokacije divjih odlagali{~ odpadkov po razli~nih popisih na preu~enih vodovarstvenih obmo~jih Ljubljanskega polja. 115 11 Seznam preglednic Preglednica 1: Klasifikacijski seznam odpadkov (UL RS 20/2001). 49 Preglednica 2: Evidentirani objekti na preu~evanih obmo~jih. 60 Preglednica 3: Sanacija divjih odlagali{~ komunalnih odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana med letoma 2000 do 2005 (Snaga 2006). 64 Preglednica 4: Povr{ine divjih odlagali{~ odpadkov. 66 Preglednica 5: Prostornine divjih odlagali{~ odpadkov. 66 Preglednica 6: Dostopnost divjih odlagali{~ odpadkov. 76 Preglednica 7: Utemeljenost suma, da so pod povr{jem najdenih divjih odlagali{~ odpadkov dodatne neevidentirane koli~ine odpadkov. 79 Preglednica 8: Odlagali{~a odpadkov po obmo~jih glede na razrede predlagane sanacije. 109 Preglednica 9: Primerjava rezultatov razli~nih popisov divjih odlagali{~ odpadkov v Mestni ob~ini Ljubljana. 113 126 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 127 127 Georitem 1-07.qxd 18.7.2007 11:11 Page 128 Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 128 Georitem 1 NSL.qxd 18.7.2007 13:18 Page 1 1 ALE[ SMREKAR DIVJA ANE ODLAGALI[^A ODPADKOV ^JU LJUBLJ NA OBMO^JU OBMOA LJUBLJANE NVO ADK GALI[^A ODP A ODLA DIVJ http://zalozba.zrc-sazu.si AR: ISBN 978-961-254-008-1 € ALE[ SMREK 9 2 1 6 9 8 7 1 8 0 0 4 5 15,00 GEORITEM 1 GEORITEM 1