VESTNIK umumtmmHtmnnnnHUHmmmmmuminmuuumHmmng = \ o Š Poštni urad 9020 Cetovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenturt š E izhaja v Ceiovcu ^ = Erscheinungsort Kiagenturt = E = Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = [ p.b. b. ..................umuotuuumnunmumumHfŠ LETNiK XXXV) MINISTRSKA KONFERENCA NEUVRŠČENiH: CELOVEC, PETEK, 20. FEBRUAR 1981 ŠTEV. 8 (2007) Poziv državam in narodom naj si skupno prizadevajo za ohranitev miru v svetu Po petih dneh temeijitih razprav o vseh aktuainih vprašanjih današnjega sveta se je prejšnji teden v indijski prestoinici New Deihi !^?"čaia ministrska konferenca neuvrščenih držav. Ob zaktjučku so ^Prejeti dekiaracijo, v kateri so zavzeti staiišče k najvažnejšim vprašajem; dogovorih so se o nadaijnjih dejavnostih in srečanjih neuvrščeni predvsem pa so na deihijskem srečanju prosiaviii dvajsetietnico t^ograjske konference, ki pomeni začetek gibanja neuvrščenih — ob priiožnosti so nasioviii na vse države in narode sveta ter njihove ^diteije goreč poziv, naj se resno zavzemajo za to, da bi se izogniti ^2tni ter utrdiii svetovni mir in varnost. V tem ..pozivu iz New Delhija" opozarjajo predstavniki neuvrščenih držav na nevarnosti, ki grozijo sodobnemu svetu, obenem pa pozi-^io h krepitvi mednarodnega sodelovanja, da bi prihodnje rodove obvarovali uničenja. Opozarjajo, da sta mir in varnost ogrožena in da is mednarodna napetost čedalje 'račja; krizna žarišča, ki nastajajo faradi tekmovanja za vplivne sfere, Pa tudi vojaške intervencije in vmešavanje ne ogrožajo le suverenosti 'o neodvisnosti neuvrščenih držav, smveč so resna nevarnost tudi za ''Se človeštvo. Udeleženci slovesne seje ob 20. jtnici gibanja neuvrščenih so žabo začelo obdobje miru in sodeto- 40-!etnica vstaje jugostovanskih narodov LeJoJnji 17. marec bo v Jugoslaviji potekal v znamenju 40-letnice vstaje in socialistične re-voiucije narodov in narodnosti fagosiavije. Ta datum — kakor je biio poudarjeno na seji koordinacijskega odbora zvezne konference SZDL Jugosiavije — se ^ tvojim pomenom in dogodki Pa njem uvriCa med zgodovinske trenutke, ki so zaznamovati revoiucionarni uvod v odločilne bitke za novo Jugoslavijo. V tem smislu bodo v dneh °koii 17. marca po v:ej Jugoslaviji Jtevitne prireditve, proslava in druge obetežitve, na katerih bodo poudariti zgodovinske Razsežnosti marčevskih dogodkov leta 1941, ko so se jugoslovan-tki narodi dvigniti v junaSki boj Proti taJističnim okupatorjem za **!voboditev in demokratični pre-Porod !voje domovine. vanja, s čimer bomo bodoče rodove obvarovali pred vojnimi grozotami in uničenjem". Konkretne zahteve, predloge in pobude k najvažnejšim vprašanjem sodobnega sveta pa so neuvrščeni izrazili v zaključni deklaraciji, M znova kaže, kako pomembna in široka je vloga, ki jo igra danes gibanje neuvrščenih. V svoji politični oceni so udeleženci delhijske konference postavili na prvo mesto blokovske tekmovanje, ki je po njihovem mnenju danes največje zlo, saj je tudi bistveni vzrok za čedalje pogostejšo uporabo sile, zaradi česar grozi človeštvu ne samo hladna vojna, temveč tudi svetovna katastrofa. Pri tem pa je posebno pomembno, da je konferenca svojo oceno in izvirna načela neuvrščenosti povezala s konkretnimi problemi in predlogi. Tako je med drugim zahtevala umik vseh tujih sil iz Afganistana in Kampučije, odpravo vseh oporišč v Indijskem oceanu in drugod; ostro so obsodili južnoafriški rasistični režim ter zagotovili pomoč osvobodilnim gibanjem; glede Bližnjega vzhoda so ugotovili, da je bistvo krize pales- tinsko vprašanje in da pravičen mir na tem območju lahko temelji le na popolnem in brezpogojnem izraelskem umiku z vseh zasedenih arabskih ozemelj ter na pridobitvi nacionalnih pravic palestinskega ljudstva; izrazili so zaskrbljenost zaradi napetosti v nekaterih delih Srednje Amerike in Karibov, pri čemer so obsodili vsako obliko posredovanja in vmešavanja v notranje zadeve Salvadorja ter pozvali vlade, naj se vzdržijo uporabe orožja in dajanja vojaške pomoči; ocenili so, da krivičnost sedanje gospodarske ureditve v svetu ne postaja samo neznosna, temveč tudi vir nevarnosti za globalni mir in varnost, zato so odločno ponovili poziv k poživitvi dialoga Sevpr-Jug in sicer v interesu cciotneja čto- S svojimi zaključki in sklepi, med katere spada tudi ..notranji" poziv h krepitvi enotnosti gibanja samega, je delhijska konferenca znova potrdila važnost mesta, ki ga v današnjem svetu zavzema gibanje neuvrščenih. V tem svetu je trenutno 191 držav in ozemelj, od katerih jih je 152 včlanjenih v Združene narode; gibanje neuvrščenih pa šteje danes 95 članic (skupno z opazovalkami celo 105), tako da predstavlja praktično dve tretjini človeštva, namreč dobri dve tretjini članstva OZN in več kot polovico vseh držav in ozemelj sveta.. Ob svoji dvajsetletnici je to mogočno gibanje sprejelo sklep, da bodo 1. september v spomin na začetek prve konference neuvrščenih v Beogradu pred 20 leti razglasili za „dan neuvrščenosti", ki ga bodo vsako leto praznovali v vseh neuvrščenih državah kakor tudi v OZN. Nerazumevanje ORF za potrebe koroških Slovencev V roku osmih tednov bodo pri avstrijskem radiu izdeiaii predračun o možnostih siovenskih radijskih oddaj, to pa naj bi biia osnova za nadaijnje razgovore. Tako bi iahko v kratkih besedah strniti rezuitat razgovora, ki je bii v sredo na povabiio ustavne stužbe v uradu zveznega kancierja na Dunaju. Razgovora, ki je zadevai zahteve giede radia in teievizije, kakor sta jih obe osrednji organizaciji formu-iiraii v operativnem kotedarju in v posebnem dokumentu, so se udeiežiii poteg vodje ustavne stužbe dr. Ludwig Adamovicha s strani ORF intendant koroškega dežeinega studia Ernst Wittner, generatni sekretar ORF dr. Peter Radei in Gerhard Weis. Se-demčtansko detegacijo obeh osrednjih organizacij sta vodita dipt. inž. Feiiks Wieser za ZSO in Karet Smotte za NSKS. V teku razgovora se je pokazato, da s strani pristojnih v ORF ni veiiko razumevanja za upravičene žeije stovenske manjšine, ne giede razširitve siovenskih radijskih oddaj, ne gtede teievizijskih oddaj v siovenščini niti gtede omogočanja sprejema RTV Ljubtjana. Predstavniki ustavne siužbe so vsaj skušaii iskati kompromise, tako da je prišio vsaj do omenjenega pič-tega rezuitata prvega razgovora. Gtede omogočanja nemotenega sprejema RTV Ljubtjana po vsem dvojezičnem ozemtju so predstavniki ORF zavzeti statišče, da ni nikakršnih zakonskih možnosti, da bi se v tej zvezi iahko kaj uredito. Tudi gtede teievizijskih oddaj v avstrijski teieviziji v siovenščini so zavzeti ab-soiutno odktonitno statišče. Zediniti so se, da se bodo pogovori o tej tematiki nadatje-vaii, ko bo ORF izdetat potrebne predračune. Nerešena narodnostna vprašanja skrivajo v sebi nevarnost sporov in nemirov Živimo v času, ko se v mnogih delih sveta vrstijo najrazličnejše akcije, s katerimi akterji bolj ali manj upravičeno opozarjajo na vprašanja, ki po njihovem niso zadovoljivo rešena. ..Govorico dinamita" je danes slišati v številnih državah. Pogosto se je poslužujejo iz nagibov, ki jih ni mogoče prav razumeti in še manj odobravati; v mnogih primerih pa je to lahko tudi ena izmed oblik pritiska na pristojne dejavnike, če jih je treba spomniti na nerešena vprašanja. Bombe spet enkrat ..govorijo" tudi na Južnem Tirolskem. Medtem ko so pred tedni dinamitski atentati baje izražali nestrpnost tamkajšnje nemške manjšine zaradi zamudnega reševanja še preostalih točk „pa-keta", je sedaj menda na vrsti „na-sprotna stran". Tako vsaj trdi tukajšnji tisk, ko poroča o zadnjih atentatih na železniško progo med Bocnom in Meranom ter o oskru- nitvi grobišča dveh pred leti umrli!) nemških nacionalistov, ki sta bila svoječasno v prvih vrstah južnoti-rolskih atentatov. Sicer pa niti ni tako važno, katera stran je enkrat in katera spet drugič „na, delu": govorica dinamita in bomb ne more biti sprejemljiv argument ne v enem ne v drugem primeru. Vendar je ravno dejstvo, da čuti enkrat eden in potem spet drugi potrebo poslužiti se takih sredstev .najbolj resno opozorilo, kakšno nevarnost skrivajo v sebi nerešena narodnostna vprašanja. Tega bi se morali zavedati pristojni dejavniki povsod tam, kjer taka vprašanja še čakajo pravične in zadovoljive rešitve. Kajti z odlaganjem in zavlačevanjem potrebnega reševanja se problemi ne odstranjujejo; konflikti se samo prikrijejo, da potem lepega dne spet izbruhnejo — tudi z govorico dinamita, kakor kaže primer Južne Tirolske. De/ovna s^rupnosf ^/pe-/acfran ufira po? širšemu sodelovanju med sosednimi dežeiami ^ Pozvali vse države in narode, ^ tudi njihove voditelje, „naj si p moč prizadevajo, da ne bi do vojng {g da bosta medrta--.Pmir in varnost ostala neokr-^srta". Hkrati so tudi navedli poti, Pd je to mogoče doseči, Ud Černe** so na prvem mestu po-i^ aHi načela miroljubnega sožitja , listine Združenih narodov. Ob pa so pozvali vse narode, 9*ujo' odločno prizadevajo za bla- larod Deiovna skupnost Alpe-Jadran, v katero so kot članice vključene Koroška, Štajerska, Gornja Avstrija, Stovenija, Hrvatska, Furlanija-Julijska krajina in Veneto, medtem ko Solnograška in Bavarska trenutno zavzemata ie poiožaj „aktivnih opazovaik", pripravija biižnje srečanje na ravni predsednikov gospodarskih zbornic, na katerem bodo obravnavali možnosti in oblike poglobljenega medsebojnega sodelovanja. Kot priprava na to srečanje je v Ljubljani zasedala komisija za gospodarska vprašanja skupnosti in so se pogovarjali o programu dela komisije v letih 1981 in 1982 (v teh letih predseduje komisiji Slovenija). Gospodarstva vseh včlanjenih dežel so ze navezala tesnejše medsebojne stike in kažejo čedalje večje zanimanje in pripravljenost za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja, začenši od proizvodnega sodelovanja do skupnih naložb. Pri tem pa jih med drugim ovira dejstvo, da premalo poznajo podrobnejše razvojne usmeritve posameznih gospodarstev in njihovih panog, kakor tudi njihove želje in možnosti za tesnejše sodelovanje. vseh, za skupno krepitev med- 9ega miru in varnosti, „da se V zvezi s tem so na seji ugotovili, da komisija trojica na pritisk nemških nacionalistov lani tor- s skupnim preučevanjem ter izmenjavo informacij in izkušenj o gospodarskih temah, ki zanimajo gospodarstva vključenih članic delovne skupnosti Alpe-Jadran, lahko precej pripomore k razširitvi in poglabljanju gospodarskega sodelovanja med članicami. Zato so se v komisiji dogovorili, da bodo gospodarske zbornice dežel za bližnje srečanje predsednikov zbornic pripravile ustrezne informacije o razvojnih usmeritvah gospodarstev, tako da bi se na tem srečanju lahko pogovarjali tudi že o konkretnejših pobudah in predlogih na razvijanje višjih oblik sodelovanja. S podobnimi predlogi o tvornejši izmenjavi strokovnih informacij in izkušenj pa so konkretizirali tudi delovni program o sodelovanju na področjih energetike, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, turizma in medbančnega sodelovanja. V luči teh čedalje širših stremljenj in prizadevanj, ki gotovo niso izraz nekih fantastičnih predstav, marveč jih narekuje današnji razvoj, seveda še bolj smešno in neodgovorno izpade koroška donkihotovščina, s katero je strankarska pedirala sklenitev sporazuma o gospodarskem sodelovanju med obmejnimi področji Avstrije in Jugoslavije. Vendar bodo morali prej ali slej tudi na Koroškem vzeti na znanje, da se sodelovanje med državami in zlasti gospodarska kooperacija ne more graditi na ozkih, sebično izravnanih pogledih, marveč je potrebno široko usmerjeno prepričanje, da gre za interese vseh prizadetih. Tiste čudne patriote, ki bi se v svoji nacionalistični zaplankanosti še danes radi obdajali z železnimi zavesami, pa bo pustil ob strani splošni razvoj, ki ga doživljamo v Evropi in v svetu. Ne nazadnje je — v ožjem merilu tudi delovna skupnost Alpe-Jadran sicer še skromen, vendar kljub temu že dovolj prepričljiv dokaz tega razvoja. Čeprav so tozadevna prizadevanja takorekoč še v začetni fazi, se le že kažejo bolj ali manj jasne predstave poti, po kateri naj bi že v bližnji bodočnosti poskusili napraviti prve konkretne korake širšega in poglobljenega sodelovanja med sosednimi deželami. In v ta prizadevanja se bo morala čim bolj aktivno vključiti predvsem tudi Koroška, če ne bo hotela tvegati, da bo v gospodarskem razvoju še naprej capljala za drugimi zveznimi deželami Avstrije. Letos bo spet ljudsko štetje Po priporočilu Združenih narodov v posameznih državah približno vsakih deset let popisujejo prebivalstvo. Zadnje redno ljudsko štetje v Avstriji je bilo leta 1971 in zato bo letos spet popis, pri katerem bodo zbirali najrazličnejše podatke osebnega, socialnega in gospodarskega značaja. Medtem ko v mnogih drugih državah pri takih popisih ugotavljajo tudi narodno pripadnost državljanov, se v Avstriji tozadevno omejujejo na ugotavljanje jezika, ki se ga posameznik poslužuje v vsakdanjem življenju — gre namreč za tako imenovani občevalni jezik (Umgangssprache). V normalnih pogojih tak popis — vključno ugotavljanja jezika ali tudi narodnosti — ni nič razburljivega. Drugače je to pri nas v Avstriji, kjer je vsa zgodovina ljudskih štetij en sam dokaz, da tukaj ne gre zgolj za zbiranje statističnih podatkov, marveč — in to v novejšem času kritično ugotavljajo tudi že avstrijski znanstveniki! — so se ljudska štetja povsem izrodila v sredstvo statističnega genocida: z vsakim ljudskim štetjem uradno dokumentirajo „uspehe", ki jih dosegajo z načrtno politiko asimilacije in raznarodovanja pripadnikov narodnostnih manjšin. V tej luči je treba gledati tudi letošnji popis, ki bo izveden meseca maja. Čeprav bodo ugotavljali samo občevalni jezik, bodo potem dobljene podatke gotovo spet zlorabljati za prikazovanje narodnostnega sestava prebivalstva in predvsem za „ dokazovanje", kako slaba je po številčni moči ena ali druga narodnostna skupnost. Kajti pri ljudskih štetjih v Avstriji je že od nekdaj stala v ospredju težnja, da bi pri narodnostnih manjšinah ugotovili vednno manjše število pripadnikov, da bi naseljenost manjšin prikazali čim bolj razdrobljeno na otoke in da bi taki otoki bili skrčeni na čim manjše ozemlje (v primeru koroških Slovencev pač potisnjeni čim bolj pod Karavanke). Pri zasledovanju takih teženj tudi prav nič niso izbirčni, kar se tiče sredstev, ki se jih poslužujejo, da bi bili ..uspehi" čim bolj prepričljivi. Spomnimo se le, kakšnih oblik pritiska in zastraševanja, manipuliranja in potvarjanja so se v preteklosti že posluževali, samo da bi ..dokazali", kako izginjajoča je baje slovenska narodnostna skupnost na Koroškem. O teh metodah so bile napisane že obsežne dokumentacije in v številnih primerih so bile narejene tudi prijave na pristojna mesta — toda vse do danes še nismo slišali, da bi kdaj koli vsaj enega izmed neštetih krivcev klicali na odgovornost in ga tudi kaznovali, kakor je za take prekrške izrecno predpisano v zakonu. Pa se temu niti ne čudimo, saj so se vsa Tudi za letošnji popis nimamo nobenega vzroka, da bi dosedanje stališče kakorkoli spreminjali. V pogojih, v kakršnih bo popis izveden, ne more priti do verodostojnega rezultata, ki bi dovoljeval kakršne koli zaključke glede številčne moči slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ob vprašanju po občevalnem jeziku ne more biti govora o ugotavljanju narodne pripadnosti. Šlo bo spet edinole za ugotavljanje števila ljudi, ki se poslužujejo določena jezika oziroma določenih jezikov. Pri tem pa se je treba — če pomislimo konkretno na raz- h štetij do-menu obla-sebe goto- Enakopravnost tudi pri ijudskem štetju vendar - ne pri nas Wn ljudsko štetje :e popravljajo tudi v Jugottaviji, kjer bodo popi! iivedii v času od t. do t!. apriia (9M. Kakor v vseh državah, kjer živijo pripadniki vež narodov aii narodno!ti, tako je pri popisu tudi v Jugoda-viji zanimivo in važno vpraža-nje, ki !e nanaša na je:ik aii narodno pripadnost državijanov. Ker pa v Jugoslaviji enakoprav-no!t narodov in narodno:ti ni ie prazna fraza, marveč v:akodnev-na :tvarno!t, !e tudi na popi! prebivalstva pripravijajo tako, da bo enakopravno!t spoštova-na na vseh področjih. V Jugosiaviji !e popi! izvaja v jezikih v:eh narodov in na-rodno!ti! Tako imajo na primer v Sioveniji slovensko- italijanske ter siovensko-madžarske popisne poie. V Vojvodini pa bo popi! prebivalstva te večnacionalne pokrajine izveden celo v v!eh petih z u!tavo priznanih enakopravnih jezikih — v srbskohrvat-!kem oziroma hrvot!ko!rb:kem, madžar!kem, slovaškem, romun-!kem in ru!in!kem jeziku! Pri na! v Av!triji, kjer se zeio radi pohvaiijo, kako širokogrud-ni !o baje do narodno!tnih manjšin, pa merodajnim niti na mi!ei ne pride, da bi na narodno!tno mešanih področjih po!krbeii za dvo- aii večjezično izvedbo po-pi!a. Popisne poie in v:e ! po pi!om povezane )i!tine !0 izkijuč-no !amo v nemščini. Tudi to je zgovoren primer. mere na Koroškem - tudi še vprašati, koliko možnosti dejansko imamo, da se v javnem življenju (in občevalni jezik se pretežno uporablja v javnosti) lahko poslužujemo slovenskega jezika? Ali nismo po zaslugi ali krivdi sedanje „vzor-ne" zakonske ureditve, ki uporabo naše materinščine razen maloštevilnih izjem omejuje na družinsko okolje, naravnost prisiljeni, da se dnevno poslužujemo tudi nemščine kot občevalnega jezika? V takih razmerah nikakor ni sprejemljivo, da bi za Slovence identificirati samo tiste, ki se v kakršni koti obliki ali meri poslužujejo slovenskega jezika — nasprotno v takih pogojih izjava glede občevalnega jezika nima prav nobene izpovedne veljavnosti glede narodne pripadnosti. Poleg že omenjenih okornosti in številnih drugih pogojev, ki vsi bodo tudi pri letošnjem popisu vplivali na to, kako se bodo posamezniki ..odločali" glede občevalnega jezika, pa je treba tudi videti, kako uradni dejavniki skrbijo, da bi rezultati čim bolj odgovarjali njihovim željam. Ne gre samo za različne oblike pritiskov, zastraševanja in vplivanja, kakor jih poznamo iz preteklosti; svoj namen dosežejo tudi z drugim delom te ..psihološke vojne", namreč s tem, da pri pripadnikih narodnih manjšin načrtno ustvarijo videz zapostavljenosti in gojijo občutek manjvrednosti. V mislih imamo predvsem popisne pole, ki so naravnost klasičen primer diskriminacije: celotno besedilo je samo nemško in „deutsch" je že natiskan odgovor na vprašanje po občevalnem jeziku, medtem ko je za vse druge jezike le še skupna rubrika „sonstige". Takšen odnos do lastnih državljanov druge narodnosti moremo imenovati le izraz skrajne nacionalistične nadutosti. V tem mnenju nas „avtorji" teh popisnih pol potrjujejo celo sami, ko v vprašanju po veroizpovedi nikakor niso tako nestrpni, marveč lepo po vrsti naštevajo vsaj vse večje v Avstriji zastopane verske skupine. O kakšni enakopravnosti narodnostnih manjšin v Avstriji torej tudi v zvezi z ljudskimi štetji ne more biti govora. To pa je samo dokaz, da merodajnim ne gre za ugotavljanje objektivnega stanja, temveč so ljudska štetja res le sredstvo genocidne politike. nmerHo demokratičnosti 7C:^or AorošiberM <7oIočfn: &rog; rdJ: D n; o s Zforijo o v:w-(/:šgr;:A, Jd fu %or/ov<:/: S/orcHCfTH, td&o poznajo por/o/rcn izrdz rdJ: Zd Hd ACr/ŽarsLffM, ):7? VCd^ :?MfMHjfjo 7x6?; v Pord&jd !77M td vz