Año (Leto) XVH (12) No. (Štev.) 46
“ESLOYEJVIA
/ í
L IBRE”
I w‘	4.
BUENOS AIRES, 17. novembra (noviembre) 1960
Za obrambo svobode in krščanskih tradicij
V nedeljo je bil v Buenos Airesu zaključen I. medameriški marijanski kongres, čigar osnovna misel je bila, kakor je zapisal najbolj odločen buenos-aireški protikomunistični večemik: “ne proti komunizmu, ampak spričo komunizma” moramo uravnati vse naše življenje in delo. In združeni vsi narodi zahodne poloble v istem cilju obrambe in zaviranja prodora komunizma v lastne vrste iščejo sedaj skupnega imenovalca, skupno doktrino, ki naj jih poveže v trdne branike krščanske civilizacije, iz katere je Amerika zrastla. Katoliški del obeh Amerik je izbral za svojo zaščitnico v tem boju, za svojo posrednico pri Vsemogočnem, nebeško mater Marijo. V njenem imenu, v svitu nje milosti in žaru dobrote so pred dnevi sto in stotisoči šli iskat duhovne moči, trdnosti in odločnosti v zatišje o-gromnega križa, ki je zavladal preko Buenos Airesa po vsej Ameriki v jakosti, kakršne od časov jezuitskih držav pred stoletji ni bilo čutiti in videti.
Amerika, predvsem Južna Amerika, se prebuja spričo nevarnosti komunizma, ki si je že izbral prvo žrtev med sestrskimi republikami. Druga žrtev ne bi bila rada nobena republika več. Obraniti se takšne usode, kakor je zadela Kubo, je danes naloga vseh treznih državnikov. Naloga pa je tudi vseh merodajnih faktorjev, med katere brez dvoma kot glavna spada katoliška Cerkev z vsemi svojimi organizacijami, svojo hierarhijo in položajem, ki ga znotraj sleherne republike zavzema. Tega se je argentinski episkopat zavedel do časa in stopil v ofenzivo.
Vedeti je treba, da Argentina vedno prva povzdigne svoj glas in pokaže pot, kadar se v Južni Ameriki bližajo zgodovinske spremembe. Tudi to pot je njena katoliška Cerkev zaorala brazde na široko: najprej z velemisijonom na področju Velikega Buenos Airesa in sedaj s I. medameriškim marijanskim kongresom. Poleg zunanjih slovesnosti, ki so prekosile vse doslej doživete veličastnosti in bodo kot take ostale še dolgo v spominu vseh navzočih in z njimi sedanje generacije sploh — kar spomnimo se, kako nam še danes odmeva v u-šesih prepevanje na ljubljanskem Stadionu ob evharističnem kongresu! — bodo tudi ostali v javnosti neopaženi sadovi srečanja z Bogom in Marijo, snidenja s "Cerkvijo in vrnitvijo v nje naročje. Tako na veliko zastavljena ofenziva pa zahteva še kaj več, kakor samo impoznatno zunanjost in klenost v referatih in govorih, gorečnost v enkrat izgovorjenih molitvah in prejem enkratnega sv. obhajila.
Še bolj to velja, ker je bilo geslo kongresa: krščanstvo spričo komunizma. To se pravi: če hočem komunizem preprečiti, moram storiti vse, kar ljudstva ne bo gnalo v objem materialističnega marksizma, ampak ga bo od njega odvračalo. Z drugimi besedami: ustvariti je treba takšno okolje za človeka in njega družino dostojno življenje, da se mu ne bo zahotelo iskati spremembe v ideologiji, ki mu z lepimi besedami in preračunanimi frazami riše in obeta raj na zemlji. Poleg osnovne nujnosti ponovne poduhovitve vsega javnega in zasebnega življenja je treba obstoječi socialni red izboljšati v duhu načel, ki so jih papeži od Leona XII. dalje brez prestanka ponavljali. Izboljšati z dejanji in v dejanjih, ne pa samo s prigod-nimi članki in nagovori. Biti samo protikomunist, je danes absolutno premalo, je pogosto celo škodljivo tako za posameznika kakor za ves narod. Sodobno stanje odnosov svobodnega sveta na-pram komunizmu ne potrebuje več prostovoljcev, ki so samo “proti”, ampak in predvsem posameznikov, ki so “za” nekaj novega, boljšega, plodnejšega za človeški rod.
Marijanski kongres bo predstavljal ! prelomnico časov samo tedaj, ako se bodo v ofenzivni črti, ki jo je ameriški e-piskopat z argentinskim na čelu nakazal, znašli v bratskem razumevanju kapitalisti in delavci, podjetniki in uradniki, borbena mladina in zreli možje. Nov čas bo nastopil, ako bo v odmevih sedanjega kongresa konec pobeljenih grobov, dvojne morale, sebičnosti in neuravnovešenega zagona za mamonom.
John Fitzgerald Kennedy
Na letošnjih predsedniških volitvah i nih otokov v formoški ožini, za odločno
znano, zmagal demokratski ( nastopanje proti Moskvi in Pekingu in za stični predsedniki vlad so prišli, ne da bi
Vi Tl	Tf OnnO/^TT S In. U 'fvrt fov lini mlrAITI + ft	n n    ...
je, kakor
kandidat John Fitzgerald Kennedy, številčno je dobil samo nekaj nad 300.000 glasov več kakor njegov nasprotnik republikanski kandidat Richard Nixon, priboril pa si je absolutno večino v volilnih možeh, in sicer 332 proti 191.
Tako so Amerikanci po osmih letih zamenjali režim republikancev z demokrati. Prav tako se je prvič v ameriški zgodovini zgodilo, da je postal predsednik države katoličan. Prav tako Kennedy ni mason. Od vseh strani je dobil vrsto telegramov s čestitkami, tudi od svojih republikanskih nasprotnikov, kakor je -pač to običaj v USA.
Po svem zahodnem svetu je časopisje pozdravilo vzpon Kennedyja kot ndade-ga predsednika. Istočasno pa so v Londonu, Parizu, Bonnu in Rimu narahlo pokazali stari državniki zaskrbljenost nad mladostjo Kennedyja, boječ se, da se .ne bi prenaglil v svoji zunanji politiki proti komunistom v Moskvi in Pek:n-gu. Kakor vedno, so tudi tokrat ti stari državniki pokazali, da se bojijo odločno nastopiti proti rdeči nevarnosti. Kratek članek je napisal tudi vatikanski Osser-vatore Romano, v katerem pravi, da je “zelo nazadovoljen” s Kennedyjevo zmago, da pa ‘ najvažnejše ni, da je predsednik USA katoličan, pač pa to, da je katoličan postal predsednik USA.”
S čestitkami je. pohitel seveda tudi Hruščev, ter začel svoj brzojav z “Spoštovani gospod Kennedy” in nadaljeval, da je prepričan, da se bodo vrnili stari Rooseveltovi časi prijateljstva med ZSSR in USA. Kennedy mu je samo odgovoril, da USA vedno stremi za mirom.
Kennedyjevi prediliki so prišl-i v USA leta 1874. Sedanji predsednik predstavlja četrti rod Kennedyjeve družine v USA. Njegov oče, ki se je poročil leta 1914, je s 26 leti postal najmlajši severnoameriški bančni predsednik. Sklenil je, da bo do svojega 25 leta prišel do 1 milijona dolarjev, kar mu je tudi uspelo. Potem se mu je bogastvo začelo kopičiti, tako da je danes njegovo imetje vredno nad 200 milijonov dolarjev. Prvotno je živel v Bostonu, pa se je leta 1926 preselil v New York. Njegova družina šteje 4 sinove in 3 hčere. Med sinovi je bil John, sedanji predsednik, najokretnejši. Rodil se je 29. maja 1917. Med drugo svetovno vojno se je boril na Pacifiku proti
Kremlja Nikita Hruščev, ki ga nekateri imenujejo ‘rabelj Ukrajine’, drugi pa mesarski klavec Budimpešte’. Komuni-
hitro ter učinkovito izboljšanje odnosov med USA in vso latinsko Ameriko.
jih kdo povabil... Toda svetovno mnenje se ne da varati... Te koncentracije
Kennedyju so se že prijavili za obisk komunističnih diktatorjev, ki ji ni para,
v prvih mesecih prihodnjega leta, ko se bo preselil v Belo hišo, Adenauer, Macmillan in novi brazilski predsednik Qua-dros. Hruščev se pripravlja na novo vrhunsko konferenco, težko pa bo prišel na tako konfenrenco v USA, če bo Kennedy še istega mnenja, kakor je bil, ko je kot predsedniški kandidat poslal na zasedanje Združenja zasužnjenih narodov v New Yorku, ki so ga imeli predstavniki teh narodov nasproti poslopju Združenih narodov istočasno z bivanjem Hruščeva v New Yorku, demokratskega senatorja Thomasa J. Dodda, kateri je v Kennedyjevem imenu povedal zbranim delegatom zasužnjenih evropskih narodov med drugim naslednje:
“Usoda zasužnjenih narodov je Kennedyju zelo pri srcu. Zaupa, da bo brezverska kom. tiranija sama propadla, ker ima v sebi slabosti, ki so končno ugonobile še vsako tiranijo v zgodovini... V ZN sede vsi molavredni kvlslingi vaših narodov, med njimi vrhovni diktator
niti v najbujnejši fantaziji, ni mogoče smatrati za nedolžno diplomatsko potezo... Zbor komunističnih diktatorjev bo bobnal o zapadnem imperializmu v Afriki in imperializmu USA v latinski Ameriki. Podpiral jih bo Fidel Castro, prava lutka Kremlja v zahodni polobli. Kremelj ne sme uspeti!... Povejmo že enkrat Kremlju, da ne bomo nikdar zapustili zasužnjenih evropskih narodov. Naravnost recimo Hruščevu, da bomo vztrajno skušali doseči osvobojenje zasužnjenih narodov z vsemi mirnimi sredstvi. Pokažimo že tudi v dejanjih, da to niso naše prazne besede... Stalnost sovjetskega imperija enostavno ne sprejmemo. Na vsesplošnem zatiranju je zgrajen, zato vsesplošno zasovražen. Tam imperij ne more ostati, še bodo krči in prelomi, nove Budimpešte, novi Poznanji, novi vzhodnonemški upori. Končno pa bo z božjo pomočjo in pomočjo svobodnega sveta prevladala pravičnost, pravica in svoboda.”
Prvi medaeneriški Marij antski kongres v Bísenos Airesu
Od 9. do 13 novembra je bil v Buenos Airesu I. medameriški Marijanski kongres. Bil je prav na istem prostoru, kjer je bil pred 26. leti 32. mednarodni evharistični kongres,katerega se je udeležil kot papeški legat predlanskim umrli papež Pij XII., t. j. na prostranem trgu na kr.žišču avenid Libertador San Martin ih Sarmiento, kjer stoji visok spomenik Špancem. Na tem prostoru so napravili velikanski oder, na njem postavili kongresni oltar v taki višini, da je bil viden daleč naokoli. Spomenik: Špancem so pokrili z ogromno piramido, sestavljeno iz modrega plastičnega materiala. V večernih urah so v notranoscji piramide prižgali veliko žarnic, ki so jo spreminjali v morje najrazličnejših barv. Pogled na tako osvetljeno piramido je v nočnih urah nudil nepopisljivo lep prizor. Zraven oltarja je kipel v nebo nad 46 metrov visok križ iz jekla.
Na tem prostoru so bile v kongresnih dneh vsak dopoldan in zvečer sv. maše in pridige. Po dopoldanskih mašah so še pridige nanašale,na sloje, za
Japoncem ter je pobegnil k vojakom pro-1 katere je bila maša, pri večernih ma-
n očetovi volji. Leta 1946 je bil' prvič ( šah so pa bile pridige z Marijansko vse izvoljen v ameriški kongres, istočasno z Nixonom, vsak od njiju na listi druge stranke. Od takrat naprej sta se oba povzpenjala višje in višje in nista v nobenih volitvah doslej bila poražena. Ko
bino.
Udeležba na kongresu je bila izredna. Tudi po sijaju in navdušenju ljudstva je Marijanski kongres prekosil evharistični kongres pred 26 leti v Bs. Aire-
sta se končno spopadla kot predsedniška su. Pa je to razumljivo. Vse kongresne kandidata, je ostal zmagovalec Kennedy, prireditve so bile pod pokroviteljstvom V zunanjepolitičnih volilnih izjavah se Lujanske Matere božje, Njen milostni je Kennedy izjavil za odločen poseg USA j'kip so ob zaključnih slavnostih prenesli proti Castru, z,a opustive obrambe majh- 1 v slovesnem sprevodu iz bazilike Pilar-
Vmiti se bo treba na temelje krščanstva, ki so v medsebojni ljubezni do vseh bratov in sestra v Kristusu, vrniti v resnično ljubezen do rodne grude, kajti samo v teh dveh ljubeznih je zagotovljen nov svet, nov duh in nov čas v Amerikah.
Vsakdo izmed nas bo moral iti zaradi tega kongresa in spričo prodirajočega komunizma sam vase, moral bo iti v okolje, kjer živi in dela in na vsak korak bo lahko ugotavljal napake, ki jih je treba nemudoma odpraviti, da dosežemo novega človeka v novem času. Novega človeka, komunisti doma pravijo “izgrajenega človeka”, je treba ustvariti. To je naloga nas vseh. Danes, brez odlašanja, kajti sleherna najmanjša zamuda v tem trenutku pomeni izgubo pozicij v borbi, ki jo vodimo s komunizmom, predstavlja udarce, ki jih je težko preboleti; zadnji čas je, da se prebudimo, kajti nevarnost komunizma je danes zato toliko večja, ker se je bati, da “bodo dobri postali prezgodaj u-trujeni”, kakor je dejal Pij XII. Obramba pred komunizmom ni samo v dejstvu, da morda zložno živimo v svobodnem svetu in dobrotah modernega časa; najboljša obramba je v graditvi takšnih socialnih razmer, v katerih ne bo treba iti petim odstotkom prebivalcev zvečer lačnih spat, kakor je to menda primer
v USA po Kennedyjevih navedbah; v ustvarjanju ncvih domov, da bo vedno več lastnikov in vedno manj proletarcev; v šolanju res značajnih in kremenitih javnih debveev, profesorjev, znanstvenikov in učiteljev, v ras i mladine, ki ji ne to vzor filmski zvezdnik dvomljive osebnosti.
Lahko rešemo, da se je Amerika znašla pet minut pred dvanajsto uro, kajti leta 1931 že je Manuilrki dejal, da se bo svetovna komunistična revolucija v Amerikah začela v Argentini in za njo zajela ves kontinent. To je sila huda zapoved, za katere uresničitev mednarodni komunizem neumorno dela. Trideset let garanja imajo poklicni revclucionar-ji za seboj, vsaj trideset let, če ne rajši več, ima svobodni svet s svojim pojmom življenja v demokraciji zamude. Trideset let je treba dohiteti in prehiteti. Tega se morajo zavesti vsi, ki jim je mar usoda lastnih narodov, lastnih držav in vsega človeštva. Tudi tistega človeštva, ki danes že desetle ja trpi pod komunističnimi okovi, ker se svobodni svet ni ravnal po večnih naukih Kristusa in se zatekal v molitvah k Njegovi Materi.
Naj bi molitvene prošnje ob medame-riškem marijanskem. kongresu ne bile zaman, želimo vsej Ameriki.
«	i
ske Matere božje na kongresni prostor. Lujanska Mati božja je zakonita patro-na Argentine in ni ga Argentinca, ki bi ne izrekal njenega imena s spoštovanjem. Kongresnih slavnostih so se za* to udeleževali vsi sjoji. Od navadnih de-iavgev do predsednika republike, ki je ob zaključnih slavnostih imel tudi nagovor.
Pa še ta izreden pomen je imel tokratni marijanski kongres: Na njem so bila številna predavanja najuglednejših kulturnih in javnih delavcev, ki so imeli temeljite referate o komunizmu in veri, komunizmu in kulturi ter komunizmu in socialnem ter gospodarskem redu in dali kristjanom v ameriških državah jasna navodila za uspešno nastopanje pioti brezbožnemu komunizmu, ki grozi razbiti krščanski svet tudi na a-meriški polobli.
Končno pa je bil namen I. medame-riškega marijanskega kongresa tudi poklonitev ameriških katoličanov Argentini ob 150 letnici njene svobode.
Poseben sijaj je kongresnim prireditvam dajalo veliko število inozemskih cerkvenih dostojanstvenikov, med katerim je zavzemal prvo mesto papeški legat kardinal Marcelo Mimmi.
Prihod papeškega legata
Papeškega legata kardinala Mimmija je v torek ponoči sprejel na letališču sam predsednik republike dr. Frondizi.
V	sredo dopoldne ga je na privatnem stanovanju obiskal najprej buenosaire-ški župan Giralt. Toplo ga je pozdravil z nagovorom, v katerem je naglašal, da je brezbožni ateizem, ki je samo moderna verzija starih zmot, ki zanikajo Boga in duhovni značaj človeka, povečal svoje napore, da bi napravil še večje zmede v svetu in med narodi. Zato je nujna potreba, da se poveča širjenje krščanske resnice. To je neodložljiva dolžnost, ki jo narekuje sedanji čas. Po teh besedah je buenosaireški župan izročil kardinalu Mimiju simbolične mestne ključe. Kardinal Mimi se je županu zahvalil za njegove lepe besede, ter dejal, da izpričujejo globoko versko tradicijo argentinskega naroda.
Po tej slavnosti je papeški legat spre-iel člane diplomatskega zbora vseh držav, s katerimi ima Argentina diplomatske zveze. Na sprejem niso bili povabljeni samo diplomatski zastopniki komunističnih držav za železno zaveso.
V	sredo opoldne je papeški legat obiskal oredsednika republike dr. Frondizija, ori katerem je bil nato tudi gost pri slavnostnem kosilu. Zvečer je pa bil slovesen liturgičen sprejem papeškega legata v katedrali.
SLAVNOSTI V PALERMU Maša za otroke
Kongresne slavnosti so se začele v četrtek 10. nov. ob deseti uri dop. Na kongresnem oltarju v Palermu je imel ameriški škof Msgr. George Biskup mašo za otroke. Bilo jih nad 120.000. Pogled na to množico nedolžne mladine
je nudil izredn vtis. Posebno na morje šolskih zastav, ki so vihrale v vetru. Teh je bilo nad 1.500. Med mašo so troci iz državnih in privatnih šol imeli tudi skupno obhajilo, katerega jim je delilo okoli 200 duhovnikov. Po maši je papeški legat kardinal Mimi otrokom izročil papeški blagoslov, Msgr. Menendez je pa imel zanje lep cerkven nagovor Slavnost so troci zaključili s petjem narodne himne.
Večerna kongresna slovesnost
Zvečer je imel pri kongresnem oltarju mašo nadškof iz Montevidea kardinal Antonio Maria Barbiéri, pridigo o temi: Marija, Mati Kristusova, Mati besede, ki je meso postala, pa nadškof iz Asunciona v Paragvaju Msgr. Anihal Mena Porta, blagoslov z najsvetejšim je zbrani množici podelil perujski nadškof iz Lime Msgr. Juan Landazuru Ricketts.
Verska igra na Kongresnem trgu
Na kongresnem trgu v Bs. Airesu je bila prejšnji četrtek predstava Caldero-nove verskega igre “Srce Mariji”. Prostrani trg so ljudske množice napolnile do zadnjega prostora. Vsi so z napeto pozornostjo in zanimanjem sledili lepim prizorom na odru.
Dan študirajoče mladine
Drugi dan I. medameriškega kongresa je bila zjutraj v Palermu maša za študirajočo mladino, če je bil že prvi dan pogled na zbrane otroke sijajen, je bil drugega dne na morje srednješolske mladine naravnost mogočen. Presenečal je red in strumnost nastopanja te mladine ter gorečnost, s katero so se udeleževali vseh pobožnosti. Poseben poudarek je slavnosti dajala tudi navzočnost gojencev častniških šol arg. oboroženih sil. Mašo za šolsko mladino je imel škof iz Medelina v Kolumbiji Msgr. T. Botero Zalazar, pridigo pa pomožni buenosaireški škof in vojaški kurat Msgr. Bonanin. Vseh dijakov in dijakinj je bilo okoli 150.000.
Večerno mašo v Palermu je imel nadškof iz Quita v Ekvadorju kardinal Carlos Maria de la Torre, pridigo nadškof iz Lime v Peruju Msgr. Juan Landazuru Ricketts. Govoril je o temi: Marija, Mati milosti.
Živi rožni venec
Večerna prireditev tega dne -je bila v športnem stadionu FCO-OESTE. Množice so ga povsem napolnile. Tu so bile molitve v raznih jezikih. Po prostranem štadionu je odmevala Zdrava Marija tudi v slovenščini.
Maša za starše
Sobotna jutranja maša je bila za starše. Imel jo je nadškof iz Quebeca v Kanadi Msgr. Maurice Roy, pridigo o krščanski družini pa nadškof iz, Santa Fe Msgr. Nicolas Fasolini. Ginljiv je bil prizor, ko je po končani maši izrekel Mariji zahvalo za vse prejete dobrote Daniel Bogani iz mesta Haedo kot oče 17 živih otrok, ga. Dominga Bruera de Castelaro pa kot mati, ki ima 6 salezijanskih duhovnikov ter hčerko tudi sa-lezijanko.
Večerno mašo v Palermu je imel nadškof iz Guadalajara iz Mehike kardinal Jose Garibi y Rivera, pridigo o temi: “Marija, Mati Cerkve,, Mati mističnega telesa” pa škof iz Pueblo de los Angeles iz Mehike Msgr. Oktavijan Marquez Toris.
Polnočnica na Majskem trgu
je bila za može, ki so prostrani trg povsem napolnili. Med mašo so duhovniki kar stoje spovedovali može, ki so nato skupno pristopili k sv. obhajilu. Polnočnico je imel čilski škof Copiapo Msgr. Francisco Fresno Larrain.
IDEOLOŠKA ZBOROVANJA NA KONGRESU
Vse kongresne dni so bila v Bs. Airesu zborovanja pod predsednistvom dr. deli Oro Mainija, biv. prosvetnega ministra v vladi osvobodilne revolucije. Na njih so s tališča krščanstva obravnavali komunizem, njegov odnos do vere, človeka, človeške družbe, družine, države, kulture ter socialnih in gospodarskih vprašanj. Delo je bilo razdeljeno v več komisij. Predavanja so bila globoko zamišljena ter skrbno pripravljena. N. pr. rektor buenosaireške kat. univerze Msgr. Derisi je imel predavanje o temi: “Bog. Negacija Boga v marksizmu”, znani duhovnik Domin. Basso je govoril o temi: “Človek. Negacija človeške osebnosti v (Nadaljevanje na 2. strani)
Buenos Aires» 17. XI. 1960
Oh žegnanju
Prosvetni dom, Ljudski dom, Rokodelski dom, Glasbeni dom, Narodni dom, Sokolski dom. Take in podobne napise smo videli pred drugo svetovno vojno na zgradbah v vseh večjih, pa tudi manjših (krajih po vsej Sloveniji. Ti domovi so bili različni: eni skromni in preprosti, drugi mogočni, prostorni in pozornost vzbujajoči.
Prosvetnih domov je bilo največ; bilo jih je toliko, da smo težko našli faro ali večji kraj, kjer ne bi bilo prosvetne dvorane, odra, knjižnice, pevske sobe, arhiva not, telovadnega orodja itd. Ti Prosvetni domovi so bili resnična žarišča vzgojnega, prosvetnega ter kulturnega življenja in pristno-zdrave družabnosti.
Zgradili so jih člani društev sami s požrtvovalnim sodelovanjem vse fare ali kraja. To so storili v zavesti, da so poleg družinske vzgoje in šole ti domovi neobhodno potrebni za zdravo rast in napredek naroda. Po pravici so se čutili v njih — doma.
Poleg teh številnih domov pa smo imeli v Ljubljani in tudi v Mariboru sedež osrednjih organizacij. To je tistih organizacij, ki so nosile odgovornost vodstva, tako idejnega kot organizacij-sko-delovnega, odgovornost z,a načrtnost pri delu, in so nudila tudi vso moralno pomoč in oporo pri delu tistim, ki so se zatekali v domove po vsej Sloveniji.
V izseljenstvu je pa vse drugače, bo kdo rekel. Na videz ta ugovor drži, v resnici pa ne. Kakor smo imeli doma, imamo tudi tukaj določene naloge. Še težje so kot doma. Tudi tukaj imamo cilje, ki jih moramo doseči. Tukaj še bolj kot doma drži, da je poleg družine in šole treba organizacij in prosvetnih domov, da bomo kos nalogam.
Zdrav del naših izseljencev je to tudi doumel in razumel. S koliko požrtvovalnostjo so nastali in nastajajo domovi v vseh večjih središčih! Pa ne samo na področju Vel. Buenos Airesa. Tudi v Mendozi, Miramaru in drugod niso ali nočejo zaostajati.
Pri tem pa mora slovenska izseljenska družina, raztresena po vsej Argentini, imeti tudi svoje središče. Na tem središču .naj bo sedež osrednjih organizacij, osrednja knjižnica, čitalnica, predavalnice za tečaje, dvorana z odrom itd. V tem središču naj bo tudi sedež odgovornosti za idejno in organizacijsko vodstvo tako v prizadevanju,'da se ohranimo, kakor tudi, da ne klonimo pred nevarnostmi novega okolja, da bodo slovenski otroci ponosni, da so sinovi slovenskih staršev, da bo slovensko ime poznano in imelo ugled pri tujerodcih in da bomo tudi vse storili, kar je v naši moči, za osvoboditev domovine.
Ob nedeljskem “žegnanju” v Slovenski hiši je naša želja: Bog blagoslovi delo v slovenskih prosvetnih domovih in delo za njih čimprejšnjo dograditev! Blagoslovi pa naj tudi prizadevanje, da bo Slovenski hiši čimprej omogočeno, da postane dejansko in duhovno sredice slovenske izseljenske družine v Argentini!
Zborovanje zaunikov SLS
KONCERT KVARTETA FINKOVIH
V nedeljo 13. t. m. je bilo redno zborovanje zaupnikov SLS s. področja Vel. Bs. Airesa. Zborovanje je začel predsednik Poverjeništva za Argentino Miloš Stare.
Na sporedu je bila najprej proslava
29.	oktobra. O pomenu tega slovenskega narodnega praznika je govoril dr. Tine Debeljak. Prikazal je razvojno pot slovenskega naroda skozi stoletja v narodnostnem, političnem in kulturalnem pogledu, opisal stanje med prvo svetovno vojno in dramatične dogodke, ki so pripeljali do 29. oktobra, t. j. do ustanovitve prve slovenske narodne vlade v Ljubljani in Narodnega Veča pod predsedstvom dr. Korošca v Zagrebu.
Nato je bilo prebrano obširno poročilo, ki ga je poslal zborovanju zaupnikov predsednik stranke dr. Miha Krek iz Severne Amerike. V poročilu se najprej spominja 40. letnice koroškega plebiscita in po opisu sedanjega krivičnega stanja na Koroškem ugotavlja: “Usoda slovenskega življa na Koroškem od plebiscitnih dni sem nam je tudi politično ogledalo, pouk in opomin. Odgovor nam je na vprašanje kakšna bi bila usoda vseh Slovencev, če bi se leta 1918 ne bila ustvarila narodna država...”
Zatem je opozoril na 20. letnico smrti dr. Korošca, katerega dalekovidnosti se moramo zahvaliti, da smo leta 1918 bili rešeni. Poglavje o dr. Korošcu zaključuje:
“Dr. Korošec je zgodovinska osebnost vsega, celotnega naroda. Njegova roka je bistveno vplivala na vsa področja in polja življenja, na vero in kulturo, na ■ast znanosti in umetnosti, na splošno ljudsko prosveto, na gospodarsko okrepitev in na socialno boljšo ureditev prav
tako odločilno in močno, kot na čisto na-rodno-politično stanje.”
Nato je sledil izčrpen opis zunanjepolitičnega položaja, predvsem v zvezi z zasedanjem Združenih narodov, ponesrečenimi nastopi Hruščeva, brezuspešnimi prizadevanji Tita ter opis volilnega boja v USA.
Zadnji del poročila pa je obsegal zanimive podatke o življenju v Sloveniji in Jugoslaviji tako v narodnostnem, kulturnem, verskem in gospodarskem pogledu.
Zaključil pa je dr. Krek svoje poročilo s sledečimi mislimi:
“Svoboda je dragocen dar, ki si ga moremo pridobiti le z bojem. Svoboda je rešena in ohranjena tam, kjer je še, Je z odločnim, bojevitim naporom svobodnih ljudi. Tam, kjer smo jo izgubili, jo bomo pridobili z vztrajnim bojem. Nič prej ne bodo zasužnjeni narodi o-svobojeni kot tedaj, ko bo v taboru demokracije močnejša in idealnejša bojevitost kot je v komunističnem taboru. Nobena sprememba ne bo sama nastala. Bog je človeku dal oblast in lastnosti, da ustvarja razmere tega življenja. Vse, kar je in bo, bo na tem svetu nastalo po volji in prizadevanju ljudi. Torej tudi po mojem in Tvojem. Trditev, da je politična emigracija nesmiselna in politično delo v emigraciji nesmiselno, je izgovor lenobe. V resnici razmere kličejo po vedno močnejšem narodno političnem uveljavljenju emigracije, kličejo po Tvoji in moji pomoči.
V Slovenski formuli, ki smo jo objavili za Veliko noč, smo kar moč jasno in preprosto’ postavili naš cilj: Največja dosegljiva svoboda slovenskega naroda, ki jo hočemo izrabiti zato, da bi
oblikovali, državni red najpravičnejše demokracije. Proti sedanji totalitarni državi, v kateri, je državljan objekt in številka, smo postavili osebnost za vir n osrednji interes družbenega in javnega reda. Osnova je zdrava, cilj je pravi. Pred nami so neznani boji. Naše moči razmeroma majhne, a zato toliko dragocenejše. Vse nam ukazuje, da naše postojanke v svobodnem svetu izpopolnjujemo in utrjujemo, da hi čim močneje mogli pomagati zasužnjenemu narodu, ko bo lomil okove in prekopal rove iz ječe v svobodo. Bog z Vami!”
Vsi zaupniki so poročilo predsednika stranke sprejeli z iskrenim odobravanjem in sklenili poslati mu zahvalo in pozdrave.
Sledil je referat Miloša Stareta o o-sebnosti dr. Korošca, predvsem v zvezi s spominskimi proslavami, ki bodo
11.	decembra v Argentini. Pozval je vse zaupnike, da vsak po svojih močeh stori vse, da bodo spominske proslave po udeležbi in višini vredne moža kot je bil dr. Korošec.
Naslednji referat je imel tajnik Poverjeništva Rudolf Smersu o komunizmu v Južni Ameriki. Navajal je zanimive podatke iz vsake države v Južni Ameriki kako si prizadeva komunizem, da bi se vsidral in zajel ljudske množice. Prikazal je stanje v delavskih organizacijah, kulturnih institucijah, kakor tudi na pojave v posameznih južnoame-r'ških državah, ki olajšujejo pot komunistični propagandi. Zanimivo je bilo poglavje o ‘diplomatski pošti”, s pomočjo katere razširjajo komunistično propagando sovjetske, satelitske in Titove ambasade po Južni Ameriki.
Po razgovoru o aktualnih vprašanjih je Miloš Stare zaključil uspelo zborovanje zaupnikov.
ke dr. Frondizi z ministri svoje vlade, ministri-člani vrhovnega drž. sodiš"a, predsedstvo senata in poslanske zbornice s poslanci in senatorji, buenosaire-ški župan, guverner prov. Bs. Aires z
Kvartet Finkovih je v petek 4. nov. priredil v okviru Slov. kult. akcije — glasbeni odsek — samostojni koncert. Bil je v avditoriju “Biraben”, ki je zelo primeren za take komorne koncerte. Spored so izvajali deloma v kvartetu, t. j. sestre Marija, por. Geržinič, Marta in Neda ter brat Božo, deloma pa sestre v tercetu. Poleg tega je baritonist Božo odpel nekaj pesmi sam.
V kvartetu so izvajali v začetku: J. Petelin - Gallus - In nomine Jesu; F. Durante - Christe eleison; G. P. Palestrina -Crucifixus. Za zaključek koncerta pa: ¡in A. Geržinič - Cest brezupna slast in J. Prochazka - Ptička.
Že po prvih pesmih je bilo očito, da so glasovno vsi dobro razpoloženi, lepo vpeti in da je spored naštudiran zelo skrbno. Isto so dokazale tudi vse tri sestre, ki so v tercetu odpele G. P. Palestrina — Due canzonette; W. A. Mozart — Grazie agl’inganni tuoi; F. Gerbič — Rožmarin; A. Lajovic — Pesem; M. Tomc — Belo jutro; S. Eisenstein —. Huaino.
Baritonist Božo Fink pa je zapel tele pesmi: L. van Beethoven — Mailied; H. Wolf — Anakreons Grab; M. Balakirev — Pesnja Selima; L. M. Škerjanc —■ Beli oblaki in Počitek ter A. Lajovic — V mraku.
Božu Finku, ki razpolaga s prijetnim in lepim baritonom, bi verjetno strokovni ocenjevalec izrazil željo, da da svojemu glasu več sproščenosti, interpretaciji pa več osebnostnega poudarka. Oboje mu je dosegljivo.
Izvajalce je spremljal na
Prvi medanaerišM Marij s&stslkS !&©mgres v Buenos Airesu
(Nadaljevanje s 1. strani) marksizmu. O krščanski podobi človeka ter kritiki marksistične negacije”. Prav tako o problemu vzgoje. Znani prvak krščanske demokracije dr. Manuel Or-donez je govoril o temi: “Marksizem kot antiteza koncepta krščanske skupnosti, države, družine in svobode”.
Razprave so bile dalje o kulturi in marksizmu ter o gospodarskem in socialnem redu, kakor ga pojmuje krščanstvo in kakor ga vsiljuje komunizem, kjer pride na oblast.
V petek zvečer so bile razprave'' zaključene. Pri zaključnih slavnostih so bili navzoči: predsednik republike dr.
Frondizi, papeški legat kardinal Mimi ter vsi argentinski in inozemski cerkveni dostojanstveniki. Z velikim navduše-jnme so bile sprejete resolucije, ki dajejo ameriškemu krščanskemu svetu jasna navodila za nastopanje proti brezbožnemu komunizmu, pa drugi strani pa tudi predloge za rešitve socialnih ter gospodarskih vprašanj v duhu krščanskih načel in papeških enciklik.
Zaključno besedo je na tem zborovanju imel papeški legat, ki je vse opozarjal na nevarnosti, ki predstavlja za ves krščanski svet borbeni brezbožni komunizem ter na dolžnost, ki jo imajo verniki pred njim, ki je pravo nasprotje krščanstva.
Zlasti je pa opozarjal na odgovornost tiste, ki stoje ob -strani in hočejo v teh odločilnih trenutkih igrati neodločno vlogo.
Slovesen zaključek Medameriškega Marijanskega kongresa
Zaključne slovesnosti Marijanskega kongresa so bile v nedeljo 13. t. m. v Palermu. Dopoldne je bila maša papeškega legata, branje njegove poslanice poslanica predsednika republike dr.
Frondizija, zvečer mogočna procesija iz bazilike Pilarske Matere božje s kipom Lujanske Marije, poslanica papeža Janeza XXIII. iz Vatikana, posvetitev a-meriških republik Mariji ter zaključne besede buenosaireškega nadškofa kardinala Caggiana.
Poslanica in maša papeškega legata
Udeležba ljudi na zaključni kongresni slavnosti je bila še večja kot prejšnje dni. Morje ljudi, ki so kljub vročini
sama ljunezen. In to ljubezen je kat. Cerkev v Argentini vedno oznanjala, z njo pa potrebo edinosti in sloge. Vedno vztrajali do konca. Ob kongresnem ol- j je zavračala sovraštvo. Kat. Cerkev pa tarju so bile zbrane najodličnejše oseb- 1 ni ostajala samo pri besedah ljubezni, nosti. Navzoč je bil predsednik republi- ampak je vedno tudi povzdigovala svoj
glas v širjenju krščanske socialne pravičnosti.
To njeno prizadevanje je posebno dragocen doprinos v času sedanjih kriz in predstavlja največjo varnost za Ijud-
ministri svoje vlade, še več guverner- 1 stvo, posebno sedaj, ko konfuzionistični jev drugih provinc, visoki vojaški povelj- 'komunizem pod pretvezo nujnosti reše-n;ki iz argent. vojske, mornarice in le- canja socialnih vprašanj seje med ljud-
prof. Geržinič in tudi pripomogel k uspehu vseh nastopajočih.
Poslušalci, med katerimi smo opazili tudi argentinske goste, so koncertu sledili z veliko pozornostjo. Po vsaki točki so izvajalce nagradili z odobravanjem. Gotovo bi želeli kako ponovitev, pa je bilo treba točno ob napovedani uri izprazniti dvorano.
Škoda, da dan in ura nista bili najbolj primerni (petek ob sedmih zvečer), ker bi se sicer koncerta udeležilo še več Slo-klavir ju vencev.	P. 0-
stva semena sovraštva, razdora in razprtij. Nasproti sovraštvu, ki ga oznaja komunizem, kat. Cerkev s svojim krščanskim socialnim programom poziva ljudi k edinosti in k miru ter, jih vodi po pravi poti do skupne blaginje in pravične razdelitve duhovnih ter materialnih dobrin.
Popoldanska procesija
Popoldne ob 17. uri so v mogočni procesiji prepeljali kip Lujanske Marije iz bazilike Pilarske Matere božje na kongresni oltar. Vozili so ga na vojaškem avtomobilu ob častnem spremstvu vojske. Za kipom sa se vozila v odprtem avtomobilu stoje papeški legat ter predsednik republike, za njima pa je bila nepregledna množica ljudi. Iz te množice s6 se dvigale in močno vihrale v vetru številne zastave narodov, ki trpe pod komunistično tiranijo. Tudi slovenska je bila med njimi.
Kip Lujanske Marije so ob nepopisnem navdušenju ljudstva ponesli vojaki na kongresni oltar. Ko so dvignili na drog argentinsko zastavo, se je že za-čulo zvonenje zvonov bazilike sv. Petra iz Rima, kajti oglasila se je Vatikanska radijska postaja, po kateri je papež Janez XXIII poslal I. medameriškemu Marijanskemu kongresu svojo zaključno poslanico.
Poslanica Papeža Janeza XXIII.
V njej papež v lepih besedah poziva vernike vseh ameriških držav naj ohranijo vsak dan še bolj živo češčenje Marijino. Marija naj vodi vse, posameznike in narode, in naj jih varuje v ohranjevanju krščanskih tradicij in dobrin. Marija je ljubezen. In ljubezen naj bo v vseh odnosih med ljudmi in narodi. Kajti ljubezen med brati brez, razlike, je zanesljiv vir blaginje za družbo in odpira široke poglede tako za osebne odnose, kakor za odnose v družbi. Resničen in trajen mir, ki ni nekaj umet-
tals'va, domači in inozemski cerkveni dostojanstveniki. Z eno besedo: Vsa Argentina je bila tu zastopana in zbrana pri Mariji.
Predno je imel papeški legat mašo, je prebral svojo poslanico, V njej je v izbranih besedah prikazal življenje Marije v kat. Cerkvi in ob svojem Sinu.
Poudarjal je teške čase v zgodovini narodov, ko so se pojavljale razne herezije. Tedaj se je ljudstvo s svojimi škofi vedno zatekalo v varstvo k Mariji in ji postavljalo svetišča po dolinah in planinah. In ob njenih svetiščih so se potem razbijajale vse zmote, ki so grozile porušiti dobre krščanske tradicije. Danes ni nič drugače, toda tudi danes Cerkev poje k Mariji: Devica Marija, Ti sama si razbila vse herezije. Kaj je torej bolj naravno, da se ljudstvo tudi ob grožnji sedanjjb herezij, ki se trudijo zajeti ves svet, še bolj zatekajo k Mariji, da se po njej še bolj približajo Kristusu, ki je edini rešitelj sveta. Svojo poslanico je zaključil s prošnjo: Devica Marija, s tega mesta, s svojega svetišča v Lu-janu, s svojih svetišč, ponavljaj proti vsem zmotam in zablodam klic obrambe, upanja in zmage: Od tu niti koraka več dalje. Jaz sem bila, sem in bom ostala nepremagana zaščitnica amerikanskih narodov.
Med legatovo pontifikalno mašo je pel mogočen zbor Don Boscovih gojencev Perosijevo mašo.
Poslanica predsednika dr. Frondizija
Po končani maši kardinala Mimija je povzel besedo predsednik dr. Frondizi.
V miselno bogatem govoru je omenjal sedanjo duhovno in moralno krizo človeštva, napore zaostalih narodov, da bi si ustvaril pogoje za dostojno življenje in razvoj. V tej krizi je treba poglobiti in utrditi vero v večne vrednote, kajti človek ne more ustvariti nič trajnega, nič dobrega, nič pametnega, če ga ne vodi pri tem luč duha, ki mu jo je dal nega, izvira iz splošne sloge, je sad
ARGENTINA
Odnosi med Argentino in Severno A-meriko so vedno bolj prijateljski. To potrjuje sedaj tudi obisk 28 severoameri-ških guvernerjev, ki so prišli v Argentino na večdnevno bivanje skupno s svojimi ženami. Namen njihovega potovanja je spoznati deželo, njeno kulturno življenje, zlasti pa gospodarsko delavnost. Zato si bodo ogledali tudi industrijske naprave v notranjosti republike.
Ameriške goste je na letališču sprejel in pozdravil poleg osebja ameriškega veleposlaništva notranji minister dr. Vitolo z guvernerjem province Bs. Aires dr. Allendejem. V imenu ameriških gostov se mu je zahvalil za pozdrav a-meriški guverner McNichols. Sporočil je pozdrave Argentini ameriške vlade ter tudi novega ameriškega predsednika Kennedyja.
V	ponedeljek so ameriški gostje najprej počastili spomin osvoboditelja generala San Martina, nato je bil sprejem pri zunanjem ministru, nato pri buenos-aireškem županu, zatem pa pri predsedniku republike. V torek so odšli v Mar del Plato. Med svojim bivanjem si bodo ogledali še Bariloche, Mendozo in Cordobo, iz Argentine bodo pa odšli na o-b'sk v Brazilijo.
IZ TEDNA V TEDEN
V	Italiji so bile 6. novembra v 78 pokrajinah ter okoli 7.000 mestnih in po-deželnih občinah volitve. Od 50 milijonov prebivalcev, kolikor jih ima sedaj Italija, je bilo vpisanih v volilne imenike okoli 33 milijonov volilcev. Predsednik vlade Amitore Fanfani je pred volitvami pozval Italijane, naj volijo tudi tokrat krščanske demokrate, kajti ko-munist ena nevarnost še ni minila. To so storili, vendar so tudi komunisti znova napredovali.
Po zadnjih volitvah v Italiji je vatikanski list Osservatore Romano zapisal, da komunizem sedaj še z večjo silo kot kdajkoli poprej ogroža svobodo Italijanov.
V	Angliji je bil Hugh Gaitskell znova izvoljen za predsednika britanske la-boristične stranke. Proti njemu je nastopal vodja levičarjev Harold Wilson, na Gaitskellovo stran se je pa odločno postavil biv. predsednik stranke in predsednik laboristične vlade lord Attlee.
Semjon K. Timošenk,o je bil od sovjetskih junakov zadnje vojne, še edini na važnem položaju. Do pred nekaj dnevi je bil še vojaški poveljnik Bele Rusije. Sedaj ga je pa Hruščev odstavil. Sovjetski tisk še nič ne poroča o novem mestu, ki naj bi ga dobil Timošenko.
Bog. V nad. izvajanjih je omenjal prizadevanja zadnjega velikega misijona v Vel. Bs. Airesu, da bi poživil vero med širokimi množicami, nato pa prešel na opis vloge, ki jo je kat. Cerkev igrala od vseh začetkov v zgodovini argentinskega naroda in zlasti na češčenje Marijino, ki je tako veliko, da ga je mogoče imenovati ljudsko češčenje. Tako otroško vdano je argentinsko ljudstvo navezano na svojo nebeško Mater, ki je
stalnega napora ter rešuje najprej socialna trenja znotraj posameznih narodov, ustvarja pa tudi mostove za razumevanje med državami. Velike naloge novi svet ne bo mogel rešiti, če mu bo manjkala v osnovi edinost, sloga, ti pa ne moreta biti trajni, če ju ne preveva krščanski čut velike človeške družine. Vsi naj imajo pred očmi, vladarji in podložniki, veliki in majhni narodi, da je ljubezen vrhovna vez, naj-
višja sila, ki naj druži, v sleherni skupnosti, pa naj bo to družina, država ali pa svet.
Na koncu je papež vsem podelil svoj blagoslov. Kardinal Caggiano je zatem prebral posvetilno molitev vseh ameriških narodov Mariji, nato pa improviziral 'krateik nagovor, v katerem se je zahvalil predsedniku dr. Frondiziju za naklonjenost državnih oblasti za izvedbo mogočnega Marijanskega kongresa, kakor tudi za njegovo osebno udeležbo pri -njem ter ostalih visokih drž., funkcionarjev, in vsemu ljudstvu, ki se je v tako velikem številu zbralo okoli svoje Marije in se zaupalu njenemu varstvu ob začetku organiziranega boja za ohranitev in utrditev krščanskih tradicij ter za izvedbo krščanskega socialnega reda ne samo v Argentini, ampak v vsej Ameriki. Kratko je povzel sklepe zlasti komisije, ki je razpravljala o komunizmu in njegovem odnosu do soc. in gospodarskih vprašanj ter je 'predsednika dr. Frondizija zagotavljal, da bo kat. Cerkev z vsemi sredstvi podpirala izvedbo socialnega programa, zlasti glede graditve stanovanj za delavstvo in ostale sloje, kakor tudi za izvedbo pravične agrarne reforme, da bodo zemljo dobili tisti, ki jo res obdelujejo in ki od njenih pridelkov tudi žive.
S tem je bil I. medameriški kongres zaključen. Pozdravili so ga vsi sloji, tako vojska, mornarica, letalstvo, industrijske, trgovske, gospodarske in poljedeljske ustanove, zvezna vlada ter provincijske vlade, razne kulturne in prosvetne ustanove. Pozdravile so ga tudi posamezne ameriške države, med temi tudi predstavniki Kubanske demokratske revolucionarne fronte, ki se bori proti komunistični tiraniji, ki jo je v tej deželi uvedel Castro. Med njegovim trajenjem je bila tudi razstava Marijinih slik ter tudi Marijanske umetno-nosti. Državna poštna uprava je pa izdala tri milijone znamk s sliko Lujanske Matere božje.
II. medameriški Marijanski kongres bo leta 1962 v Kanadi.
'Ilovice Lz Sfevenije*-
®kof Vovk častni doktor bogoslovja
V Ljubljani je dobil naslov častnega doktorja bogoslovja škof Anton Vovk. Častno diplomo so mu izročili 20. oktobra t. 1. v navzočnosti beograjskega nadškofa dr. Ujčiča, mariborskega škofa dr. Maksa Držečnika, administratorja dr. Toroša, križevniškega uniatskega škofa dr. Bukatke in predsednika verske komisije pri LRS Borisa Kocijančiča.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Hrovat, Frančiška Plečnik, šivilja, Pia Škerlj, roj. Srebre, Ciril Petrovec, učit. v p. Uršula Puh, roj. Babnik, Božo Hvala, v žel. kontrolor v p., Apolonija Ziherl, Stane Gerbic, bibliotekar, Avgust Rozman, žel. v p., Amalija Hervatin, roj. Furlanič, Vladko Mandeljc, ročni stavec v Žel. tiskarni, Franc Cizelj direktor obrata za pridelavo tobaka, Stane Kalan, Rozalija Kalan, roj. Krasna,
Alojz Novak, upravitelj mešč. šole v p., Marija Goluh, roj. Celarc, Marija Trampuž, upok. Triglavske tiskarne in Vika Svetek, učit. v p. v Vidmu-Krškem, Fani Gerkman, roj. Vavpotič v Bad Ischlu, Emilija Simčič, roj. Froelich v Tržiču, Niko Sršen, gradbeni tehnik v Domžalah, Marija Tasič v Ložu, Frančiška Kogovšek v Sinji gorici, Irma Knific, roj. Tanšek v Brežicah, Anton Majcen v Škofji Loki, Vika Mmuh, roj. Blažič v Zagorju, Bredica Kajin v Slovenj Gradcu, Štefan Brvar, pos. na Trojanah, Ignac Žnidaršič na Vrhniki, Frančiška Drnovšek, roj. Golob v Celju, Amalija Volk, roj. Waselj v Podgradu, Jože Piciga v Kopru, Katarina Rajer v Grosup-lju, Ivanka Zagorc, roj. Zajc v Višnji gori, Ivo Šorli v Gorenji vaši, Janez Golob, elektroinstalaterski vajenec v Mekinjah, Karel štrbenk, upravnik knjigarne v Črnomlju in Jože Avguštinčič, avtoklepar v Brežicah.
Študentje škofovega zavoda vabijo
Študentje škofovega zavoda v Adrogueju pripravljajo svojo slavnostno akademijo, pa smo dobili nekaj podatkov o njej.
Letos prvič pripravljate svojo akademijo, kajne?
Da, letos prvič. Vsako leto smo pripravili na koncu pouka večjo ali manjšo prireditev za vse v zarodu in sorodnike zavodarjev kar v zavodu samem. Ko smo lani igrali Revizorja, se nam je zdelo, da bi le ne bilo napak, ko bi s čim podobnim nastopili v slovenski javnosti. Tako smo se odločili za akademijo, ki jo sedaj pripravljamo.
Po kakšnih vidikih ste sestavili program ?
Prvi namen akademije je bil ta, da : bi pokazali slovenski skupnosti različne plati našega življenja in dela v zavodu. Prav ta nas je vodil pri sestavi programa. Hoteli smo nekoliko opozoriti nase, češ tu je slovenski zavod, ki sredi tujega sveta pripravlja svojemu narodu slovensko in katoliško zavedne inteligente. Res pa je, da smo si hoteli z akademijo tudi kriti delno stroške za počitnice, ki smo jih hoteli prvič letos organizirati.
Ko bi bila akademija na nedeljo, bi verjetno v tem drugem namenu tudi uspeli. Ni naša krivda, da akademija ni na nedeljo, čutili bomo pa to seveda najbolj mi zaradi sanjanih, a ne uresničenih počitnic.
Bi razodeli kaj več iz programa?
“Močan si, o slovenski narod,” je prva točka. Je to recitacija, v kateri bodo nastopili vsi zavodarji. Zbrana so v njej klasična besedila iz Prešerna, Stritarja, Aškerca, Cankarja in Župančiča, ki bodo ob glasbenih in svetlobnih efektih na kratko prikazala slovensko zgodovino.
Tudi petje ho, kot stoji na programu?
Da, nastopil ho štiriglasni moški zbor, sestavljen iz sedanjih zavodarjev in nekaterih tistih, ki so kot zavodarji končali gimnazijo. Zapeli bomo več pesmi. “Jegličevci” je himna s svojo zgodovinsko vrednostjo: dobili smo jo pred nekaj meseci iz Slovenije, peli so jo pa včasih
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Važno opozorilo
V nedeljo 20. novembra, na žegnanju v Slovenski hiši, bo uprava Svobodne Slovenije ves dan odprta. Tako bodo ro-
Ob prvi obletnici škofove smrti
Včeraj je minilo leto dni, odkar smo dobili iz Clevelanda v Severni Ameriki žalostno sporočilo, da je umrl naš predobri nadpastir, naš ljubeči varuh in duhovni vodnik ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman.
Z vso bridkostjo smo tedaj občutili, da je prenehalo biti srce, ki je s tako veliko ljubeznijo gorelo za vse Slovence, razkropljene po svetu, da je zamrla njegova očetovsko skrbna nadpastirska beseda.
Silna je bila tedaj naša bolečina. Toda zavedali smo se, da bi ne ravnali prav, če bi se predajali malodušju in obupu v nesreči, ki nas je zadela. Kajti škof Rožman je umrl samo telesno, njegova duša uživa pri Bogu plačilo za vso brezmejno težo križa, ki ga je moral nositi kot škof in kot človek, med nami pa živi v svojih naukih in navodilih, ki nam jih je dajal v svojih cerkvenih govorih, člankih, pismih ter o-sebnih razgovorih.
Zato bomo ob obletnici njegove smrti spomin nanj najlepše počastili, če mu bomo znova zagotovili, da bomo vse svoje življenje in delo, tako zasebno kot javno, uravnavali tako, da bomo ohranili zvestobo veri svojih staršev ter domovini ter v tem smislu vzgajali tudi svoje otroke in sploh vso slovensko mladino, jaki imeli priložnost za plačilo naročni-
ne Svobodne Slovenije, kakor tudi za plačilo Zbornika-Koledarja Svobodne Slovenije za leto 196 v prednaročilu po ceni $ 180.—.
Izlet članov SFZ in članic SDO
Preteklo nedeljo 13. nov. so se člani SFZ ter članice SDO zbrale v Slovenski hiši. Po skupni maši in zajtrku so zasedli prostore v pripravljenih avtobusih in se odpeljali na izlet v Parque Perreyra, kjer so jih že pričakovali člani SFZ in članice SDO iz Slovenske vasi v Lanusu. Skupno je bilo okoli 140 izletnikov. Dopoldne je bilo lepo sončno vreme, popoldne pa se je nenadoma pooblačilo, vstal je močan vihar in vlila se je ploha, tako, da so izletniki imeli prav pošteno kopel. Zato je bila tudi vrnitev prej, kakor je pa bila določena. Slabo vreme in nezaželena kopel pa nista prav nič motila veselega razpoloženja pri mladini.
Popravek
V govoru Miloša Stareta “Škof dr. Rožman in njegova doba”, ki ga je imel na spominski proslavi ob obletnici škofove smrti dne 30. X. t. 1. v Bs. Airesu in ki smo ga objavili v Sv. Sloveniji, štev. 45. z dne 10. nov. 1961, je v četrtem stolpcu v zadnjem stavku četrtega odstavka zgoraj, izpadla važna izjava pok. škofa. Zato se mora zadnji stavek v gornjem odstavku pravilno glasiti takole: “.. .če danes to premišljujem pred Bogom, moram priti samo do sklepa: Če bi bilo treba, bi drugič v glavnih potezah delal spet isto. To je moj zločin, zaradi katerega sem moral biti obsojen.” OSEBNE NOVICE
Poroka. V župni cerkvi v San Martinu sta se poročila v soboto 12. novembra Jože Strle in gdč. Vida Gorkič. Za priči sta bila nevestin oče Dionizij Gorkič in
ženinova sestra ga Marija Strle, por. ča-ter. Poročne obrede je opravil g. Jože Jurak. čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
V zadnji številki Sv. Slovenije smo poročali, da so v družini Toneta Marolta in ge Kristine, roj. Jarc dobili sina. Izkazalo se je pa, da je bila novica prenagljena. V družini rojstva otroka res pričakujejo, niso ga pa še dobili. Kakor nam je informator dobronamerno sporočil novico, smo jo prav tako dobronamerno objavili tudi mi.
SAN JUSTO
Kulturni odsek Našega doma, ki je bil nedavno ustanovljen, je začel za svoje člane in Slovence v tem kraju prirejati kulturna predavanja Dosedaj jih je bilo že več ter so bila vsa lepo obiskana.
Tako je bilo najprej gospodarsko predavanje g. Franca Krištofa. Ljudje so z zanimanjem poslušali njegova izvajanja. Dne 30. oktobra so se rojaki znova v velikem številu odzvali povabilu ter prišli na predavanje, ki ga je imel g. dr. M. Pavlovčič. V počastitev spomina pred letom dni umrlega škofa dr. Rožmana je po magnetofonskem tlaku predvajal slovenske žalne obrede, ža-lostinke in govor pisatelja g. Karla Mauserja ob prenosu trupla škofa Rožmana iz Clevelanda v Lemont. Drugi del je obsegal predavanje slovenskih o-bičajev tudi po' magnetofonu. Zlasti pester običaj slovenske ohceti iz Dobrega polja. V tretjem delu pa je g. dr. Pav-
Zbomik-Koledar Svobodne Slovenije lahko dobite v prednaročilu in predplačilu za 180 pesov samo do 30. novembra t. 1. Zato ne odlašajte nič več. Še danes si zagotovite to največjo, slovensko knjigo po tako nizki ceni!
lovčič prikazal življenje Slovencev v Clevelandu s socialne, gospodarske in organizacijske strani.
Dne 6. novembra so rojaki v San Ju-stu znova v velikem številu prišli v Naš dom na predavanje Rudolfa Smersuja o temi “Mi in naša mladina tik na prelomnici časov”. V svojih zanimivih izvajanjih je opozarjal na sedanjo razrva-no dobo, ki bo nujno vodila v prelom časov. Ko bo do tega prišlo, bo potreba po mladih močeh, ki bodo morale prijeti za delo v javnem življenju. Opozarjal je dalje na majhen odstotek organiziranosti slovenske mladine kljub številnim organizacijam.
Prav tako je vse opozarjal na izreden pomen slov. šolskih tečajev.
Ob zaključku je kulturni referent g. Oven napovedal zanimivo predavanje o astronomiji, ki bo v soboto 26. novembra ob 20. uri. Predavala bosta Pavle Fajdiga in Janko Hafner.
SAN MARTIN
Slovenski. šolski tečaj v San Martinu “Josip Stritar” je pripravil v nedeljo
13.	novembra znano otroško igro p. Kri-zostoma “Pavelčkova piščalka”. Starši otrok in ostali sanmartinski rojaki so napolnili dvorišče v slov. šolskem poslopju na Tucumanu 171. Pred začetkom igre je predsednik šolskega odbora g. prof. Stanko Hafner pozdravil navzoče in povedal vsebino igre. Nato so otroci, ki obiskujejo šolski tečaj, lepo podali igro v veliko veselje vseh gledalcev, za kar zaslužijo vso pohvalo, zlasti pa u-čiteljica gdč. Katica Kovačeva, ki jih je za to predstavo pripravila. Zahvala pa tudi gg. Jakobu in Oskarju Pavlovčiču, ki sta dala za igro prostor v svoji hiši na razpolago in tudi sicer pomagala, da se je mogla prireditev v redu izvršiti.
Vsak teden ena
DARITEV Simon Gregorčič
Daritev bodi ti življenje celo!
Oltar naj lepši je srca oltar,
Ljubezen sveta v njem — nebeški žar. Gospodu žrtva — vsako dobro delo.
O,	da srce gojilo bi vsekdar Ta sveti žar, naj živo bi gorelo, Enako kresu vedno ti plamtelo, Bogu in domu žgalo vreden dar!
Odločno odpovej se svoji sreči. Goreče išči drugim jo doseči.
Živeti vrli mož ne sme za se.
Iz bratov sreče njemu sreča klije. Veselje ljudsko njemu v oku sije In tuja solza mu meči srce!
zavodarji v Škofovih zavodih doma. Prelepe besede dr. Tineta Debeljaka je u-glasbil Matija Tomc. Z njo hočemo narediti nekako zvezo med obema zavodoma: bivšim doma in tem tukaj, saj imata oba iste cilje, isti smisel, istega duha. Zapeli bomo še nekaj drugih, med njimi eno rusko in eno hrvatsko.
“Most čez reko Kwai” je med naslednjimi točkami najbolj taka, ki vzbuja zanimanje. Kaj boste v njej pokazali?
To je ena izmed treh telovadnih točk. Po znani melodiji iz istoimenskega filma bo skupina šestih fantov delala simbolične vaje z dolgim drogom. Gre za prijeten vizualen učinek, kot pri simboličnih vajah sploh. Pred to točko bo še. “Po taktu bobna” (gibalne vaje iz telovadne ure) in “Pik-pok, pik-pok” (vaje z ročkami).
“Zavodi beli kot labodi” je drug tak radovednost vzbujajoč naslov.
Posneli smo vrsto barvnih skioptič-nih slik iz našega življenja: učenje in
večerjo, igro in smeh, petje in glasbo_
Z najkrajšo razlago in ob primerni spremljavi bomo odprli slovenski skup-' nosti obno v naše življenje. Verjetno stvar ne bo čisto nezanimiva.
Zaključili boste z “Revizorjem”?
Da, s petim 'dejanjem “Revizorja”. Pred njim bo še kratek onomatopoetičen prizor osnovnošolcev “Družba z vlakom se pelja”. “Revizor”. Povabili smo Božidarja Vivoda, da bo igral glavarja. Lani ga je on v zavodu kot zavodar igral. Nismo poklicni igralci niti kaj podobnega. Razen dobre volje je le še toliko drugega v nas, da smo si upali dati to točko za konec v zavesti: “konec dober, vse dobro”.
Končna beseda?
Uspeh je v božjih rokah: — Kolikov je od nas odvisno, se poskušamo temeljito pripraviti. Seveda bi bili zadovoljni, ko bi bilo občinstva pri prireditvi v sorazmerju s pripravami. Vemo sicer, da ne bo ljudi, kot bi jih bilo v nedeljo, spet smo pa na drugi strani optimisti: program je sam v sebi gotovo zanimiv in kdor bo le kako mogel, bo najbrž prišel. To bo pa že nekaj.
SLOMŠKOV DOM v IKamos Mejia vabi vse rojake v nedeljo 27. novembra ob 4. nri popoldne v lastnih prostorih v ulici Castelli in San Martin — 4 kvadre od postaje na
veliko Slomškovo
tombolo
Bb'
Mladinski dnevi v Mendozi
V zadnji številki smo objavili poročilo o prvem dnevu Mladinskih dni v Mendozi z navedbo vsebine predavanj prof. Pavla Slaparja o “Verskih razmerah v Sloveniji” ter Rude Jurčeca o “odnosu komunizma do kulture s posebnim ozirom na slovenske razmere”. Danes objavljamo poročilo o ostalih priredbah uspelih slovenskih Mladinskih dni v Mendozi.
Po zborovanju je sledilo v Domu skupno 'kosilo mladine in gostov, ki se je v domačnostnem vzdušju potegnilo v popoldanske ure, dokler ni režiser Rudi Hischegger dal povelja za priprave na večerno igro. O uspeli predstavi Miklo-ve Zale, odrske uprizoritve, ki jo je po Sketovi povesti priredil pred leti ravn. Marko Bajuk, je Sv. Slovenija že poročala. Igra je sijajno uspela tudi pri ponovitvi naslednji teden.
V nedeljo 23. oktobra je bila dopoldne običajna slovenska maša, pri kateri je dušni pastir g. Horn v pridigi svoje misli navezal tudi na mladinske dneve. Popoldne pa smo se ponovno zbrali v Slovenskem domu. Na programu so bili najprej telovadni nastopi.
Predsednik Fantovskega odseka R. Škamlec je v uvodu svojih izvajanj pozdravil vse goste in domače mendoške rojake, nato pa k IV. mladinskim dnem imel govor, v katerem je med drugim poudarjal naslednje misli:
Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate!
Tako kličejo v teh dneh naša srca. Misli pa nam hite preko morij in gora tja, kjer si ti, o Domovina. Petnajst let je že utonilo v preteklost, odkar smo v znamenju Križa zapustili domače ognjišče, rodni krov in ocetno zemljo. V domovini je prevladalo nasilje Srpa in Kladiva. In od tedaj naš narod krvavi iz dveh globokih ran: prva mu kakor rak razjeda življenske sile svete vere, druga pa mu črpa življenski sok slovenskih narodnih tradicij.
Sta to težki in nevarni rani. In narod je za njuno ozdravljenje že žrtvoval svoje dragocene življenske sile. Tisoči in tisoči so padali kot žrtve! A rani še vedno globoko zevata in še neprestano krvavita!
To je jedro misli naših letošnjih mladinski dni. In to vse je naše sveto prepričanje, ki ga danes — za petnajsto obletnico naše največje narodne tragedije izpovedujemo:
Verujemo, da mučeniška kri dvanajst tisoč slovenskih protikomunističnih borcev, ki je napojila slovensko grudo, ni
bila prelita zaman! Njih trupla, ki so padala do smrti izmučena v našo zemljo, ne trohne zaman pod nepoznano in neposvečeno rušo!
Verujemo, da 50 tisoč slovenskih življenj, ki jih je pogoltnila pošastna zver rdeče revolucije, ni ugasnilo zaman!
Tisočeri grobovi še danes odmevajo budnico slovenskih domobrancev.
Kakor skala na braniku stoj, če za dom gre tvoj!
Da, stali so na braniku in padli za svoj dom. Omahnili so v prezgodnji grob. Zato nam še danes iz grobov doni njihov klic:
“Ne pozabite nas nikdar!
Naša borba zato je sveta, dokler gruda ni oteta!”
S to dedščino, ki so nam jo zapustili zapisano z lastno krvjo, stopamo tudi mi, slovenski fantje in dekleta v Mendozi, na plan in kličeno vsem mendo-škim slovenskim rojakom, zlasti pa še našim najmlajšim, ki jih pričakujemo, da stopijo v naše vrste:
“Strnimo se v enoto, v kamenito gmoto!
Sovrag ob njej razbil si bo glavo!!”
Sledili so telovadni nastopi fantov in deklet ter naraščaja. Tudi ti nastopi
so od lanskega leta pokazali velikanski skok v napredku. Videti je bilo v njih vse več discipliniranega čuta v obvladanju telesa in njegovih kretenj ter v dovršenem izvajanju vaj. Prav z užitkom smo letos sledili nastopom naših deklet, katerim se je v izvajanju videlo, da posamezne gibe dejanjsko nekako doživljajo. Ga Hirscheggerjeva očividno ni zaman vložila v priprave svojega velikega truda.
In naši fantje? Letos so pokazali, kaj vse bi zmogli, če bi se redno, stalno posvečali po strokovnem načrtu telovadbi. Naj bi jih letošnji uspeli nastop o tem prepričal, da bi čimprej organizirali redne telovadne sestanke, na katerih bi načrtno in vztrajno gojili različne vrste telovadbe. Pokazali so prav resnično mnogo nepričakovanih spretnosti. Presenetili so n. pr. z dovršenimi vajami na telovadni mizi.
Po telovadnih nastopih je bil ogled razstave. Naša dekleta so zopet, čeprav letos manj kot lani, pokazala, kaj vse znajo snovati na najrazličnejše načine, z nežnimi prsti v blagu. Zanimivi so bili številni izdelki naših najmanjših, ki so nekateri kar presenetili. Posebnost je bila umetelno izdelana lesena vaza Petra Bajde ml. Močan poudarek pa je letos dala razstava mendoškega Dijaškega krožka. Z njo so naši študentje pokazali v “študijskih prispevkih k
slovenskim vprašanjem”, kako resno in intenziv.no so pripravljeni sodelovati po smernicah in pobudah, ki jih že nekaj let dobivajo na svojih rednih sestankih. Razstavljene so bile dejansko velike zanimivosti, ki so privabljale mnogo gledalcev. Bila je tu zemljevidna karta z oznako slovenskih političnih in narodnostnih mej s številčnimi podatki o Slovencih, ki žive izven domačih meja. Videli smo zemljevid Slovenije z oznako rojstnih krajev naših velikih mož; zemljevid Slovenije s slovenskimi Marijinimi božjimi potmi; slovensko ozemlje z o-znako množičnih grobov rdeče revolucije; zemljevid slovenskih krajev, odkoder so prišli mendoski Slovenci, z oznaka imen družin in posameznikov; zemljevid mendoške province z oznako razmestitve (številčno in poimensko) slovenskih rojakov po posameznih depar-tamentih in končno seznam z rojstnimi in smrtnimi podatki Slovencev, ki počivajo na pokopališčih mendoške province.
Za sklep se je nato razvila pri pogrnjenih mizah prosta zabava, štant je zopet nudil lectova srca, delo naših deklet, in druga bogata vabila ter mamila za staro in mlado. V prijetni domačnosti je potekala zabava v pozne nočne ure.
Našim fantom in dekletom v Mendozi samo kličemo: po začrtani poti za jasnimi cilji z nepopustljivo voljo naprej!
SLOVENCI PO SVETU
SEVERNA AMERIKA
Pok. ljubljanski škof dr. Gregorij Rožnik. Po zamisli in odločitvi Msgra Joh-man bo dobil v Severni Ameriki spome-na Omana, lemontskega komisarja p. Benedikta Hoge-ja, Msgra Baznika, Rev. Julija Slapšaka in Rev. Gabra naj bo to velika kapela v Domu za stare ljudi, ki ga nameravajo postaviti slovenske sestre v Lemontu. V tej kapeli ki bi bila posvečena spominu pok. škofa dr. Rožmana, naj bi stal tudi njegov kip. Rev. Slapšak je v Am. domovini že objavil poziv in prošnjo za zbiranje prispevkov za postavitev kapele v spomin škofu dr. Rožmanu.
Slovenski mladinski zbor v čikagu, ki je združen z Ligo slov. kat. Amerikan-cev, se je zopet postavil. Za jesensko prireditev dne 1. oktobra je naštudiral opereto Vendelina Špendova “Čevljar in vrag”. V prvem delu prireditve so bile na sporedu narodne in umetne pesmi.
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Humar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
VENEZUELA
Na izseljensko nedeljo, ki jo v Venezueli praznujejo v septembru, so pri slavnostih v Caracasu sodelovali tudi slovenski naseljenici. Z izseljenci drugih narodnosti so se udeležili v stolnici sv. maše, ki jo je imel caracaški škof. člani slovenske narodnostne skupine so že v stolnici zaradi svojih lepih narodnih noš vzbujali splošno pozornost, še bolj pa po maši, ko so. Slovenke v narodnih nošah v imenu vseh narodnostnih izseljenskih skupin v Caracasu položile venec pred spomenik venezuelskega osvoboditelja Simona Bolivarja.
Novo slovensko družino sta ustvarila v Venezueli Franc Pittner in Amalija Pečarič. Poročila sta se 15 oktobra.
Letošnjo polnočnico bodo imeli Slovenci na področju Caracasa v kapeli Kolegija Msgra Ariasa v kraju La Pasto-ra, v katerem je ravnatelj rojak Rev. Fale.
Slovenci v venezuelski prestolnici bodo imeli za prvo obletnico smrti dr. Rožmana za pokoj njegove duše mašo za-dušnico dne 20. novembra v kapeli, kjer imajo redno slovensko nedeljsko mašo.
SLOVENSKA
BESEDA
ima svoje
MARTINOVANJE
v soboto 19. NOVEMBRA t. 1.
v običajnih prostorih kluba Excelsior ul. Patricios 457, Santos Lugares IGRA MOULIN ROUGE Čisti dobiček je namenjen Slovenskemu domu v San Martinu.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Kolegij Santa Rosa
BARTOLOME MITRE 1655, CAPITAL
Sobota, 26. novembra 1960 ob 19.30 uri •
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
ŠTUDENTOV ŠKOFOVEGA ZAVODA OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
•	MOČAN SI, O SLOVENSKI NAROD	recitacija
•	TESNO, TESNO OBJETI TO HIMNO HOČEMO IZPETI
štiriglasno petje
•	PIK-POK, PIK-POK
•	PO TAKTU BOBNA
•	MOST ČEZ REKO KWAI
•	ZAVODI, BELI KOT LABODI •• DRUŽBA Z VLAKOM SE PELJÄ
•	BEDAK NAJ BO BEDAK, STARI FALOT
VABLJENI!
Vstopnina 30 pesov
vaje z ročkami ura telovadbe vaje z drogom slike iz zavoda prizor
V. dejanje Revizorja
PO ŠPORTNEM SVETU
Jugoslovani na XVII. olimpijskih igrah.
Doma so po koncu olimpijskih iger ocenili nastop tekmovalcev in so ugotovili, da so dosegli zadovoljive uspehe. Nekateri so res zatajili, kot Kocmur v plavanju, Celešnikova v disku in še drugi, na splošno pa so se uvrstili po svojih možnostih. Po doseženih rezultatih so se atleti v skupni oceni takole uvrstili: 800 m: Ingolič (31-32 mesto), 110 m: Lorger 10, Petrušič 16-18; 3000 m: Hafner (16); višina: Majtan (18-26); palica: Lešek (16-22), Lukman (9); kladivo: Bezjak (6), Račič (24-25); deseteroboj: Brodnik (9); 4x100:	(11); maraton:
Škrinjar (10); Mihalič (12); 100 m: Šikovčeva (20); 200 m: šikovčeva (24); 80 m ovire: Stamejčičeva (13); višina: Gere (9-13); krogla: Usenikova (12); disk: Celešnikova (22).
Plavanje: 100 m prosto: Kocmur (28), Arneri (40); 400 m prosto: Rogušič (20), Jaeger (24); 1500 m prosto: Kičovič (29), Rogušič (18); 200 m prsno: Perišič (18); 200 m metuljček: Rogušič (27), Kičovič (34); 100 m hrbtno: Dorčič (24), 4x200 m prosto (13), 4x100 mešano: (13).
Telovadba: Ekipno je Jugoslavija zasedla 9 mesto; med posameznik: pa je bil Cerar 8.; (drog 5-6, konj 7, bradlja 8-10, krogi 11, preskok 13-14, prosta vaja 17).
Marko Kremžar
CONTADOR PUBLICO 25 DE MAYO 140, pisarna 17 T. E. 34 - 1597
uraduje vsak torek od 18 do 20
DARILNE PAKETE ’’ C I T R U S "
in
DENAR IZ TRSTA najhitreje pošilja
Oton Fresl
Maipu 735/1.
T. E. 31-5142	Capital
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE
je po obsegu največja knjiga, ki izide vsako leto v izseljenstvu, pa tudi knjiga, ki vsako leto zbere največ kulturnih in javnih delavcev.
Takšni so bili Zbomiki-Koledarji Svobodne Slovenije doslej in tak je tudi Zbornlk-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1961.
V	njem sodelujejo s svojimi zanimivimi prispevki iz vseh področij življenja slovenskih izseljencev in slovenskega naroda znana imena: Tako med drugim: Iz Severne Amerike, Dr. Miha Krek, I. A., Zdravko Novak, Dr. Ludovik Puš, Dr. Frido Pogačnik, Marijan Jakopič in Tenč; Iz Kanade: Perez; Anglije: Franjo Sekolec; Francije: Nace Čretnik; Iz
j Avstrije: Ivan Vodovnik; Iz Italije: Vinko Beličič, Stanko Janežič; Iz Avstralije: P. Bernard Ambrožič OFM; Iz Argentine: Dr. Celestin Jelenc, Ruda Jur-čec, Marijan Marolt, Dr. Tine Debeljak, Joško Krošeij, Janko Hafner, Pavle Rant, Slavko Srebrnič, Jože Krivec; Iz Japonske pa Vladimir Kos.
Njihovi članki in razprave posegajo v živo problematiko slovenskega izseljenstva in naroda doma. Pisani so tako zanimivo, da jih bodo ljudje prebirali z največjo pozornostjo, ker gotovo ne bo nikogar, ki bi mogel dejati, da zanj ne bi bilo ničesar v Zborniku.
Zato je Zbomik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1961 knjiga, ki jo mora imeti sleherni slovenski izseljenec, sleherna slovenska družina. Brez. njega je sleherna družinska knjižnica nepopolna.
V	prednaročilu in predplačilu stane samo 180 pesov.
V denarnih zadevah Vam je vedno na uslugo
SLOVENSKA
HRANILNICA
Zadruga z omejeno zavezo Alvarado 350 — Ramos Mejia T. E. 658-0827
•	Sprejemamo vlcge v vsaki višini.
•	Dajemo posojila pod ugodnimi pogoji.
Vse operacije pri naši ustanovi so strogo tajne in zaupne. Za podrobnejše informacije smo Vam na razpolago v naši pisarni ali po telefonu vsako soboto od 16. do 20. ure.
OBVESTILA
Slov. kat. akad. društvo obvešča svoje elane in prijatelje, da bo prihodnji redni sestanek v soboto 19. t. m. ob 19. uri v Slovenski hiši. Debata ho u časopisu Svobodna Slovenija, katero bo predstav-
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airee Argentina
CORREO ARGENTINO Centrnl B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
Ijal g'. Miloš Stare. Po sestanku bo seja odbora. Odbor.
Izšle so šmarnice Marija ne bo zapustila slovenskega naroda, posvečene spominu škofa dr. Rožmana. Poročilo o njih bomo objavili v prihodnji številki.
Beseda zahvale
Ob zaključku mladinskega dne v Bs. Airesu se zahvaljujemo vsem, ki vsako leto na povabilo mladine s taikim veseljem prihite v Moron, da se povesele med rojaki v prijetni domači družbi. Vedno smo veseli njihovega prihoda, ker nam je to tudi potrdilo, da se zanimajo za naše delo in ga z razumevanjem tudi podpirajo. Posebej pa se zahvaljujem vsem tistim, ki so prireditev podprli ne samo s svojo navzočnostjo, ampak tudi z. dobitki in pecivom. Prav tako zahvala vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu Mladinskega dne.	SFZ in SDO
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Nova maša
preč. g. Danijela Vrečarja,
salezijanskega novomašnika, bo v nedeljo
27. novembra ob 10
CERKVI MARIJE POMOČNICE v Don Bosco, Ramos Mejia
BLED
PRVI HLADILNIK S SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah naj cenej še. Dvojna garancija za dobo 5 let! Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Dne 8. decembra 1960
po sv. birmi bo v prostorih .Našega doma pripravljen
prigrizek za elane in njihove družine
po zmernih cenah
Zainteresirani naj se prijavijo najkasneje do nedelje 27. t. m.
BOTRE!-Veliko Izbiro prelepih daril za birmo, Vam nudi ZLATARNA IN URARNA S. LIPUŠČEK. Rojaki popust! San Justo, F.C.D.F.S. - BOTRI!
JANKO JAZBEC:	(5)
Spomini koroškega borca
Z ozirom na zaupnost poročila, je odslovil prisotne častnike. Takoj sem naglasil,, da mi je skrajno neprijetno, da moram obtožiti lastnega poveljnika^ ali da sva oba “zarotnika” Koren in jaz, trdno prepričana, da naju veže narodna dolžnost, da prijaviva vso zadevo višjemu poveljstvu, ki naj ukrene potrebne korake z ozirom na nevaren položaj, v katerem se nahaja področje III. odseka. Navedal sem, da je minil že dober mesec dni, odkar smo prevzeli poverjene nam naloge, a da se v stvari obrambe našega ozemlja, ni storilo sko-ro nič. Povedal sem, da podčastniki, ki se nahajamo pri tem poveljstvu, nimamo jasne slike o naših nalogah, niti se poveljnik ne ozira na naše iniciative in predloge. Z ozirom na stopnjevanje ne-prijateljske propagande je naše področje vedno bolj ogroženo in ne bo imel sovražnik nikakšne ovire, niti ne bo naletel na besede vredno obrambo našega prostora, če se mu bo zahotelo, zavzeti ga. Vsi večji kraji od št. Jakoba pa do beljaške okolice so brez kakršnekoli posadke. Po besedah pribočnika pri štabu polka v Ljubljani, smo bili poslani prav s tem namenom na Koroško. Ker pa ni nikogar od višjih da bi se bil prepričal o stanju naših nalog, sem se javil pri vas, s prošnjo, da uvedete preiskavo o moji prijavi.
Kapitan Kren se je zelo čudil moji prijavi. Zagotovil mi je, da bo nadpor.
P-----tz poklican na odogovornost, da
bo pa takoj dobil povelje, ki ga bo nujno opomnilo na izvršitev poverjene mu na-/loge. Poročal Ibo' o vsem majorju La-
vriču, čim se bo povrnil. “Pohvalo je”, je rekel “da ste nam javili prestopke, ki ogrožajo varnost III. odseka. Vse zveni kar neverjetno! Treba se bo podvizati! Da bi le ne bilo prepozno. Vrnite se pomirjeni nazaj”.
Pa se nisem vrnil pomirjen, kajti zdelo se mi je, da tudi pri komandi v Borovljah ni vse v redu. Kako to, da nimajo pojma, v kakšnem stanju se nahaja naš III. odsek, ki je vendar njim podrejen? Ali pa naš poveljnik ni pošiljal stvarnih, pač pa zlagana poročila?
Nastopilo je Novo leto in minilo je še nekaj dni po moji vrnitvi iz Borovelj, toda nikjer še ni bilo opaziti vidnejšega znaka moje obtožbe. “Ne mudi se jim”, je menil Koren. Morda pa je le prispel kak opomin, kajti, poveljnik je postal še bolj mrk kot navadno. Napovedal je pregled straže v Rožeku za 4. jan. zjutraj. Pozneje sem se pomislil, ali je bil slučaj, da je izbral ravno ta dan za Rožek, ali se vendar skriva v njegovem ravnanju in obnašanju nekaj, kar bi strašno obtežilo njegovo čast. S Korenom sva začela dobivati utis, da nekdo zavira razvoj moje obtožbe, podane v Borovljah, kajti po nevarnosti splošnega položaja je bilo naravnost neodpustljivo, da se še nikdo ni pojavil od višjega poveljstva, da bi izvršil nadzor nad našim odsekom in zaslišal obtoženega in obtožitelje. Sklemka svo toraj, da bova šla s svojo obtožbo po civilni poti naprej, če se v nekaj dneh ne bo razčistil ta problem. Moj namen je bil, da v enem od ljubljanskih dnevnikov alarmiram javnost zaradi nezasli-
šane nemarnosti v vojni službi na Koroškem!
Ta sklep sem nekaj dni pozneje tudi izvršil, toda, žal, popolnoma v spremenjenih okoliščinah. Odmev, ki ga je povzročila objava zanemarjanja vojnih dolžnosti (v ljub. dnevniku “Slovenski Narod”.) je bil velik, kajti takoj je završalo v istem smislu tudi po drugih ljubljanskih listih, toda poraza s tem ni bilo mogoče popraviti.
7— Nenadni avstrijski napad in naš. umik.
Kakor se je bilo bati, so začeli Avstrijci stvarno splošen napad na področje zapadnega poveljstva. Napad se je začel na celi črti dne 4. januarja v jutranjih urah. Presenetili so nas, kar dokazuje, kako malo smo polagali važnost na informativno službo, ki naj bi nas držala na tekočem o dogodkih na nasprotni strani. Dokaz več, da je bilo polno površnosti pri našem delu.
Prva poročila o bojih so prispela iz področja Svetne vasi, kjer so Avstrijci napadali z veliko močjo. Poročila so bila zasebna in si nasprotujoča. Ker so se pa ponavljala in postala jasnejša, smo ugotovili, da se naši umikajo proti Ljubelju. Poveljnik major Lavrič je bil težko ranjen, njegov pribočnik Slivnik pa ubit. Naš bataljon, ki je bil v Bistrici, se je začel umikati proti Podrožčici.
Po teh vesteh sem bil v veliki zadregi, kaj naj storim, kajti bil sem sam na sedežu našega poveljstva in sploh edina vojaška oseba v Št. Jakobu. Vsak hip je bilo pričakovati, da se bodo dvignili domači nemškutarji in skušali prevzeti oblast. Iz te negotovosti me je rešil Koren, ki je prihitel od doma s porazno vestjo, da so Avstrijci napadli
Rožek in zajeli tam poleg straže tudi našega poveljnika s štabnim narednikom. Edini vojak, ki se je slučajno nahajal v soseščini, je ušel in prihitel domov. Povedal je, da se pomika ena kolona sovražnikov, pomnožena z domačimi nemškutarji, proti št. Jakobu, Koren je povedal, da se bo umaknil v hribe za domačo vasico, da na ta ftačin ostane blizu doma. V vasi ni nasprotnikov in ga ne bo nihče ovadil. Meni svetuje, naj čimprej odidem, sicer bom zajet — št. Jakoba sama ne moreva braniti. Poslovila sva se, dvignil sem denar iz Kobentarjeve blagajne, vzel akte in hitel proti Podrožčici. K sreči se mi je pridružilo nekaj uglednejših vaščanov, ki so imeli namen, umakniti se na Jesenice. Nemškutarji so se že zbirali.
Prišedši v Podrožčico, sem že opazil prve izvidnice umikajočega se bataljona, ki so iskale primernega položaja v obroču okoli vhoda v predor. Na postaji je bil pripravljen zasilni vlak, za odvoz ranjenih in bolnih vojakov ter beguncev na Jesenice. Kmalu na to je prispela glavnina bataljona in je kap. Martinčič s častniki začel takoj nadzirati izvedbo strateškega mostišča ob vhodu predora. Takoj na to je ukazal, naj se vlak pomakne globlje v predor, kjer naj še pačaka prihoda beguncev, a rezerve bataljona so se zavarovale v predoru. Tudi je naročil postajenač. Podrožčice, ki je medtem evakuiral postajo, naj pošlje garnituro vlaka, nazaj, da bo služila v stanovanjske svrhe v predoru. Ob tej priliki sem se javil kap. Martinčiču, ter mu povedal žalostni konec III. odseka. Pripomnil sem, da nosim akte in preostalo gotovino pristojnemu računovodji in da se potem vrnem k bataljonu.
Toda že so se culi v bližini prvi streli in pribežali so zadnji begunci, nakar je dal kapitan znak za odhod vlaka.
Lahko si predstavljate, kakšen vrvež je dočakal ta begunski vlak na Jesenicah. Kolodvor je bil prenapolnjen ljudi. Begunce so ljudje takoj spravili po zasebnih stanovanjih, v kolikor niso isti hoteli naprej, proti Ljubljani. Z zadnjim vlakom sem se odpeljal v Duplje, da prenočim pri bratu, a v jutro sem že bil na poti proti Ljubljani, da izvršim, kar sva pred dnevi sklenila z Korenom, da se razjasni krivda o porazu po civilni poti.
Takoj po prihodu v Ljubljano sem odšel v uredništvo lista “Slovenski Narod”, kjer sem imel znanca, a ta me je predstavil službojočemu uredniku. Tu so me obsuli s sto vprašanji, ko so videli, da prihajam z pozorišča tragičnih dogodkov na Koroškem. Odgovoril sem vsem na kratko, a na. to sem razložil u-redniku namen mojega obiska. Urednik je bil takoj pripravljen, da priobči v listu poročilo o površnostih in nemarnostih v organizaciji vojno-obrambne službe, kakor tudi o pomanjkanju civilne obrambe proti propagandni aktivnosti avstrijskih Nemcev po slovenskem o-zemlju. Javnost da mora zahtevati strogo preiskavo in naj bodo vsi, ki so zanemarjali svoje dolžnosti, klicani na odgovornost. List je že vzečer objavil to poročilo s senzacijonalnim uspehom. Tudi drugi ljubljanski listi se že tuda prinesli izvirna poročila. Ljubljana je bila vsa razburjena. Gruče ljudi so se zbirale po ulicah in glasno komentirale zadnje novice. Splošna je bila zahteva, naj se nujno pošlje pomoč našim pred predorom. (Nadaljevanje v prih. štev.)