H IV. 1986 PTUJSKLrPliRUTNINAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO X./ŠT. 1-2/FEBRUAR 1986 Razprava o kritični analizi Razširjeni politični aktiv Perutnine je skupaj z Občinskim svetom ZSS Ptuj, organiziral 25. februarja tematsko razpravo, na kateri smo obravnavali Kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter poročilo o samoupravnih odnosih in delegatskem sistemu v ptujski občini. Poleg vodstev DPO, organov upravljanja in vodstev TOZD in DO Perutnine, so na razpravi sodelovali še predstavniki DPO in Izvršnega sveta občine Ptuj ter delegati občinskega sveta ZSS. Poseben poudarek je bil namenjen Kritičnii analizi, o kateri je v tem času veliko govora. Izhodišča za razpravo je podal član predsedstva CK ZKS, Štefan Korošec, ki je prisotne seznanil s problematiko, ki je narekovala oceno delovanja političnega sistema, za katerega radi rečemo, da ni dober. Postavlja se torej vprašanje ali je slab sistem, ali ga ne izvajamo tako, kot bi ga morali in kaj je vzrok družbene krize ali je vzrok v političnem sistemu ali je vzrok ekonomskega značaja. Kot meni Štefan Korošec, se ni konstituiral dru-žbeno-ekonomski odnos, v katerem bi odločal o dohodku delavec in tu je nastala kriza. V administrativnih prijemih torej ne moremo najti izhoda. Vzrok za obstoječe stanje je v odnosih medsebojnega odločanja in v izkrivljanju izvajanja sistemskih določil, ne pa v sistemu samem, čeprav bo tudi tu treba kaj spremeniti. Analiza je le prvi del aktivnosti, drugi del pa so predlogi sprememb za učinkovitejše delovanje in dograjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Razprave v delčvnih in drugih sredinah pa bodo oboje še dopolnile in tako se bo pokazalo kaj je treba spremeniti in kaj je dobrega, kar moramo v prihodnje bolj krepiti. Tovariš Korošec je pri tem opozoril, da upravljale! večkrat zanemarjajo svoje samoup-ravljalske pravice in dolžnosti, kar je voda na mlin birokratskemu odločanju v imenu samoupravljanja. Nujno pa moramo razločevati odločanje od vodenja. Tudi pri d atu samoupraiv-nih interesnih skupnosti je še veliko nepravilnosti in neracionalnega trošenja sredstev. Po razlagi je Štefan Korošec odgovarjal na mnoga vprašanja članov našega kolektiva in gostov, ki jih je zanimalo, kako brzdati inflacijo, kako uravnavati cenovna nesorazmerja med dragimi vhodnimi surovinami in velikokrat administrativno določenimi cenami končnih izdelkov, zlasti v kmetijstvu. Močna cenovna nihanja, ko enkrat vse cene sprostimo drugič vse zamrznemo, neke realne sredine pa praktično ne poznamo, močno ovirajo proizvodnjo. Podobno je pri izvoznih aktivnostih. Prehitro menjavamo pogoje gospodarjenja, zato delavci zaradi kompliciranega gospodarje nja zgubijo občutek 'in interes do prizadevanja za povečanje izvoza. Zanimivo je tudi vprašanje nagrajevanja. Vrsto let že govorimo o minulem delu, vendar s sedanjim vrednotenjem le-tega ne more- mo biti zadovoljni. Neustrezno je največkrat nagrajevanje inovacijskih predlogov. Težko je najti tudi način, kako dobrega delavca ustrezno nagraditi v primerjavi z manj prizadevnim. Oba imata namreč enake pravice, največkrat pa so slabši delavci bolj agresivni v zahtevah. Govora je bilo še o toz-dovski organiziranosti. Bila je to dobra zamisel, vendar se večkrat ne izvaja pravilno, kar povzroča marsikje težave pri gospodarjenju. Vsekakor bi bilo napak TOZD ukinjati brez tehtnega premisleka, tako kot smo jih pred nedavnim marsikje ustanavljali. Pri odpravi teh in podobnih nepravilnosti bi vsekakor morale več storiti DPO, še zlasti sindikat, ki doslej niso bile dovolj učinkovite. Splošna ugotovitev je bila, da morajo za razvoj in perspektivo delovne organizacije odgovarjati strokovne službe, vprašanje razporejanja dohodka pa mora biti prepuščeno delavcem. Po zaključni razpravi o Analizi je o razvoju samoupravnih odnosov in delegatskega sistema v občini izčrpno poročal predsednik sveta za samoupravne odnose in delegatski sistem pri OS ZSS Ptuj Martin Mlakar, ki je v poročilu nakazal tudi usmeritve za nadaljnje delo, s ciljem izboljševati samoupravljanje. V ta namen so člani sveta obiskali nekaj večjih DO v občini. Pri tem se je svet povezal z občinsko konferenco SZDL, ZK in skupščinskimi organi. Ugotovljeno je med drugim bilo: 1. Pri pravno formalni plati, da večina DO samoupravne splošne akte ima, vendar so ti dokaj neusklajeni in se ne odražajo v samoupravnem življenju. 2. Pni kvaliteti samoupravnega življenja t. j. delovanju DS, uspešnost med-tozdovskih veži, položaju delavcev v odločitvah in delovanju komisij in odnosov v DO; da večina DO (Nadaljevanje na 3. strani) Franc Vraber PERUTNINARSTVO V ZDA Sedanje stanje ameriškega kmetijstva Nadaljevanje Poročilo o mojih zapažanjih in vtisih iz ZDA ne bi bilo popolno, če ne bi vsaj v grobih obrisih opisal težav, ki trenutno pestijo ameriško agrarno proizvodnjo. Problematika je bila, bolj kot danes, aktualna v jesenskih mesecih lanskega leta, ko sem jo v okviru danih možnosti neposredno spremljal. Do danes so nekateri največji problemi že rešeni — med drugim je sprejet nov zakon o pomoči farmarjem — vendar svojih vtisov, ki so bili zabeleženi tokrat, ne želim menjati, da bi tako lahko našim bralcem bolje prikazal kruto resničnost ameriškega vsakdana. Korenine sedanje problematike segajo približno 10 let nazaj, sodu pa je izbila dno lanska rekordna letina v poljedelstvu. Tržne cene žit so zaradi velike ponudbe močno padle, zato večini ameriških farmarjev ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Posledica takšnega stanja v poljedelstvu je tudi padec cen živi živini, zlasti govedu in svinjam, a tudi te cene ne pokrivajo vloženih stroškov. Perutninarstvo je zaradi svoje prilagodljivosti in še zlasti zaradi svoje vertikalno povezane organiziranosti nekoliko na boljšem, vendar ga rešuje le visoka stopnja finalizacije in direktno poseganje na področje potrošnje. Računa se, da znaša trenutna izguba v kmetijstvu ZDA težke milijarde dolarjev, k tej izgubi prispeva v veliki meri tudi zadolženost ameriških farmarjev. S kmetijstvom se v ZDA ukvarja približno 2,5 % prebivalcev, njihovi dolgovi pa znašajo preko 200 milijard dolarjev. Ker v ZDA dolgov ne »odplačuje« inflacija, so krediti farmarjev ob slabem vnovčenju proizvodnje takšno breme, da ga kljub rigoroznosti sistema ne zmorejo sami. Zaradi takšnega stanja je bil zakonsko menjan celo sistem organizacije kmetijskih bank, vendar pa je zaradi krize, ki pretresa večino ameriških farmarjev, v zadnjem času več bank propadlo. Odplačevanje dolgov kmetjiskih proizvajalcev je v veliki meri odvisno od prodaje kmetijskih proizvodov. Pri tem je bistvenega pomena izvoz pridelkov, zlasti pšenice, soje in koruze. Izvoz ame-ških farmarjev pa je zaradi politike precenjene vrednosti dolarja v zadnjih letih padel skoraj za polovico in znaša trenutno manj kot 30 milijard dolarjev. Kmtijska proizvodnja v ZDA ni subvencionirana, kar ji na sve-ovnem trgu dodatno zmanjšuje konkurenčnost. Zakon ponudbe in povpraševanja bo kljub trenutnim ukrepom zvezne administracije, ki so nastali delno tudi kot posledica splošnega emocialnega stresa, slej ko prej ostal glavni regulator ameriške kmetijske proizvodnje. Sklep o dveletni garanciji cen nekaterih žit in enoletni ga- ranciji cene riža in bombaža ni dolgoročna rešitev. Proizvodnja hrane v ZDA presega potrošnjo in nadaljnje padanje cen je v takšnih pogojih neizbežno. To pomeni, da se bo število farmarjev še naprej zmanjševalo. Pričakujejo, da se bo število farm — zlasti na račun propada manjših — znižalo za preko 200.000.— oz. da bo delež kmetijskega prebivalstva padel na vsega nekaj več kot 2 %. To ne pomeni, da bo količina kmetijske proizvodnje padla, pomeni pa, da se bo še nadalje koncentrirala v veliki tržni proizvodnji manjšega števila proizvajalcev. Takšno stanje v ameriškem kmetijstvu ne dela velike preglavice samo kmetijskemu ministrstvu, temveč tudi zvezni vladi v VVashingtonu, saj vpliva na celotno ekonomiko ZDA. Zvezni proračun ima tako rekordni deficit in ZDA imajo prvič po 70 letih deficit tudi v svoji zunanjetrgovinski bilanci. Američani trenutno plačujejo več za tuje investicije in trošijo več denarja za nakup uvoženih dobrin, kot pa dobijo za syoj izvoz. Plačujejo tudi več obresti za najeta tuia posoiila, kot jih dobijo za svoje kredite drugim deželam. Takšno stanje je ameriško go-soodarstvo čutilo že nekaj let. Tovarne, ki niso bile sposobne tekmovati z nižjimi cenami uvoženih artiklov, so morale zaoreti svoja vrata in odoustiti na tisoče delavcev. Naiboli sta bili v tem smislu prizadeti čevljarska in tekstilna industrija, za njima oa lesnopredelovalna in pohištvena Tipična ameriška farma v državi pšenica 150 ha, ostalo 50 ha). ter nazadnje seveda celotno kmetijstvo. Na številna vprašanja, ki se ob tem pojavljajo, je zelo težko najti prave odgovore. Kaj je glavni razlog za takšno stanje in kako bo lahko ameriška proizvodnja v bodoče še konkurenčna, če ne bodo uveljavili protekcionistične politike oz. umetne zaščite domače proizvodnje? Umetne bariere uvozu bi pa v najkrajšem času rodile enake povračilne ukrepe držav uvoznic ameriškega blaga. Vse glasnejše je vprašanje, kako je mogoče, da je tuje blago v Ameriki cenejše, če se vedno trdi, da je ameriška proizvodnja najboljša in med najuspešnejšimi na svetu? Na takšna in številna druga resna vprašanja sta, kot je videti, možna dva glavna odgovora: — Deficit v zveznem proračunu bi bilo možno odpravljati z zmanjševanjem zadolževanja, z nižjimi obrestnimi merami in s tem z znižanjem vrednosti dolarja na svetovnem tržišču. Tako bi ameriški proizvodi postali konkurenčnejši na svetovnem tržišču. — Uvesti bi bilo treba zakonske in administrativne mere za oospeševanje izvoza, kot to delajo številne države v svetu. Ameriški izvozniki trdijo, da so na svetovnem trgu v neenakopravnem položaju, ker jim država pri prodoru na tuja tržišča ne pomaga. Izpostavljeni so zaščitnim predpisom , carinam in drugim oviram držav uvoznic. Zlasti čutiio neadekvatno konkurenco pri tistih proizvodih, ki iih nekatere države svoiim izvoznikom subvencionirajo. To je naj- češče pri kmetijskih proizvodih. Evropska gospodarska skupnost je na primer za prihodnja 3 leta namenila 10 milijard dolarjev za subvencioniranje svoje kmetijske proizvodnje. Med temi proizvodi je tudi perutninsko meso, ki bi se na tak način lahko vrinilo tudi na donosno ameriško tržišče. Znano je, da so pri ustvarjanju umetnih barier za uvoz iz ZDA posebno veliki mojstri Japonci. Testiranje ameriških proizvodov za pridobitev uvoznega dovoljenja lahko traja tudi po več let. Po drugi strani pa je dotok japonskih proizvodov v ZDA nezadržen. Kljub odkritemu odporu ameriških industrijskih in političnih krogov proti uvozu iz Japonske se v Ameriki povečuje število japonskih avtomobilov, kompjuterjev ter radijske in televizijske tehnike. Potrošniki vseh vrst so v ZDA rekordno zadolženi. Nekdaj dragoceni prihranki v bankah so v glavnem skopneli. Govori se, da so potrošniki v tem pogledu preveč dobesedno sledili vladini politiki zadolževanja, pod parolo »kupi danes, plačaj kasneje«. Takšno stanje močno vpliva tudi na prej omenjeno problematično stanje zunanjetrgovinske bilance države, ki trenutno več dolguje, kot ima dolžnikov. Veliko se očita sodelovanju z deželami tretjega sveta, ki ni sposoben vračati svoiih dolgov. Veča se pritisk na zniževanje vrednosti dolarja in vse več je zahtev po protekcionizmu. Pri tem je najzahtevnejše kmetijstvo, ki v sedanjem stanju zahteva ustrezno finančno pomoč ali vsaj odložiev odplačevanja dolgov na najete kredite. IOWA. Obsega 800 ha obdelovalne zemlje (soja 400 ha, koruza 200 ha, Letno odda okrog 700 govejih pitancev; obdelata jo v celoti oče in sin Ob takšnem splošnem gospodarskem stanju v ZDA so ameriški farmarji s svojimi družinami v resnično nezavidljivem položaju. Stanje nazorno ilustrira podatek, da farma s približno 1000 ha obdelovalne površine komaj preživi 3—4 člansko družino, obdelati pa jo morata največ dva člana družine. Na kolikor toliko sprejemljiv dohodek na takšni površini lahko računa le tisti poljedelec, ki si je z umno agrotehniko in neizmernimi napori zagotovil nadpovprečne pridelke. Število farmarjev tako še naprej upada in padatek, da se bo število kmetijskega prebivalstva do leta 2000 zmanjšalo na vsega 1,5 %, se zdi vse bolj realen. Že danes je preko 60 % kmetijske proizvodnje v rokah približno 200.000 velikih farmarjev. Večina farmarjev trenutno ni sposobna odplačevati svojih obveznosti. Tudi v tej zvezi se zvezni vladi in še zlasti ministrstvu za kmetijstvo, očita, da v začetku sedemdesetih let, ko so se farmarji ob velik konjunkturi v kmetijstvu, brezglavo zadolževali za o-premo in povečanje premoženja — tudi po 20 % obrestni meri, ni odigralo svoje vloge. Dolgoročno se situacija v vsakem pogledu lahko bistveno menja in tudi težave, v katerih so danes odplačevalci dolgov, so posledica povsem drugačnih razmer Večina nekmetijskih ekonomistov v ZDA očita danes kmetij-cem kratkovidno ravnanje. Vrednost dolarja je v tem času bistveno porasla, cerra zemlje je padla, prehrambene navade potrošnikov pa so se spremenile. Špekuliranje z zemljo se je torej slabo obrestovalo, zato številne in prezadolžene farme danes žalostno propadajo. Stanje v jesenskih mesecih preteklega leta je bilo tako hudo, da so mnogi o-bupavali in celo tragično končali. Široka javnost je reagirala s sočustvovanjem. Med drugim je bil organiziran skupni koncert a-meriških pevcev »country glasbe«, da bi z izkupičkom pomagali najrevnejšim in da bi še bolj opozorili na resnost stanja v ameriškem kmetijstvu. Zares je žalostno, če pomislimo, da so prav ti kmetijci tisti, ki poleg prebivalstva ZDA prehranijo še veliko milijonov ljudi po svetu in veliko prispevajo k izvozu ZDA. Amerika je vedno znala izkoristiti svoje velike naravne danosti za proizvodnjo hrane. Težko je razumeti omejitvene ukrepe v kmetijstvu ob tako velikem številu lačnih ljudi v svetu. Za tujca je zelo nenavadno stalno vsiljivo propagiranje večje potrošnje hrane v vseh sredstvih javnega obveščanja in še zlasti na televiziji znotraj ZDA. Namesto da bi nasitili lačne, se tako siti dodatno »obremenjujejo«, saj mnogi pretirano ponudbo razumejo preveč dobesedno. (Nadaljevanje s 1. strani) formalno po tej plati deluje skladno z zakonom, predvideni! organi so aparat za izglasovanje izven njih dogovorjenih sklepov, redkokdaj pa so dejansko kre-atorji razvojne, gospodarske in politične situacije v OZD. 3. Pri delovanju delegatskega sistema v veliki večini DO delegacije delajo relativno uspešno, v mnogih pa konference delegacij rtitso uspešne, da so vezi med samoupravnimi or-garti in delegacijami skrhane, da je vpliv delegata za odločitve relativno majhen, da je informiranost o delu slaba, ne nazadnje da delegat nima potrebnega ugleda med delavci. 4. Pri samozaščitnem de delovanju delavcev preko SKD ugotavljamo, da v OZD ta organ ima pravno podlago za delo, ki je določena v samoupravnih aktih, ni pa pobudnik za ukrepanje, kaj šele za realizacijo, torej ni našel svojega konkretnega mesta v samoupravnem sistemu. Tistim, ki so želeti pomoč, so člani sveta svetovali, kako izboljšati delo. K poročilu ni bilo bistvene razprave, prisotni so ga sprejeli z velikim odobravanjem in svetu za samoupravne odnose in delegatski sistem izrekli pohvalo za opravijeno delo. Med obiskom v Perutnini si je Štefan Korošec ogledal proizvodnjo v perutninski kllavnici in se seznanil s problematiko naše delovne organizacije. Urednik UNITED STATES DEPARTMENT OF ACRICULTURE Certificate of Achievement IMUtf SUM Dšpartmmt of Aptoiltur* FRANC VRABER FTUJ, VUCOSLA VIA