France Gorše: Obsodba Štev. 3 Marec LETO Reqi*tered at the G.P.O., Sydney, tor transmission by post as a periodicat. >: >; s >: >; >: MISLI (Thoughts) >: >: >: >: >: >: 'M >; >: >: >: 5 js I >: Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Min tis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 KOLEDAR Marec — Sušeč 1 T Albin-Pustni dan 2 S Pepelnica 3 Č Kunigunda 4 P Kazimir 5 S Hadrijan * 6 N Prva postna 7 P Tomaž Akvinski 8 T Janez od Boga 9 S Frančiška Rimska 10 č 40 mučencev 11 P Krištof, Konštant. 12 S Gregor Veliki * 13 N Druga postna 14 P Matilda 15 T Klemen Dvoršak 16 S Hilarij in Tacijan 17 č Patricij (Patrick) 18 P Ciril Jeruzalemski 19 S Sv. Jožef, rednik Jezusov * 20 N Tretja postna 21 P Benedikt, opat 22 T Izidor, Lea 23 S Viktorijan 24 č Nadangel Gabriel 25 P Oznanjenje Marii. 26 S Didak, Tekla ★ 27 N Četrta postna 28 P Janez Kapistran 29 T Bertold 30 S Kvirin 31 č Modest * >; o c. W H ►—< ►J in Oh H w >: >: >; >; >: >; >; >; >: >; » >: >; 4) h Cu c "O v 73 >! >' R 1 :♦! !♦- >: j >; v :«! v J *n a c o g ZA APRILSKO ŠTEVILKO sprejema urednik prispevke 22. marca. Izide kak teden p**e<^ veliko nočjo. KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. JERČEVI GALJOTI. — £ 1-0-0. Močna domača povest izpod peresa Karla Mau-serja. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. MOJ ČAS IN MOJ SVET. — £ 1-10-0. Zbirka črtic izpod peresa še živečega pisatelja Ivana Preglja. Le nekaj izvodov je še dobiti. LJUDJE. — £ 1-0-0. Zbirka krasnih novel pisatelja Narteja Velikonje. Samo še nekaj izvodov je na trgu. GORJANČEV PA VLEK. — £ 1-0-0. Pravljična domovinska povest znanega mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkar izšla v Argentini. SOCIALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0. Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovsod je naletala na nad vse navdušen sprejem. ZORI, NOČ VESELA — £ 1-0-0. Vrhniška povest Marijana Marolta. Izdal*1 Slov. Kult. Akcija. Pri založnici knjige ni ve* dobiti, za Avstralijo je nekaj izvodov odstop'* č. g. Jezernik v Rimu. ČISTO MALO LJUBEZNI. -Črtice Neve Rudolfove 12 šil. Težko pričakovan^ JUŽNI KRIŽ. — 12 šil. Pesmi Neve Rudolfove. NA BOŽJI DLANI. — £ 1-0-0. Kociprov roman Slovenskih Goric iz časov nemškega navala. Velezanimivo! BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njegov0 oltarno čast je popisano v tej knjigi. PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca Ja' klica. £ 1-0-0. EN PASTIR-ENA ČREDA . ^papeževa vrhovna oblast v cerkvi absolutna” in končni pogoj za edinost Cerkve. “Torej vlada v katoliški Cerkvi absolutizem? še danes, ko po vsem svetu odmeva klic: eni°kracija, demokracija!” ših ,fe*Hav 'losti lahko razumemo lak vzklik v na-^ demokratičnih časih”, brez pridržka ponavlja- Papei je res absoluten vladar v Cerkvi in v °jih odlokih za vodstvo Cerkve od nikogar odvi-*"• Zakaj to tako mirno in brez bojazni pona-v|J«mo? ■ . Ta način vladanja v Cerkvi je ustanovil sam Sin, Kristus Gospod. Nanj se popolnoma zada ^"l0’ Je stval'i uredil prav. če bi bil videl, de Je ^'er*cv' bolj primerna kaka druga oblika vla-t ’l’ecimo bolj demokratična, bi bil tako obliko 1 sPrejel. Tedaj bi morda Cerkev imela svoj ‘ament, poslance, stranke, volitve, sploh vsako-„ n° glasovanje. Zdaj vsega tega ni in beseda '=et'kVena politika”, če jo sploh kaže rabiti, po-n' samo tisto, kar si pod njo predstavlja člo-^ > ki hesedo uporablja. Eden tako, drug dru j Mirno lahko rečemo, da je skoraj dvatisoč let 8 obstoj Cerkve v zgodovini človeštva potrdil ^avi|no.t Kristusove uredbe. Cerkev obstaja sko-likVSa s^0*e*-ja nespremenjena s svojo vladno ob-°> Pod absolutno oblastjo papeža, dočim se svet-°blike vlad po raznih državah neprestano spregajo. Kristusovi Cerkvi je z vsemi takimi spremem- bami, ki prinašajo s seboj silne homatije, priza neseno. S svoje trdne skale gleda z mirnim očesom na močno valovanje v političnem življenju narodov. Z mirnim očesom, a ne brezbrižno. Ne brezbrižno, ker skuša z nadnaravnimi pripomočki dvigati poedince in cele narode na višjo stopnjo kul ture in njihova stremljenja poduhoviti. Vladna oblika Cerkve je torej absolutna, avtoritarna in centralistična, ne demokratična, v današnjem smislu besede, kot to razume “zahodni svet”. Še veliko manj je vlada Cerkve “demokratična” v tistem smislu, kot govore o demokraciji komunisti. Pa je vendar res, da v nobeni državi in sploh ne v nobeni človeški ustanovi ni toliko resnične svobode kot v Cerkvi Kristusovi. Cerkev za svoje “podložnike” ne vzdržuje nika-kih kazenskih sodišč, ne nalaga denarnih glob, nima ječ, nima kazenskih taborišč in konfinacij. In vendar se v njej skozi stoletja in tisočletja vzdržujeta red in disciplina. Pri vsej absolutni vladavini Cerkve je v njej več demokratičnega duha kot v katerikoli demo kratični državi. Ljudstvo se v Cerkvi ne tlači, ne strahuje. Cerkev ljudstvo uči, svari, vzgaja in posvečuje. V njenih očeh ima vsak poedinec sam v sebi vrednote in pravice, ki so mu dane od Stvarnika in jih mu nihče ne more vzeti. Prav tako skupine poedincev, udruženja, narodi, države. Centralizacija vse oblasti v eni sami osebi dosega namen, da je vsa Cerkev res eno samo živo telo. Ena sama duša giblje vse dele tega telesa. In tako se v resnici izpolnjuje Kristusova zamistl o — ENEM PASTIRJU IN ENI ČREDI. KRISTUS IN MNOŽICA Fr. Salczij Finžgar: Sedem postnih podob ZGODOVINA PRIČA, DA SO BILA velika gibanja na svetu vedno dejanja množic — ljudskih mas. Upori, revolucije so bili vedno in dandanes jih je toliko, da smo že kar hladni ob branju poročil o podobnih dogodkih ljudskih mas. Učenjaki so te pojave množic premišljevali, pisali mnogo knjig o njih in razpravljali o tako zvani 'skupni duši množic, o psihi m a - s e . Dognana resnica je, da v množici — v masi ljudi — posamezni drugače mislijo, čutijo in delajo, kakor bi delali sami zase. Množica — masa jih nekako použije, “vzamejo vase jih njene moči”. Razgibana, vznemirjena masa izgublja človeška čustva, nasilna je, brutalna, gnana je od grdih zločinov, ki bi jih posamezen član te množice zase in iz sebe nikoli ne izvršil. Vzemimo za zgled otroško, mehko in tako široko rusko dušo. Kako nežnost in dobroto spoznavamo, ko beremo opise te duše v delih umetnikov. Kolikokrat se nam je nudila prilika, da smo ruske izgnance ali vojne ujetnike, večkrat iz najboljših krogov, občudovali zaradi njih nežne plemenitosti, zaradi čudovite vdanosti v bedi in trp ljenju in v prenašanju največje siroščine. Kako pa te pretrese groza, če vidiš fotografije iz Ru sije, ko v revoluciji ob kupu postreljenih trupel, med katerimi je gotovo mnogo čisto nedolžnih, stoji množica žensk, otrok, fantov in mož in vsa ta masa z nekim zadovoljstvom gleda tak divji pomor svojih rojakov! Kako je mogoče razložiti, da so pariške meščanke, dobre matere, skrbne služkinje ob revoluciji presedele cele dneve pri giljotini, pletle nogavice in z užitkom gledale, ka ko plava ves trg v krvi odsekanih glav! če le beremo o tem, se v nas upira vsa človeška dostojnost in nas polni z mržnjo do take okrutnosti, izvirajoče iz brutalnosti ljudskih mas. Resnica je, da so taki pojavi revolucij v množicah nehoteni, a vendar v toliko smotrni, ker je glavno gibalo takih dejanj korist. Taka dejanja množic so večkrat kakor vihar, ki razčisti ozračje. Resnica pa je tudi, da so taki pojavi množic le prevečkrat v strašno škodo, ker ne zidajo, ampak podirajo. Če množico zgrabi skupna misel, ki ji je bila vcepljena s pretiravanjem zla sedanjosti in poviševanjem prihodnje sreče in koristi, ali če se v njej vžge strastno, lahko zelo krivično sovraštvo do kake osebe, tedaj množica ne pozna meje, je nepreračunljiva, nerazsodna in uničuje največje vrednosti. Prav tista množica pa se, ko njen srd uplahne, le prerada mirno podvrže velik® hujšemu nasilju, kakor je bilo tisto, ki ga je pr*i preganjala. Druga resnica je: Voditeljica m n«’ žic je vedno domišljija. Množice nikoli ne bo* razgibal s suhimi in učenimi dokazi. Množica za' hteva dejanj in obljub. Množici slikaj: vse sedafl' je je zanič, prihodnost, kot jo oznanjam jaz, rodi paradiž. Tako sta govorila Hanibal in Nap9' leon vojaškim množicam, tako govorijo še dane£ vsi “vojvod i” množic in narodov. Razpalje" na množica verjame vse, zlasti zelo rada n e * mogoče stvari, gre za voditeljem brezpogoi' no in slepo, njegova beseda ji je veljavna, naj b° še tako nesmiselna. Resnica je tudi, da krivic, gotrajnih, ki jih trpi množica: narod, stan, km^’ delavec, ne odpravi nihče razen v eno, skupno fl"-sel in v eno dušo strnjena množica. Še tretja resnica je, da množica za takim, se proglaša za voditelja, pa je le zvodnik in peljivec, samo tedaj ne pojde, ako so posamezn' člani množice močni, bistrovidni, izobraženi; ako gre za protiverska gibanja, se t>°' do uprli le do dna duše živo verni, ne samo 1111 zunaj, površno in brez trdnega prepričanja. Po teh splošnih ugotovitvah si oglejmo skoraJ nerazumljivi primer o duši mase, nahujskane mn0" žice ob obsodbi Kristusa. Do tridesetega leta je živel naš božji Zvelič^ čisto prikrit kot navaden delavec, rokodelec, te' sar. Razen njegove božje Matere in rednika sV' Jožefa ni nihče niti slutil, kdo je ta mladi tes8,J' Ko je pa začel očitno učiti in je hodil od kraj9 do kraja in povsod dobrote delil, je ljudstvo vrelo za njim. Učil je po shodnicah in oznanja' evangelij kraljestva božjega, kraljestva pravice ljubezni. Na vseh potih so ga spremljale velik® množice iz Galileje in Deseteromestja, iz Jeruss#.' lema in Judeje in iz dežele onkraj Jordana. Vs‘ so strmeli in vpraševali, od kod temu ta modro*4 in te čudežne moči. Ko je obudil od smrti sin* edinca revne vdove, je vso množico obšel stra^1 in hvalili so Boga ter govorili: “Velik prerok j* vstal med nami. Bog je obiskal svoje ljudstvo^ In ko je v puščavi nasitil množico — pet tiso® ljudi s petimi hlebi in dvema ribama — so ga n°’ teli po sili vzeti, da bi ga postavili za kralj2' Ljubezen, hvaležnost in zato navdušenje za JeZ’J' sa, Učenika, se je še posebno razodela na cvetu0 nedeljo. Od vseh plati so se tiste dni bližale sv«' temu mestu karavane romarjev k velikonočnem11 J)razniku. Duhovni so hodili te procesije čakat 1; stnini vratom, da so jih svečano sprejeli. Ko se raznese glas: Jezus, čudodelnik, Učenik prija, so se usule množice iz vsega mesta njemu j.aPr°ti in mu klicale: “Hozana!” Kakor pred kra-m so pogrinjale po cesti, kjer je jezdil, svoje šenSCe' S^a'e na P0*" Pa^move vejice in ga navdu-e> kljub odganjanju farizejev, spremljale v tempelj. Toda strašno! Komaj se zasvita jutro velikega čo p*' S^°J' VSa 'S^a nino’^*ca zgnetena, pred pala-^ datovo in divja zoper Jezusa. In ko jim Pila! ft|. na izbiro, ali naj jim izpusti tolovaja Barabo 1 Jezusa, se množica odloči za tolovaja zoper PaZUSa ve** Jezusa strašno prebičati. Nato s trnjem kronanega in vsega krvavega zapove azati množici. Trdi Rimljan je upal, da bo * množico ta prizor ganil in pretresel. Ne! Množica besni dalje in zahteva: “Križaj ga!” To je primer, ki ga zgodovina po lobnega ne pozna. Groza nas je, um nam obstane. Tista množica, ki je užila toliko dobrot od Kristusa, tista množica, ki je slišala, kako se je ta Jezus bori! s farizeji, kako jih imenoval pobeljene grobove, kako jim očital, zakaj taka bremena nalagajo ljudstvu, sami pa niti z mezincem ne ganejo, da bi težo davkov in dajatev ljudstvu polajšali, tista množica potegne s tlačitelji zoper svojega dobrotnika in Učenika. Vse sama nerazumljiva skrivnost. Učeni razlagalci sv. pisma kažejo ob tem na moč laži in hujskanja. Fai'izejske laži so razplamtele srd množice, ko so se dotaknili njih svobodoljubja: “Glejte, ta vas hoče spraviti pod rimski jarem.” Očitali so mu: “Ta zaničuje Moj- * V v? • ‘J S TRNJEM KRONAN (Starodaven relief v cerkvi na Koroškem) zesovo postavo, ta govori zoper tempelj božji, ta preganja hudiče z Belcebubom.” Same laži! Množica je slišala resnico iz ust Jezusovih, toda laž je zmagala. Kričači so planili mednjo, razsodnost je izginila, ljudstvo je bilo pognano kot blazno v naj večjo krivičnost. Toda zadnji in najgloblji vzrok tega dejanja pa je bil v njih dušah: njih vera je bila površnost, gola zunanjost. Jezus je množici po čudežu s kruhi to bridko očital: “Iščete me, ker ste čudeže videli in bili nasičeni.” Zaradi koristnosti me iščete, ne iz čisteg’a nagiba, ne iz ljubezni dc evangelija. Zato seme božje besede ni prodrlo v njih duše. Zamrlo je brez korenin in se ob uri skušnjave posušilo. Odpadli so od Jezusa. Podrla jih je plitva vera, gola zunanja vernost brez globokega prepričanja: “To ljudstvo me časti le z ustnicami, njih srce pa je daleč od mene.” Zato velja za nas vse vernike Kristusov opomin: “Kdor stoji, naj gleda, da ne pade.” Slaba družba, neverna družba, množica, speljana od Boga proč, je vedno lahko tista sila, ki izpodnese in izpodje vero. V vseh primerih življenja, trdijo dušeslovci, je treba, da ima množica v sebi značajne, močne in modre ljudi, ki bodo vzdržali sami in obdržali tudi množico, da ne pojde za zvodniki. Zakaj množica, ki je kakor, trst v puščavi, ki ga veter sem in tja maje, ne bo brez značajnih in močnih vzdržala, če jo zajame laž in zvodništvo. Za zvestobo v veri pa je nujno živo notranje prepričanje, osvetljeno z božjo milostjo in oprto z močjo Sv. Duha. Taki verniki so bili sto tisoči mučencev in spoznavalcev.. Ko pa poznamo šibkost množice, zato nikar ne obsojajmo množice, obsojajmo le zmoto in g r e h. Sodimo in presojajmo pa tudi resno same sebe, naj bomo že starši, vzgijitelji ali hovniki, ali smo dosti močni za zgled in vzg°Jc tistih, ki so nam izročeni, ali smo prežeti z živ° vernostjo in ne samo površneži in morda celo lS' kalci koristi iz vere kakor množica, ki je JezU^ izdala. Jezus tudi te množice ni preklinjal, molč*1 je, na križu celo molil zanjo: “Oče, odpusti j1’11, saj ne vedo, kaj delajo.” Zato se utrjujmo v vert stojmo močni v veri, kot nas vabi apostol, da bomo, ne sami in ne nam izročen' žrtev lažnivih prerokov. ■k Razmišljanje o psihologiji mas nam da tud* odgovor na vse grozote, ki se gode tako reknC pred našimi očmi: Mehika, Rusija, Španija. Z n°' beno lažjo se ne dajo utajiti grozodejstva, niuk^ prelita kri, uničene umetnine, požgane cerkve Rusiji so razbesneli kmetje ob začetku revolucij6 zakopavali graščake žive v zemljo in jim s kosa' mi sekali glave. In prav tisti kmetje so bili neje v milijonih strašne žrtve samosilnikov. Kaj je storila nahujskana drhal v Španiji, ven1^1 Ni bilo dovolj, da je morila z okrutno naslado žive, celo okostnjaki umrlih so morali občutiti snost človeške razdivjanosti. Kri nam ledeni ob vsem tem in nemo se lZ prašujemo: Ali je to mogoče? Zakaj? Zakaj? Ruska grofinja, nekdaj lastnica sedmerih gi'aS' čin, sedaj gostja v tesni sobici, mi je rekla v cU doviti vdanosti in potrpljenju: “Plačujemo za gr he svojih staršev.” Ta odgovor razodeva več kot debele knj>?^ Bežimo pred socialnimi grehi. Maščevanje zar*1 njih pride nad ves narod. Zato naj se nam mn0 žica smili. Žrtvujmo vse za resnično krščan*^0 pravico in ljubezen! NAJVEČJI TEDEN V LETU SE BLIŽA! Naročite si pri MISLIH priročno knjižico; VELIKI (SVETI) TEDEN Nevezana 5 šilingov, vezana 8 šil. S to knjižico v roki boste lahko verno sledili prelepim cerkiven'im opravilom tik pred veliko nočjo. ! ? * 1 i t •• Y t X i* i Kakor vojsko divjih sršenov, letečih mravelj n kobilic. j ^eseteromestja v Samariji, od Tiberije v ^ eji — vznemirjajo polja, mesta palače in vasi celo Tempelj! j, , ® svojim trdovratnim govorenjem s svojim •htnim mrmranjem. /bor (mrmra iz daljave): Blagor, blagor, ‘a(?or.., Vel. duh.: (proti gledalcem) mar Gospod gluh? Kaj ne niore prevpiti tega glasu s svojim me>vjem? , Kaj ne more razgrniti čez ta dela škrlat svo-3e^ plašča? la ne vidi, da mora udariti onega, ki se po- Sca njegovega Kraljestva? ne£a, ki pravi, da bo od mrtvih vita 1... (Premor) III. o*. Nastopi z desne pred temno zaveso zagrnjena "a' vice, kajti nasičeni bodo. (Premor) kot Možje: če vaša pravičnost ne bo večja pismarjev in farizjev... Vel. duhovnik: Vsemogočni Gospod, kje je pi-8' (Zastor.) (Dalje prih.) VEM... Pavla Miladinovič bo Vel. duh.: Udari ga sama. To je v tvoji moči! Smrt: Samo sodbe izvršujem. Sama ne sodim. Vel. duh.: Kdo si ga bo upal obsoditi? Kdo si upal dvigniti roko nanj? Smrt: Si torej tak strahopetec? V. duh.: Naj ga Gospod udari. Smrt: On misli, da ga boš ti udaril. Tebi je Bila si vsa: razburkano irce in bujne sanje o neminljivi »reči dveh v nesluteni dolini do Plecej “moderniziral”. Nobenega glasu nismo u ej uieli, kako temu ali onemu ugaja — ali ne Ja’ Nič za to. Vendar naj opozorimo na risbo n l0bu, k; 0(i zgoraj navzdol kljub vsej svoji 0(lerni zveriženosti” (tako bi utgenil kdo reči “b;jei) veliko pove. Seveda jo moraš pozorno « je namreč nekoliko “ugankarska”. Katere* ročj* slika pa ni? Morda nam le kdo še spo- ’> kako je risbo — prebral? ★ ■n ti ^a2a,'ieva »mrl”, ki ki prihaja v tej številki 0 še dveh, utegne koga začuditi, čemu bi 1 Ll prinašale — odrske igre? s, .^rednik je že dolgo “sedel” na tej igri in ; , ’zPaziti, kje v Avstraliji bi se mogla najti .. ska skupina, ki bi bila voljna napraviti odlo-■< 11 korak na odru: od burk in komedij do — bil Velik skok bi bil, priznam. Vmes bi ^ Pač potrebno najbrž še kaj prehodnih stopenj. > l*a kakšna “žaloigra — tragedija” ali kaj ta-Ka- Tako bi se “publika” postavila na preiz- kušnjo, če je zmožna sedeti pred igralskim odrom še za kaj drugega, ne samo za burke in burklje. Zadnje čase je pa opaziti, da smo v Avstraliji celo z burkami precej pri koncu, kali? Ali so se vse “igralske skupine” razšle? Urednik se je odločil, da vsaj v MISLIH postavi pred ljudi majhen primer, kakšne so odrske igre, ki so znane pod imenom “misterij’’ Morda bo LAZARJEVO SMRT vendar kdo prebral in si zraven predstavljal, kako bi taka igra izgledala na odru. In bo sprevidel, da igralski odri le niso ustvarjeni za same burke... Utegne se zgoditi, da bo bralec imel pri branju in namišljenem gledanju “misterija” na odru še kak drugačen — poduhovljen — užitek. če bi se pa kdaj kje v Avstraliji dvignili do take višine, da bi to igro spravili na oder — ne bo jim treba iskati okoli in niti prepisovati vlog. Samo te številke MISLI naj spravijo! * Prihodnja številka MISLI (aprilska-velikonoč-ia) bo predvidoma izžla pozno — okoli 8 aprila. Urednik računa s svojo odsotnostjo od uredniške mize v prvih dveh tednih marca. Tudi pošta bo morala čakati. Prispevke za velikonočno številko bo urednik sprejemal do 22. marca. Rojaki iz Melbourna na romanju (Foto Nikolič) 2 d e k etrov ANITA PETELINEK je ime dekletu, ki je seveda Slovenka, živi pa in v šolo hodi v ZD. Amerike. In kaj še vemo o njej? Šolski odbor katoliških šol v Clevelandu je izmed 26,000 srednješolcev izbral 400 najboljših in jih podvrgel posebnemu izpitu, ki naj bi odkril izredne talente med njimi. Izpit je uspešno prestalo 80 srednješolcev, med njimi Anita Petelinkova. Za te izredno na darjene dijake so osnovali posebne tečaje, ki jih bodo vodili clevelandski znanstveniki in tako pomagali vzgojiti bodoči Ameriki čim večje število katoliških znanstvenikov. POMEN ZNANJA TUJIH JEZIKOV vedno bolj spoznavajo razne države, med njimi zlasti Amerika. Baje je prva sovjetska umetna luna šele krepko predramila ameriške šolnike, da so začeli na vso moč pospeševati med šolarji raznih stopenj učenje tujih jezikov. Jasno je, da je silno naraslo zanimanje za slovanske jezike, v prvi vrsti kajpada ruščino. Med dijaki so naenkrat prišli do posebne veljave fantje in dekleta staršev, ki so se priselili v deželo iz Evrope in prinesli s sabo ta ali oni evropski jezik. Nič več takih študentov ne zaničujejo, nič več ne silijo k “asimilaciji” tiste vrste, ki naj čimprej vrže jezik staršev med staro šaro. Prav nasprotno! Bolj in bolj-opominjajo mladino: Ohranite in izpopolnite si jezik svojih staršev, zakaj želeti je, da bi vsak Amerikanec obvladal vsaj še en jezik poleg angleščine! Res, kako se časi izpreminjajo! Tudi Avstralija dosti krepko koraka po tej poti. Kako pa očetje in matere — slovenskih otrok v Avstraliji, Ameriki in drugod? DR. JANEŽ, znani slovenski misijonski zdravnik, je najbolj znan kirurg na Formozi, otoku svobodnih Kitajcev. Ima seveda polno težav, omeniti je pa vredno nekaj posebnega. Ko zdravnik sprejme kakega bolnika v bolnišnico, ta ne pride sam, ampak pripelje s seboj vso svojo družino. Družina se naseli okoli postelje, otroci kar pod posteljo. Tam si kuhajo in oskrbujejo svojega bolnika z vsem potrebnim in nepotrebnim — menda ne zaupajo bolniškim sestram. Dr. Janež si ne more pomagati, čeprav ve, da bi bolnik potreboval v prvi vrsti popoln mir, ki ga pa v takem '‘krogu svojcev” seveda ne more imeti. ŽUPNIK ALOJZIJ BAZNIK vodi veliko slovensko župnijo sv. Vida v Clevelandu. Ko je umrl škof Rožman, je g. Baznik hitel na telefon in po- klical Ljubljano. Prosil je, da bi mu napravili te' lefonsko zvezo z administratorjem ljubljansk® škofije, škofom Vovkom. Odgovorili so mu, da 111 mogoče ustreči, zakaj takega človeka v Ljubija1’1 nimajo v telefonskem seznamu. DR. JOŽE FELICIJAN in prof. Karlo Bonu«' sta postala profesorja na clevelandskih visoki11 šolah. Prvi uči na St. John’s Collegu, drugi nS Notre Dame Collegu. Oba sta izmed tistih “novih ’ ki so iz begunstva prišli v Ameriko pred kakin’1 10 leti. V' ABESINIJI je večje število strokovnjake iz Jugoslavije, ki imajo nalogo, da pomagajo ^ zaostalo deželo industrializirati. Na drugem mestu omenjamo, da tudi slovenske tovarne izdelujej0 predmete za izvoz v Abesinijo. Zgodilo se pa Je’ da je nekaj Jugoslovanov zaprosilo v Abesiniji politični azil. Cesar jim je ustregel, toda Tito se je razjezil. Od svojega prijatelja Salasija je *** hteval, da dano dovoljenje prekliče. Baje je cC' sar iz strahu pred gozdnim maršalom klecnil i® dovoljenje umaknil. Kako si bdo “nezvesti” str®" kovnjaki v tej zadregi pomagali, je menda še oi’ prto vprašanje. OGROMNI JEZ PRI ASWANU v Egiptu, so ga začeli graditi, ne obeta samega blagoslov#' ampak tudi velike skrbi. Umetno jezero, ki bo n®' stalo na meji Egipta in Sudana, bo zalilo in P0-kopalo 300 čevljev pod vodo silne arheološke sp0' menike iz časov slavnih faraonov. Cela vrsta ten1' pljev, kipov, najrazličnejših spomenikov z napi**1’ grobov itd. pojde za vselej v izgubo, če jih vodj' zalije. Dosedanje izkopanine prav v tamkajšnJ1 okolici so mnoge učenjake uverile, da je to kraJ' kjer se je v sivi davnini rodila prva civilizacij3' Zato so dvignili krik: Rešite, kar se rešiti da! *® res sta se egiptovska in sudanska vlada zavzeli’ da se nekaj stori za rešitev teh prvotnih spom®' nikov človeštva. Takoj se je pridružil tej prop8' gandi kulturni odsek Združenih Narodov (UNE5' CO) in poklical na pomoč ves svet. Kako bod® zadevo rešili, še sami ne vedo. Več načrtov )e’ ugibajo, kateri bi bil najboljši. Vsak bo sta1 ogromne milijone, časa je malo, zakaj čez dobr* tri leta bo dolina že pod vodo. Za nas Slovenc1; je vse to tudi zato zanimivo, ker so pred sto l^1 skozi te kraje prodirali proti Kartumu v Sudan11 in delj na jug slovenski misijonarji Knoblehar 1,1 toliko drugih, 500 miles to Medifcrroneor EGYPT Asuian | Philae Aswan Dam Kalabsha Dakka VVodi es-Sebua •//rAbu Simbfl Absho SUDAN Akasha J2BRUH ANTISEMITIZMA, ki se je tako neboma pojavil po svetu, se je po vsem videzu aJ kmalu unesel. Vendar mnogi še razglabljajo, aJ bi bilo treba ukreniti zoper ta nezdravi pojav. ekdo pa piše listu NEWSWEEK, da naj bi bili st° poškodovano sinagogo v Nemčji na tihem P°Pravili, pa o dogodku molčali. Antisemitizem se je redil prav ob tisti šumni publiciteti, ki jo je ^etovni tisk dal dogodku. Morda ima dopisnik prav 6 bolj prav ;ma nekdo drug, ki piše, da bi mla-nsko zločinstvo dosti hitreje zatrli, če ne bi dne-n° časopisje tako nadrobno poročalo in opisovalo *'°Sameznih zločinov. Mladinci berejo, razmišljajo, Petane jim zanimivo, dobijo skušnjave — in se ® sami lotevajo podobnih “podvigov”. Tako dnev-. t'sk zločinstva na videz preganja, v resni-Jlm pa samo priliva nadaljnjega olja. AVTOMACIJA V ŠOLSKIH razredih se zme-. m bolj uvaja in mnogi jo na vso moč zagovar-aJo. Namesto učitelja naj bi govoril in razlagal tll0> televizija, tape recorder in podobne napra-Ve' Nekdo je izjavil: Če je po kuhinjah zmerom Vež avtomacije, da kuharica skoraj že nima dela, "■^aj ne bi isto veljalo za šole? Dobil je odgovor ''tisku); Zato ne, ker šola ne pripravlja zeljna-n glav za južino, ampak žive otroške glave za ','lvUenje. Za dosego tega namena bo zmerom po-ebna živa učiteljeva beseda. KOMUNISTI NA KITAJSKEM so se izkazali za izredno “človekoljubne” do svojih trpečih so-rojakov, ki jih stiska komunizem. Kot znano, se je komunizem na Kitajskem vrgel na ogromna podjetja, ki naj vso deželo popolnoma preobrazijo, zlasti v industrijskem in poljedelskem pogledu. Sto in sto milijonov Kitajcev je vpreženih v ta podjetja. Primorani so delati največ z rokami, ker jih je toliko, da se ne izplača čakati na stroje. Vsak Kitajec naj bo — stroj. Tako neko pusto pokrajino ob robu dežele zdaj spreminjajo v rodovitna polja. Ogromne namakalne naprave nastajajo. Pri delih v ta namen je zaposlenih baje kar — 70 milijonov Kitajcev! Delati morajo pod knu-to najetih priganjačev noč in dan. Kako se jim godi? Tako, da so se “zasmilili” celo komunističnemu časopisu “Ljudski dnevnik”. Priganjače opominja, naj vendar nekoliko lepše postopajo s to ogromno delovno silo. Med drugim svetuje, naj bi ljudje smeli prenočevati v votlinah, barakah in drugih bivališčih.. . Kje le prenočujejo zdaj? Verjetno kar v jarkih in grmovju. Gorje ljudstvu, če pade pod oblast skrajnega komunizma, ki v človeku ne vidi drugega kot pripraven material za ustvarjanje strojev in delovnih regimentov! MED INDIJO IN KOMUNISTIČNO KITAJSKO napetost nič kaj ne popušča. Ne gre samo za Tibet, ki si ga je rdeča Kitajska do konca podjarmila in narod zasužnjila, je še vse polno drugih obmejnih nesporazumov in težav. Rdeči silijo globlje in globlje v Indijo. Indija — vsaj po svojih sedanjih političnih voditeljih — je med najbolj miroljubnimi državami na svetu. Zelo rada bi našla primerne pogoje za pogajanja. Ker pa takih pogojev komunisti nočejo postaviti, se Indija zaenkrat bolj meni o potrebi oboroževanja kot o pogajanjih z rdečimi. ITALIJANSKI PREDSEDNIK GRONCHI se ni dobro počutil v družbi sovjetskega Nikite v Moskvi. Po kaj je šel v Sovjetijo, menda sam ne ve. Pa je pač taka usoda velikih glav, da morajo od časa do časa na taka neprijetna pota. Ko je nanesel pogovor na Berlin in Nemčijo sploh, je Hruščev izjavil, da je sedanji položaj Nemčije nemogoče spremeniti — brez nove vojne. Drugega izhoda ni. Če pride res do “vrhunske” konference, ki je napovedana za pomlad, in bo Nikita ponovil to svojo trditev, bodo komaj vedeli skupaj sedeči vrhunci, o čem naj se če menijo. Kljub vsemu — dokler se bodo obdelavali z jeziki, kri ne bo tekla. Harmonija življenja VSAKO PRIJATELJSTVO JE PRAV ZA PRAV težnja po dopolnilu in celoti človeškega bilja. Zato vsako prijateljstvo nevede in nehote teži za harmonijo ali soglasjem z ljubljenim bitjem. Prijateljstvo je trajno in zvesto le, ako je popolno soglasje in življenjska harmonija med obema. Pri tem ne gre samo za telesna soglasja, temveč prav tako in morda še bolj za duševne lastnosti, posebnosti značaja, nazorov in vzorov. V prvem valu mladostnega navdušenja in zaljubljenosti, pa tudi zaradi neizkušenosti in nepoučenosti, ljudje navadno vse premalo pazijo na te osnovne zahteve telesno-duševnega soglasja, ki je nujno potreben temelj za pravo prijateljstvo ir-, trajno neomajno zvestobo. Reči pa moramo, da v tem vsem manjka potrebno poznanje človekove narave in njenih lastnosti, ki so potrebne za harmonično, složno sožitje dveh bitij v skupnem življenju. Ljudje navadni mislijo, da je za složnost potrebna enakost značaja. Izraz takega mnenja je star ljudski pregovor: “Gliha vkup štriha” Vendar moramo takoj pripomniti, da je v tem samo pol življenjske resnice. Glede na vzore, ki jih imajo ljudje o harmoniji in složnosti v sožitju moža in žene v skupnem življenju, bi mogli namreč ločiti ljudi v dve polovici. Dve polovici Prvi so taki, da iščejo v drugem človeku ta-korekoč samega sebe. Ugaja jim samo tisti, ki na njem najdejo lastnosti, kakor jih imajo sami. Vse, kar je njim samim podobno, kar sami imajo, ka-koršni sami so ali vsaj mislijo, da so, to jim je tudi na drugem človeku simpatično, privlačno, prikupno in ljubezni vredno. To so spoznali že stari Latinci, ki so imeli pregovor: Simile simili gaudet — enako se veseli enakega. In to se po domače pove: Gliha vkup štriha. Taki tudi enake napake in slabosti, kakoršne imajo sami, na drugem z veliko obzirnostjo in razumevanjem opravičujejo in olepšujejo. Skratka, vse, kar imajo sami, hvalijo in odobravajo tudi na drugem. Tembolj, ako je to obenem ljubljeno bilje. Iz tega bi mogli sklepati, da je psihološko ozadje te polovice ljudi velika samo zavest. To so ljudje, ki imajo navadno vedno prav. Vse, Dr. Anton Trstenjak: “MED LJUDMI’ Celje, 1954 kar sami storijo in sami mislijo, tako je najbolje zato jim tudi drugi prijajo, ako se prav tako v življenju vedejo, mislijo in govorijo kakor sami. Druga polovica ljudi je pa taka, da jim drugem človeku ugaja predvsem to, česar sai"1 n i m a j o . Taki v drugem človeku ne iščej0 sami sebe, ampak samo dopolnilo sebe. Iščejo t*' sto, česar sami nimajo, kar na sebi pogrešajo. so ljudje, ki napak in slabosti, kakoršne imajo S!1 mi, na drugih ne trpe. Takole pravijo: Teh nap^ sem že sam od sebe sit, kaj šele, da bi jih mor11' prenašati na drugem! Zato jih začno na druge111 človeku odbijati prav tiste napake, ki jih iniaJ0 sami. Psihološko ozadnje takih ljudi je podzavesM0 podcenjevanje samega sebe. Je nekakšen čul manjvrednosti, ki se v ugodnem primeru kaže ko* osebna skromnost, spravljivost, uvidevnost in prl' zanesljivost v sodbi. Zato taki ljudje na drug® občudujejo lastnosti in sposobnosti, ki jih sami n1' majo. Nasprotno pa je takemu človeku, če je saij1 na primer plah in neodločen, kar zopern ali ant>' patičen drug, ki je prav tako plah in cincav. Ta^ človek v vsakem drugem podzavestno in zato ne' hote — išče dopolnitve. Srečen zakon ne zahteva enako*t značajev. Za složnost in harmonijo v skupnem zakon' skem življenju ne zadostuje preprosti recept, d* si morata biti značaja enaka. Utegne celo zapelj®’ ti v usodno zmoto. Mislimo si na primer človeka, ki je po svoj1 naravi pravi “diktator”. Vse mora biti po njegovl glavi in gorje, če bi mu kdo ugovarjal. Njegov° največje veselje je, če more zapovedovati in uka' zovati. Zato pa gorje, če se tak poroči z oseb«' ki ima prav tak značaj. Tudi ta hoče samo ukaz0' vati, ne trpi nobenega ugovora, ne zna nikol* ukloniti svoje volje drugemu, če se dva taka čl®' veka najdeta v skupnem življenju, jima noben* knjiga, pa naj bo še tako lepa, prav tako noben verski prigovor ne bo nič pomagal. Drug drugem"1 bosta izpraskala oči — ako ne bosta iz previd' nosti že prej šla narazen. Zato pa mora vsak premisliti, s kom sklePa prijateljstvo in za njim ljubezen. Odpreti mor8 oči, da ne bo prepozno. Če fant v nekaj starajših letih zeli vzeti ženo mlado dekle, češ da jo bo lahko “po svoje naravnal”, ni dovolj, da je dekle mlado in neizkušeno — biti mora obenem “učljiv, prilagodljiv in an značaj”, če pa je dekle gospodovalne nara-®> bo fant v zakonu zelo razočaran, ker bo žena Jub neizkušenosti in celo kljub morebitnemu pomanjkanju šol vendarle po svoje delala in si ne 0 dala nič dopovedati. Obratno pa moški, ki je po naravi neodločen, ah in brez prave podjetnosti, potrebuje za do- 0 sožitje dekle, ki je odločno, samostojno in po-?Urnno. V svojih lastnostih se bosta dopolnjevala ,Se *'a*<0 sinila v celoto, ki bo harmonična in °zna. Nobeden ne bo nič pogrešal, vsak bo na-uteho in obenem dopolnilo v svojih duševnih ZnJah, zato bosta lahko oba srečna. Dobro se ujemata tudi značaja, kjer je eden . lo samozavesten in ponosen, drug pa skromen 'n Pohleven, ker skromen človek potrebuje poleg sebe v oporo samozavestnega življenjskega tova- llsa. Isto velja za dvojico, kjer je eden zelo po-Sunien in odločen, neustrašen in bojevit, drug pa P an in preveč popustljiv. Ali tudi, kjer je eden P° svoji naravi črnogled, pesimist, drug pa opti-n'lst- ki vidi vse v lepi luči in tako tolaži prvega, prvi pa svari tega pred preveliko lahkovernostjo. Podobno velja za razliko med enim, ki nikomur prav ne zaupa, in med drugim, ki je naiven in vsakemu vse verjame. Taki se v zakonu dobro dopolnjujejo. Če zna prvi ceniti prednosti, ki jih ima drugi, lahko taki značaji, ki se med seboj dopoln jujejo, prav složno in srečno živijo in v zakonu nimajo veliko medsebojnih težav. Ne velja za vse razlike med njima V tem poglavju smo spregovorili o razlikah v značaju, ki koreninijo v človekovi naravi in torej same na sebi niso tako slabe, da bi bile tudi že grešne. Pokazali smo, kako se taki značaji med seboj dopolnjujejo. Seveda imamo pa ljudje tudi lastnosti, ki smo jih sami povzročili v sebi. Dobre smo si s trudom pridobili, slabe z zanikrnostjo zakrivili, če smo si nakopali po svoji krivdi lastnosti, ki so naše napake, naši grehi — ne bomo mogli z njimi ničesar “dopolnjevati”, saj iz napak ne more izvirati kaj drugegaa kot nesreča. O teh primerih bomo spregovorili prihodnjič. komunisti v južni ameriki, kaj bodo naPravili, ko pride konec tega meseca na obisk Ei-Senho\ver? Sami pri sebi so se odločili, da bodo *Plejeli moža iz Severne Amerike z razgrajanjem 'n gnilimi jajci. Slišati pa je, da je prišlo iz °skve povelje: Pozdravljajte ga in mu kličite: oorodošel! Moskva noče, da bi tik pred Eisenho-'^jevim obiskom v Moskvi komunisti kjerkoli podarili “prijazno razmerje” med Ikom in Nikito. 1 bodo fantje v Argentini in drugod po latinski kleriki to pot ubogali Moskvo? Računati morajo U<” z nastopom peronistov, pristašev bivšega dik-^torja Perona, ki je trenutno v Španiji. Pero-!"sti mislijo lka burno pozdravljati in njegov obisk ‘zrahljati za manifestacije v korist Peronu, čudna Ilca bi bila, če bi komunisti in peronisti iz ene-^a grla vzklikali v pozdrav ameriškemu predsedniku. S $ s ZBORNIK Svobodne Slovenije v Argentini je še dobiti pri MISLIH Cena: 1-0-0, poštnina 2/-Naročite takoj, da ne bo prepozno! >; >: >: >: >: % • •• SVETOVNE POPOTNIKE, kakor so: Nikita, Ike, MacMillan in podobne zverine, pa še dalee poseka Slovenec VIKTOR ZAJELŠN1K, ki je doma iz zelenega Štajerja, zdaj mu pa menda sluzi za domovino Kanada. V nasprotju z “vrhunci”, ki po večini frčijo, se Viktor vozi s kolesom, po domače, bicikljem. In tudi cilj mu ni samo kakih tucat držav, ampak menda prav ves svet. Prevozil je ze preko 100 tisoč km, koliko jih pa še bo, bomo morda nekoč brali. Doslej je “premeril” Alasko, Severno Ameriko, Mehiko, Afriko, zahodno Evropo, Skandinavijo, Italijo itd. Tudi Rusija in za njo Azija sta na vrsti, če že nista bili. Morda ga bo zaneslo tudi v Sydney in se bo ustavil pri bratu Jožetu v St. Mary’su, kaj se ve. Tako bo še Jožt postal slaven, čeprav že nekaj časa ni nič slišati o njeni. Če sta se videla v ZDA z drugim bratom — Romanom — ni znano, zelo verjetno pa. Kakšna “žilica” poganja Viktorja po svetu, o tem ga bomo pobarali, kadar bo prikolesaril preko — Pacifika. I “ POD BOŽJO ! MISLIJO SMO” i Čemu je bolezen dobra? (Bogdan Kozak: Zdravnikovi spomini) BILO JE SREDI GRUDNA, KO SEM bil pri predstavi v čitalniški dvorani. Prišel sem ves poten zaradi silne gneče v zimski mraz. Konec tedna sem obolel. Dobil sem Škrlatico... Nisem se mogel ganiti, a zato sem tem bolj tulil ko ranjena zver in klical na pomoč ljudi, naj vendar ne puste pokopati živega nedolžnega človeka. .. Kaj vse sem počel tisti večer, ne vem več. Koliko dni je trajalo to stanje, tudi ne vem, ker so dogodki tistega časa zaradi bolezni iz mojega spomina izbrisani.. . Ležal sem sam, prinesli so v sosednjo sobo bolnika, ki je kmalu umrl. Zdravnik mi je povedal, da bom moral še najmanj dva tedna ležati in po tem še dva tedna ostati v bolnišnici po predpisih, ki jih sam ne sme spreminjati. Lotevalo se me je strašno dolgočasje. Prosil sem sestro strežnico, Madžarko, ki je bila navzlic mojemu besnemu napadu na sveti večer zelo prijazna z menoj, naj mi preskrbi kakšno berilo. Prinesla mi je debelo knjigo “Življenje svetnikov” v nemščini. Pogledal sem napis in zagnal knjigo na sosednjo posteljo. “Kaj nimate drugega berila?” “V tej hiši ne, razen molitvenikov'-, je odgovorila sestra in pustila knjigo na postelji. Tisti in še drugi dan je ležala knjiga nedotaknjena. Drugi večer po večerji sem pa začel knjigo listati in si ogledovati številne čedno izdelane slike, tu pa tam sem prebral tudi kak odstavek. Tretji dan sem se že vtopil v branje. Vso, nad tisoč strani debelo knjigo sem predelal, nekatera poglavja po dvakrat, celo trikrat. Ni mi bilo več dolgčas, zakaj branje je rodilo toliko novih, dotlej popolnoma neznanih misli in pobud v meni, da sem začel resno premišljevati o največjem na-poznancu — o sebi! In to prvič v življenju! Ob tolikih zgledih mi je postala očitna zgrešenost dotedanjega življenja. V nemotenem miru na Poljanah (tam je bila takrat bolnišnica) so zorevali v tl' J'/ Sv. ! meni trdni sklepi za novo življenje, ki naj bo el-sto drugačno od prejšnjega. Težko mi je bilo slovo od očetovsko dobrega zdravnika in od sestre, ki mi je bila kakor duhoV' na mati naklonjena, a vendar sem hitel z vesel' jem nazaj v življenje. Odločno sem se odtegnil svoji prejšnji to*"*' rišiji, njenim burkam, nerodnostim in grehotani-Sramotenje bivših prijateljev me ni zadevalo vec v živo, z vedrostjo sem je jih otepal. Iskal pa sen’ in kmalu našel ožjih stikov s pokretom za obnO' vo našega kulturnega in javnega življenja. Tudi v šoli je bilo v kratkem drugače. Ta i1' oni profesor me je pohvalil, kar se poprej že n* zgodilo nekaj let. Videč mojo resnost in prizadev'-nost so mi profesorji sami od sebe naklanjali p°' učevanje premožnih nižješolcev. Kmalu sem ^ gospodarsko tako opomogel, da sem si izbral Prl dobri gospodinji stanovanje s hrano. Ko sem drugo leto dobil štipnedijo sem prihajal domov n8 počitnice samozavesten, ker nisem bil več sestradan iz raztrgan, pač pa sem prinašal temu ali onemu kaj in še očetu včasih dal kak petak ali desetak “za stroške z mano.” Tisto napeto razmerje med menoj in očetoi" se je razvedrilo. Ko sem končaval gimnazijo, je občeval z menoj kakor s prijateljem in mi vse zaupal. Ko gledam danes nazaj na dogodke, ki sem j'*1 preživljal pred 40 leti, se jasno zavedam, da m1 nebo v viem življenju ni naklonilo večje »reče °^ one bolezni v peti šoli, ko sem že naglo drsel * življenjski prepad. JEZUS OZDRAVI SLEPOROJENEGA *lei Mi on (Jan. 9. poglavje) mo grede je videl (Jezus) človeka, ki je biJ rojstva. In vprašali so ga njegovi učenci: cenik, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da Je »lep rodil?” Jezus je odgovoril: “Ni grešil ne ne njegovi starši, ampak (zgodilo se je), da se j^2°^enej° na njem božja dela. Delati moram de-t^stega, ki me je poslal, dokler je dan. Pride n°c> v kateri nihče ne more delati. Dokler sem na Vetu» sem luč sveta.” je bil to izgovoril, je pljunil na tla, napra-Mata iz sline, pomazal z blatom njegove oči ter mu rekel: “Pojdi, umij se v kopeli Siloe”, kar po-*llen* Poslani. Šel je torej in se umil in ko se je V'ni>. je videl. , •• ko ga je (Jezus) našel, mu je rekel. eruješ v Sina božjega?" Odgovoril je: “Kdo je, a ki vanj veroval?” Jezus mu je rekel: “Videl si ,n » teboj govori: on je!” In odgovoril je: “Ve-uJem, Gospod!” In ga je molil. ^ In Jezus je rekel: Za sodbo sem prišel na svet, ‘pregledajo, kateri ne vidijo, in da oslepe, ka-teri vidijo”. Kateri so bili od farizejev z njim, so to slišali 11 mu rekli: “Smo mar tudi mi slepi?” Jezus jim °dgovoril: “Ako bi bili slepi, ne bi imeli greha, pa pravite: Vidimo. Vaš greh ostane. ’ gov Razlagavec dostavlja: Jezusov nastop in nje-p nauk je povzročil ločitev vernih od nevernih. *>ižni, ki jih imajo oholi voditelji judovskega dstva za slepe, prejmejo milost vere. Ošabnim riZeJem in pismoukom, ki slepo zaupajo v svojo . en°st in si domišljajo, da ne potrebujejo bož-j,°^a 1-azsvetljenja, Bog to milost odtegne in pusti, a dušno oslepe. ratek odgovor na Vernikovo pismo (febr. številka) Dragi prijatelj: — Odgovor na Vaše pismo bi ne smel biti kra- tek nosti elablj zakaj dotaknili ste se ene največjih skriv-nadnaravne vere. Vemo, da to skrivnost raz- n>hče Jajo največji duhovi vseh časov, do dna ji še ni prišel. S tem ni rečeno, da se mora naša misel usta-Viti • >n se slepo podvreči nerazumljivi božji misli. Skušali si bomo problem — kot Vi to reč pra-1>ilno imenujete — ogledati še od drugih strani. ». en'ajhen je človekov razum, da bi si mogel na !!°k° odpreti okno v ta skrivnostni svet. Po drobiti ob tesni naslonitvi na milost od zgoraj je °goče priti do neke stopnje spoznanja. Zaupaj- Va| Misij Ur. > March 1960 ZAKAJ BOG PUSTI, DA TRPIMO I*od gornjim naslovom je znani tednik N EW SWEEK v svojem izdan ju 1. febr. 1960 imel naslednje poročilo, ki se po svoje bavi z istim problemom kot MISLI na teh dveh straneh letos: Gornje vprašanje, ki je begalo Joba in za njim domala vsakega človeka, je stavil urednik lista H1WAY (v Ameriki) svojim bralcem, ki obiskujejo srednje šole (High School). Uredniki lista (ima 81,000 naročnikov) so bili prijteno iznena-deni, ko so prejeli nekaj nad 100 pismenih odgovorov z zelo resno vsebino. Dijaki, ki so pisali ta pisma, so prezbiterijanci. Poznejša številka lista HIWAY je objavila nekaj izbranih odgovorov. Tu so: 1. “Čemu bi na svetu pričakovali utopijo? Na svet smo postavljeni, da najdemo cilj svojemu življenju in ga dosežemo. Bog ni nikoli obljubil, da bo življenje za kristjana na zemlji neprestana veriga blaženih doživetij”. 2. “Trpljenje ima svoj poseben pomen in cilj. Nagiba nas, da razmišljamo o sebi in svojih odnosih do Boga”. 3. “Bog ne ustavi naraščanja povodnji in ne pogasi gozdnega požara zgolj zato, da bi obvaroval koga od nas pred pogibeljo. Naša naloga je, da se podvržemo zakonom narave, saj smo na vse zadnje tudi mi del narave.” 4. “Ker je Bog poln ljubezni do nas, nas noče oropati svobodne volje. Ko pa lahko sami odločujemo (s svojo svobodno voljo), se rado zgodi, da se odločimo za nekaj, kar povzroči trpljenje nam samim in bližnjemu. Za nas je važno, da se zmerom odločimo za tisto, kar je prav. Na primer: atomska sila naj bi se uporabljala za pogon koristnih strojev, ne pa za uničujoče bombe.” 5. “Ne Bog, mi sami povzročamo trpljenje, ker se vdajamo sovraštvu. Bog ljubi vse ljudi enako — črnce, Mau Mauce, Portorikance, Meksikan-ce in komuniste. Ljubi jih prav tako kot bele Amerikance.” 6. “Nezgoda in nesreča sta stvari, ki se mora vsak od nas pogumno z njima spoprijeti. Razmišljanje ob takih spoprijemih nam pomaga k boljšemu razumevanju življenja in napravi iz nas zrele ljudi. Boga pa ne more nihče do dna razumeti — saj potem bi Bog ne bil več Bog.” V vsaki teh misli je seveda samo košček odgovora na to občečloveško vprašanje (problem). Pa saj smo že zapisali, da ni mogoče na ta silni problem odgovarjati drugače kot — po drobcih. TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij “RINGA, RINGA, RAJA!...” NI BILO nikoli konca v Potoku. Kadar je bil dež, je odmevala od njega hiša, v soncu dvorišče, a še pogosteje trata za hlevom. “Ringa, ringa, raja!...” Tonček in Nežika sta se držala za roke in rajala. Bagi je skakal okrog njiju in blejal. Kadar je bil najbolj vesel, je dvignil zadnje nožiče in krecnil z njimi po zraku, da bi se vsak ustrašil. Pa je vedno pazil, da ni zadel otrok, ki se ga za to nista nikoli ogibala. Prašičku Bolteku je bilo gotovo hudo: tudi on bi rad poskočil, pa ubožček zadnjih nožič ni mogel rabiti. Le na eno se je ma- lo opiral, druga je bila čisto suha in je kakor mrtva bingljala ob strani. No, pa se je kar privadil in se med veselim in zadovoljnim kruljenjem drsal okoli Tončka in Nežike. “Ringa, ringa, raja, pujsek pa nagaja, Bagi pa priteče in vse na tla pomeče.. . ” Otroka sta se med glasnim smehom zvalila v travo, za njima tudi janček in prašiček, še mucek je prišel ter ljubosumno skočil na živi klobčič. Kokoši, ki so brskale po travi, so obstale. Petelin s spreminjajočim se perjem v ponosnem repu pa se je čudil brezkrbni otroški igri. Kaj bi se ne, saj ima vse polno skrbi za številno družino, katero sleherni dan vodi po dvorišču in sadnem vrtu ter jo čuva pred skobcem. Igra se je nadaljevala in bi trajala prav do kosila, ako ne bi ugledal Tonček gosaka. V pozabljenem kotu med hlevom in ograjo materinega vrtiča za rože se je mučil s polžem. Nikakor ga ni mogel izvleči iz zavite hišice. “Neža, ujemiva!” je kratkosrajčnik pokazal sestrici v kot. “Dajva!” je bila takoj za to. In že sta racala proti kotu, kamor zaradi kopriv sicer nista rada hodila. Gosak je bil preveč zaverovan v svoje delo, da bi pravočasno skočil iz pasti. Ko se je zavedel, so ga že gnetli drobni prsti. “Moj, moj!” sta kričala otroka in ga s svojimi objemi tako presenetila, da se je celo braniti pozabil. Ali pa se mu je pri vsej možati resnosti le dobro zdelo, da sta ga enkrat brez njegovega privoljenja dobila v roke, kdo ve... “Mene rajši kot tebe!” je povedala Nežika. Tonček pa takoj v ihti. Naka, vedno ne si116 obveljati sestrina! Zagrabil je gosaka za vrat in g8 potegnil k sebi. To pa je bilo gospodu vseeno m»' lo preveč. “Ga, ga, ga, ga!...” se je oglasil in zakrilil s širokimi perutnicami. Nežika je takoj sedela nied koprivami in se drla na vsa usta. Tonček pa se Jc srečno oklenil in jo hotel odkuriti z nevarnega kr*" ja. A gosak ga je zagrabil s kljunom za krilce tudi njega posadil med koprive. Tako! čc joka eden, naj mu pomaga še drugi, saj tako vedno skupaj pojeta v Potoku! Potem je očka gosje družine moško odkorakal pr°' ti vodi. Saj je zmagal nad predrzno otročadjo, k* se mu odslej gotovo ne bo nikoli več upala bl>* zu. Tonček je bil od sestrice toliko na slabšeu>> da mu je gosakov kljun preparal rožasto krilce prav do srede hrbta. Grdun grdi! ★ Ko je prišel čas, da bi k/uljevega pujska “p®* ščegetali” na debelem vratu, je nastal v Potoku tak dirindaj in vik in krik, da je mesar Peter d*' belo gledal. Navsezadnje bo moral zares domov, n« da bi kaj opravil... “Bolteka ne! Naka! Ata, Bolteka ne!” prosili med neutolažljivim jokom Nežika, Tončeki Ivanka in Ančka. Celo Janez, ki bi pri drugei*1 ščetinarju sam pomagal mesarju, je vlekel očeta za roko in ponavljal prošnjo. “Bog se usmili, kaj naj ga zastonj redimo ti® smrti?” se je smejal oče. Pa je bilo še njemu M do, ko je gledal šepavega prašička, ki se je nič hudega sluteč drsal okrog otrok in krulil. “Kako bi, Marijana?” je vprašal oče, ki je komaj otresel otrok in se prestopil v vežo. “Da bi odložili, ni vredno. Enkrat ga tak® moramo zaklati.” “Pa ti uredi z otroki!” je povedal in odšel klicat hlapca. Mati je stopila v sobo, kjer je glasno odniC' val jok. Kot bi imeli mrliča v hiši... “Zdaj pa mir in za peč!” je resno ukazala in napravila strog obraz. Za trenutek je bilo vse tiho, potem se je spro-s 1 nov potok solza. “Bolteka ne, Bolteka ne!...” Tiho in na peč! Ne gre drugače!” Prijela je naJmlajše tri ter jih dvignila na peč, Ančka pa je Sama zlezla za njimi. Janez je sedel v kot in trmasto gledal v siroma mesarja, ki je iskal svojo torbo z noži. Nenadoma mu je izginila s klopi in šele mati jo je 'lasla za vrati pod očetovim predpasnikom. Pre SneU Janez! Ko je na dvorišču zacvilil prašiček Boltek in kostno klical na pomoč, sta pomagala mesarju j^m° hlapec in Micka, ki je med jokom mešaia '• Oče se je umaknil v mlin, kjer je ropotanje mnov prevpilo smrtne krike, mati pa je v veži *°Potala z lonci. Otroci so si na peči med glas-n'm Oljenjem mašili ušesa. Kako je svet nehvaležen! Ubogi prašiček!... Bagi pa je do pozne starosti ostal v Potoku in bil ves čas Tončkov in Nežin zvest spremlje- valee. sko POZIMI KOŽICE NE CVETO.. V tednu po Velikem šmarnu se stiski zvonovi K°raj niso ustavili. Venomer se je oglašal iz sle-® lin navček, za njim pa so jokali ostali ter pro i božjega usmiljenja za umrle župljane. In gro-ar Tone je kopal jame, dokler še sam ni legel v steljo z vročico in kozavim obrazom. Tuj berač je bil prišel v vas. Menda od no kneške strani. Obležal je na županovem podu in , 80 ga ljudje spravili v hišo, so videl, da ima K°ze. dneh tem “Črne koze...” je šlo od ust do ust. V nekaj so dva nesli za beračem na pokopališče. Po-Je pobralo staro Petelinko, ki je stanovala v aJti za samostanskim obzidjem, k “Bog se nas usmili,” se je pokrižala Pintarč-^°va babica, ko je zvedela za Lojzino smrt. “še Nedeljo popoldne sva govorili na mostiču, ko se e vračala z Izirka.” Ko so naslednji dan otroci silili v staro ma-■j,1' naj jim zopet pove ono o škratu in poredni °nki> jim je menda prvič odrekla. Da se ji prav . c ne ljubi, se je izgovorila. Popoldne pa jo je e kuhala vročina. Takoj po kosilu je morala v Posteljo. . “Da niso prišle črne koze v Potok...” je zabelo očeta. k ‘Bog ne daj!” se je pokrižala Marijana. A Je prinesla materi v kamro čaja, ji je skodelica ' °raj padla iz rok: stara mati so imeli ves obraz ece zabuhel. Izpuščaji so se že kazali... Črne koze!... Tudi v Potoku. In kar je Marijano najbolj zadelo: Po postelji sta kobalila Tonček in Neža, prevračala kozolce ter nagajala stari materi, ki ni bila zaradi vročine prav nič pri volji. Pa ju je zaman odganjala. Šele materin resni glas ju je prestrašil, da sta splezala z ležišča in se zagnala v hišo. “Mati, koze imate!” je med jokom izdavila Marijana. Stara mati je molčala. Šele čez trenutek je počasi in pretrgano spregovorila: “Se mi je zdelo... Za Lojzo grem." Potem je prišel v hišo Miha. Ni mislil, da bo tudi Potok videl bolezen in morda celo smrt. Mati so stari: težko bodo zdržali, saj še mlajše pobira.. . “Miha! Na otroke pazi, da kaj ne dobe! Je škoda drobiža...” je hropla bolnica. “Bom, mati!” je bilo hudo očetu. V tišini, ki je vladala v kamri, je prisluhnil veselemu smehu svojih najmlajših. Bog ne daj, da bi kateri od njih umrl na kozah! Saj bi šel in v žalosti razbil mlinsko kolo, da bi jenjalo ropotati. Če otroci ne bi več kričali okrog hiše, naj bi tudi potok ne pel čez lopatice in mlin naj bi umolknil s svojimi kamni in stopami! Toda, da bi potok umrl... Nak, ne sme! Pravkar je prišel Matevž. Na Leskovcu je kupoval kravo, pa se je domov grede oglasil v Potoku. Le pri vratih je pomignil bolnici, v kamro ga Miha ni pustil. Pač pa sta se zmenila, da pojdejo otroci z njim. Mlajši štirje. Janez je tako ves dan na paši, Micka in Francka pa morata pomagati materi. In te dve itak ne bi hoteli od hiše. “Pri tebi bo zanje bolj varno, tu pa so koj na postelji pri materi.” Da, Matevževa domačija ne stoji med vaškimi hišami, ampak sameva prislonjena v breg za samostanom. Pri Poberetovih še nihče in zbolel, hvala Bogu. “V Stično sta prišla včeraj dva mestna gospoda. Menda sta doktorja iz Ljubljane,” je pravil Matevž. Takrat v Št. Vidu še ni bilo zdravnika. “No, ta dva nam koz ne bosta pregnala!” “Ko bi bili še menihi v samostanu!” je vzdih nila stara Kljunka, ki jo je iz Dobrave poklicala Marijana. Vedela je za vse vrste zdravilnih rož in hitro pomagala, če je bilo potreba. Stari materi je takoj namočila obkladke. Oče Miha je še pomnil, kaj so pravili stari ljudje, ko je kot paglavec poslušal z očmi in ušesi njihovo modrost pod starodavno samostansko lipo. Da, da! Ko so še menihi molili v samostanu (Dalje na str. 87.) Izpod T r i g I a v a OD LITIJE DO KRŠKEGA naj bi ob Savi zraslo sedem elektrarn, tak načrt baje imajo v Sloveniji. Sava je med omenjenima krajema dovolj deroča, da da bi elektrarne iz nje dobivale vodni pogon. Toda inženirji niso vsi enih misli. Nekateri trdijo, da Sava tam nikakor ni godna za take naprave. Oblast sili na gradbe novih elektrarn, ker so se dosedanje dosti slabo obnesle. V nekaj letih so na hitro roko zgradili celo vrsto elekt ram, ki naj bi vso Slovenijo prepregle z električno razsvetljavo in pogonsko silo, pa se je izkaza- lo, da so jim dali premajhno zmogljivost in pozabili na potrebo rezerve za nepredvidene vremenske prilike. Tako so si morali v letošnji zimi izposojati elektriko iz Avstrije in Madžarske. V STRNIŠČU na dravskem polju je znana tovarna aluminija, pa je morala ustaviti obrat zavoljo pomanjkanja elektrike. Enako tovarna dušika v Rušah nad Mariborom. Jeseniška železna li varna na Jesenicah na Gorenjskem je pa morala obratovanje temeljito omejiti. Tudi v privatnih poslopjih in v gospodinjstvu skoraj povsod manjka elektrike. V CERKNICI, STARI LOKI, na Križni gori pri Ložu in v mnogih drugih krajih popravljajo cerkve. Od povsod se obračajo za pomoč na izseljence iz tistih krajev, posebno na svojce v severni Ameriki. Ne zaman. Vedno se odzovejo taki. ki pridno zbirajo med rojaki in sami sežejo globoko v žep. Zato neprestano romajo iz Amerike težki stotaki in tisočaki v Slovenijo za popravljanje raznih cerkva. OD LJUBLJANE 1)0 ZAGREBA naj bi posta la Sava plovna, tudi o tem razpravljajo. Seveda bi bilo treba v ta namen v njeno strugo spraviti več vode. Odkod? Pri Planini na Notranjskem naj bi se zgradilo veliko umetno jezero, ko bi zalaga- lo Savo z vodo, kadar bi je sama imela premalo. Seveda je to šele načrt, če ga bodo izvedeli ali ne, se bo šele videlo. V MARIBORU je ondotni tekstilni inštitut izdelal nači-te za gradbo tekstilne tovarne v — Abe-siniji. Gradili bodo tovarno Italijani, Slovenci bodo dela nadzorovali. BRNIKI so menda trije, to se pravi vasi n» Gorenjskem med Vodicami in Cerkljami. Postali so imenitni, ker tam gradijo letališče za Ljubija' no. Novo letališče naj bi nadomestilo dosedanje dvojno: pri Zalogu blizu Ljubljane in ono v Lescah na Gorenjskem. Postali sta namreč pi-e' majhni. NA LJUBLJANSKI UNIVERZI študira osem dijakov iz Združene arabske republike (Egipt-Si-rija). Vpisani so na tehniki. Slovenščino že dobi'0 obvladajo, pri izpitih si tu pa tam pomagajo tudi z angleščino. Slovenija se jim je priljubila, 1® ljubljanska megla jim ne gre v račune. Arabci študirajo tudi na drugih univerzah v Jugoslaviji) dočim nekaj Jugoslovanov študira na univerzah Združene arabske republike. Tako sta se dogovorila Tito in Nasser. EDEN ARABSKIH DIJAKOV v Ljubljani Je iz lastne izkušnje spoznal, kako neljubo je Slovencem, da na njihovi zemlji spodriva domači jezik srbohrvaščina, šel je kupovat sadje in je slovenščino še tako lomil, da ga je prodajalka imela za Hrvata. Ozmerjala ga je, češ, če med nami živiSi se pa tudi nauči po naše govoriti! — SKRIVNOSTNA CELINA je naslov knjigi, k* opisuje Antarktiko in je izšla v Državni založbi Slovenije. V POSTOJNO prihaja leto za letom več inozemskih turistov. Zaradi tega so začeli v mestu 1 gradnjo številnih hotelov. V načrtu imajo tudi vzpenjačo na Nanos. “SLOVENSKA AKROPOLA” naj bi se imenoval ljubljanski grad in naj bi se tudi v tein smislu preuredil, tako je zamislil bodočnost gradu rajni arhitekt Plečnik. Toda njegov načrt je ostal na papirju, kakor tudi več načrtov drugih arhitektov. Vendar je misel na preuredbo gradu še vedno živa in prej ali slej se bodo lotili dela, naj že bo po enem ali drugem načrtu. Baje je zadeva obli' čala ob vprašanju, kam z družinami, ki zavolj0 pomanjkanja stanovanj zdaj stanujejo po raznih grajskih prostorih. LJUBLJANSKI ŠKOF VOVK je končno vendar dobil dovoljenje, da je mogel v Rim k s V. Očetu poročat o svoji škofiji. V Rim je dospel zadnje dni januarja. Več drugih škofov iz Titovin® je smelo v Rim že lani, glede Prevzvišenega Antona Vovka so doslej prihajala poročila, da ga nikakor ne puste čez mejo, da ga imajo pod posebnim policijskem nadzorstvu, da so mu celo pisnie- v Poljanski dolini J.° Poročilo, ki ga je skušal poslati sv. Očetu, kon-scirali. No, zdaj kar nenadoma prihaja vest, da Je smel osebno v Rim. Človek bi mogel sklepati, a Je bil škof Vovk doslej “nevaren”, ker je bii Pač __ Rožmanov namestnik... Odkar je pravi "“Pijanski škof, je v očeh komunistov postal men ime “Christiana”, postane “Italianissima”. Sa-a Pomaga vzgajati iz slovenske mladine komu-potem pa lepega dne obrne plašč in kriči: ovencem nič, so sami komunisti... Sl, 12 PISMA, ki je prišlo iz domovine in ga je r‘ekdo odstopil uredništvu M1SLT: “življenje pri ^as ne kaže nobenega napredka, razen za neka-re- Tako se posamezni kopljejo v razkošju in sc ^ijo v najmodernejših limuzinah, a drugi sloji Poroda si ne morejo nabaviti niti košček teletine 1 drugega mesa, ki je bilo vsaj včasih na razpo- lago. Nekoliko lažje je s kuretino, ker je nekje za Posavjem kokošja farma. Sliši se pa, da se tudi ta ne bo obnesla. Na vprašanje, zakaj ni mesa, odgovarjajo mesarji, da bo še slabše. Ljudje vse vprek godrnjajo nad gospodarstvom. Pohvalijo se menda edino upokojenci, ki prejemajo nakazila pokojnin ne samo redno in pravočasno, ampak pogosto nekaj dni v naprej, posebno pred — državnimi prazniki. Oblast računa, da bo tako denar najhitreje dobila nazaj.” NA KRIŽIŠČU Ko sam po cesti na križišču se oziram, ne znam, v katero smer bi šel. Mar li na sever? Pa kaj bi tam? Naj grem na jug, na svetli vzhod? Samo da nekam že — odtod! Blešči zahod v škrlatu, za njim moj duh molče vesla. Hoj, hoj, na pot, na pot! Ivan Burnik OTROCI LAŽEJO SEVEDA NE LAŽEJO VEDNO, včasih pa le. Nekateri celo jako pogosto. Razlogi za laž so različni. Največkrat lažejo v sili, da bi ne bili kaznovani. Dostikrat pa tudi iz gole navade. Če so starši z otroki prestrogi in jih kaznujejo za vsako malenkost, se otrok kaj hitro oprime laži, da bi se izmazal. Mati morda misli, da ga mora potem še bolj strogo kaznovati, pa to ne drži. Naj rajši poskusi z ljubeznijo, z lepo besedo. ki bo otroku dopovedala, kako grda je iaž. če bo otrok spoznal, da materi lahko zaupa, bo drugič takoj na prvo vprašanje govoril resnico. Če pa mu ni drugega v mislih, kot strah pred kaznijo, bo postal večji in večji hinavec. Otroci pa lažejo tudi iz gole navade. Imajo bujno domišljijo, stvari povečajo ali pomanjšajo, povedo napol po pravici, kmalu pa opuste še tisto polovično resnico in nad njimi zagospodari očitna laž. Ne bilo bi prav, če bi se oče ali mati takim lažem smejala in dajala otrokovi bistroumnosti priznanje. Otrok bi si domišljal več in več, spletal nove in nove laži, pa nazadnje sam vanje verjel. Seveda pa tudi stroga kazen ni na mestu. Resen opomin, primerno posvarjenje, da! Zaradi Boga se je treba ogibati laži, pa tudi zaradi samega sebe in bližnjega. Zelo velikega pomena pa je — zgled staršev in drugih, ki imajo z otrokom opraviti. Če otrok opazi, da mati ali oče drug drugemu lažeta, je pač za njegovo resnicoljubnost že domala vse izgubljeno. Ali če opazi, da njemu samemu odrasli na razna vprašanja odgovarjajo z lažjo — zakaj naj bi on bil drugačen? Res, v vsakem primeru otroku ne moreš povedati vse resnice. Vendar glej, da bo tvoj odgovor kolikor mogoče blizu resnice, če bo otrok kdaj odkril, da ga je lastna mati “pošteno” nalagala, bo prav gotovo tudi sam od dne do dne bolj “debelo” lagal. žal, da bi bilo treba nad tem člančičem pripisati k naslovu: Otroci lažejo — starši pa tudi... Kadar torej spoznaš, da te je otrok nalagal, ravnaj z njim zelo mirno in se nikar ne razburjaj. Sprašuj ga previdno sem in tja, da ti bo moral končno priznati: zlagal sem se... Morda bo priznal to vsaj po ovinkih, če že ne popolnoma naravnost. Tedaj ga primerno kaznuj, po pameti in zares. Nikar kazni samo obetati, izpolni obljubo, oziroma napoved. In ko kaznuješ, ne pozabi tudi poučiti! Naj otrok uvidi, da je kazen zaslužil. Naj uvidi, da mu laž ni v korist v nobenem pogledu, naj uvidi, da mu čez nekaj časa nihče ne bo verjel, ako se čimprej laži ne odvadi. Da bi si z nakla-danjem laži na laž zapravil dobro ime za vse žaljenje — tega pa menda ja ne boš hotel, otrok moj... Tako in podobno, mati! Zavedaj se, da mora* svojega otroka vzgojiti, ne samo zrediti! IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Poroke. V katedrali v WolIongongu sta se zvezala k večni zvestobi Jože Žohar iz Dolič pri Murski So-boti in Anica Tkalčevič iz Hrvatskega Liplja. P°' roka je bila v zvezi s slovensko mašo v WolloU-gongu dne 31.1. V Unanderri sta stopila pred oltar Breda Gaj' šek iz Maribora in Honorat Bažon iz Isti-e. Poroka je bila 20. februarja. Obema paroma iskrene čestitke in voščilo z3 božji blagoslov! Kriti V Paddingtonu, St. Francis, so bili v januarju trije krsti. Ivan Igor, prvorojenec Ivana Kobala in Fran-cke r. Pavlovec iz Camperdowna je postal kristjan 24. jan. Boris Vincenc je istotako prvorojenec Vink« Vitežnika in Anice r. Ogrizek iz Annandala, krstna voda ga je oblila 30. jan. Evelina Adela se je pridružila bratcu Denisu v družini Dušana Sakside in Marice r. Bevc v Woollahri. Pokristjanili smo jo 30. jan. V Port Kembli sta dobila Vinko in Štefka Bogatin “božičnika”, da sta imela žive jaslice. hn£ je dobil po najbolj “priročnem” svetniku: Štefan^ Krst je bil 24. jan. V Wollongongu so v katedrali krstili 31. jan Silvano Ivo, petega otroka iz družine Lovrenca m Valerije Bedek. Tako ima stara mama gospa Kak' še nekaj več požrtvovalnega dela, da razbremeni starše številne družine, ki morajo za zaslužkom. V Oy»ter Bayu sta obhajala prvi družinski božič v svoji visoki “Triglavski vili” Matija Merlak in Tončka r. Rejec. Uganila sta, da bo hčerki-pr-vorojenki ime Andreja Tončka. To se je zgodilo pri krstu 30. jan. V Blacktownu je prišel delat druščino bratcu Tončku v družini Franka Gržine in Lucije r. Bilis Maks Francis. To ime je namreč dobil pri krstu 13. febr. Vsem novim kristjanom in njihovim staršem vse najboljše! TUDI ta SE JE - IZGUBIL (Pismo iz Pariza) p. Bernard: — lu ^ajprei želim obilo božjega blagoslova pri dc-j^jo n°vem letu. Zdaj pa takoj prihajam s pro- j , Gornjih Ponikev pri Trebnjem je doma ro- MaKT!N KOS, ki se že dolgo ni oglasil so slov 0111 '^6 V6^ V 'n j® 'me^ na" Forest Commission Briagolony, Vic. D. Hamphreys, St. Clair Bush, Lixola, via Heyfield, Vic. ^NOEK... kakor mu je všeč...” Kdo pa naj me jih 1,1 doktorjem verjame? še nihče redkih, ki so p PeUali iz Stične v ljubljansko bolnišnico, ni k e' zdrav nazaj. Niti mrtev ne, ker so vse po-“Pali tam pri Sv. Krištofu... Toda slišal sem, da sta bila gospoda pri sta,CJn'k°Vern ^roncu in je že precej boljši. Menda ^ Ponesla s seboj zdravila...” je povedal .Maje K- k' trezno gledal na stvar. Potok pa precej od sveta. ‘Le kdo jim bo verjel, šušmarjem!” se je Dr. Martin Vovk Grand Central Hotel Cobron, Vic. Njegov brat bo hvaležen, če je mogoče zvedeti za njegov sedanji naslov. Kdor bi vedel zanj, na ga opozori ali naj sam sporoči na MISLI, lepo prosim. Kako kaj gre z delom? Saj dosti izvem iz MISLI, marsikaj pa samo “zaslutim”, ko imam dovolj izkušenj... Ali ne bi pošiljali v Pariz nekaj več številk MISLI, da bi jih razdelil med ljudi, ki odhajajo v Avstralijo? Tako bi že vnaprej vedeli, kam se je tam obrniti in kam se nasloniti. Prisrčne pozdrave! Vdani Nace Čretnik. vtaknila vmes Kljunka, ki se je bala, da bo ob službo. V Stično si zdaj skoraj ne bo upala. Navsezadnje jo bosta dala gospoda še zapreti, saj v Ljubljani gotovo drugače zdravijo kakor ona... “Kdo jim bo verjel? Ti vem, da ne!” se je zasmejal Matevž. “Ti ne, ti ne!...” sta okrog ženske zapela Tonček in Nežika, ki sta vleka na ušesa pogovor odraslih. “Kako se hitro zagovoriš!” sta se spomnila moža na otroke. “Najbolje bo, da kar naprežeš in bi nazaj — če seveda utegneš — pripeljal gospoda župnika. Mati ga sami želijo in prav je tako.” Matevž je bil takoj pripravljen. Hlapec je napregel, otroci pa so se med veselimi vzkliki skobacali na koleselj. Prvič so se peljali iz Potoka. (Nadaljevanje pride.) KOTIČEK NAŠIH MALIH Na gornji sliki vidite Hartmanovega Maksija in Mesarjevega Ivančka iz Melbourna. V svojih narodnih noša sta se udeležeila romanja v lanskem novembru in tani ju je ujel v svojo “kamrico” fotigraf P. Nikolič. I* I S M O. Blacktovvn, 11-1-1300 Dragi p. urednik: — Na Silvestrov večer je minilo staro leto in z naslednjim jutrom smo vstopili v novo leto 1960. Ko o tem mislim, se mi zdi celo življenje kot neka knjiga. Ko mine staio leto, se obrne papir in z novim letom se začne na novi strani. Včasih serr. kar zadovoljna, da je staro leto minilo z vsenu križi in napori, in upam, da novo bo kaj boljše. Božične praznike smo praznovali kot smo pa mogli. Ata je postavil jaslice in lepo božično smreko, jaz in Slavko sva jo pa krasila pozno v noč. Ko sva končala, sem jaz šla spat, Slavko je pa še ostal in še nekaj popravljal. Zjutraj je bilo smeha, ko smo ga našli spečega na mizi pred jaslicami. “O, to je pa živ pastirček!” se je ata zasn'e" jal, “samo zaspal je namesto da bi molil.” “Ne, menda je varoval bonbončke, da jih 0* bi Jezušček pojedel”, je tudi to krat Avica počasi in resno povedala po svoje. Le s težavo smo se premagali pred smeho*11 in vendar par božičnih zapeli in pomolili. Nato smo dobili vsak svoje darilo. Avici in Mariji Kristini pa gre še vedno P° glavi sv. Miklavž, ki sta ga videli v Sydneyu. taga ne moreta razumeti, zakaj sta parkeljna vzf 'a in nabijala tisto luštkano punco, saj je znala epo in na glas moliti. Hrastovega Andrejčka tud' le moreta prehvaliti, da kako lepo je deklamiral' le res priden fantek in hvale vreden. Z veseljem tudi povem, da izpite sem dobro izrielala in vdobila lepo knjigo v nagrado. Seda) grem v prvo gimnazijo. Isto tako tudi Slavko, če" prav nagrade letos ni vdobil. V Imeniku uspelih v CATHOLTC WEEKLY 2 dne 17. dec. smo našli razen najinih tudi več p°' znanih slovenskih imen: Nada Kranjc, Rožamarij* Rujniovič, Vera Stanič. Marija Zlatar, Erika KU' čan, Kalinka Brazda, Alenka Mandič, Marija Kosti Vida Mehlin, Danijel Trobec, Gabriel Furlan, Z°' ran Pirjevec, Rober Golob in še drugih. Ali se bo kakšen od teh oglasil v Kotičku? Rada bi kaj sli' šala o njih. Lepo pozdravlja vse Slovenčke in prijatelj® MISLI Slavka Filipčič. Do«tavek uredništva: Poglejte zgoraj, kdaj je bilo to pismo vrženo na papir in kdaj prihaja v MISLIH! Skoraj dva meseca je že stari. Zakaj i” kako to? Nič ne pomaga, krivec mora priti pred javnost. Slavkin ata piše tako (in urednik je pisW° urejel 1C>. febr.): “Oprostite, če bo malo (!) p°' •.no. že cel mesec in več nosim v torbi pisma >trok. Sem se kar spozabil o njih”. Nič ne bom rekel, Filipčičev ata se zna maf' sičesa lotiti, tudi peresa, kadar si vzame čas. Ampak če ga bodo hoteli vzeti za poštarja in bodo mene vprašali za “reference” — takrat mu bo slaba pela! Komaj se je še našel čas za objavo Slavkinega pisma, Slavkovo smo morali to pot pustiti Prl miru. No, saj je pa v februarju pisal samo Slavko. Drugič si pa, Slavko in Slavka, izberita drugega — poštarja.., LETOS je zadnja zimska polna luna 13. mar-ca' Ta nima pri veliki noči nobene besede. Na-® ednja polna luna — štiri tedne pozneje — bo , • *prila. (Ne pozabite si je ogledati, če ne verjamete!) To bo prva pomladna, zakaj 21. marec, ko se začne pomlad, bo že daleč zadaj. Dan polne j’rve pomladanske lune bo — torek. Zdaj ni nočnega vprašanja več — naslednjo nedeljo mora biti velika noč — in tudi res bo! Na nedeljo 17. aprila! Ko je enkrat ugotovljeno, kdaj je v kakšnem letu velika noč, ni nič več težko določiti, kdaj pridejo drugi prazniki in časi v cerkvenem letu, ki se ravnajo po dnevu velike noči. O tem pa nekaj prihodnjič. POST OFFICE BOX 63, MAROUBRA, N.S.W. na gornji naslov je neki sydney- AN poslal ček za 1,000 funtov, ček je dospel na sv°j cilj še isti dan, zakaj Maroubra je eno od 2e*° številnih sydneyskih predmestij. ček za 1,000 funtov je bil iziedno dobrodo- 1 ker je pač prinesel tako izredno visoko vsoto. lugače pa ni bil nič nenavadnega. Čeki namreč Shajajo na gornji naslov domala vsak dan. Se-Veda p0 večini v mnogo manjših vsotah. Toda . ®ak ček, velik ali majhen, je enako dobrodošel ln Pomaga doseči cilj, ki si ga je zastavila usta-n°va na gornjem naslovu. Naslov: P.O. Box 63, Maroubra, N.S.W. je *®an po vsej Avstraliji. Zato tudi čeki prihajajo Ja iz vse širne Avstralije. Ker ja ustanova, ki se kriva za tem naslovom, še precej nova, se je ba-I’ da bo dotok čekov usahnil, zakaj izkušnja uči, ,a vsaka nova reč v začetku zbudi zanimanje, po-^as> pa ljudje obrnejo pozornost kam drugam. saka novost “vleče” samo nekaj časa. Toda dotok čekov na gornji naslov ne sme pahniti. Preveč važna in pomembna je ustanova, 1 >ma ta naslov, da bi smelo zanimanje zanjo dahniti. Pa tudi podpora ne sme prenehati. Zato 80 se ustanovitelji potrudili, da so si zagotovili s^alni dotok čekov, čeprav v primeroma majhnih Vs°tah. Kako so to napravili? Poiskali so širom po Avstraliji blizu 2,000 lju-*’ ki so se zavezali, da bodo poslali na naslov iz astnega žepa vsak mesec 2/-. Pa ne samo to. Ob-Vezali so se poleg tega, da bo vsak od njih med *)r'jatelji in znanci pridobil 12 drugih, ki bodo ®r*v tako poslali po 2/- na mesec. To pomeni ne-rednih stotakov na mesec. Seveda bodo pa še ^“dalje prihajali izredni darovi od drugod. Verjetno bo kdaj pa kdaj vmes kak stotak, če že ne tisočak. Pa kaj je tista “ustanova1* na naslovu P.O. «°x 63? Na isti naslov dan na dan prihajajo tudi pisma, ki ne vsebujejo čekov, ampak — prošnje. Prošnje se glase nekako tako: “Pošjlite mi, prosim, tiskovine, ki jih oglašate v dnevnem tisku. Iz njih se želim poučiti, kaj je katoliška vera. Ko sem bral Vaš oglas, se mi je zbudilo zanimanje in si želim bolj natankega pouka.” Zakaj pa prihajajo take prošnje prav na ta naslov? Ustanova, ki je skrita za tem naslovom, se imenuje: THE CATHOLIC ENQU1RY CENTRE. Po naše morda: Katoliško pizvedovalno središče. Z drugo besedo: Nekatoličani, ki bi bi želeli kaj več zvedeti o katoliški veri, so povabljeni, da se obrnejo na ta naslov. Prejeli bodo po pošti brezplačno tiskovine in knjige, ki jim bodo razložile do potankosti katoliški nauk. Tako torej prejema ustanova dvoje vrste pisem: Prošnje od nekatoličanov, darove v denarju od kattoličanov, da more ustanova prošnjam nekatoličanov ustreči. Ustanova: THE CATHOLIC ENQUIRY CENTRE v Maroubri je torej misijonska ustanova za porast spreobrnjenj K katoliški veri v Avstraliji. V resnici bi moral biti vsak katoličan v Avstraliji taka ustanova. Vsak katoličan bi moral z besedo in zgledom pridobivati nekatoliške Avstralce za sprejem katoliške vere. Na žalost je med nami katoličani preveč takih, ki nočejo o svoji veri z nikomer govoriti, ali so pa celo sami premalo poučeni, da bi mogli druge učiti. Zato se je ustanovil THE CATHOLIC ENQUI-RY CENTRE, da opravlja to nalogo v imenu avstralskih katoličanov. In ti so pozvani, da vsaj s svojimi denarnimi prispevki vrše misijonsko delo med svojimi sodržavljani — uspeh ne bo izostal. 9? a obidku v ^Sloveniji J. Hladnik, Argentina ŠE V VIPAVO IN NA SVETO GORO Ob vstopu v Slovenijo sem le s pogledom pobožal lepo vipavsko dolino. Tudi na Sveto goro sem le v mislih poromal. A namen sem imel, da se vrnem in tako sem tudi napravil 29. julija. Skozi Logatec teče živahen promet. Avtobusi hite v Koper in Trst, Gorico in Bovec, Idrijo in Tolmin. Pa me je nalimal tisti, ki sem ga hote, vzeti. Ni ustavil v Logatcu. Torej kombiniraj, ka-kakor veš! Vzel sem drugega, ki vozi do Sežane. V Postojni pa sem ga dobil za Gorico. Tako sem imel priliko, da sem si ogledal tudi Postojno. Jama je seveda predaleč in prevelika, da bi vtegnil vanjo v dveh urah, ki sem jih imel na razpolago. Kot nekdaj, tako je še danes Postojna svetovno zanimiva točka zaradi čudovite jame. Zato je tam tudi tujski promet zelo razvit. Na trgu vidiš tudi goropisno karto, ki opozarja na vrhove in pota postonjske okolice. Tam sem še enkrat preštudiral, kateri so grički, ki sem jih od doma tolikokrat gledal. Obsega vso Hrušico, Nanos in Pivko s Cerkniškim Javornikom in Reško goro. Obiskal sem gospoda Jezusa v cerkvi in župnika, ki je seveda tudi sam, brez kaplana. Spada pa Postojna pod goriško administraturo, pač najbolj nesrečno škofijo, ki nima niti stolnice, ne škofijske pisarne. Msgr. dr. Toroš živi na Kostanjevici kot gost očetov frančiškanov. Privozil je avtobus. Torej kar hitro nanj! Bil je nabit. Komaj sem dobil mesto v njem. Po preteku dveh ur sem bil v Šenpetru. Pa bi bil mnogo preje, če bi ne imeli defekta. Saj drugače biti ni moglo. Šofer je na nesramne načine preklinjal, ne po slovensko. Zato sem si kar mislil, da bo iz tega kaj narobe. Naslednji dan, 30. julij. Št. Peter pri Gorici je postal kar mesto. Cerkev krasna na zunaj in na znotraj. Obilo privatnih stanovanj, državne stanovanjske hišice, bolnišnica in tudi prostoren, zelo lepo urejen trg. V večernih urah vse mrgoli naroda. Zjutraj me je zbudil zvon. Ko sem pa prišel v cerkev, ni bilo ne župnika, ne mežnarja. Župnik je odšel na Kranjsko. Zveza med primorsko in ljubljansko duhovščino je sedaj zelo živahna. Posebno mlajši duhovniki se čutijo doma povsod, ker vsi skupaj študirajo v Ljubljani in potem med počitnicami hite po vsej Sloveniji po medsebojni obiskih. Šenpeterski gospod je odšel na Gore P1'1 Idriji, kjer je bila pobožnost celodnevnega če-ščenja. Ko smo doklicali mežnarja, je bila maša. S>" cer bi je tisti dan ne bilo. Potem pa po obiskih! Nisem hotel sprejeti v Argentini nobenih naročil za dolnov, ker pač n1" sem vedel, ali bo sploh mogoče kaj opraviti. Po“ policijskimi režimi je človek vedno pod nadzorstvom in tako sem domneval, da se mi vtegne zgoditi v domovini. Toda dejansko se mi ni bil° treba niti enkrat legitimirati, razen pri vstopu l® izhodu. Obljubil sem pa gospej Katarini Cotičevi, da bom obiskal Bilje, in Kebrovim, da bom skuša! najti Bukovico. Nečakinja, gospa šubicova, mi je posodila kolo in tako sem pognal po gladki cesti skozi Vertojbo. Vertojba! Tu sem se domislil sošolca iz prvih gimnazijskih let, Jožeta Žigona. Tu nekje mora biti. Kmalu sem bil v Biljah in kmalu sem tudi našel dom, ki sem ga iskal. Pa sem dobil tam tud' gospo Peric, ki je bila prav tedaj na obisku doni8 z izletniki iz Argentine. Dalje sem pognal. Kmalu sem bil v Bukovici in tudi hitro sem našel Kebrove. Tri sinove >r-eno hčer ima mama v Argentini. Kako bi ne bila vesela obiska od tako daleč! !n tale mož? Kmalu se mi je predstavil. Poročen je z eno izmed hčera in je iz Gorice tu na obisku. Špacapan, tako se je predstavil. Dela pa v Budinovi tiskarni v Gorici. “Potem ste pa bratranec mojega svaka Mirka Špacapan?” Na, ...pasmo bili žlahta! V pomenku sem izrazil željo, da bi rad videl cerkev na mirenskem gradu. Nič lažjega kot to! “Vas kar jaz potegnem, se je špacapai ponudil. In tako je tudi bilo. Mirenski grad ima veli-čaastno cerkev. Bila je močno poškodovana, toda očetje lazaristi so jo obnovili in letos je Tone Kralj dodelal slikarijo, posebno znameniti križev pot. Gori se zbira staro in mlado na duhovne obnove. Od tam izhaja nova verska pomlad na vso Primorsko, tudi Slovenci iz italijanske strani zelo radi prihajajo. Cerkev je res krasno urejena. Miren ima še vedno kako hišo v razvalinah, ateri lastniki pod vplivom nesmiselne titovske f*°Pagande niso marali, da jim zavezniki pozida- 0 dom. Sedaj imajo za spomin razvaline. It ]-^e^a Je P°leS- Sovodnje in Rupa sta v '■**» tako da je grad komaj par sto metrov od meje. ko Jožeta Žigona sem v Vrtojbi našel in ta- 0 dopoldanski program v celoti izpeljal. SKOZr GORIŠKA BRDA , če vam je prav, gremo danes v Brda,” tako Je ponudil dr. Šubic in jaz sem bil seveda več zadovoljen. Saj sem si vedno želel, da jih vi- 111 od blizu. Od daleč sem jih gledal le iz Sve-e Sore, toda že davno. kjer Pognali smo skozi Solkan in dalje na Plavi, Se vzdigne cesta više ii više, tako da malo g . . Vižovljami preide na zapadno stran grebena. lci so strahotno prizadeti z nesmiselno razmeji-tr.J0' Iz Brd v Gorico morajo vse okrog Sabotina, Ure daleč, dočim je naravna pot skozi Podsa-°^n> ki je pa italijanski. Kmalu smo brzeli skozi bogato obložene vino-p e. Ravno so zorele breskve. Šmartno je v h eden najpomembnejših krajev. Želel sem -uraviti župnika Benedičiča. Pa sem dobil tam 1 briškega dekana in še druge prijazne ljudi, ki 1111 Povedali marsikaj zanimivega. Dan nas je priganjal, ker smo bi1.! namenjeni *Ja dolgo pot. Pod vrhom smo za hip postali, , Se enkrat objamem s pogledom vso čudovito Jelico, o kateri je zapisal Gregorčič: Podoba Jskega si vrta... Vse do furlanske ravnine pol- il VSS'’ cei'kvic, gričkov, njiv in vinogradov in 0 rega ljudstva. Božja pot na Vižovljah je tudi veliko trpela. >kev je popravljena, župnišče pa ne. Po vrhu grebena ali delno po vzhodni, delno . zahodni strani, teče nova cesta, ki so jo Ttali- se d* Jani Krn zgradili v vojne namene. Tam pred nami , n m Tolminske gore. Ono, tamle na zapadu, KaJ hni u: u: J ^aj bi bilo? Bo ali ne bo Stara gora? tam], ftio. Ravnokar bomo srečali duhovnega gospoda, ki e stopa s knjigo v roki. Ustavimo. Pozdravi p Pa smo takoj vedeli, da smo prav pod Marijo Jsko da je tisto res Stara gora, in da je tule sP°daj vas Log. “Tam je pri Kraljevih?” sem vprašal in bilo tako. ... Res nisem mislil, da bom mogel napraviti Lu-Kraljevi to veselje, da pozdravim njene do-ce- Bila je že noč, pa se nam kar ni mudilo, tako so bili veseli tega nepričakovanega obiska. Od tu je bil doma znameniti Janko Kralj, primorski narodni buditelj in politični voditelj. Z nočjo smo brzeli čez Kamreško nizdol proti Ročinju in domov v Št. Peter. NA SVETO GORO 2e včeraj ves dan je bila pred mano. Iz Mirna, iz Vrtojbe, iz Nove Gorice, iz Brd in od Marijinega Celja, vsepovsod je nadzirala moje stopinje. Danes torej poromam tja gori! Ob šestih sem bil že na Prevalu, da od tam stopim naprej peš. Je sicer dobra pot, tudi za avto vozna, prav do vrha, toda to ni romanje. Vzpenjače ni več. Le nosilni stebri kažejo še nekaj ostankov. Tako stopa romar z rožnim vencem v roki po gručasti poti, da se proži kamenje pod nogami. Spet in spet se pokaže zidovje svetišča gori v višini, doli v dolini pa drdra vlak in hrumi avtomobil. Iz višine vabi zvon! Ob sedmih sem bil na vrhu. Ko sem bil na Sveti gori pred tridesetimi leti, bazilika še ni bila dokončana. Skrivnostna tišina me je objela, ko sem vstopil. Pokleknil sem pred veliki oltar, nad katerim je milostna podoba, da izročim Mariji prošnje in želje tistih, kateri le v sanjah romajo na Sveto goro iz Argentine in od drugod. Hotel sem biti glasnik pred Marijo za vse tiste, kateri ne morejo priti osebno. Sam sem bil, čisto sam, po končani maši. Povabili so me na zajtrk. Pa me pozdravi pater. “No, kaj pa tebe nosi tod, Janez?” Kdo pa si? Gledam ga, pa se zbudi v pozabljenem predalčku mojega spomina: “Seveda, saj to si ti, Lacko Pintar, kajne?” Pa sva bila skupaj. Saj sva v Ljubljani poslušala v letih bogoslovja ista predavanja: Ušenič-nika in Ehrlicha, Ujčiča, Lukmana in druge... Tako sem dobil poklicnega moža, ki mi je do zadnje potankosti vedel povedati za vsako vasico, za vsako goro in breg ter dolino, ki se vidi iz Svete gore. Saj je vse tiste kraje, ki se od tu vidijo, tudi obiskal. Čudovito lepo si je Marija poiskala Sveto goro. Saj ni najvišja točka v okolici, toda tako lepo je postavljena, da se od nikoder ne vidi tako lepo vsa tista slovenska zemlja, po kateri hlepe sosedje iz juga. Ves Kras, vse do morja. Oglej, Gradež in celo Benetke vidiš in tja na sever ob Soči in na zapad in čez Brda na vzhod, NEW SOUTH VVALES Bogan Gate. — Prejel sem knjigo DAULA-GHIRI, ki ste mi jo zadnjič poslali. Res je lepa in zanimiva, hitro sem jo prebral. Ibanez je hotel po vsej sili na vrh, pa s tem je napravil veliko napako. Slabo so vodili. Ibanez, Watzl in Dinko so premalo varčevali s svojimi močmi, zato niso zmogli zadnjega naskoka. Vseskozi so eni in isti rini- li naprej in se prebijali proti vrhu in si stalno nalagali največje napore. Dinko Brtoncelj se je res sijajno izkazal, a Ibanez, čeprav slična osebnost v hribolastvu, je bil na žalost slab vodja. Nisem strokovnjak, izrazil sem le svoje vtise, ker je branje te knjige globoko vplivalo name. Nehote sem se spominjal na svojo najvišjo turo — bila je samo na vrh Triglava, vendar v — nevihti! Ta okoliščina podčrtava pomen dogodivščine. Bila nas je majhna skupina, v enem samem viharnem dnevu od tal do vrha in nazaj od vrha do tal. Za netrenirane ljudi je bil to trd oreh. Ne da se primerjati z Dinkovimi avanturami, vendar mi je spomin na Triglav pomagal globlje uživati ob branju prezanimive knjige DAULAGHIRI. — I)r. Mihael Colja. Tenterfield — Obračam se v prvi vrsti do rojakov iz Prekmurja, pa tudi na druge, ki mi morda lahko ustrežejo. Doma sem od Sv. Jurija — Rogaševci in dobivam od tam pošto. Že večkrat sem bila naprošena, da poizvem, kje živi rojak VIKTOR G1DER, ki je tudi doma od Sv. Jurija Njegova mama že dve leti zastonj čaka pošte od njega in je zelo žalostna. Kdor bi vedel zanj, naj ve, da mu bom zelo hvaležna, ako mi to sporoči na naslov: Mit« Hilda Holzedl Royal Hotel Tenterfield, N.S.W. Wagga VVagga VVagga. — Nevadno se piše Wagga Wagga, zdaj že tudi samo Wagga. Jaz sem zapisal trikrat, ker smo bili trije, ki smo se pri-#li v Waggo vagat. Po listu MISLI smo se našli trije neznanci: Vampec, Trebušnik in Predsodek. Dogovorili smo se za sestanek ali konvencijo. Ker smo bili prepričani, da imajo v Waggi dovolj veliko vago za vsakega od nas, smo izbrali za ko11' vencijo ta kraj. Imeli smo se dobro, na zapisnik11 naše konvencije pa stoji, da nobeden od nas l>c sme dati v javnost, kaj nam je povedala v Wagfc' — vaga. Pripomnim naj le to, da smo bili ves čas prav predpustno nastrojeni in smo celo pesnikova* li. Vsak je zložil eno, ki pa še nobena od njih 111 do konca dozorela, zato še ni za javnost. Eno sin0 pa zložili s skupnimi močmi in ta lahko pride v tisk. Glasi se takole: Še lani mogočno žarel mu je plamen, to leto iz njega nastaja po-žar. Zaslužil si vendar spominski je kamen (zasluge priznati možata je stvar.) Za božič je vestno zaključil CIKLAMEN, čeprav nad obema besnel je vihar. Naj v miru počiva (na vekomaj amen), začeti spet kakšen CIKLAMEN — nikar! Pozdravlja za vse tri — Vampec. VICTORIA Abbotsford. — Ko ponavljamo s to pošiljk1 svojo naročnino, prilagamo tudi dar za SKLAP' Saj dobro razumemo, da list s tako bogato vsebi' no na tolikih straneh ne bi mogel izhajati s sfl" mo naročnino, ki je tako nizka. Želimo še nadaljc tako lepega uspeha in pozdravljamo. — Vink0 Molan z družino. Moonee Pondi. — Pošiljam naročnino za in dar za Sklad. MISLI so nam zelo všeč ter j'11 vsi radi prebiramo. Zato pošiljam s to pošto tud' dva NOVA naročnika, ki sta takoj plačala. Obe* nem obetam, da bom poskusila še koga dobiti, d® se bo naročil na naše lepe slovenske MISLI. — Elka Mesarjeva. Yackandandah. — List se mi dopade, vsaka njegova stran je po svoje interesantna. Mislim, P8 da bi ne bilo slabo, če bi opisovali kraje v Avstraliji, namreč zgodovino, kdaj je bil kraj prvi® naseljen itd. — Marija Habemchu«. ^cwcomb. — Hitimo s poravnanjem naročni-tek ^a^®no se z£o
  • da ima funt tako kra-^ *’eP» da ga pri najboljši volji ni mogoče vjeli. no . 1H me najbolj zanima “Tipkarija”, čerav- Je bila v zadnji številki nekoliko otožna. Ko ^rr* bil še majhen, sem nekoč vprašal, zakaj mo-^ tudi duhovnik hoditi k spovedi. Pa so mi rekli, hj0 Za^°’ ^0r ^udi pravični greši 7 krat na dan. °’ kje sempa potem jaz, sem si mislil. Y\ko bi jahko vprašal tudi tisti, ki hoče p. Baziliju sto- Cairns. — Še vedno nismo preboleli, zato kar ni hotelo pod pero naše žalostno sporočilo prijateljem in znancem. Dne 27. sept. minulega leta smo izgubili v avtomobilski nezgodi ljubega sina Miroslava. Zadel ga je avto, ki ga je vozila neka nesrečna šoferka, da je bil fant na mestu mrtev. Rajni je bil rojen v Števerjanu pri Gorici 27-2-43. Naj počiva v božjem miru! — Oče Franc, mati Tereza in sestra Ana Bregantič. Pati sia. na prste. S tem nočem nič reči proti časopi- SOUTH AUSTRALIA ’ ®aJ po mojih mislih članki v njem izražajo s|jenje pisca, ne redakcije. Vse naj bi imelo Mizno eno ravan, pa bi bilo drugače. Naj ome-nJ se eno stvar. Kar se tiče bistre glave Krom-^ Jevec — čebulček, je prav kratkočasno branje, •»eni se vse zdi, da ne pišeta dva, ampak en m- Najbrž se ne motim. Prav pi-isrčne pozdrave VSei"- - Naročnik E. Bentleigh: — Razne okoliščine so zakrivile, Se nekaj časa nisem nič oglašala. Vedno pa z da £eljkirn zanimanjem berem list in seveda rešujem 'zanke in druge uganke. Obema dosedanjima šte-aina tega leta priznanje: zelo lepi sta. V ja-' me je iznenadilo “Podgraje voščijo”. Tam-aJsnji g_ župnik je moj bratranec. Njegova in Ja mama sta bili sestri, obe sta že umrli. Za-; alim se šele zdaj tudi za KOLEDARČEK, ki S(^a koliko praktičnih navodil. Pred novim letom so - P, 'meli obisk iz Chullore tam pri vas. Obiskali nas vsi štirje Ferlugovi. Pozdrav njim in vsem. •"ančiška Stibilj ^kensland Hriibane. — Najlepša hvala za poslane revi-“lEDDOBJE. Nekatere razprave so bile zame l^av zanimive. Rad prebiram tudi literarne kriti-^1 dočim v likovni umetnosti nisem prav nič do- • Vendar pa rad občudujem lepe slike in druge 0vne umetnine. Veličasten in globok vtis je na-. avila name Sikstinska kapela v Rimu, La Pieta ln dr uge Michelangelove umetnine, vendar za to j.; ‘ltlogo umetnosti nimam potrebne podlage. Knji-_ ® VEČNOST IN ČAS pokojnega dr. Odarja sem edelal in dobil iz nje marsikaj koristnega za Ve nje- Zanimive so mi bile Truhlarjeve razpra- > v reviji, so zelo poučne in vredne branja. Mo-n Pisatelj in pesnik je Tine Debeljak. Le škoda, j.a 'majo vsi ti naši kulturniki tako težke živ-^enJ’ske pogoje. Za mirno umetniško ustvarjanje Pač treba veliko časa in zagotovljenega vsak-v ''Jega kruha. Občudovanja vredni so naši izobrazi, k; v okrilju Slov. Kulturne Akcije toliko žrt’ 'Vujej0 za narod in umetnost samo. — L.K. Adelaide. — Poročati imam žalostno novico in prosim, da obvestite o tem rojake, ki imajo in berejo MISLI. Smrtno se je ponesrečil rojak Stanko Žele in sicer pri svojem delu. To je bilo 31. jan. 19G0. Pokopali smo ga na sv. Blaža dan, to je 3. februarja. Vsem, ki so se udeležili pogreba ali pa morda samo cvetlice poslali, naj bo izrečena v imenu Stankove žene in brata prav lepa zahvala. — Jože Zorman. Pripomba ur.: Naj sprejmeta žalujoča tud: naše sožalje. Dopisnik naj bi pa nekoliko več povedal s rajnem: Odkod je bil doma, kako dolgo v Avstraliji, kako je prišlo do ponesrečenja. Vso to bi bralce zanimalo. Rajnemu večni mir in pokoj! H S Y D N E Y S Y D N E Y sj K :: 8 SLOVENSKA KARITAS S v :: it , . • » v a b i n a 5.: ■ V 8 PUSTNO ZABAVO „ 1*1 V soboto 27. februarja zvečer jj K Cerkvena dvorana St. Francis, Paddington M jV s Začetek 7 PM, zaključek 11:30 PM j.j Zaradi omejenega števila miz ne sprejemamo rezervacij. Zgodnji gostje imajo prednost, j- j.: 8 S 8 s !S *•: Za dar pri vratih Ste naprošeni: moški 10/-, ženske 5/- Postrežba z okrepčili kot po navadi if ii || . — — — it S § NASLEDNJA ZABAVA 18. aprila zvečer — K ** velikonočni ponedeljek ! s!* ti 9 “ZAROVO" PREDPUSTNO DUHOVIČENJE Naš “priljubljeni” sosed — štirinajstdnevnik! — je po hudi krizi spet enkrat, izšel okoli 10 febr. Pač “enkrat za trikrat”, kot se včasih oznanjajo oklici za poroke. Med drugimi novicami smo zvedeli, da je ustavil pošiljanje mno gim, ki so leta prejemali list, pa nič plačah. Ker se bojimo, da je med temi nesrečnimi tudi kakšen naročnik .MISLI, in ker so cele kolone v tej Žarovi številki posvečene trojici slovenskih duhovnikov v Avstraliji, je velika škoda, da bi kdo med nami ne vedei, kaj je ŽAR izmodroval v letošnjem predpustu na naslov omenjene trojice. Ker predpust tudi mi radi primerno praznujemo, smo se odločili, da nekaj te robe ponatisnemo v pouk in zabave našim naročnikom. — Ur. “ZA MOČNO SLOVENSTVO — KAKO?” Kjerkoli se naseli skupina Slovencev, se kaj kmalu pojavi društvo, ki skuša povezati rojake in jim dati skromen nadomestek za domovino. Gotovo je to zadosten znak, da si Slovenci želimo društvenega življenja in stremimo po povezavi. Vendar opažamo, da društva ne cvetejo tako, kot bi pričakovali. Celo po večjih mestih je samo majhen procent rojakov včlanjenih v društvih. Včasih se celo, kar je še slabše, razbijejo v manjša društva in klube. Ta pojav ni samo značilen za Avstralijo. Isto opažamo v Združenih državah, Kanadi in Argentini. Mnogi dobronamerni Slovenci se seveda sprašujejo, kje je vzrok. Ali se res ne moremo povezati v slovensko skupnost? Večina naših društev se ustanovi na pobudo duhovščine. (Na primer? — Ur.) Zakaj, je prav lahko razumeti. Duhovniki so edini, ki imajo zagotovljeno egsistenco (Pohane piške nam same letijo v usta. — Ur.) in že po svoji službi dolžnost, da pridejo v stik z ljudmi. Njihova služba jim tudi daje časa na pretek, da se takim stvarem lahko posvetijo. Razkropljeni rojaki se po navadi veselijo, če jih obišče domač duhovnik. Tudi tisti, ki jim zakramenti mogoče niso posebno pri srcu. Z veseljem tudi sprejmejo povabilo duhovnika, da se povežejo v društvo. (Na primer? — Ur.) Ko se društvo poveča, pa nastanejo težave. Duhovniki stremijo, da iz društva napravijo ver' sko organizacijo. Ker je odstotek fanatičnih (t'8-ti, ki ste “fanatični”, dvignite roke! — Ur.) k®] toličanov majhen, tudi drugače (kako drugače’ — Ur.) vernim rojakom ni prav, da bi pod kri"' ko slovenske skupnosti gojili katoliško skupnost Ko pride do trenja, so mnogi razočarani nočejo več delati v društvih. Zavedno ali nezav6 dno dobijo vtis: Slovence je nemogoče združiti- Kler seveda misli, da dela pravilno. (Ti ub<>' gi “kler”, zakaj se ne posvetuješ z Ljenkom? Ur.) Mnogi celo mislijo, da imajo priviligiran P°' loža j v družbi Zaradi zaslug, ki jih nekateri pi’af gotovo imajo (sam Ljenko to javno prizna! Ur.), mislijo, da so nedotakljivi. Slovenska druš^ va v tujini istovetijo s predvojnimi verskimi org*' nizacijami doma, od katerih je vsaka imela duht*v' nega voditelja, ki je kot nekak politkomisar P8' zil, da se ne vtihotapijo “brezverske” tendenc*' (Dobro je povedal politi Ljenko! — Ur.) Mnogo društev v Argentini, Združenih drž®' vah in Kanadi tudi danes posluje na isti naž*11' Nekatera se celo nazivajo katoliška. (Strah in UT°' za za Ljenka! — Ur.) Vendar taka društva nt! moremo smatrati za narodno-prosvetna, temvei; samo za to, kar so: laične organizacije katoliske cerkve. Prava slovenska narodna-prosvetna društvi morajo biti odprta za vse Slovence, če hodijo v J cerkev ali ne, samo da so pripravljeni demokrat' sko sodelovati. Nihče ni proti temu, da duhovnik neoviran0 izvršuje poklic, katerega si je izbral. Duhovnik1 so tu, da krščujejo, spovedujejo, poročajo in P°' kopavajo (če bo ŽAR imel krščanski pogreb, si b0 morda eden duhovnikov lahko ob lepem zaslužku podaljšal “zagotovljeno eksistenco.” — Ur.) in J govorjeno besedo in v tisku razširjajo svoje naU' ke. (Samo v društvih Bog ne daj! — Ur.) Smo pa prepričani, da večina Slovencev hoče-da društva ostanejo posvetne organizacije ter v vero ne vmešavajo. (Društva, zaprite vrats ŽARU, prinesel je papeževo sliko, ponatisnil je •* MISLI pol strani krstov in cerkvenih porok, hva*1 udeležbo pri polnočnici kot “spoštovanje narod' nih običajev”, svoj čas je celo oznanjal slovensk® službe božje. Z eno besedo: Vmešava se v vei'0- — Ur.) če hoče duhovnik delovati v društvu, bo vsakdo z veseljem sprejel. Dobrih delavcev ve' • + + + ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ + + + 4* + + + » + + + + + + +-f-f-f-» + » ♦ + + ♦+♦♦♦♦» + ♦+♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦» DR. J. KOCE, G.P.O. BOX 670. PERTH, W.A. -! Po*iljamo pakete s hrano, tekstilom (štofi), teh ničnimi predmeti in zdravili iz Trsta in Londona 4 • ^ .^O,nov*no' Cenik za pakete je bil objavljen v oktobrski številki “MISLI”* Če želite, Vam po-p^?1*10 cen*k* I. r'PoroČamo, da pošiljate domov zlasti angleško blago (štofe) za obleke, ki se lahko nosijo 10 let, *' *° P°ceni, carina ni prevelika, a predstavljajo ogromno vrednost, ki si je doma sami ne morejo * - ;; ^r*v°ščiti. ;; OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS: ‘ ... Ako želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstra-. *^0, Kavno tako, ako se želite izseliti iz Avstralije. n Ako želite naročiti vozne karte za »ivijone ali ladje za potovanja po celem svetu. ' Ako želite dobiti točen in pravilen prevod spričeval in vseh dokumentov sploh. ’• ' Ako želite dobiti nasvet glede vseh vprašanj, ki se tičejo vas in vaših sorodnikov tukaj ali v • ^ °*novini (polnomočja, testamenti itd.) ) Ako želite dobiti odličen slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar (besednjak). V*em svojim klientom kakor tudi vsem roja kom širom po Avstraliji želimo vesele božične *. ^ra*nike in srečno novo leto. t Dr. J. K 0 C E. G.P.O. Box 670, Perth, W.A. (Tel.: 28-2311) ‘a,topnik za Vic.: Mr. J. Vah, Zastopnik za N.S.W. Mr. R. Olip, 65 Moncur St.,^ ;; 2 Kodre St., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378 \Voollahra, Sydney, N.S.W. Tel.: FB 4806 ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦++♦•»♦< .,J° manjka. (Pa ko je duhovnik skoraj gotovo ^atičen” katoličan, kako more biti dober društ-b0].* delavec? — Ur.) Dobrih funkcionarjev pa še .. J* (In vendar isti ŽAR na drugem mestu v isti 8e .ki — “bingale bongale” — triumfira, češ da n Je sydneysko “društvo preteklega junija konč-bil,e Vno *znebilo pokroviteljstva patrov, ki so 1 ali tako samo coklja... “In na tretjem tra P°zivlje SKM, naj se že vendar otrese pa- tea ®azilija, ki “iz kluba hoče narediti lutkarski er ’ — mož je namreč pravilno izveljen “funk-°nar” SKM. — Ur.) vat ^ru^va Prav mal° briga, kaj je kdo v pri-j. , etn življenju. Kdor pristopi v društvo, pristopi Sl mri* 1. . •___ 1___• Y _ .1_:i. ■ ^‘ovvenec, ne pa kot mizar, krojač ali zdravnik. tod ve*Ja za duhovnika. Vsak je pozdravljen, a naj pride kot Slovenec. a Tako poučuje ŽAR tri slovenske duhovnike \ tov ra*'^ ’n ^er “povezuje" vso emigracijo, go-de]° vse ^ruge P° svetu- Ker je ta pouk raz- ^ Jen na več člančičev po raznih predelih števil-’ Se ne čudimo, da urednik ni mogel pouka do- bro koordinirati. Je pač možakar preveč zaposl en in nima časa “na pretek”. Zato na eni strani Vlado podira, kar na drugi Ljenko podpira. Še enega ne smemo prezreti. ŽAR je v tej številki ugotovil, da med Slovenci v Avstraliji “velika večina ni religiozna.” Že mogoče. Zdaj tudi razumemo nekaj drugega. ŽAR očividno izhaja, oziroma skuša izhajati, za tiste, ki niso “religiozni”. Dasi je takih “velika večina”, ga tako malo marajo, da si siromak pomaga z “enkrat za trikrat”... Razumljivo! Ljudje, ki niso “religiozni”, bi želeli v žARu brati kakšne dobre nauke zase. čemu bi plačevali list zato, da daje dobre nauke duhovnikom, ki lahko dobe vse potrebne nauke pri škofih in papežu, pa brez vseh prispevkov iz žepov tiste “velike večine”, ki ni religiozna? Seveda pa tudi slepa kura najde zrno in najde ga tudi ŽAR. V vsej številki je nejvečjega priznanja vredna ugotovitev na strani 5, kjer beremo, da so znanstveniki rekli: Težko je potegniti erto med genijem in norcem. S to ugotovitvijo je ŽAR svoje pisanje prav odlično — opravičil. PUSTNA ZABAVA (Karitas) v soboto 27. febr. v Paddingtonu (Oglas na strani 94.; C'Pidmo 3£rompirjevcu Dragi Krompirjevec: — Strašno ozko linico si mi pustil odprto ob koncu zadnjega pisma, če sem “slučajno” izjema, praviš, naj pa še pišem. Izjema sem, to drži, pa če Ti verjameš ali ne. Ampak zaradi tega ne bom zdaj vrtala v tisto ozko linico in jo skušala razširiti z dolgim pismom. Nak, taka pa nisem. Pismo dob:3, naj bo še za enkrat, vendar samo tako kratko in drobno, da ga bo poštar z lahkoto porinil skozi tesno linico, ki si jo pustil odprto. Štorije danes ne dobiš. S tem ni rečeno, da 1 bene ne vem, samo bojim se, da boš to bral, ko lx že post. Spodobi se, da v postnem času ne prebiraš smešnih štorij. In ko boš odgovoril — če boš odgovoril — bo menda še post. Saj MISLI še pred koncem meseca pridejo na dan, post bo pa trajal do srede aprila. Torej Ti svetujem in želim, da se v postu nekoliko zresniš in mi napišeš-če boš sploh odpisal — kaj modrega, ne same neumnosti. Lepo pozdravljen in veliko pameti si naberi v dneh 40danskega posta. Tvoj čebulček. NASTANEK KRIŽANK Urednik nekega angleškega lista je prejel iz zapora pisemce. V njem piše neki jetnik, da je izumil nov način ugank in da je dal te vrste ugankam ime “križanka”, — obenem ga je naprosil za objavo v listu. Urednik se je ob pismu nasmehnil, vendar pa je zvečer v družbi svojih tovarišev pismo zopet vzel v roke in začel z njimi reševati prvo križanko. Reševanje jim je pripravilo toliko veselja, da je takoj začel s priobčevanjem teh novih ugank v svojem listu. Omenjeni jetnik — Victor Orville je njegovo ime — si je, ko se je po petih letih vrnil iz zapora, pridobil s tem novim načinom ugank 2 milijona funtov. Na njegovem nagrobnem kamnu je vdolbena križanka v obliki križa; premoženje je zapustil svoji stari dobri gospodinji. FEBRUARSKE UGANKE REŠENE 1. Številčnica 1. žičnica — 2. eter — 3. lepotec — 4. odreti — 5. dremati — 6. cigara — 7. aroma — 8. novica — 9. ironija — 10. Maribor — 11. ovirati — 12. gotica — 13. orisati. Zahtevani slovenski pregovor sc glasi: Želodca ni mogoče pregovoriti. 2. Kaj je to? Sito. 3. Nehvaležnost, kali? Oslica, ki jo je Jezus jezdi' 4. Topel žar Električna pečka. Rešitve so poslali: Anica Marinček, Franc*5 Anžin, Rarael Rolih, Frančiška Štibilj. MARČNE UGANKE 1. Čemu tak krohot? HOHOHOHO HA HOHO HEHEHE HAHAHA HAHAHAHA HE HEHEHEHE HEHE HO HA HOHOHO HAHAHA HEHE HAHA HA HOHO a e o v/ c i E H 1 K M N 1 * bi ■ r 1 Z Če VELIKE črke tu zgoraj pravilno razvrsti8' ti bodo povedale, čemu je ta uganka pred teboj' V krohotanju razposajenca (o pustu) in v n19 lih črkah ob strani je pa “ključ” za pravilno il j biranje VELIKIH črk 2. Hrušica Hruška medena, z žico spojena, rumena, maslena — v temi gori. (Ivan Burnik) 3. Prijazen opomin O — kar — — po — na pri — tvo — — roč — na! Namesto črtic tu zgoraj vstavi na prava naslednje zloge: brez de ja mi na naj ni o 4. Koroška uganka Štirje ropotajo, štirji le bingljajo. Dva svetlobo dajeta, dva gor nekam kažeta. Eden — muhobran — par mu ni bil dan. k