SI. 47. vtorek 2'i. aprila. IV. lecaj. 1871. Vtorek, četrtok in soboto izhaja in velja v Mariboru bMfl pofhlja- uj.1 na »lom za VM leto 8 g. — k. „ pol Uta 4 „ — „ „ Četrt || 2 „ 20 ., l*o piišii : ta vse leto 10 g. —k „ pol leta f> „ — „ „ Četrt „ 9 „ 00 u VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) hii. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto n« plačuje : >■ kr. čl se t i - k ii Ikra t Ti "krut ■ |» 11 11 u ' 4 „ „ „ „ 3krat. veče pismonke se plačujejo po prostoru. IZa v rak Usek j« plačati kolek (štempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo Pad Francoake in Slaveni. V nobeni državi V. morebiti v celi Evropi, še v cozko sklopiti , ter je na mesto Nesselrode-ta posadil kneza Gorčakova, velikega prijatelja francosko alijanse. Napoleon je bil res po parižkem miru na veliko jezo in srd Anglijo popolnoma spremenil svojo politiko proti vredno ii ne, so ne dela toliko kabinetno politiko kakor Turški, proklamira! jo za nas vso Slavene zlata v Rusiji, politike, ktern se ravna vedno samo po po- najimenitnejšo načnlo tega veka, načelo narodnosti, začel se ebnem okusu samodržca, ki so sicer mnogokrat strinjajo jemati pod svojo zaštito Srbijo, Črnogoro in vse ob z javnim mnenjem rusovskoga naroda, ali čestokrat tudi Balkanu stanujoče narodnosti : Slavene, Rumune in Grke neusmiljeno temu javnemu mnenju po lica bije. To je proti turškemu barbarstvu in Italijano proti Bacbovemu gotovo za nas droge Slu vene jako žalostna prikazen, nasilju, kar je vso knozu Gorčakovu jako v prilog šlo ali kar je resnica, ostane le resnica, čeravno neugodna. Dal jo potem knez Gorčakov pri Napoleonu zarad ožo Ko je Napoleon 52. leta francoski cesar postal, stalo zvezo poprašnti, ali Napoleon je v svojih odgovorih mu je najviše do tega pridobiti si prijateljstvo mogoč- zmerom izv.egovaL in rekel niti da, niti ne. Uzrok te nega cara Nikolaja in s tem alijano Rusije na hrambo njegovo neodločnosti je bila angleška alijansa , ker je vodel, da druga drugo izključuje, da, ako so z Rusijo zveze, mu i ostane Anglija smrtna sovražnica, kar je meno strašno malo ženira, najmanje pa kričanje mojih nemških profesorjev, ker prijateljstvo Rusije je Se veliko več vredno! — Dr. V. Z a r n i k. Turčije, z Napoleonom dogovoril in jih rusovskemu kan-cvlarju grofu Nesselrode-tu poslal, da jih caru Nikolaju v potrjenjo predloži. Grof Kiselov si jo veselja roki med, sanjalo se mu jo o imenitnih redih in o knezovem naslovu, da jo tako velikansko diplomatiško delo dovrše], ktero ne bi imenitno ustreznlo samo koristim rus. države , nego celemu Slavenstvu. Ako bi se bila takrat med Napoleonom in Kiselovem nacrtana osnova zveze v istini izvršila, gotovo no bi bilo krimske vojske, skoraj gotovo ne več Turčije, Evropa bi imela dandenes z vsema drugo lice in celo Slavenstvo bi bilo storilo v svojem razvitku nepopisno ogromen korak naprej. — Grof Kiselev je sodel potem v Parizu na zaročeni oglji, kajti dan za dnevom je dobival od Neselrodo-ta dopise o vsem, samo o predloženi zvezi ni nikdar kaucelar zinil no bev no mev. Tako jo pretekel teden za tednom, mesec z* mesecem in grofa Kiseleva obraz se je začel v tem razmerji če dalje bolj kislo grbančiti. Med tem je pa bila angleška vlala po svojem St. Petersburškom poslancu lord Seymour-ji ta po grofu Kisclevu predloženi črtez zavohala. Grozovito se ga je bila vstrašila in dala je brez odloga svojemu parižkerau poslancu lordu Oowley-u nalog, da mora na vsaki način, naj volja kar hoče, to pretečo francosko-rusovsko zvezo preprečiti in Napoleonu najožo angleško alijanco ponuditi. — Lord Cowley so jo vsled tega naloga precej podal v Tuilerije, ali Napoleon mu ni ničesa obrekel, ter je še vedno na odgovor cara Nikolaja čakal. Res pride na enkrat kakor strela iz jasnega neba znani razža Ijivi lisi, kterega jo cat u Nikolaju samo tartarsko-bednsta ošabnost narekovala. Rezultat tega Čingisknuovega ko raka cara Nikolaja jo bila krimska vojska, pad Seba Btopoln, galvaniziranje Turčije in ponovljeno gaženje in teptanje vsega Slavenstva. — To je bila prva grda neprizanesljiva politiška pregreha rus. kabinetsko politike Ta zgodovinska dejanja smo povzeli po tajnih papirjih cesarja Napoleona, prijavljenih po sedanji franc. repu blikanski vladi. Istinitost vsega tega so poznejo tud oficijozni rusovski st. peterburški listi potrdili in še celo stvar bolj natanko razjasnili. — Sic fata tulere! Kaj so čo ? Pri svršetku krimsko vojske in posebno pri ugovarjanji in sklepanji parižkega mira 1856. leta je počel Napoleon spet tako z Rusi šu-rovati in baratati, da bo vsi mislili, ka je že Angležev do vrata sit in da bi spet rad dalje pletel niti, ktero je bil grof Kiselev tako lepo napeljal in ktero je bil ošabni Nikolaj tako surovo pretrgal na veliko škodo svoji državi in vsemu Slavenstvu. Tudi novi car Aleksander je bil nago on prijateljstvo z Napoleonom iu s Fran- in napad. Tedanji rusovski poslanec v Parizu grof Kisele?, ki je poznejo v Rimu umrl, jo bil žo na tanko vse točke te zveze, nuni kterimi je bila najimenitnejša razrušenje stvar, kakor pri nas v Avstriji, da ne more eno in isto ministerstvo biti ob enem centralistično in federalistično. Ali knez Gorčakov jo še zmerom potrpežljivo čakal. Prišlo je 59. leto in ž njim vojska v Italiji. Angleški premier lord Derby sn je sicer takrat širokoustil, da je treba tega. kdor jo začne, mahoma pobiti (to kuock him down) ! kakor so jo bil od besede do besede izrazil. Ali Napoleon je dobro vedel, da jo Rusija s tem njegovim postopanjem popolnoma sporazumljena in da se ni vsled tega treba bati niti širokouston ja Angležev, niti žveketanja in rožljanja prusovskih sabelj. — Ko jo pa po Zuriškem miru Napoleonova politika tako omahljiva, votrogonska in spet turškofilska postala in ko se jo pri zadnjem poljskem puntu Napoleon odkritega neprijatelja Rusije pokazal, nehala je Gor čakova diplomatičua potrpežljivost in popustil jo vsako misel na francosko alijanso, alijanso, ktera bi bila po javnem mnonji celo narodno rusovsko stranko in vseh tedanjih neodvisnih francoskih politikov celi Evropi najbolj nevarna, ker ao interesi obeh narodov para lelni, so nikdar no križajo, niti se križati no morejo. — Ali „sic fata tulere" l — Jakob je služil pri Labanu 7 let, da si je prislužil Rahel, Gorčakov je čakal 7 let brezvspešno na odločno ugodeu odgovor Napoleonov. Naveličal se je stari Gorčakov dalje čakati in šel si je druzega zaveznika iskat, kterega je precej — po domačo govoreč — pred nosom našel. Potrkal je pri takrat šo neznanem, še bolj pa zaničevanem Bismarku, ki še ni bil takrat niti grof niti knez, nego le pleni. Schonhausen in ob enem prav siromašk zapomeransk „Krnutjunker". Ali bil jo žo takrat najbolj pametni in prebrisani diplomat celo Evrope, ki ni nikdar samo od denes do jutri, temuč zmerom za več desetletij naproj mislil. — Ko jo knoz Gorčakov pri Bismarku poprašal, priklone se mu Bismark do tal kakor natakar v krčmi, kamor ne zahaja čestokrat visoka gospoda iu odgovori: kar vi, svetli knez, poželite, vse sem vam pripravljen učiniti, samo da si iiuonituo prijateljstvo svoto Rusije pridobim. Gorčakov mu pove, da ima vsled poljskega ustanka Anglijo, Francosko in Avstrijo kot preteče mu sovražnice na glavi, in ga popita, ali ne bi tudi on hotel no lo dobrohoten, temuč tudi delajoči rusovski zaveznik postati ? Bismark čisto nič no pomisli in radostno od govori: Da si prijateljstvo Rusije pridobim, pripravljen sem vam, kakor sem že rekol, vsako mogočo uslugo učiniti, postanem uazadnjo tudi rad vaš policsj, vem, da mo bodo vsi liberalci in demokrati cele Evrope imenovali rusovskoga „Oberpolizeimoistra", biriča, Žan-darma, trinoga, izmet človcčanstva i. t. d., ali vso to Spomenica, ktero so nedavno /up mi in srenjski zastopi laškega Tirolskega izročili Njegovemu VeliČastvu je v svojem zadrŽHJi toliko pomenljiva tudi za nas Slovence, da naj jo tu priobčimo v zvesti prestavi. Glasi so: „Sire! V trenotku, ko jo Vase Veličastvo našo deželo počastilo s svojo vzvišeno nnzočnostjo, drznejo se njeni prebivalci ponoviti tirjatov in izreči prošnjo, ki ni le predmet njih naigorkejših želja, ampak kakor jo narekajo njih najbolj ohčutjone in najvažnejšo potrebe —- to je prošnja, naj bi se nam dala popolna deželna avtono- \ mija s posebnim deželnim zborom, deželnim odborom I in deželnim zakladom. Spoštljivo podpisani ne hote na.-^ dolgo in široko razlagati razlogov, ki bi mogli to prošnjo opravičevati, ker so bili ti razlogi že tolikokrat in tako raznovrstno raztolmačcni in razkriti, ampak hote tli ponoviti, da se ta njih prošnja opira na najvažnejše deželne koristi, na neprelomljivo pravo, ktero so tudi veljavno državne osnovne postavo priznalo in potrdilo, vsled kterih so vsem narodom zagotavlja najpopolnejša ravnopravnost in nedotakljivo pravo braniti in gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Praktična važnost tega najvišega pravnega načela pa gotovo niti za državo ne more obstajati samo v trm, da nima država močivsa-cemu plemenu rabljenjo svojega jezika in njegovo izobraževanje niti ne dovoljevati niti no jemati mu to pravo, ampak obstajati more temveč* in zlasti v pravici, da smo vsako plemo svoje lastne srenjske in deželne zadeve oskrbovati po svojih naravnih zmožnostih, v duhu in po potrebah svojo lastne narodnosti; ta cilj pa se dii lo onda doseči, nko so javni upravni organi sestavljeni iz narodnih elemontov, ki morejo popolnem ne-od\isni ontati od protežnega (iiberwiegend) vpljiva, kterega utegnejo pri posvetovanji in sklepanji tisti imeti, ki so druzega rodu, in čijih zadeve, potrebe in koristi so že z doma popolnem različne. Naš narod ni načelen protivnik poštenih in blagih prebivalcev severne Tirolsko, a čuti in spoznava vendar, da so teh slednjih misli v javni upravi ravno zarad čisto različnih narodnih lastnosti v mnogih ozirih našim popolnem protivne; prepričan je, da so marsiktere deželne postave, ki so morebiti enim čisto primerne, za drugo nepopolne in Škodljive, in od tod prihaja, da se naš narod ne more odločiti udeleževati se deželnega zastopstva, ktero je tako sestavljeno, da bi moral naš narod brezpogojno skoraj zmerom v manjšini ostajati. Vso prej nego da bi hoteli kaj tacega tirjati, kar so ne strinja z državno enotnostjo ali bi jej utegnilo škodovati, ne moremo se prepričati, da bi bila državna enotnost odvisna od nenaravnega združenja dveh narodnosti v tacib zadevah, ki so tičejo lo provincij samih, — dveh narodnosti, kterih ima vsaka čisto posebne koristi in potrebe, in mi smo prepričani, da bi se le pospeševal blagor provincij in vse države, ko bi se dala s tega stališča vpeljati popolna ravnopravnost. Ako hočemo ta cilj doseči, no smejo naša prizadevanja iu naši nasveti odvisni ostati od postavodajnih faktorjev dežele in države, kterim nasproti bomo vsled vladajoče sisteme vedno v taki manjšini ostajali, ktera mora nezaupnost buditi, temveč je vso to odvisno od inicijative, ktero naj vlada Vašega Veličastva prične z trdnim prepričanjem, da je \ 1128 potrebno in koristno za vso deželo samo in za colo državo, ako se nam dovoli popolna deželna avtonomija. To prepričanjo pa bi se potom utrdilo in ukoreninilo, ko bi Vaše Velićastvo v svoji visoki modrosti in dobroti, ktero kaŽoto brez razločka vsem narodom spa-dajoČim k Vaši veliki avstrijski državi, to pričujočo prošnjo vzeli v resno premišljevanje in bi joj naklonili brarabo svoje cesarske besede. Siro! Prebivalstvo tega deželnega oddelka so do Vašega Veličastva obrača z ono odkritosrčnostjo, ki se državljanom, z onim spoštovanjem, ki so podložnikom spodobi. Ako se bodo naša prošnja blagovoljno sprejela in vspehe rodila, bodo kratki trenotki Vaše tu-kajšne nazočnosti pri nas značili dobo pravico in do-brodejnosti in si bodete položili temeljni kamen naj-krnsnejšemu spominku, kar jih le morejo gospodarji tega sveta poželeti — hvaležnosti svojih narodov. V Tridentu aprila meseca 1871. (Slcdo podpisi županov in sreniskih zastopov.) I) o |» i s i. R—n. Iz Planine, 17. aprila. [Izv. dop.] Nedavno je sestavljala tukaj posebna komisija, obstoječa iz gospodov Levitscbnigg, Terček in Ditnic. poprečno conilnike. Povabljeni so bili k temu vsi župani krajev planinskega glavarstva in oddajali so vsi okraji zaporedoma svoje mnenje. Komisija jo že popred sestavila zapisnik in vpiBavale so se potem le poprečne cone raznih pridelkov; pisalo se je sevnln le nemški, vsaj imajo za to c. k. uradniki že staro privi legijo. Zadnji okraj je bil planinski. G. Levitschnigg in njegova pribočnika so si mislili, da bodo tudi ti možje tako po-hlovno, v božjem strahu poslušali nemški glas, kakor so ga prvi, in g. Ditnic je žo naprej spisal ves zapisnik nemški; a delali so račun brez krčmarja. Ko g. Ditnic ustane in začne Čitati nemški zapisnik, ustavi ga takoj pri prvi besedi planinski župan g. Perenič ter zahteva, da so zapisnik sestavi v slovenskem jeziku, kar tirjati ima vsak državljan popolno pravico. A komisiji to nikakor ni hotelo v glavo ; zdelo so jej je menda preveč nemški zapisnik strgati in delo z nova pričeti, in g. Levitschnigg s prirojenim mu mazilnim glasom hinavsko opomni, da imajo postavo, po kteri morajo taki zapisniki biti nemški. A. g. Perenič ga zavrne, ka ne pozna nobene take postave, je tudi ni, in tirja odločno, da se zapisnik piše slovenski. Ko slavna komisija sprevidi, da ima 8 trdovratneži opraviti in sta tudi g. Hren in Obrezana vsaki način hotela slov. zapisnik, nam pravico in enkrat za vselej tacim c. k. uradom vzamejo veselje, pometati s slovenskim ljudstvom in mu nesramno trditi v obraz, ka imajo za tako vsilevauje svoje posebnepoataie. Naj bi povsod so tako odločno tir jala slov. ravnopravnost, kmalo bi bili vsi birokrati prisiljeni, ali pobrati svoja kopita ali pa se učiti slovenščine; vsaj prosili smo že predolgo časa, dalo ni Le nam nič, nastopimo tedaj drugo pot, z lepo no opravimo nič. Iz Laškega trga, 23. aprila. (Izv. dop.) Nove korifeje so so prikazale pri nas dno 15, aprila, dasi-rnvno bi smel imenovati ta dan 1. april. Bila je namreč prisega novovoljenib občinskih predstojnikov in svetnikov pod vodstvom c. k. komisura celjskega. G. komisar je so morda nalašč poprnšnl nazoče, v ktorem jeziku hočejo prisegati, ker se je žo nadejal, da bodo slovenski zahtovali. A ravno to vprašanje jo nektorim Se po nemškem blatu smrdečim možicem glavo kviško vzdignilo, da so hoteli pokazati, ka tudi" malo nemški kvakati umojo in kakor so je naš kmečki „bauer" izrazil, vendar čast občini ohraniti znajo. Občino trbolska in loška, ki so oho dotikato kranjsko zemlje, prisegale sto nemški; ravno tako občina Jurjev Klošter. Predstojnik občino šent. Rupvrske jo žo segel z jezikom po nemški prisegi, kar ga opomni eden pumetnojih, in tnko je vendar prisegel v naščini. Slednjič pridote na vrsto občini sv. Krištofa in Laška. Akoravno zmirom zvesta materi Slavi, jo občina sv. KriHofa vendar le šo imela malo suho porosco, lulko med pšenico, kakor sploh malo hiš, koje ogli ne bi imeli ktere koprive. Župan Josof Suppan bo nemški prisegali. Konečno bi še onu nil laške občine, a vendar so skoraj no izplača, dokler ima tako svetovalce, kakor je g. Rossrnoški. — Iz vsega tega so lahko učite, vo-lilci, kako so imate prihodnje obnašati. Politični razglMl. „Avstrijski tabor" (o^terreichischer Patri -otentng), ki so maja meseca na Dunaji snide, bode po poročilih „N. Tiroler Stimmen" sklepal o sledečih re solucijah: 1. Cilj: Naj se napravi notranji mir; 2. Pogoji : Ravnopravnost vseh narodov, uvaževanjo historičnih spominov in državopr.ivnih pogodob, spoštovanje Ijud-skega mnenja, priznanje posameznim deželam in krono-vinani pripadajočo avtonomije in dovoljenje, da se smejo Jdeželo v višo politično celoto zedinjevati. 8. Poroštva : Realna unija vseh avton /ranih avstrijskih dežel, direktne volitvo v delegacijo iz deželnih zborov. 4. ne le februarska ■O decemherska, ampak tudi oktoberska ustava naj velja Levitschnigg s svojima adjulantoma vendar udnl in jeli so zapisnik vnovič pisati in sicer v slovenskem jeziku. Slava tacitn možem, ki neustrašeno tirjajo dane rekoča, da nemškega nikakor ne podpišeta, so je g. 5. Organi: po reformi ustave in spreinenitvi deželnih volilnih redov — deželni zbori r zvezi b krono, oziroma skupen zastop ad hoc. — Kolikor so daiz tega posneti, jo program dobro in pametno promišljen. Vsakako paj bi bilo želeti, da bi ga osnovatelji „tabora" natanko objavili po časopisih, da bi se javno mnenje že poprej moglo o njem izreči; dunajski sklep bi imeli potem toliko več odvažnosti. „Wien\ Zeitung" oglasa trojo lastnoročnih cesar-jovih pisem na Beusta, Andrassy-ja in Hohenvvartn, v kterih beremo, da so delegacijo sklicane na 22. dan maja meseca ; s tem, da so je to sto vilo, so usta-vovorneži zopet zgubili ono orožje proti Hohenwartu, ker ne bodo mogli Ogrov hujskati nanj, češ, da je zarad IIohenwart,a cis-translajtanska pogodba in sprava v novarnosti. Govori se, da bo državni zbor cislajtanski ob enem zboroval z delegacijami po izgledu ogerskega državnega zbora. Po dokončanim zborovanji delegacij bodo bržkono državni zbor razpustili, morebiti tudi deželne zboro in potem se hode Šo lo pokazalo, kteri so tisti državniški cilji, za kteriini Hohenvvart tako skrivnostno teži. Provincijalni uradni časniki pripovedujejo, da namerava minister Hohenvvart denes, t. j. v torek državnemu zboru predložiti svoje toliko pričakovano predloge, o kterih se pa do zdaj še čisto nič ni zvedelo v javnost. Mnogo so govori o reakciji, in UBtavo-verneži se delajo čisto obupne, kar kaže, da morebiti ne bo reakcijo v ožjem pomenu besede, ampak da morebiti Hohenvvart zasučo državni voz iz blata, v ktero so ga bili Nemci zvozili, na gladko pot federacije in splošne ravnopravnosti. Bržkono so je nadejati volilu e reforme, kajti ministerstvo notranjih zadev jo začelo zbirati dotično gradivo. Deželni predstojniki morajo v najkrajšem času po sodnijskih okrajih sestaviti ljudsko število in je naznaniti na Dunaj. V deželah, kjer prebivajo Nemci in Slaveni, naj deželni predstojniki razkažejo, koliko Slavenov in koliko Nemcev prebiva v vsakem sodnijskom okraji. Ravno tako tirja vlada poročil o tem, ali je šo kaj mest in trgov, ki še niso uvrščeni v mestno volilno grupo, in ako jo takih, naj se ob enem poroča, ali bi ta mesta in ti trgi želi, da se premoste v mestno volilno grupo. — Ko bi som pa tj o ne imeli tnko nesposobnih deželnih predstojnikov, hoteli bi si obetati, da se volilni red vendar spromoni na bolje. V ,N. fr. Pr." beremo sledeči telegram: „Gratzor V o 1 s b 1 a t tu od sebe odbija očitanje, da bi bilo njegovo pisarijo nedosledno, ker jo pisal proti ločitvi laških Tirolcev od nemških. Konservativci štirski no hote z e-d i njene Slovenije, kor obsojajo narodnostno načelo in vse njegove doslednosti; do zdaj so s Slovenci le zato hodili, ker so imeli ž njimi mnogo drugih do-tikljajov." — Dasiravno so more to mišljenje tikati samo nemških konservativcev, jo vendar treba, da si tako javne izpovedi o pravem času vzamemo ad notam, da no bomo prijateljev tam iskali, kjer jih ni. Za nas jo zedinjonjn životno vprašanje, in kdor v tem noče z Listek. Hrvatski kortoš. Na svetu se vse godi v perij odah« To se nikjer bolj no vidi, kakor v življenji ustavnih držav, čas od onih volitev do drugih je za-se dovršena doba, ua ktero so naslanja druga, tretja itd. enaka, kakor členki na verigi drug na druzega. Pri vsakih novih volitvah ho omlndi državno življenje, ge rektifikujo izraz javnega mnenja. Vsako novo volitvo pripeljejo nove in mlajše, in za tega delj tudi jačišo moči v parlamentarno areno. Pogumno stopijo novoizbraui narodni zastopniki, uprti na čvrsto zaslombo javnega zaupanja, k državni malini, ter s krepko roko v njeno kolesje sežojo, da popravijo, kar je popravka potrebno. Vsaj biti bi moralo tako. Volitveno gibanjo na Hrvatskem in Ogernkem jo morebiti hujo in burneje kakor kjer si bodi drugje v Evropi. Ko so volitve razpisane, postavi se vse drugo na stran ; volitvo so prvo ! Občinstvo je gluho in slepo za vse, samo za volitvo no; na oje ima vseh svojih pet čutil uprtih. Vse govori le o volitvah, vso so satno za nje zanima. Razno politično stranko ee groma de vsaka okolo svojih voditeljev, okolo svojih zastav, okolo svojih kandidatov. Nasprotnika tehtajo, cenijo, opazu- jejo in zalezujejo. Tjo do volitvonega dne so volitve izključivi predmet razgovorov vseh tistih krogov, ki so za javnost zanimajo. Ti krogi se pa ob takih priložnostih silno razširijo. Čo boter čižinar in japica opančar Že sicer vsak teden po enkrat politikujeta, je to od seh mal nju vsakdanji prepir. — Hrvatski narod leži denes vsled razpisnnih novih saborskih volitev, rodilji enak, v težkih porodnih trudih. Kakšen bo sud teh trudov, kakšno bo dete: kdo bi to žo naprej vedel! Samo bog nas varuj vladnih klešč, kajti to bi bilo znamenje, da se spaka rodi. — Vidno se k burji pripravlja : vodo so motijo, vetrovi so mošnjo, prah bo vali, piš piše, in nazadnje no mara, ka so bodeta še fokoš in buzdovan križala. — Kdor je videl karneval v Rimu, volitvonega gibanja na Hrvatskem in Ogerskem pa ne, ta je videl lo polovico. Tečajem volitvonega gibanja pojavi so neka posebnn vrsta ljudi , ktera se nikjer d ugod v Evropi ne najde, namreč kor teši. Korteš jo ostro izr 'zan značaj, in zato ga tudi ni težko risati. V sledečem ga bodemo v njegovih glavnih črtali pred čitatelja postavili. Kortoš je vodja vsega volitvonega gibanja od konca do kraja. Za kortoša ni vsak kdor si bodi. Za korto-ševanje je treba posebnih dušnih in telesnih lastnosti. Prvo je, da mora hiti močan, širokoplečon hrust, zdravih pluč in namazanoga jezika. V pretepih mora aktivno in pasivno se dobro obnesti, to je, on mora znati drugim palice naprtiti, pa jih tudi sam dobolo butaro prenesti. Za svojo stianko, za svojega kandidata mora iti i v vodo i v ogenj. To je njegova prokleta dolžnost, za to jo najet in plačan. Sicer se pa najde med korteši tudi dosta prostovoljcev , ki zgolj iz ljubezni do stvari same, iz rodoljubja in tudi v svojo osobno zabavo kor-toštrjejo. Klobuk „po krakovski" na strani, brke na viške, pogled kakor Bokol, s svincem zaliti bat v roki, Čindrajočo ostroge na visokih čižmah, to so tako rokoč stereotipna zunanja znamenja, na kterih se korteš spozna. Ves čas volitvonega gibanja potopijo se od krčme do krčme, tor „dala" v korist svojo stranke. Poznane protivnike svojo stranke, če jih na ulici sreča, pogleda, kakor bi hotel reči : zabavljaš ? — s zobmi zaškriplje, in grda kletvica mu med brka mi znšumi. Ljudi svojo stranke pa prijazno pozdravlja, pred njimi visoko klobuk vzdigne, ter glavo globoko pripogno. Tomu in onomu poda roko, nagne bo proti njemu, ter mu v naglici nemogrodo nekoliko krilatih besedi na uho zašepoče; drugemu spet samo pomenljivo z očesom zažmigne, češ, vse gro dobro I Omahljivemu prigovarja , sebičnožem vsakoršno koristi obeta; temu dokazuje, onega prosi in roti; če je pa nami, rabi nas le za svoje namene, in mi ne smemo dalje z njim. Dalmatinski državni poslanci so namestniku generalu Rodiču pri njegovi nazočnosti na Dunaji izročili Bpomenico, v kteri so oglasili 30 raznih tirjatev narodne stranke in so ob enem razkrili vse napake v administraciji namestnika RodiČa; na dalje so mu za-žugali, da bodo poslanci z vsemi postavnimi sredstvi delali proti njemu in skušali dobiti pravičnejšega namestnika na njegovo mesto, ako bi Rodič ne hotel bolj kakor do zdaj ozirati se na želje narodno stranko. Rodič se je izgovarjal, da mu v tako kratkem času še ni bilo mogočo odpraviti vseh napak. — Dalmatinski državni poslanci hote konečno ministra Hohenvvarta in« terpelirati, kdaj bodo poskrbel, da se dejansko izvrši člen XIX. drž. osn. postav o narodni ravnopravnosti? — Želeti bi bilo, da bi slovenski poslanci posnemali lepi izgled svojih dalmatinskih tovarišev. Stvari v Parizu šo niso dognane, odločivna bitka se še ni bila, vendar je odločivni dan blizu. Francoska so za konec državljansko voJBko ne ho imela toliko zahvaliti republikanski vladi, ki res stori, kar svojem položaji more velike vojne moči zbiraje in Pariz bolj in bolj vklepaje, tako da dan za dnevom pripoveduje, ka bode napravila svoj junaški skok na upornike, nego Francoska bo bo za to imela zahvaliti Parizu samemu, oziroma nesposobnosti in nespameti upornikov sumih. Pariška poročila kažejo, da je uporna vlada s svojo latinščino pri kraji. Pri volitvah je uporna vlada sijajno propadla in vendar je potrdila volitve, ki so bile očividne manjšine; in zdaj dela eno politično in vojaško neumnost za drugo ; zatirava časnike, in ker so zatirani časniki vendar še izhajali, puli jih na ulicah bralcem iz rok in pošilja vojake v tisknrniee; nncijo-nalne garde, ki so že mnogo trpele postajajo vedno bolj brezpogumne in neredne; uporna vlada jo zaprla zapoveljnika 6. batalijona nacijonalne garde, ki je bil pri svojih ljudeh jako priljubljen ; batalijonu hote zdaj vzeti orožje, on pa je namenjen orožja no oddati in bode to oznanil v javnem oklicu ; velika množina ljudstvu, ki je od 18. marca sem plašno in nedelavno prenašala brezglavno in posilne gospodarstvo „rudečih državljanov", postaja bolj in bolj razkačena, tako da je brati, ka hočo znan, uporni vladi jako neprijeten vrodnik s pomočjo 10.000 oboroženih meščanov osnovati proti-upor in šiloma se polastiti zbirališča, kjer zdaj gospodari uporna vlada. Ako vso to pomislimo, so v prah razkade mogočni oklici uporno vlade, in Pariz sam ho morebiti več pripomogel, nego republikanska vlada, da se konča nered, ki naj bi se Francozom na korist in čast vsaj ne bil nikdar začel. Razne stvari. * (Finančni svetnik g. Jordan in slovenski uradni jezik.) Finančno vodstvo v Mariboru je dobilo strog zanka/, da mora vsem slovenskim strankam slovenski dopisavati, ako bi stranko to tirjale. In res imamo žo v rokah prav čodno pisan plačilen nalog, ki kaže, da bi žo Šlo, ko bi bo od zgoraj pokazala resna volja. Konečno bi so vsi uradniki udali, co bi s početka tudi zdihovali. kakor jo zdihovnl naš Jordan srde so nad g. Tomšičem: „ 1 >» r vertluehto Kerl liat's doch durchgesotzt, dass ich aut meino alten Tage slovenisch schroiben muss — kar jo g. Jordan tako resno vzel, da jo celo svoje ime podpisal s slovenskimi črkami. V* (Iz II a n i o t i n pravosodnjoga in i n i s t o r h t v a e k o v e g a.) Prejšnji vrednik „Slov. Nar ]e bil po g. dru. Razlagu v Ljubljani pri pravosodnjem ministorstvu vložil pritožbo proti nepostavnim dogod-jajem gledo iztiravanja dolžne oznanilsko davščino. Do-godjaji sami so našim bralcem znani; torej jih no ponavljamo in tu dostavimo le konec pritožbe, oziroma brošnje, ki so je glasila: Das hoho k. k. Justizmini-Sterium geruho dioBO meine Vorlago an und zur hohon |Wissonschaft zu nehmen und einverBtandlich mit dom 'boben k. k. Ministorium des Innern und der Finanzen das fiir zwcckdicnlich Krachtoto zur Hintanhaltung iihn-licher Unzukonilichkeiten geneigtest zu voranlasson. Te dni jo g. Tomšič dobil sledeči odlok : „Z 57 21 Civ. iDio vorliegondo mit dem Erlasso des k. k. Justizmini-pteriums vom 22. v. M. Z. 3084 herabgolaogto De-kclnverdo sam uit 3 Reilagen wird zuFolge obergericht-licher Verordnung vom 2!l. d. M., Z. 4135 dem Ilerrn He-ichwerdcfiihrer gegen Empfatigsbestattiguug mit dem fiodouten zuriickgcstellt, dass von Scitc des hohon Ju etiznimisteriums hieriiber otvvas zu vorfugen nicht ho-fmdeu wurde. K. k. Bezirksgericht Marhurg am 17 / pril 1871. Der k. k. Landesgorichtsrath : Ribitsch mp." -L Ko so se nedavno g. Ilabiotineku od slovensko strani pppovedovnlo svojevoljnosti naših uradnikov, je rekel gpBp. Habiotinek: VVonu ich komite, mbehto ich mit ulen dremschlagjuji. Po tem odloku soditi, g. Flabi nek no moro no le z bati reformirati, ampak noče m\\ z besedami. O §. 19 in pa niinisterski program (R a z p i a a n a si u ž b a.) Pri c. k. okrajni sodniji v Velikovcu je razpisana služba sodnijskega pristava s sistemiziranimi dohodki. Začudeni pa tudi zadovoljni v uradnem oklicu beremo, da jo za to Službo treba popob oga znanja slovenskega jezika, pristavek, kterega anio do zdaj na Koroškem skoraj vedno pogrešali. Prošnjo naj so izročo do 5. maja t. I. prodBod nifttvu c. k. deželno sodnijo v Celovcu. * (M e s t o c. kr. notarja) je razpisano v Or- muži na Šlirskem. Prosilci imajo svoje prošnje z dokazom, da so vešči slovenskega jezika, do 1. maja izročiti c. kr. notarijatski komori v Celji. * (Imenovanje.) Deželni predsednik kranjski je im. mi-. .,1 dosedanjega diurnista g. Martina Jeretin-a za okrajnega tajnika na Kranjskom. Kam ga bodo poslali, uradna nLaib. Ztg." ne poroča. * (Imenovanj e.) C. kr. namestnik štirski je imenoval c. kr. okrajnega zdravnika in deželnega poslanca v Slov. Gradcu, g. dra. Jakoba Ehmerja za na-tnestnijskega koncipista v zdravniškem oddelku. Služba okrajnega zdravnika v Slov. Gradcu jotoroj spraznjena, na kar pozorne delamo našo mlado doktorje medicinae. * (Tri graški komisiji) za izpraševanje kandidatov in kandidatinj za učiteljsko službo ljudskih in meščanskih Šol bo je oglaBilo vsega vkup 71 oseb ; med temi jo osem kandidatinj. * (U r a d n i š k a s p o v e d n i c a.) C. k. okrajna sodnija v Planini: Okrajni Bodnik Moos, vrl narodnjak, govori in pite dobro slovenski; pristav Do v ravno tako; pristav Kraus govori in piše prav dobro slovenski; knncclist Žitnik govori in piše dobro slovenski ; knncclist O b e r m a n n lomi za silo kranjski, slovenski ne /na nič, vendar ima bajo spričalo, ka zna dobro slovenski. C. k. okrajno glavarstvo Logaško v Planini: Okrajni glavar Ogrinoc zna le kranjski, slovenski jezik mu jo ^hrvaška špraha" ; komisar P lesko govori in pišo dobro slovenski;*) fin. komisar Levitschnigg govori in pišo slovenski, pa ima postavo, ki ga tega oprostuje; prifilav Z u pa ne c govori in pišo slovenski; kancelist Peteri in prav za prav no zna nobenega jozika, v slovonskom ga lahko prodaš, slovensko pisanje mu jo španjska va*. C. k. davkarija: Davkar W r u s s govori in piše slovenski za silo, on ljubi želode ; kontrolor Modrijan govori in pišo slovenski ; asistent G o 11 i govori slovenski dobro, tudi pisal bi, pa menda no sme. * („Kako ustavo jo Avstriji pot roba V") Tako so zove brošura, ktero jo tiskovno društvo v Mariboru ravnokar izdalo in razposlalo. Prošara je pisana v prav gladki slovenščini in razpada v sledeča poglavlja t 1 Kaj so godi z nami in okoli nas V — II. Kaj je ustava V --- III. Stare deželno ustavo v Avstriji. — IV. Voliko-nomške namero dozdanjih avstrijskih vlad. --- V. Konec voliko-nemŠkitn nameram. — VI. Ali nomčovalnn ustave Avstrijo podpirajo ali podirajo V — VII. Federacija ali znvezna ustava. — VIII. Slovenija in jugoslavenski program. — IX. Sklep. — Nova brošura jo nekoliko predolana in za Slovence uredjena po ondnn omenjeni nemški : „Politischo Er-ortertmgon", ktera sama o sebi po pravici pravi, da jo pisana „als Heitrag zur Orientirung". Kot tako naj bi •) .le med tem odfiol na drugo mesto. Vredn. enkrat vbo svojo pregovorljive moči potrošil, potem so začne mrsko groziti, in Če tudi grožnjo nič no pomagajo, potem so razsrdi, dotičnoga trdiŠa s pestjo po hrbtu nabunka, ter ga nevoljno od sebe brcne, češ vrazi to počesali I — Korteš obiskuje vsak večer zbirališča svoje stranke, tam poroča o vspehu svojega delovanja, ter dobiva svoj daljnji mot d' ordre. Časih se drzne tudi v zbirališča nasprotne stranke — pa no iti, to hi skopo plačal, ampak samo polukati, da se prepriča, ali ni morebiti ktera ovčica njegovo stranko tjo zablodila I Naj-veči lov imata korteŠa dveh nasprotnih strank na to, da zvabita enega ali drugega volilca iz nasprotnega tabora v svoj tabor. Noktera slaba ovčica su da celo po tri-, po štirikrat sem ter tje speljati. Volentom ducunt. nolentom trahunt. Vsak korteš mora biti kos Demostona. Originalno jo slušati perorirajočega korteša. Vsaka drugn beseda jo psovka, vsaka tretja pa kletvica vržena nasprotni stranki v lice. Časih bo pripeti, da dva korteša* dveh nasprotnih strank drug na drugega trkneta. Zdaj sta veter in ogenj, kremon in jeklo skup. Trdi glavi imata obadva, blagor pa onemu, ki ima vendar trdnojo, on jo zmagalec. Kakor Hektor in Ulis , kakor kraljevič Marko in Arapiu — nak no tako I To ni junaški dvoboj, to jo prosti pretep. Z nogami bo bincata, z rokami sujeta, b pestmi rujeta, dalasjoin bradine okrog frle. Drug dan pri kažeta so z razravsanimi in z din-kolomom zalepljenimi obrazi. To je za korteša ravno tako častno in slavno, kakor rastroljona in razdrapana zastava za vojniški polk. V takem stanji so predstavita vsak voditolju svojo stranko , da ta vso „specics facti" razvidi, in po ustanovljenem „visurn roporti" oceni, v koliko so jo korteš za stranko zaslužnega storil, in da mu po tem „krvavo" zasluženo nagrado odmeri. Mod volilci jo korteš „iutor vaccas bos abbas." Bolj ko so volitvcu dan bliža, več ima korteš „delau. Vsak dan ima okapanja in sitnosti, zdaj s tem, zdaj z onim, zdaj zavolj tega, zdaj zavolj kaj druzega. Največi trud, najtrje delo ima pa na dan volitvo samo. To ni šala, toliko Čredo volilcev skupaj držati, ter nad vsakim posameznim bdet i, da mu še zadnji čas ne uide. Zadnje tri noči korteš ni očeša stisnil ; zato pa tudi na dan volitvo krvavo gleda, kakor judje na tablah križovega pota. Z bandoro v roki in z volitveno ceduljo za klobukom kornen negotovih korakov kakor sveti Peter po morji na čelu volileov na volišče. Navadno imajo tudi muziko seboj. Eni popevajo, drugi kriče, tretji psujejo, drugi «e grozo protivni stranki; vBi so razgreti, vsi v znoji, kakor da bi jih bil iz kropa potegnil. Na voliščo prišedši najdejo tam žo protiVCe zbrano. Z divjim krikom stranki druga drugo pozdra- vite. Nasprotne politična pola sta prišla v neposredni dotik, elektrika se je obudila, iskre začnejo prskati in sem ter tjo vrcati! Rivati so začnejo in suvati, eden udari drugega, tretji priskoči udarjenemu, na stotino buzdovanov in fokošev so vzdigne, stranka so v stranko zagrizne, nerazvozljiv klopčič so skopi, vsred klopčiča jo korteš 1 Zdaj gro oko za oko, zob za zob, brada za brado, brk za brk, uhlo za uhlo. Oo orožotu sila o pravem času strank vsako k sebi ne loči, tečo krv in nekoliko jih težko ranjenih, če no celo mrtvih obleži. Najhuje korteša po tem glava boli. Vsaj pol leta ima dosta s tem opraviti, da si razdrapano lice spet zaplati, napol odtrgano uhlo spet prilepi, in izpuljcue brko na novo razkosati. Navadno mu pa ostane kakšnn brazgotina za celo življenje na lici kot neizbrisljiv spomin na volitve tega in tega lota. Stranka, ki jo zmagala, avetkujo svojo zmago s pilotu in jelom, kakor jo to povsod drugod pri enakih priložnostih navada; med tem so pa premagana stranka mi tihem in klaverno razido. Razdraženost volitvonega gibanja so po volitvi hitreje poležo, nego bi ki kdo mislil. Komaj štirnajst dni potem že sedita korteša nasprotnih strank pri kupici vina skupaj, pa so spominjata in sme ata o komičnih prizorih volitvonega gibanja. Navadno šo pKtijota vsak na svojo stranko, češ da ju je prokleto slabo plačala za n|iju veliki trud. ter lercmijado popovata o nehvaležnosti sveta. —p. jo tudi naše občinstvo sprejelo in — razširjalo. Muogo je med nami nemški beročih ljudi, ki bi sicer Slovencem ne bili tako neprijazni, ko bi bili boljše podučeni o poštenosti in pravičnosti naših teženj. Tacega poduka jo v brošuri mnogo zbranega, izvrstno vredjenega, vse pa je pisano v jako mirni in dostojni besedi brez strasti iu sleparije z razlogi in dokazi podpr.o. Gotovo brošure ne bode brez koristi bral nihče tistih naših rojakov, kterih zarad neznanja našega jezika in drugih malostnih razlogov še toliko pogrešamo v našem taboru ; in tudi odločen nasprotnik bode vsaj premišljevati začel. Kakor pa je to gotovo, gotovo jo tudi, da se jo pisatelj in društvo zastonj trudilo z delom, ako našo rodoljubno občinstvo svoje naloge no bode utuelo. Ignoti nulla cupido! Brošura med nemški Čitajočira našim svetom ne bode trga našla. Moramo jo torej sami donašati na dom, da bistrimo politično obnehje, in da prežonemo megle, ktero so samo ne bodo nikdar vzdignile. Rodoljubi po deželi in mestih naj bi torej nobenega svojih nemških znancev no pozabili, vsacemu naj bi brošuro dostavili na dom: da bode dostavljeno bral, temu nam je delo porok ; žrtva za posameznega ni velika (20 kr), prinašali smo že voče, in bomo jih morali še prinašati, ako nočemo v ega političnega dela zanemariti, ali začeto delo le na pol storiti. Enako naj bi so delalo s slovensko knjižico, ktero naj bi vsak Slovenec v roke dobil, ki zna slovenski brati ; čem bolj je dozdaj neveden, tem bolj mu jo je treba. Zdaj skušajmo uevedneže učiti in uilnčneže dramiti — pri volitvah bodo prepozno, in z nevedneži in mlačneži bomo zopet imeli težavno stanje, ako celo ne propademo — in potem bo vse jadikovanjo prazno. *(Rojanska čitalnica) jo napravila na korist povodnjo škodovanim Dalmatincem sijajno besedo, ktero se je udeležilo okolo 300 ljudi. Dvorano so bile prenapolnjene. Deklamacije so bile srečno izbrane in taktno dovršene, posebno pa je dopada) sedem let stari dečko gosp. Dolinarja, kteri jo tako srčno deklamiral dr. Tomanovo pesem „Za Hrvate naše brate." Naj bi mladi Dolinar našel mnogo posnemovalcev med vrstniki! Igra „Samo, prvi slovenski kralj" bo je jako dobro igrala, vsi igralci so svojo naloge dobro dovršili ter pokazali, česa je zmožna slovenska mladina na potu omike. Po igri je bila tombola in petje in vkupna veselica trajajoča čez polnoči. Vsled splošne želje se bo igra ponavljala. — Omeniti pa moramo, da je bilo občinstvu jako neprijetno, kako se je neki g. P. za kulisami kazal, ker je vsim dobro znan njegov namen izvirajoč iz častilakomnosti. tično brošuro, dobil. Zastran drugo odborov« delavnosti se bode, kedar so tekoči posveti dovršijo, gg. društve-nikom zvesto poročalo. V Mariboru, 21. aprila 1871. V imenu odbora: Janko Pajk, predsednik. Glasovi izmed občinstva. (Za zadržaj in obliko tega predela ne prejemamo nobene odgovornosti.) Iz odbora ka t o 1 i šk o -1 i s ko vncg a društva v Mariboru. Odbor tiskovnega društva je v prvem svojem zasedanji, 12. aprila, svoja opravda med seboj razdelil it si profesorja Janka Pajka za predsednika, g Franca Kosarja za podpridsednika, g Jakoba Bohinca za denarniČarja in g. Matijo Rolo za tajnika izbral. Kdor tedaj hoče odboru o društveuil zadevah kakovo željo ali pritožbo aH svoj pristop ob javiti, naj bo k predsedniku obrne; kdor pa ima odboru društvenih denarjev poslati nli o denarstvenih zadevah kaj pozvedeti ali pa tudi o prestopih kaj na znaniti, naj so k g. Jakobu Bohincu, špiritualu Mariboru, kakor denarničarju obrne. — Ob enem prosi odbor, naj gg. pooblaščenci ali pa posamezni deležnik in podporniki blagovolijo z naznanjenjem pristopov tudi letne doneBko (letnino) g. denarničarju pošti juti; k gg ustanovnikom pa se obrača odbor s prošnjo, na ti blagovolijo svoj v 4. §. pravil omenjeni „redni donesek" (letnino, ne pa ustanovnino, za ktero bode odbor še le o svojem času poprosil) g. denarničarju poslati. Najboljši kup pride pošilanjc denarja po poštnil nakaznicah (PoBtanvreisung) in odbor prosi zarad društvenega kakor tudi zasebnega prida, naj se omenjen način pošilanja rabi. — Konečno se daje gg. društve-nikom na znanje, da bode vsaki izmed njih v pra kratkem času prvo društveno knjižico, slovensko poli Izdat elj in odgovorni vrednik Martin JrlovAek Listate* i red Blitva« lig. pošiljateljem „javne zahvale" v Kamniku Vašo zahvalo moremo ti akati le med inserati; takih reklam vendar ne moremo staviti v vredniški del, kakor za drugo tudi radi ustrezamo društvenim željam. Ako hočete inserat, izvolite samo oglasiti se. — (i. And. Mulejn, c. kr. oficijalu pri deželnem računovodstvu v Ljubljani, s tem spričujemo, da nam ni on pisal v št. 45. „Slov. Naroda" tiskane uradniško spovednice, da ne stojimo sjdoh z njim v nobeni dotiki, da ga niti ne poznamo. Ob enem izrekamo, daje to zadnji absolutorij, kterega smo v enakih zadevah dali neznanim nnm ljudem. Kam bi prišli, ko bi vsacemu uradniku posebej hoteli spričevati, da on ni zgubil uradniških zmožnosti, ker so je toliko pregrešil, da je pisal v „Slov. Narod." Edina zaloga najnovejših znajdeb. Svarilo. Po meni v kupčijo spravljena „Pasta Pompadur", ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neke iirme ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zve, da bo edino prava izvirna obrazna pasta dobivn le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi opuščaje na obrazu, sajevce. pege, sinje, sploh oliranuju, o-lepšuje iu mladi obraz. Piskero po gld. 1.50 £ji(P* Vse je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; s prostim prav umnim orodjem se je posrečilo, da more slabo oko tudi v mrtku v nnjienjo iglo lahko vdeti nit, iu velja ta stroj ček s podukom le _'.r> kr. $9DjT~ Zobje ne bole več. Vsak zobobol, izvirajoč iz re-vmo ali prehlada, se mahoma ozdravi z novinu berolin-ekimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 llncon s podukom 80 kr. fl^"* Politur pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kterim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Skatljica s podukom za celo garnituro 80 kr. JKT"* Snažilna krogla za srebro (putz-kugel), izvrsten pomoček ponoviti in osnažiti oslepele kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlat:.rje in srebrarje, po 5 kr. Regulator za vse ure js regulirana solnčna ura s kompasom, vsneemu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura da vrediti; fino po 25 kr. Štupn za pranje. S to štupo si prihraniš čas, delo in denar, zlaBti pa Be perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 22 kr. Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastu manje po 80, 40, 50 kr., veče po 70, 90 kr. 1 gld., velike z* dvema klju-čama po 1 gld. ; k popotnim torbam po 25, 40—50 kr. Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo omadeževanja, par po 10 kr. Angležke škarje iz najboljega jekla, različno vrste rnzlično po 20, 25, 80, 85—45 kr., verižica 10 kr. Prav koristno so novo mašinske olovke, brez sitnega ostrenja, tudi se špico ne lomijo: v les vdelane po 10 kr., v kost po 16 kr., s peresnim ručnikom in nožem 90 kr.; potrebna tekočina za 8 meseco 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr. jjifr*- Nog ne premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjeve apreturo za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da se tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 fla-con po G0 kr. Perzijsko barvilo za lase, s kterim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo ; ob enem olnanujo naravno čvi'Btost. Ono je iz zelišč in vso neškodljivo. Karton s podukom 9 goldinarja. Najnovejša stupa za rjo, garantirana. Z njo bo odpravijo vse rjavine s platna, svile in drugih tkiinin, tudi z jekla in železa. Obroči za kurja očesa iz angorske volne, 12 za 25 kr. Angležki lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo ; mal rlnnon 25, velik 45 kr. Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko vsak sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijoče se popravke; ta lini se drži leta in leta in se mrzel rabi. Velik flacon po 25 kr. Nedišeče, nopremočljive posteljne vloge, hraneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; po 90 kr., gld.: 1.20, 1.50, 1.70. gffJT" C. k. privil. Bnponinsk masten eter v kratkih tre-notkih odpravi vsnkojako madeže iz vsake obleke in tkanine brez izjeme. Ta novi izdelek v Bvojoin učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve no oškoduje, se mahoma posuši in no diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic. Flac,on b podukom 40 kr. Štupa proti potečim bo nogam odpravi sitni pot na DOgSh in iz njega izvirajočo smrnjo ; tudi ohutalo konser-vira. Skatljica s podukom za 3 mesece dovolj po 50 kr. Pariški univerzalni kit norazrušljivo in hitro zvezo ne le Bteklo, porcelan, kamen, morsko peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, porcelan s steklom itd., tako da je kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, fllacon 80 kr. Pečatne marko za pisma, hi so zarad ročnosti, cone in gotove zaporice boljo kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali monngrnmom. 500 mark •po gld.: 1.30, 1000 mark 1 gld. 00 kr, Regulator-peresa popravljiva za vsako roko in vsak papir, tako da je z istim peresom mogoče nrjtenjše kuli-grnfične, pa tudi najdebelejše črte pisati. IS peres 21 kr. fl^T" Pravo angležke britve z dvema nožema po 20, 80, 40 kr. ; s 3 noži po 50, 60 kr., najtineje s 8 noži po 60 70, 90 kr., 1 gld.; s 4 noži 80 kr., gld.: 1, 1,20. Najviše patentiranu misnica za miši, podgane, krto in škričke. Prodaja se z garantgo velika kositarjeva posoda po l gld. :JJ^- Najboljše zdravilo ohraniti si frišno lase in bele ali sive pocrniti je orehovo olje; vsi kemični preparati so škodljivi. Učastujem se naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja. Praktična znajdha! Vendar so je posrečilo iznajditi prah za črnilo, kteri bo vsacemu po volji; prekosi vse do-Bedajne glede dcfbrote in cene. Če se prilije nekoliko vode se v hipu napravi najholjša črna tinta, ki je koj za rabo. 1 paket, dovolj za 1 bokal, velja 20 kr. Rrilantni prah, nov, dovršen, kemično sestavljen metaličen prah, ki se skaže vrednega svojega imena. Predmet, iz žlahtne ali iz nežlahtne kovino, ki je umazan, zastarel in ima neizbrisljivo madeže, se s tem prahom po-drgne in se briljantno sveti. Ta prah osnaži in pofira predmete nenavadno hitro. 1 skatljica z navodom 25 kr. Nova znajdba. Kemični svinčnik nadomestuje najboljšo črnilo za znamkovanjo ; piše se ž njim na robo, na kterej bo hoče napraviti znamko, kakor z navadnim svinčnikom, in ko se jo roba enkrat oprala, jo znamka popolnoma črna in neizbrisljiva. 1 kos velja 86 kr. Prah za posrebriti često izvrstno služi; posrebri vsako kovino v malo minutah in se posebno priporoča za predmete s Brebrom plntirane, ki bo izgubili barvo. Pred-moti pakfongnsti so premene v srebro. 1 paket 25 kr. Angležke škarje iz najboljega jekla. 1 škarje za vrezovanje, najfineje 25, 35 do 45 kr. I škarjice za izrez-Ijavanje, najfineje 20—30 kr. Skarna verižica 10 kr. Izvrstna lakna maža s kavčukom zmešana, da se usnje ohrani. I škatla (1 funt) 80 kr. Coprniško črnilo za šalo in resnico. Pismo pisano s tem črnilom, ostane najbistrejšemu očobu skrivnost; le ta ga moro brati, ki ima navod, 1 sklenica tacega črnila 25 kr. Električne krtačice za zobe, s kterimi se brez vBake pasto in druzih zdravil (samo s čisto vodo) zobje osnažijo, da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da se jih več iz-pečn, je cena za eno le 60 kr. Nove mašine za bolhe loviti se prodajnjo po 20 kr. Radikalen pripomoček, da se kurja očesa v 8 dneli popolnoma odpravijo. To novo iznajdeno sredstvo prekosi vsa dosedajna in Brno porok zanj. 1 škatla z navodom kuko se rabi 40 kr. Edina zaloga v Avstriji nepopačenega arničnega olja, ki ima v sobi čudovito moč, da odpravi glavobol, krepi rast las in živcev, in tako rast las celo na plešah v jako kratkem času pospeši, — tudi zatare lišaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti zmečkanji, proti trganji v udih, revmatizmu, šenu in če se noga ali roka zvine. Več v priloženem popisu. 1 Bklenica 1 gld. Pravo prekvidno Ulycorin-mjilo z najfinejimi vonjavami, kos po 6, 10, 15, 20 kr., veliki 25 kr.; 1 posoda pravega mazila za lase iz konjske masti 30 kr.; Glycerin-mjilo, tekoče, 1 sklonica 25 kr. ; — Glvcerinov cvet, da se ohrani koža čista, 1 steklenica 45 kr., kakor tudi drugi predmeti parfimerije in toaleto iz domačih in tujih krajev v največej izberi. Izvrstna zmes za lakiranje tal pa sobah b kavčukom, ki da tlam najlepJi blesk, in dalje traja, ko vse druge. 1 škatla zadoBti za eno sobo 80 kr. Zmes za usnje s kavčukom, da ostnne usnje nepo-gibeljno, se posebno priporoča za konjsko jermenje itd. Kositarna pušica 60 kr. Najboljša pasta za britve. Z njo se prihrani to, da britev ni treba brusiti. 1 škatlica 25 kr. Neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so novi patentirani brusilniki, s kterimi se prav lehko, brez muje VBake ostrine, škarje, noži itd. v enej minuti zbrusijo. 1 kos samo 35 kr. Medicinsko mjilo, Bmolnato, imenovanu čudežno mjilo, potrjen in gotov pomoček za vsakoršno bolezni na koži, zoper lišaje, garje, srbečico itd. So rabi pri otrocih in odraščenih. 1 kos z navodom 25 kr. Najboljše dunajske vodo za odpravljanje madežev, velja Bklenica 10 kr. Encrivoir odpravi hipoma iz perila in drugih rob vsak nov nli star tintni madež. 1 sklenica velja 25 kr. Mušni eter za izbo, kuhinje, sobe, prav prijetno vonja in prepodi v četrt uro šo toliko muh. 1 sklenica 80 kr. Vse nevidljivo ae vidi po novih žepnih drobnogledih, ki 10-; '2i)-, 30- do lOOkrat vsako reč povekšajo, tako da se celo živalice v studenčnici dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi mnogovrstno koristijo, n. pri kupovanji moke, žita, stročnih pridelkov, specerij, tkanino, za razločevanje in naravoslovje itd. J kos kr.: 40, 60,80, gld.: 1, 1.20 1.50. Smrt vsim Bitnim mrčesom I z novo zn^jdeno tekočino, ki vso mrčese pomori. Ta tekočina umori vse mr-česo in ob onem varuje, da so ne vgnjezdijo. Rabi se proti stenicam, surkom, moljem, bolham itd. 1 sklenica, velika 30 kr. Svarilo: Kor se imenovani predmeti tudi ponarejajo, obračam pozornost na to, da se le v podpisano) zalogi, dobivajo nepopačeni. Ceniki vsih predmetov v zalogi se oddajajo brezplačno. Tudi obračam pozornost čestitih prebivalcev po deželi na moj komisijski oddelek, to je edina štacuna v tej struki, v kterej bo najmanjše in največje naročilo iz kterega koli oddelka, hitro in jeftino dovrši, priporoča se tedaj za obilna naročila (14t) prva avstrijska komisijska štacuna A. Friedmann-a na Dunaji; Prateratrasse 26. Lastnik: Dr. -'t*** V«»6wJi»V Ml «lrag;l. 'Tiskar Kdusrd Janscblta.