Zimska pesemca.
Ostrigla jesen te je, zemljicat kot ovčico beto, bolno, a glej, zdaj dobila nazaj si spet to mehko, belčkano volno.
Spomladi kot deklica v rožah si vsa, kot velik, čadolep svet, kot ptičice drobne ti hodijo deca med rozice pisane pet.
Poleti: pšenica sklasi se visoka, zažvižga sl kmetič brezbrižen. Jesen; porjavi zopet pisana loka, spet janček si ostrižen, ponlžen.
Ej, da tudi meni bi bilo tako:
zdaj gorek kožušček kot janček ponižen,
spomladi ves mlad, poleti vesel,
pa čeprav na jesen tudi ubožec ostrižen.
Cvetko Gorjančev