Poštnina plačana v g*t*riai. Izhaja vsako drugo soboto. 0 Naročnina mesečno 1 dinar, e NAŠA MOČ Uredništvo ii uprav-nifitvo j« v Ljubljani, Stari trg štev. 2/1. . , «ft Glasilo krščanskega delovnega ljudstva. Štev. 9. Dobro srečo rudarji. S tem mesecem je pričela v Trbovljah samostojno poslovati »Strokovna zveza rudarjev«. Z njo so dobili rudarji svojo samostojno, neodvisno organizacijo. Rudarji danes nimajo nobene prave svoje organizacije. V Trbovljah zbira Dimnik, advokat, v svojo »neodvisno« (odvisno le od g. pokrajinskega namestnika Hribar- S!), v Zagorju zopet stari Čobal s svojo ni,'o, v Rajhenburgu je večina sploh brez organizacije, v Mežici, Črni in na Lesah pa So še danes, ko to že noben rudar razun Čobalovega atka ni več — še vedno zvesti gospodu bivšemu ministru in velekapitalistu, upravnemu svetniku skoro vseh jugoslovanskih bank, Kristanu ... Taka je sloga rudarjev, taka njihova moč — njihova slabost. Zate ni čuda, če so se pojavljali v največjem rudarskem revirju, t. j. v Trbovljah, vedno klici za samostojno, neodvisno rudarsko organizacijo. Tako imaste sedaj! Samostojna, neodvisna je,, ker jo vodijo rudarji sami, ki edini poznajo svoje težave. In kakor bosta, pri socialpatriotski »Uniji« gospod velekapitalist Kristan, pri »neodvisni« Zvezi rudarskih delavcev g. kraljevi namestnik Hribar in g. advokat dr. Dimnik, zapisana v zgodovini postanka teh organizacij, tako bodo zapisani v zgodovini »Strokovne zveze rudarjev« njeni početni-ki in ustanovitelji, rudarji Keše, K u k -man, Hribar, Jordan v Trbovljah, y Hrastniku Deželak in v Zagorju F 1 i -s e k. Rudarji so to, ki so sami dvignili to svojo organizacijo, v pomoč in rešitev stanovskih trpinov. Ko stojimo ob početku te rudarske organizacije, ki naj v svojem okrilju druži vse slovenske, hrvatske in srbske rudarje, želimo Vam, tovariši, ki ste jo dvignili in ustanovili: Dobro srečo! »Strokovna zveza rudarjev« ima svoje centralno' tajništvo v Trbovljah II. — Društveni dom. Tajništvo vodi tov. Edo K u k -man. Vse dopise naslavljajte na ta-le naslov: Centralno tajništvo »Strokovne zveze rudar'ev« Trbovlje II. — Društveni dom. Ljubljana, dne 22. majnika 1922. j Kongres mednarodne zveze krščanskih rudarjev. Mednarodna zveza krščanskih rudarjev (Intemationaler ehristlicher Bergarbeiter- bund — Briissel, Pletinckxstrafie 19) vabi zastopnike »Strokovne zveze rudarjev«, da se udeležijo kongresa mednarodne zveze krščanskih rudarjev, ki se vrši v dneh od 15. do 18. junija 1922 v Innsbrucku na Tirolskem. Dnevni red kongresa je sledeči: 1. Statuti mednarodne zveze krščanskih rudarskih organizacij. (Poroča M. Thiele, Essen.) 2. Volitev vrhovnega odbora, v katerem bodo zastopane vse organizacije. 3. Poročilo o svetovnem položaju rudarjev in rudnikov. a) Splošni pregled svetovnega položaja. (Poroča Imbusch, Essen.) b) Poročilo o položaju v raznih deželah. (Poročajo zastopniki posameznih držav.) 4. Obratni sveti in njihov vpliv na rudniška podjetja. (Poroča Kott iz Poljske.) Štev. 3380—1/22. Nova ureditev draginjskili doklad za uslužbence. Vsem službenim mestom. Ministarstvo saobračaja je določilo na podlagi zakona z dne 26. decembra 1921 in pod St. 11.949/22 izdanega dodatka za uslužbence državnih železnic nove draginjske doklade. Z istočasno veljavnostjo določimo do nadalj-nega — s pridržkom odobritve upravnega sveta — tudi mi vsem aktivnim uslužbencem nove draginjske doklade pod v naslednjih členih podanimi pogoji. 1. člen. Aktivni uslužbenci dobivajo do rradaljnega poleg osnovne plače tudi draginjske doklade po določilih te odredbe. Draginjske doklade so te-le: osebna doklada in rodbinska doklada. Višino osebnih doklad se določa po višini plače in kraju službovanja. 2. člen. Z ozirom na osebne doklade se delijo kraji službovanja v 5 krajevnih draginj s k ih razredov, in sicer: v J. razred: — v II. razred: Zagreb in Savski most; Leto 16. 5. Delovni čas. (Poroča Kolpacki iz Bochuna.) 6. Mladina v rudnikih. (Por. Meck.) 7. Rudniški zakoni in zakoni v zaščito rudarjev. (Poroča Steger, Oberhausen.) 8. Plače in pogodbe. (Stins iz. Holandske.) 9. Socializacija rudnikov. (Poroča Imbusch.) 10. Naše stališče do socialistične internacionale. (Por. Buggenhout iz Belgije.) Tudi »Strokovna zveza rudarjev« bo morala na ta kongres poslati vsaj dva delegata, da tako novo osnovana zveza stopi v stike z močnimi krščanskimi rudarskimi organizacijami drugih narodov. Strokovna zveza rudarjev naj takoj priglasi število in imena delegatov, ki se udeležijo kongresa, na naslov: Jacques van Buggenhout — Secretaire de 1’Internationale des Mineurs Chretiens — Bruxelles — Rue PI6tinckx 19 — Belgique. Na ta naslov se naj .tudi obme za vse informacije. Kongres je sklican v Innsbruck, da se vsled nizke avstrijske valute omogoči zastopnikom vseh držav udeležba na kongresu. v III. razred: Ljubljana, Maribor, Tezno, Po, stojna in Pliberk; v IV. razred: Celje, Logatec, Ptuj, Sisak, Prevalje, Rakek, Daru var; v V. razred: vsi ostali kraji. 3. člen. Aktivni uradniki, železniške odpraviteljiee, poduradniki in služitelji, ki imajo tehnično šolsko naobrazbo ali strokovno usposobljenost ali so položili za njihovo stroko predpisane železniške strokovne izpite ali pa vršijo, odnosno so vršili brez formel-nega izpita kot nameščenci najmanj tri leta samostojno železniško službo (šteto od provizoričnega nameščenja), dobivajo osebne doklado po sledečih tabelah: a) Uradniki: I. II. III. IV. V. Letna plača krajevni drag. razr. Dinarjev dnevno do 2999 od 3000 do 4999 „ 5000 „ 7499 „ 7500 „ 8999 „ 9000 20 32 34 37 40 28 30 32 35 2S 26 28 30 33 36 24 26 28 31 34 22 24 26 29 32 Prometna zveza. b) Železniške odpraviteljice in poduradniki: I. II. III. i IV. V. Letna plača krajevni drag. razr. Dinarjev dnevno do 2000 27 26 24 21 19 od 2000 29 28 26 23 21 c) Služitelji: I. II. III. IV. V. krajevni draginjski razred Dinarjev dnevno 19 I 18 I 18 I 18 17 4. č 1 e n. Administrativno - pisarniški in manipulančni uradniki, ki ne izpolnjujejo pogojev, navedenih v 3. členu, dobivajo osebne doklade po sledeči tabeli: Letna plača I. 11. III. IV. V. krajevni drag. razr. Dinarjev dnevno do 2999 28 26 24 22 20 od 3000 do 4999 20 28 26 24 22 „ 5000 „ 7499 32 30 28 26 24 „ 7500 „ 8999 35 33 31 29 27 „ 9000 38 36 34 32 30 Železniške opraviteljice, opravnice, poduradniki, poduradniški pripravniki in pomožni poduradniki, zaposleni v pisarnah, kateri nimajo železniškega strokovnega izpita, dobivajo osebne doklade po tej tabeli:1 I. | II. \ III. IV. V. krajevni draginjski razred Dinarjev dnevno 18 17 | 17 16 16 Služitelji, služiteljski pripravniki in pomožni služitelji, zaposleni v pisarnah pri raznih službenih edinicah, kateri nimajo železniške strokovne usposobljenosti, prejemajo osebne doklade po sledeči tabeli: I III -TKI krajevni draginjski razred Dinarjev dnevno 16 14 14 14 14 Kdor bi po teh tabelah dobival manj kakor po odredbi »Sl. L. 464/1921«, se mu na pismeno na prijavi izraženo željo do nadaljnega, do definitivne odločitve ministarstva saobračaja za drž. železničarje, izplačujejo dosedanje osebne doklade po odredbi »Sl. L. 464/1921«. V primeru nepovoljne rešitve (od strani ministarstva saobračaja za drž. železničarje), se dhi bo razlika odtegovala od njegovih prejemkov. 5. člen. Pomožni uslužbenci,8 v kolikor niso po določilih 4. člena te odredbe izvzeti, dobivajo osebne doklade po tej tabeli: 1 Izpita za žel. opraviteljico in izpita za pis. pomočnika ni smatrati kot železniški strokovni izpit. 8 K pomožnim uslužbencem prištevamo: uradniške pripravnike, opravnice, poduradniške pripravnike, pomožne poduradnike, služiteljske pripravnike in pomožne služitelje. I. | II. | III. | IV. | V. Uradniški pripravniki do polaganja predpisanih strok, izpitov Uradniški pripravniki po položenih 'predpi sanih strok, izpitih Poduradniški priprav, do polaganja predpisanih strok, izpitov Poduradniški priprav, do položenih predpisanih strok, izpitih Vsi ostali pomožni strokovni uslužbenci krajevni drag. razr. Dinarjev dnevno 22 21 20 19 18 23 22 21 20 19 21 20 19 18 17 22 21 20 19 18 20 19 18 17 16 Opravnice, katere imajo transportni izpit, dobivajo osebne doklade, določene za poduradniške pripravnike po položenih strokovnih izpitih; opravnice pa, ki imajo samo brzojavni izpit, dobijo take osebne doklade le, če imajo tudi za poduradniške pripravnike določeno šolsko izobrazbo. Uradniški pripravniki, ki so položili pri železnici za njihovo stroko predpisane železniške strokovne izpite, dobivajo doklade, določene za pripravnike po položenih predpisanih izpitih. Pred polagnjem teh izpitov se jih smatra strokovnim pripravnikom brez izpita, toda najdalje eno leto po nastopu službe. Brzojavni učenci imajo pravico do teh dokald šele po prihodu na progo. Če ti pripravniki v tem roku ne bi položili predpisanih izpitov, bodo uvrščeni med nestrokovne pisarniške uslužbence. Vsi pomožni uslužbenci zunanje službe, kateri so bili po odredbi »Sl. L. 464/1921« kot taki zaračunani, kakor: sprevodniški pripravniki, strojni kurjači- pripravniki, premikači - pripravniki, kret-niški pripravniki, progovni čuvaji-pripravniki itd., dobivajo doklade določene za vse ostale strokovne pomožne uslužbence. 6. člen. Uslužbenci, ki imajo pravico do osebnih doklad, imajo tudi pravico do rodbinskih doklad po 5 dinarjev na dan za vsakega rodbinskega člana, in sicer: 1. za zakonito ženo; 2. za otroka, rojenega v zakonitem zakonu; 3. za pozakonjenega otroka; 4. za adoptiranega otroka, če nima uslužbenec svojih otrok; 5. za pastorka; 6. za očeta, mater, deda in babico po očetu, če so siromašnega stanja (če plačujejo na leto manj nego 5 dinarjev neposrednega davka), če jih edino uslužbenec vzdržuje ter živi z njimi v skupnem gospodinjstvu in če tudi uslužbenec sam nima lastne imovine ali dohodkov, od katerih plačuje na leto več nego 5 dinarjev neposrednega davka, kamor se pa ne všteva plača, ki jo prejema od uprave južne železnice; 7. za rodnega brata ali rodno sestro, in sicer samo, če sta vojni siroti (t. j. če jima je oče kot vojaški obveznik ali političen interniranec med vojno padel, umrl, ali če se izza vojne pogreša), če sta siromašnega stanja (če plačujeta na leto manj nego 5 dinarjev neposrednega davka), če ju edino uslužbenec vzdržuje ter živi z njima v skupnem gospodinjstvu in če tudi uslužbenec sam nima lastne imovine ali dohodkov, od katerih plačuje na leto več nego 5 dinarjev neposrednega davka. Rodbinske doklade pripadajo otrokom, bratom in sestram do izpolnjenega 16. leta, kolikor niso v tfej odredbi navedene izjeme. Ako je v eni rodbini več članov, ki so železniški ali državni uslužbenci ter vzdržujejo enega izmed teh sorodnikov, s katerimi žive skupno v isti hiši, ima pravico do te doklade samo en rodbinski član, in sicer najstarejši. Za dokaz o siromašnem stanju zgoraj naštetih sorodnikov služi potrdilo pristojnih davčnih oblastev, a za dokaz o skupnem življenju v isti hiši in da jih edino dotični uslužbenec vzdržuje, služi jamstvo treh aktivnih železniških uslužbencev. 7. člen. Doklade uslužbencev so vezane na kraj stalnega službovanja. 8. člen. Od pravice do rodbinskih doklad so izvzeti: 1. uslužbenci, ki imajo razen plače še kaj imovine ali dohodkov, od katerih plačujejo na leto preko 300 dinarjev neposrednega davka; za dokaz služi potrdilo pristojnega davčnega oblastva; 2. uslužbenci, ki niso državljani naše kraljevine, za one rodbinske člane, ki ne žive na ozemlju naše kraljevine; 3. služitelji, ki imajo imovine, od katerih plačujejo na leto več nego 5 dinarjev neposrednega davka. 9. člen. Rodbinska doklada za ženo ne pripada uslužbencem: 1. če ima žena toliko rednih dohodkov, bodisi iz premične ali nepremične imovine, bodisi & osebnega dela, da znašajo ti dohodki na mesec 200 dinarjev in več; 2. če je žena upokojenka južne železnice, mož pa aktiven uslužbenec; 3. če je mož upokojenec, žena pa aktivna uslužbenka; 4. če sta šla zakonca narazen, ne glede na to, ali je pravda o ločitvi zakona uvednea ali ne. 10. člen. Rodbinska doklada za otroke ne pripade uslužbencem: 1. za otroka, ki stopi v javno ali privatno službo z dohodki v denarju ali v naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 200 dinarjev ali več; 2. za otroka, ki se oskrbuje v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu na brezplačnem mestu, če znaša ali presega vrednost tega vzdrževanja na mesec 200 dinarjev; 3. za otroka, ki ima šolsko izobrazbo ali ua-učno štipendijo, užitek iz kakršnegakoli fonda, podporo ali ustanovo na mesec 200 dinarjev ali več; 4. za otroka, ki vstopi v trgovino, v obrt ali podjetje za učenca ali vajenca, pa ga vzdržuje delodajalec popolnoma brez vsake nagrade; 5. za otroka, ki se omoži ali oženi; 6. za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 200 dinarjev ali več; 11. člen. Rodbinska doklada za očeta, mater, deda, babico po očetu kakor tudi za brate in sestre (vojne sirote) ne pripada uslužbenkam, če jim je mož živ ter živi ž njimi v zakonitem zakonu. 12. člen. Izjemoma se pripozna rodbinska doklada za otroke tudi po izpolnjenem 16. letu: 1. za hčer, če gospodinji očetu, ki je vdovec; 2. če je otrok duševno ali telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje; 3. če otrok redno nadaljuje šolanje (izvzeti so razni tečaji) v državi ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja, toda najdalje do izpolnjenega 24. življenskega leta; če pa otrok radi službovanja v svetovni vojski ni mogel do izpolnjenega 24. leta dovršiti šolanja, se mu priznava pravica do rodbinske doklade, dokler ne dovrši rednega šolanja, toda najdalje do izpolnjenega 26. življenskega leta; 4. za otroke, ki so vajenci ali rokodelski učenci (glej odredbo »Sl. L. 643/1921«), Tudi za primere pod točkami 1. do 4. veljajo omejitve po 10. členu 1. do 6. točke. Nesposobnost za delo ali pridobivanje se dokazuje z izpričevalom železniškega zdravnika; obiskovanje šole se dokazuje z izpričevalom šolskega oblastva; stan vajenca ali obrtniškega učenca pa z originalno učno pogodbo. Otrokom, ki nadaljujejo študije, se pripozna rodbinska doklada tudi za čas velikih šolskih počitnic (t. j. za avgust in september) in velja uradno šolsko potrdilo za celo šolsko leto. Vse izpremembe glede družinskih, sorodni-ških in imovinskih razmer, glede zaslužka itd., s katerimi je v zvezi prejemanje osebne ali rodbinske doklade, se morajo takoj naznaniti načelniku službene edinice, kar se na prijavi zabeleži in potrdi s podpisom predložitelja prijave, ker bi se v nasprotnem slučaju smatralo teko prikrivanje v škodo naše uprave za strogo kaznivo dejanje m bi se pripisalo v breme vse preveč izplačane doklade in se vrhtega ravnalo po 24. členu te od- j tedbe. .......... _ tti ^ j 13. član. Če sta mož in žena v naši službi in v istem kraju, ne moreta oba prejemati popolne osebne draginjske doklade. Ena se zniža za polovico. Če dokladi nista enaki, se zniža manjša. V enem in drugem primeru obdrži mož izjemoma pravico do rodbinske doklade za ženo, če ni ovir, ki po novi odredbi sploh izključujejo pravico do prejemanja le doklade za ženo. V tem primeru se ne upoštevajo prejemki, ki jih dobiva žena od nas kot naša uslužbenka. 14. člen. Če je mož aktivni uslužbenec, žena pa upokojenka južne železnice in narobe, ima vsak izmed njiju zase pravico do osebne doklade. 15. člen. Ako je mož železniški uslužbenec, žena pa v aktivni državni ali katerikoli službi, oz. upokojenka državne ali kake druge službe, in ista kot taka dobiva osebno doklado, se uslužbencu ne dovoli prejemanje rodbinske doklade tudi za ženo. 16. člen. Če mož ni v naši službi, žena pa je, ima žena pravico samo do osebne doklade, ne pa tudi do rodbinske doklade, razen če dokaže, da je njen mož siromašnega stanja in nesposoben za delo. V tem primeru ima žena pravico do rodbinske doklade za otroke, in sicer ob splošnih pogojih, ki veljajo za prejemanje te doklade. Za dokaz moževe nesposobnosti za delo služi zdravniško izpričevalo železniškega zdravnika, za njegovo siromašno stanje pa potrdilo pristojnega davčnega oblastva. 17. č 1 e n. Če se zakon razveže, ali če živita mož in žena ločeno, ne pripada možu za ženo rodbinska doklada. Glede rodbinske doklade za otroke bo obratno ravnateljstvo na zadevne prošnje posebno odločalo. 18. č 1 e n. Vsem uslužbencem, ki so bolni in so zaradi telesne ali duševne nesposobnosti v bolniškem stanju, pripadajo njih doklade za leto dni. Oni, ki so si pridobili pravico do pokojnine, dobivajo po preteku tega roka doklado, kakor bi bili upokojeni. 19. člen. Uslužbenci, ki so zaradi zdravljenja na dovoljenem dopustu v inozemstvu, dobivajo draginj-ske doklade po tej odredbi v dinarjih. ‘20. č 1 e n. Suspendirani uslužbenci dobivajo polovično osebno doklado. 21. člen. Uslužbenci, ki so v sodni preiskavi, prejemajo osebno doklado v toliko, v kolikor se jim Za prejemanje rodbinskih doklad po tej odredbi morajo uslužbenci pri službeni edinici, kjer dobivajo prejemke, izpolniti posebne prijave (v kolikor niso stare prijave za prejemanje draginj-skih doklad po tej odredbi več merodajne), s katerimi se ugotovi, da so glede pravice do prejemanja draginjskih doklad izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo. Ako bi se ob priliki izplačil rodbinskih doklad dogodilo, da se izplačajo rodbinske doklade v nasprotju z določili te odredbe, je dotični uslužbenec pod materijelno odgovornostjo dolžan to takoj prijaviti svojemu načelniku radi popravka; ne sme pa pod nobenim pogojem dvigniti nakazanega zneska, ki mu ne prtiče. Uslužbenci, ki do-sedaj niso dobivali rodbinske doklade za sorodnike, kakor jim pritičejo po tej odredbi, bodo prejeli z veljavnostjo od 1. januarja 1927 te doklade šele tedaj, ko predložijo svojemu načelniku predpisano novo prijavo. V prijave se mora vpisati vse one rodbinske člane, za katere se zaračuna rodbinska doklada po 5 dinarjev dnevno. Za dokaz, da so predložiteljeve navedbe resnične, služi jamstvo treh aktivnih uslužbencev južne železnice. Natančno in resnično izpolnjene od predložit el ja, kakor tudi porokov podpisane prijave, opremljene s potrebnimi uradnimi potrdili in potrebnimi uradnimi listinami, se morajo predložiti načelniku službene ediniee, in sicer najkasneje tekom enega meseca po razglasitvi te odredbe. Kdor prijave v tem roku ne predloži, se mu ne izplača rodbinska doklada. Ako pa kdo predloži tozadevno prijavo po preteku tega roka (1 mesec), bo prejemal rodbinsko doklado šele od 1. sledečega meseca. Med mesecem javljene spremembe se upoštevajo šele od 1. sledečega meseca. 23. člen. Zneski neposrednega davka, navedeni v tej odredbi, se zvišajo, ako se zviša neposredni davek, za toliko odstotkov, za kolikor se zviša davek. 24. č 1 e n. Uslužbenec, o katerem se ugotovi, da je predložil neistinito prijavo za prejemanje rodbinskih doklad in bo po isti tudi prejemal, se kaznuje: 1. z odvzemom plače do treh mesecev, in 2. z izgubo pravice do vseh rodbinskih doklad za leto dni. Poleg tega ga lahko tudi kozensko ovadimo radi prevare. Na isti način bomo postopali tudi proti onim, ki po prijavi zanj jamčijo. 25. člen. Uslužbenci, ki v tej odredbi niso zapopadeni, dobivajo do nadaljnega dosedanje draginjske doklade. 26. č 1 e n. Ta 'odredba velja do 1. januarja 1922. Razliko med dosedaj izplačanimi draginj-skimi dokladami in po tej odredbi povišanimi, dobijo izvzemši upokojence, samo oni uslužbenci, ki so 1. maja 1922 v aktivni službi. Upokojencem pa pripadajo povišane draginjske doklade do dne aktivnega službovanja. Med 1. januarjem 1922 in 1. majem 1922 izstopivšim in odpuščenim, ne pripadajo draginjske doklade po tej odredbi. Vsa določila dosedanjih odredb o osebnih in rodbinskih dokladah, kakor tudi pojasnila in tolmačenja, ki so bila izdana o njih uporabi, ostanejo še nadalje v veljavi, ako ne nasprotujejo določilom te odredbe. * * * Ob uveljavljenju te odredbe zahtevamo le od onih uslužbencev nove prijave, ki dobijo po tej odredbi rodbinske doklade tudi za one rodbinske člane, za katere po dosedanjih določilih rodbinska doklada ni bila pripoznana. Odrejamo pa revizijo vseh starih prijav. Pri tej priliki se morajo načelniki službenih edinic vpričo predložitelja prijave natančno prepričati, da so prijave izpolnjene (s črnilom) v smislu določil te odredbe, da so opremljene s potrebnimi uradnimi potrdili in uradnimi listinami. Revizijo potrdita na prijavi računovodja (načelnik službene ediniee, postaje-vodja) in predložitelj. Načelnik službene ediniee (postajevodja) in za to eventuelno določeni uradnik (računovodja) sta za pravilno nakazovanje rodbinskih doklad v smislu določil te odredbe materijelno odgovorna, v kolikor bi se ta vsled pomanjkljive revizije neupravičeno izplačevala. Ker so prijave edina zanesljiva podlaga za pripoznanje rodbinskih doklad, je dolžnost vseh službenih edinic, posvečati njih točni in vestni sestavi kar največjo pažnjo ter jih voditi v največjem redu, tako, da se nam iste lahko vpošljejo vsak čas na vpogled. Na pravilno sestavo prijav polagamo posebno važnost. O istinitosti prijav se bomo po naših organih na licu mesta prepričali in vsako netočnost, nejasnost ali malomarnost brezobzirno obravnavali. Ce nastanejo pri nakazovanju draginjskih doklad dvomljivi slučaji, naj se vpošljejo zadevne prijave s kratkim poročilom obratnemu ravnateljstvu v odločitev. Seznam s prijavami in z vsemi potrdili ostane pri službeni edinici. Pri premestitvah naj se pošljejo prijave z drugimi dokumenti vred novi službeni edinici. Razlike med novimi in starimi osebnimi in rodbinskimi dokladami za mesec januar do vključno meseca maja t. 1. zaračunajte v priloženih tiskovinah »Izkaz za zaračunavanje razlik« v dvojniku. Dvojnik pošljite z glavnim izkazom F 176 kontroli izdatkov, prvopis pa shranite. Ker so bile te tiskovine prvotno predvidene samo za 4 mesece, vpišite v besedilu v tozadevnih rubrikah lastnoročno tudi mesec maj in porabite za vsakega uslužbenca 2 vrstici, 'tako, da bode prva vrstica izkazovala podatke za prve štiri, druga za peti mesec. Rubrike 1 do vključno 9 in rubriko 11 izpolnite pri vseh uslužbencih, dočim ostaneta rubriki 10 in 12. prazni samo v onih slučajih, kjer bi morali izkazati v rubriki 12 doplačljive zneske, kateri se bodo obračunali kasneje. Honorarnikom, diurnistom in nagradnikom izplačane predujeme izkažite samo v rubriki 11. Zneske, navedene v rubriki 10, prenesite v glavni izkaz osebnih in rodbinskih doklad F štev. 176 v predzadnjo prosto s primernim napisom označeno rubriko. Postajne blagajne se za zneske, kateri so navedeni v rubriki 12, razbremenijo na dan izplačila z zaračunom V 70 d v izkazu St. štev. 162 b, oziroma s prejetimi prejemnicami F 44 od drugih službenih oddelkov. - Razlike se morajo zaračunavati pri onem službenem mestu, kjer je uslužbenec v staležu. Za mesec junij in nadaljne mesece zaračunavajte nove draginjske doklade po določilih te odredbe. Ljubljana, dne 3. maja 1922. Ravnatelj: Bračič s. r. * * * S proge. Zadnja coklja pri železnici so progovni delavci. Čudež je, kako se sploh ti ljudje še obdrže pri življenju. Poljubno se jih pošilja na brezplačni dopust. Zadostuje malo dežja, da sc jih pošlje z dela domov. Sploh je parola: čim manj ko je mogoče delavnih dni. Srečni so, če sflikajo 20 delavnih dni na mesec. Torej eno tretjino meseca so sploh brez zaslužka, ostali dve tretjini meseca pa zaslužijo toliko, da lahko 10 dni v mesecu stradajo; ostalih 20 dni pa lahko slino požirajo — če jih imajo. Gospodje pa se brzojavno norčujejo in bijejo norce iz njih. Za »prvi« april so si gosp. v Zagrebu privoščili celokupno osobje, ter »blagoslovili« naše dolgove z brzojavnim obvestilom,, da so »za nastavljeno osobje nove drag. doki. odobrene in izplačilo bo mogoče prve dni aprila, a za radnike se radi.« Za »prvi« maj pa so zopet brzojavili, da so »za delavce« doklade in stroj, in vlakospremno osobje nove kilometrine in premije — predložene finančnemu odseku konstituante v odobrenje. Stavimo, da se bo prvega junija glasila brzojavka: se još računa — izplačilo mogoče prvo dni, in prvega julija pa: — nema para! — Na enak način je učil norec osla stradati, a brž ko je mislil, da ga je že naučil — mu je poginil. — Pri nas se pa zna zgoditi nekaj drugače — preden bo sestradani oseb poginil — bodo tirani dobili plačilo kakoršno zaslužijo. Gospodje tirani se-li tega zavedate? Pomladanska prikazen. Ob postajnih kretnicah in čuvajniških mestih na progi se pojavljajo neke smešne figure, če te »prikazni« opazuješ, se ti njih pripogibanja in različne kretnje zde sumljivo in bi si lahko mislil, da tu ni vso v redu, kar bi sicer ne bilo nič posebnega, ker nove draginjske doklade bodo vendar le imelo gotove posledice. Niso pa to morda kaki zli duhovi, ampak uslužbenci drž. žel.: kretnik in prog. čuvaji so te prikazni, ki jih naša »demokratična« uprava uporablja kot — travoplevcc. Brez ozira na to je-li promet radi več ali manj ogrožen, je to škandalozno, da se te uslužbence s tem delom šikanira, ki spada v delokrog prog, delavcev, oziroma žensk. Tovariše prosimo, naj nam sporoee, ko prečitajo to številko »Naše moči«, kaj si želijo, da se drugače ukrene pri »Naši moči«, bodisi glede vsebine ali karkoli. Hočemo, da bo »Naša moč« ugajala vsem tovarišem in tovarišicam. Dopisi. Z JESENIC. O doslednost, kje si!! ki nas vedno opozarjaš na solidarnost in bratstvo, ki je bila sklenjena 29. aprila ob 3. uri popoldne. Dragi bralec! Z žalostnim srcem Ti poročamo, da je bila ona imenovana solidarnost istega dne popoldno ob 5. uri do cela nbita, in poteptana iz zavedne mase, strokovnega delavstva so se našli nekateri, ki niso vpoštevali 1. maj. Marveč so šli k obratnemu rav- natelju in so ga res prosili, da pridemo na delo. To so delavci enega Silita in dovolilo se jim je to, da smejo delati na dan 1. maja za navadno dnevno plačo. In res so sli delati na dan 1. maja ob 10. uri zvečer. Delavec, naredi si sodbo sam, kjo je solidarnost in resnica. — G. D. U. Z JESENIC. Kako znajo počastiti delavski praznik, so pokazali sinovi delavskih staršev, ki so včlanjeni pri Sokolu. Ko je korakala mimo godba K. D. D. z Jesenic (godba je namreč ob 3. uri priredila budnico na Koroški beli) se je oglasila cela dru-lial, izzivajoča s svojim žvižgom, skrita za ograjo Senožetarskili vrtov. Oni druhali, ki se šteje za boljše ljudi, ki so včlanjeni pri društvu, ki se šteje za kulturnega in sc imenuje Sokol, povemo člani K. D. D. in zapomnite si enkrat za vselej, da mi, ki srno delavci, praznujemo svoj praznik dostojno brez žvižgov, in Vi? Zapeljati in nahujskati sc daste, a oči se Vam bodo odprle. Z JESENIC. Kako smo praznovali letošnji 1. maj. Kljub temu, da jc tukaj posebno dopoldan mnogo deževalo, smo se zbrali na določenemu prostoru v precej obilnem številu; polfcg domačega delavstva skupine in raznih odsekov K. D. d. sc je udeležila skupina P. Z. in skupina Koroška bela v splošnem mnogo naših somišljenikov. Tako smo naredili skupni sprevod in se udeležili ob 9. uri sv. maše za našega prvoboritelja dr. Kreka. Upamo, da se je pri tej ginljivi priložnosti moral vsak, kdor sc zaveda, spominjati našega očeta Kreka. P« sv. maši so nas tudi presenetili streli iz topičev, ki so nam ob sviranju naše vrle godbe močno odmevali. Tako se jc sprevod vrnil skupno nazaj v K. D. d. Radi velikega naliva nismo sprevoda vestno aranžirali. Ob 10. uri otvori predsednik skupine tov. Vcbar shod z besedami: danes stopim lahko ponosno pred Vas, kako jc pa bilo pred 3 ali 4 leti. Po otvoritvi je predsednik podal besedo dr. Mohoriču. Govornik nam je razjasnil celokupni pokret delavstva in kaj pomeni praznik 1. maj za vse one, ki si služimo svoj težko prisluženi kruh s svojimi žuljavimi rokami. Razodeval nam je sploh naše sorodne obveznosti na-pram kmetskemu stanu in delavstvu na kmetih. S tem je nam še bolj obistril in dokazal, da je naš slovenski narod res bolj delavskega razvoja, ker imamo vsplošnem 95 % prebivalstva, ki si morajo sporazumno, ako hočejo prav služiti svoj kruh in si tako ustvarjati svoj gmotni položaj, obstoj in napredek. Govornik jc govoril nad 1. uro in nam jc razložil celokupni položaj in razvoj v naši državi, kar smo mu vsi navzoči pritrjevali in želeli, da bi prišle te naše nade in upi kmalu do uresničenja. Omenil nam jc tudi to o nekem ubcglem doktorju, ki je ubežal, tega mnenja smo bili in bodemo, to naše mnenje daino v javnost, da ima SLS popolnoma prav, da se ne spušča g tem v nekako debato, danes imamo dosti resnega dela in skrbi za bolj potrebne zvedbe in ureditve. Prcdno jc naš zanimivi majski shod predsednik zaključil, smo sc zahvalili g. dr. Mohoriču za njegov resni govor. Zahvaljujemo sc naši preč. gg. duhovščini za neumorno delovanje, ki nam jo na lastno riziko preskrbela 6V. mašo za rajnega ustanovitelja dr. Kreka. Ravno ista hvala vsem somišljenikom in prijateljem, ki so se udeležili sv. maše in shoda v tako častnem številu. Posebna hvala naši vrli godbi, ki nas jc bodrila s svojimi krasnimi komadi od 3. ure zjutraj do pozne uro zvečer na koncertu. Pozabiti ne smemo tudi naših pevcev in pevk, ki so ob odmoru godbe nastopili z lepimi pesmicami ter s tem dali duška navzočim. Lepa hvala tudi Vam. Dan jc potekel. V vseh je vladala edina želja, da bi sc drugo leto na ta praznik zopet vsi zdravi in srečni in v veliko večjem številu znašli na tem prostoru. To Vam želi skupina Jesenice. — S krščanskim pozdravom na delo! — G. D. U. Pismo tobačne delavke iz Zagreba. Drage prijateljice! Najprej Vas lepo pozdravim in Vas vprašam, kako je pri Vas v tobačni fabri-ki. Ali ste delale na veliki petek, veliko soboto in velikonočni pondeljek. Nas so velikonočni pondeljek tudi silili, da delamo kot na veliki petek in veliko soboto, pa nismo hotele delati. Naše komunistke so bile. v Belgradu na kongresu in so prinesle nazaj naredbo, da od 1. maja bomo dobivale na vsakih 10 dni plačano, a ne več na vsak teden kot doslej. Komunistke so rekle, da pri Vas že dobivate tako plačano, zato so strašno hude na Vas in pravijo, da ste Ve krive, da bomo zdaj mesto tedensko na vsakih 10 dni plačane, češ, da ste Ve pristale na to in zdaj moramo tudi me. Še lepe pozdrave vsem. Vaša Amalija Tovornik. Iz organizacij. Proslava 1. maja. Naša organizacija je proslavila 1. maj po vseh skupinah na dostojen način. Posebno slovesne so bile proslave v teh-le krajih: V Dev. Mariji v Polju (dr. Gosar, Cvikl), na Sv. Planini (za Trbovlje, Zagorje in Hrastnik — dr. Korošec, Keše, Kukman, Deželak, Flisek), v Tržiču (Kremžar), pri Sv. Križu nad Dravogradom (za Prevalje, Kotlje, Guštanj — Sušnik), v Rajhenburgu (Marinček), v Velenju (Gostinčar), na Jesenicah (dr. Mohorič), v Celju (za Celje in Štore — Gajšek, dr. Ogrizek.) Maribor. Člani in članice JSZ. se obveščajo, da lahko zanaprej plačujejo članarino tudi v prodajalnah 1. d. k. d. v Mariboru, Slovenska ulica 15 in Studenci j Aleksandrova cesta 17. Člani in članice, j ki so zaostali s članarino, se opozarjajo, ; da isto čimpreje poravnajo. ZA TOBAČNO DELAVSTVO. Poslanca gg. dr. G o s a r in G o s t i n-| č a r sta vložila dne 18. t. m. odločno spo-I menico na upravo monopola za zboljšanje gmotnega položaja tobačnega delavstva. To naj bo odgovor na vsa natolcevanja nasprotnikov. LITIJA. Dne 19. t. m. so jc vršil shod delavstva pre-! dilnico včlanjenega v SZTD. Natančneje poročilo j v prihodnji številko. Spomenica prcdilniškcga dc-lavstva SZTD so je dne 20. t. m. predložila in-, spckciji dela v nadaljno ravnanje, ker ravnatelj-| stvo ni odgovorilo do danega roka. Občni zbor skupine Krek. 1. Pozdrav predsednika in otvoritev občnega zbora in konstatiranje sklepčnosti. Navzočih 18 čla- nov. a) Poročilo predsednika tov. Kosič*. Članov 25. Stavila se je spomenica na načelstvo G. Z. v kateri se zahteva povišanj« plač in 1 tedenski dopust za vse delavce v letu, čemur se je ugodilo. Poročilo se j® sprejelo z odobravanjem, b) Predlog naj sa stavi na načelstva Gospodarske zveze p<> tom Jug. strok, zveze z zahtevo, da ščiti priznano skupino Krek ter da se nudijo pravice letnega 1 tedenskega dopusta 1® članom skupine Krek. Ostale nečlane se pa smatra za nestalne, kakor je bilo prvotno odobreno od načelstva. 2. Blagajniško poročilo. Bolniških podpor se je izplačalo K 250, izdatkov za razne potrebščine K 9) premoženje skupine K 155, zbirka za zastavo K 1500. 3. Tajniško poročilo. Skupina Krek je imela redne mesečne sestanke. Udeležba povprečno 20. Seje so bile manj povoljno obiskane. Vendar se je marsikaj kofistnega sklepalo in tudi storilo. Da se soglasno odstopivšemu odboru abso-lutorij. 4. Nove volitve. Člani predlagajo soglasno stari odbor: Predsednik Košič, blagajnik Hojan, tajnik Šešelj, odborniki Kovačič, Gašper, namestniki Kovač, AnžiČ. H koncu poziva tov. Grampovčan k složnemu delu za organizacijo. NAROČNIKOM. Ta številka »Noše Moči« se je zakasnila vsled izpremembe uredništva, naslednja izide zopet redno, t. j. 1. junija. Prihodnje številke ne dobe oni naročniki, ki še niso poravnali naročnine za mesec april. Kdor ne dobi lista, naj ga nemudoma reklamira. Vse reklamacije, naročila itd., naj se pošiljajo na upravo »Naše Moči«, Ljubljana, Stari trg 2/1. Uprava. DOPISNIKOM. Nekaj dopisov je moralo izostati vsled preobilega gradiva. Objavimo prihodnjič. Uredništvo. . Ljutomer. Hvala Vam za redno dopisovanje. Prosimo, da nam ostanete zvesti. — Kar pa se tiče novega »Delavskega lista«, ki ga izdaja liberalna »Samostojna unija« in ga urejuje znani Zupanc, Vam prav odkrito povemo, da se v svojem listu s tako umazanimi in propadlimi ljudmi, kakor je Zupanc, sploh pečamo ne. Prepričani smo, da noben zaveden delavec danes ne bo nasedel takim Judežem in plačanim izdajalcem. Kdor pa misli, da bodo demokratje rešili delavstvo in kdor drži s takimi Judeži, tisti ni vreden, da bi bil r naši organizaciji. Zato na »Delavski list« sploh ne odgovarjamo. — Bodite iskreno pozdravljeni! Urednik: Gustelj C vik el j. Izdajatelj: Konzorcij »NAŠE MOČI«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Proletarci! V gospodarski osamosvojitvi je naša rešitev! Naj ne bo krščanskega soclalca, ki ne bi bil član svojo gospodarska organizacije: I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani. Ima 37 prodajalen. Ko bi storil vsak svojo dolžnost, ki jo ima do sebe in do svoje družine, bi jih imelo vsaj enkrat več. — Geslo proletarca naj bo: Vsi v svojo gospodarsko organizacijo. — Vsak član sme kupovati v katerikoli prodajalni naše zadrugo. Člani, M pridejo iz dežele v Ljubljano naj se ne pozabijo oglasiti v naši zadružni kleti Kongresni trg 2, kjer dobe tudi gorka jedila in okrepčila*