St. 143 MtfBpttav aj 4 Trsta v ntdtliP 19. lunila 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX Ifba}«, lr»sem«l pondeljrit. vsek »1» . AsJfltega It 20, I. nadstropje. * 'taj Al Jalltvu. fttfinokfnaa pfsma ac n« sprejemajo, rolrr tr^f "T ■ '^-^iiateij ta odgovor«! «ređnl|| Anton Oerbec. — Lastr fjŽ'i Jst/?lsSjhafctrne Edinost. Naročnin* maša za mesec L 7.—, 3 Vjfcfc - palt leta *jL 32.— in celo leto L SO.— 2a inozemstvo mesečno 5 lir /i' clcfoir lujffnIStva in uprave Št 11-57* EDINOST ftossmesae številke v Trsta la okolid po 20 cent — Oglati m rafcmajo v ttrokosti «m hoten« (72 — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po t % — Mali oglasi po 20 cent. besed«, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, nlica sv« Frančiška Asttkega štev. 20, L nadstropje. — TeleJon uredništva in uprave 11-47. -i. Spoznavajte prauilBO stvori in ljuti! Po priključitvi našega ozemlja k Italiji, so celo italijanski listi beležili slučaje, ko so ljudje v Italiji menili, da se naše Primorje more spojiti s pokrajino treniinsko potom — mostu! Istotako so italijanski list beležili in grajali slučaje, ko so po zasedbi in anek siji prihajala iz Italije v Trst pisma z naslovom, na katerem je bila poleg krajevne označbe «Trst» še pripomba: «Austria», a!j celo «Jugoslavia». In vendar je bilo naše mesto s svojim bližnjim zaledjem predmet neprestanega gorečega hrepenenja italijanskega naroda! Znan nam je slučaj, ki so mu bili priča tudi naši ljudje, ko je neki italijanski naobraženec v precej visokem socijalnetn in službenem položaju vprašal: povejte mi, ali je Dalmacija — veliko mesto?! Neverjetno je to sicer spričo znane velike borbe za posest Dalmacije, vendar pa resnično. Neki nas duhovnik, ki je po zasedbi pod moraš živel v Rimu, pa nam je pripovedoval, kako si je izposloval avdijsnco pri nekem kardinalu. Zapletla sta se v razgovor o naših pokrajinah. Pri tem pa ni mogel naš duhovnik nikakor uve-riti kardinala, da je ljudstvo, ki živi na tem ozemlju, slovanske narodnosti. Kardinal kar ni hotel odnehati od svoje trditve« da je Postojna od davnine čisto italijanski kraj!! Po vipavski dolini je splošno znan slučaj, ko je neki višji častnik menil: Čudno, jaz poznam vendar vsa narečja po Italiji, tega pa, ki ga govori to ljudstvo, ne morem nikakor razumeti. Mož je mislil, da je to kako italijansko narečje! Na teh primerih vidimo, kako nepoučena o resničnih krajevnih, narodnostnih in jezikovnih razmerah je prišla italijanska uprava na to naše ozemlje. To je bil usoden nedostatek, veliko zlo, ki pa se je nadaljevalo in se večalo s tem. da se italijanska javnost in odločilni činitelji niso hoteli niti potem nikakor potruditi, da bi se pravilno seznanili s temi kraji, z razmerami v njih in našim ljudstvom, Nastavljali so svoja ušesa le ljudem, o katerih so bili uverjeni, da jih bodo «informirali» po njihovi želji, ne pa v skladu z resnico. Ali pa so poslušali ljudi iz naše srede, ki so imeli svoj osebni interes na tem, da prikrivajo resnico in zavajajo oblastva k zgrešenim dejanjem. Tako so si pač pridobili skupino sebičnežev in neznačajneže v, ljudstva pa ne! Tega so le ozlovoljali z vsakim svojim ukrepom v političnem, narodnem in kulturnem pogledu. Uctajali so se optični prevari: videli so pred seboj nekaj ljudi z uklonjeno hrbtenico in dlanjo, pripravljeno za sprejemanje — nagrad, menili so pa, da se jim vse ljudstvo klanja v zadovoljstvu! Kaj hočete še več, ko je celo ekscelenca Mussolini ravno te dni pokazal, da je tudi nepoučen, oziroma, da ne daja vere tistim, ki ga hočejo pravilno poučiti. Ko je poslanec Besednjak v svojem govoru na razpravi o odgovoru na prestolni govor ugotovil, kako podrejeni organi v naših krajih, namesto da bi ustvarjali prisrčne vezi na podlagi iskrenega sodelovanja obeh plemen, postavljajo pregraje ločitve, je zakli-cal ekscelenca Mussolini, da te pregraje ustvarja... «Edinost»! In v zvezi s tem je apostrofira! poslanca Besednjaka, ali ne Čita... «Nove Dobe*?! G, Mussolini naj nam veruje, da mora ta njegov vzklik in ta njegova apostrofa porazno delovati na naše ljudstvo, «Novo Dobo» pišejo ljudje, ki pri pošteni masi na-lega ljudstva ne uživajo prav nobenega zaupanja in niso zato nikakor pooblaščeni, da bi govorili v imenu tega ljudstva. To jih marveč odklanja s prezirom, ker ve, da spadajo v tisto kategorijo naših, ki radi sebe zavajajo oblastva v krive domneve in h krivičnim dejanjem, škodljivim tudi za tisto državno misel med našim ljudstvom, ki ji hoče biti ekscelenca prvi čuvar in predstavnik. Tem ljudem gre vera, ne pa značajnim ljudem, ki odkrito govorijo "resnico v obrambo svojega ljudstva in njegovih pravic, in ki so uverjeni, da ravno s 1 ena odpirajo poti za mirno sožitje in za zadovoljno življenje našega ljudstva v svoji novi državi! Če take primere nepoučenosti in tudi pomanjkanja resne volje za pravilno spoznavanje našega ljudstva, njegovega mišljenja in njegove duševnosti, vidimo na zeleni veji naobraženih ljudi in odgovornih činitelje v, kako naj suha veja povprečnih raz-paljencev in nerazsodnežev rodi pravo razumevanje in pametno in pravično postopanje napram našemu ljudstvu?! Priznati pa moramo na koncu konca, da sta razumljiva ta zakrknjenost in slepota. Vsa šolska in javna vzgoja je misel italijanske javnosti vedno obračala v slavno rimsko minulost in jo s tem spravljala v nekako samoomamo. Zavajala jo je v domnevo, da izven mej italijanskega naroda ni ničesar, kar bi bilo vredno spoštovanja, uvaževanja in morda tudi posnemanja. Vsa ta vzgoja ni nikdar navajala povprečnega Italijana, da bi z mirnim in kritičnim očesom promatral delovanje in kulturno ustvarjanje drugih narodov. Če je že stopil k oknu in pogledal v svet, ni iskal resnice, marveč vedno le temne točke, kar je le večalo njegovo pretirano samozavest in samopoveličevanje. Zanj velja tisto znano geslo Madžarov: Extra Hungariam non est vita. Tudi povprečni Italijan meni, da izven italijanskega okvirja ni življenja. Na taki krivi domnevi so zasnovali tudi svojo politiko napram lastnim drugorodnim manjšinam! Na podlagi te krive domneve pa presojajo tudi druge narode, posebno pa sosedne Jugoslovene. Neugodne posledice tega pa se kažejo še le prav v današnjih časih, ko je kabinetna diplomacija odpravljena, ko v razmerju med državami igra veliko vlogo tudi čustvovanje narodov! Saj je ugotovilo te dni tudi fašistov-sko glasilo «11 Popolo di Trleste*, da je jugo-slovenska vlada pač pripravljena za sporazum in prijateljstvo z Italijo, da pa rezpoloženje med ljudstvom kvari nje namene! To je resnica, ki naj bi bila v pouk italijanskim državnikom in italijanski javnosti! Ne koristi le državna politika, ki išče sporazuma s sosedno vlado, marveč je potrebna tudi smo trena nacijonaina politika, ki modro in s pravhn poznavalcem računa tudi s čustvovanjem in občutljivostmi do-t&nega naroda! Saj bi kazalo na popolno slepoto, če bi si domišljali v Italiji, da ljudstvo onkraj meje nima svojega čustvenega življenja, da nima duše, ki trpi, ko vidi, da trpijo krivico njegovi soplemenjaki v drugi državi! Le slepota more biti presenečena in se zgražati, če to čustvo prihaja tudi do vidnega, občutnega izraza, čeprav včasih tudi v oblikah, ki se načeloma ne zamorejo odobravali. Pojavlja se pač naravna sila narodne ideje, ki bi jo morali razumeti ravno v Italiji na podlagi svoje lastne zgodovine. Čudne misli mora vzbujati v vnanjem svetu tudi dejstvo, da italijanski državniki — ko gre za druge države — sprejemajo načelo zaščite narodnih manjšin in štejejo to celo v čast in ponos Italije, da pa istočasno odklanjajo isto načelo v svoji lastni državi! To ravno je tisti moment, ki zagre-njuje razpoloženje onkraj meje na škodo Italijanov, ki iščejo tam zunaj trgovske in gospodarske stike. Rekli smo že in ponavljamo: to niso zakrivila kaka «hujskanja» tukajšnjih Slovanov; nki ne «Edi-nost»; edini krrvec je marveč politika, ki s svojim postopanjem napram naši narodni manjšini bolestno zadeva na najobčutljivejšo stran naroda onkraj meje! Čim bi odločilni činitelji v tej naši državi prišli do tega spoznanja in čim bi v skladu s tem spoznanjem preosnovaK. svojo politiko toliko napram naši tuk'Tšnji narodni manjšini, kolikor tudi napram jugoslovanskemu narodu onstran meje, preneha tam tudi tisto todi neljubo razpoloženje in bo dana podlaga za tisto gospodarsko sodelovanje, ki ga mora želeti in si ga tudi v resnici želi slovansko in italijansko prebivalstvo v Julijski Krajini! Nič drugega ni treba za dosego tega, od vseh zaželenega razmerja, nego da v Italiji začno sine ira et studio, brez tradicijonalnih predsodkov, marveč realno in z nekalnim vidom presojati stvari in ljudi tu in tam! Po izvolitvi Doym@rgu@a za predsednika francoske republike Harriot sprejet sestavo ncve vlade PARIZ, 14. Včeraj po seji velike narodne skupščine je bil novi predsednik republike takoj obkoljen od prijateljev in raznih političnih oseb, ki so mu čestitale Ugledne osebnosti kompromitirane pri ropu on. Natteottija Pred novimi razkritji RIM, 14. Že v četrtek je ministrski predsednik Mussolini izjavil v zbornici, da izid policijske preiskave potrjuje domnevo, da je unitarec on. Matteotti postal žrtev političnega napada. Naslednjega dne je imela policija že na razpolago izjave odvetnika Cavanna, ki je z okna prisostvoval ropu poslanca Alatteottija, ki se je izvršil ob belem dnevu v torek ob 16.30. Policija je iztaknila tudi avtomobil, s katerim je bil odpeljan Matteotti. Zločinci so najeli avtomobil v garaži Trevi; prej, t. j. o pondeljek pa soi se obrnili pod pokroviteljstvom uglednega fašista Duminija na ravnatelja f&šistovskega glasila «Corriere Italiano*, avv. Filippelti-ja, naj bi jim posodil avtomobil, ki mu ga je stavilo na razpolago lastništvo lista, Dumini je izjavil FilippelTi-ju, da hoče s svojimi prijatelji napraviti kratek izlet v okolico Rima. Filippelliju se ni zdela vsa zadeva prav nič čudna, posebno, ker je že večkrat posodil avtomobil Duminiju v slične namene. Ker je bil Filip-pellijev avtomobil pokvarjen, je Filippelli naročil svojemu Šoferju, naj spremi Dumi-nija in njegove tovariše v garažo Trevi, kjer lahko najme jo drug avtomobil. To so tudi storili. Po izvršenem ropu pa so avtomobil namenoma pripeljali v drugo garažo in sicer Tattini. Kakor znano, je pozneje policija aretirala Duminija. Dumini je v rimskih krogih zelo znana fašistovska osebnost. Tudi v Trstu je poznan radi afere o vtihotapi jen ju orožja v Jugoslavijo; bil je namreč obdol-žen, da se je udeležil vtihotapljanja. Pozne- . je pa je Mussolinija prepričal, da je ne-'v skladu z moralno odgovornostjo mesta dolžen pri vsej zadevi, in je postal velik ki ga je zavzemal. Rossi je bil velik prija-prijatelj vladnih krogov. V zadnjem času telj Finzija, s katerim sta si ustvarila za je bil tajnik načelnika tiskovnega urada Mussolinijevim hrbtom gotovo skupino ministrskega predsedništva, comm. Ros-i ljudi, s katerimi sta samovoljno opravljala sija. državne posle. Med temi je bil tudi areti- Dumini je baje izjavil v ječi, da ne!™? Dumi™' Na t« načta je Hla vlada razve O vsej zadevi ničesar. Rekel je, da je! !?e,.>ena.v. I?b<£t fNa. 9«"m bilo vse njegov« delo usmerjeno k korfat]1""'. ™nlsttri. De Stefan, Ovtgho, Feder-države in italijanskega naroda. Ob za-zom "f-*-.* M'-M f"» 'e J"1* r«s na ključku pa je baje dostavil, da ne bo mogel IaIm.. domovine; na drug. strani doltfo Drenašati ieče in ie zađrozil da bo Pa ,'ud»e< kl izrabiti svoja viso- prifel £ dan s '^Icij^nalSrJfritj" - «*ične °*nene ter obogate«. ako ga ne izpuste. Poleg Duminija je policija aretirala še dva druga ugledna fašista, ki sta direktno kriva zločina, in sicer v Firenzah in Milanu. Imena aretirancev noče policija objaviti. V Rimu je bilo ure-tiranih še kakih 15 fašistov, tako da znaša skupno število po vsej Italiji aretiranih 70. Skrbna organiziran« zarota Javno mnenje hoče na vsak način ve- nemu podtajniku za notnraje zadeve on. Finziju na razpolago neizpodbitne dokaze. Rimski listi poročajo, da je neka visoka osebnost izvajala na finančne kroge ob vsaki priliki velik pritisk, da bi tako dobila kaj pod palec. Ravno tako da se je zgodilo, ko je Slo za petrolejsko vprašanje. Ker pa je nameraval Matteotti vse čedne osebe razkrinkati pred zbornico, so se ga prizadeti krogi iznebili. Da so vmes ugledne osebnosti, govori tudi dejstvo, da je bil detektiv, ki je vedno čuval poslanca Matteotti ja, v soboto nenadoma odstranjen. " Ostavka Rossija in Ftauja Vest, da sta podala ostavko državni podtajnik notranjih zadev. on. Finzi in načelnik tiskovnega urada predsedstva comm. Rossi, je vzbudila v Rimu velikansko senzacijo. Skoro vsi listi so prinesli v posebni izdaji pismi, ki sta ju naslovila Rossi in Finzi na ministrskega predsednika Mussolini ja in v katerih mu naznanjata, da podajata ostavko, ker opozicija mravlja njuna imena v stik z zločinom nad Matteotti-jem. V pismih izjavljata dalje, da sta podala ostavko, da se bosta kot prosta državljana lažje branila proti obdolžitvam. Mussolini je ostavki sprejel. Na mesto Rossi-ja je bil imenovan comm, Italo Foschi, Opozicija dolži Finzija, da je v zvezi z zločinom, ker je nameraval Matteotti govoriti v zbornici proti njegovemu delovanju, ker ni bilo po Matteottijevem mnenju ke na mesto Milleranda, ki je moral odstopiti. Danes predpoidne je obiskal predsednik Doumergue grob neznanega vojaka ter je na izvolitvi za predsednika. Med prvimi, kmalu nato začel običajne pogovore o se-ki so mu čestitali, je bil tudi predsednik j stavi nove vlade. Predpoldne sta bila pri zbornice in njegov protikandidat Painleve. njem podpredsednik senata Martin in Nadalje so mu čestitali najstarejši pod.pred- j predsednik poslanske zbornice Painlevd. sednik senata Martin ter podpredsednik Ob 11.45 je sprejel Herriota. ki je ostal velike narodne skupščine in ministrski pri njem kake pol ure. Pri svojem odhodu predsednik Maršal. Ta poslednji je ob enem iz elizejske palače je izjavi! Herriot, da je novemu predsedniku uradno sporočil, da je j sprejel nalog za sestavo nove vlade. Do-izvoljen za predsednika republike. Po izro- I dal je, da upa, da bo incgel tekom popol-čitvi oblasti je predsednik Doumergue za- dneva ali večera rešiti svojo nalogo. Her-pustil palačo v versailleskem gradu ter se; riot je dalje izjavil, da bo čital vladno izje v spremstvu ministrskega predsednika! javo v zbornici v torek. Najprej pa bo Maršala odpeljal v avtomobilu v Pariz. V j prečita! parlamentu poslanico novega Pariz je prispel ob 18.15, in ?icer skozi predsednika republike. Že 21. t. m. — je delfinova vrata. Tu ga je pozaravil povelj- rekel dalje — namerava odpotovati v I.on-nik pariškega mesta general Charpy. Nato don, kjer se bo posvetoval z MacDonal-se je odpeljal predsednik Doumergue proti dom. eHeejski palači, kamor je prispe! ob 18.35. V političnih krogih kroži re lista novih Ob njegovem prihodu mu je izkazal en j ministrov. Navajajo se sledeča imena: Her-bataljon pehote vojaško čast. Predsednika j riot. min. predsed. in min. za zun. zadeve, so spremili v veliko pozlačeno dvorano, i Rene Renoult (pravosodje ali vojna), Chau-kjer mu je general Dubail, veliki tajnik j temps (notranje zadeve), Clemente! (fjnan-reda častne legije, izročil veliki križec j ce), Dumesnil (mornarica), Renaudel 'trgo-častne legije. Nato so brli predstavljeni no-! vina), Peytral (javna dela), Fran^ois Al-vemu predsedniku člani vojaške hise biv- bert (uk), Justin Godart (delo in zdrav-šega predf^dnika. Ob 20.10 je posetil pred- stvo), Daladier (kolonije), Moro Giafferi, sednika republike predsednik zbornice slavni odvetnik, ki je branil Landru-ja, Painlevč. Po tem posetu je predsednik (pokojnine), Ouenille (poljedelstvo). Za Doumergue zapustil elizejsko palačo ter osvobojene kraje se ne navaja še nikako s« podal v predsedstvo senata. Med poitjo ; ime. nm je prirejalo občinstvo tople ovacije. j Zanika se vest, da bi bil Herriot ponudil Novi predsednik francoske republike! kako mesto v novi vladi predsedniku po-Gaston Doumergue je rojen v Aigues Vives slanske zbornice Painleve-ju. dne 1. avgusta 1863. 1. Bil je odvetnik v; Danes popoldne ob 15.10 je bili otvor-Nim«s-u, sodnik v Indokini in v Alžirju.! jena seja poslanske zbornice pod predsed-L. 1913. je bil izvoljen za poslanca v j stvom Painleve-ja, kateremu je priredila Nimes-u na Usti radikalnih socijalcev. Od ■ levica burne ovacije, medtem ko mu je I. 1915-16 je bil tajnik zbornice. V Com-! desnica klicala: «0dstopite, odstopite«, besovi vladi (1902-1^05) je bil minister za! namigujoč s tem na njegov poraz pri vo-kolonije, v Briandovi vladi (1910) pa naučni! litvah predsednika republike. Levica je minister. L. 1910. je bil izvoljen za sena- j proti temu burno protestirala. Poslanci so torja v departementu Gard. L. 1913-14 je. vstali in priredili predsedniku še večjo bil ministrski predsednik in minister za ovacijo. Nato je bil odobren zapisnik zunanje zadeve. L. 1923. je bil izvoljen za zadnje seje in zbornica odgodena. predsednika senata na mesto Leona Rour-j Prihodnja seja se bo vršila v torek ob geois. Končno je bil pretekli petek 13. ju- 15. Na tej seji se predstavi zbornici nova nija 1934. izvoljen za predsednika republi-1 vlada. Zsđnja sejG ijuMjenskesu MmMm mti Prej aH slej je moralo priti do konflikta med tema nasprotujočima si skupinama, In rop Matteottija je dal končno povod za ta konflikt. Morda je imel on. Delcroix prav, ko je rekel v zbornici, da je za vsako nesrečo previdnost, in da bo slučaj Matteottija dal priliko vladi, da pokaže svojo voljo, da hoče čuvati pravico. Ves tisk, z malimi izjemami, zahteva, j i j i - • . .. , . uaj vlada preišče vso zadevo do dna in naj deti, kdo so krivci; ves tisk zahteva, na, kaznuje krivce ^ pripadajo katerim si pride vlada z imeni na dan. Gotovo je, da kr0gDm< to kil nn A A —11 .X i---1 —_„! S * je bil on. Matteotti socijalist, torej opozi-cijonalec. Gotovo je tudi, da je nameraval on. Matteotti imeti v zbornici važen političen govor, v katerem bi na podlagi n^* izpodbitnih dokazov razgalil vse prikrito delovanje gotove skupine, ki je izrabljala državno oblast v svoje sebične namene. O političnem zločinu v strogem pomenu besede — kakor pravi publicist Rastignac v «Tribuni« — ni mogoče gOvoritL Kajti ta trditev bi bila na mestu, ako bi bil izvršil kdo napad z namenom, da odstrani Matteottija, ker je Matteotti napoti razširjenju kake ideje, kake stranke. Toda v tem slučaju je bilo pač jasno, da bo umor Matteottija le škodoval fašistovski stranki kot taki. Rop torej ni bil izvršen v svrho propagiranja kake ideje. Vmes je bil denar. Matteottijev prijatelj poslanec Priolo jc izjavil, da je Matteotti nameraval govorita v zbornici o petrolejski aferi in o vprašanju hazardnih igralnic. Matteotti je smet baje proti driav- Policiji se Se vedno ni 15osrečilo iztak-niti Matteottijevega trupla; tudi drugih krivcev ni mogla policija aretirati, ker so bržkone pobegnili Med aretiranci so Dumini Amerigo, Mazzola, Averardo in rag. Putato. _ Italijanska Men dvojica le zaposlila rieraj Španijo BARCELONA, 14. Danes zjutraj so zapustile Barcelono prve ladje italijanske eskadre. Oklopni ca «Dante Atigjbteri», na kateri se nahajajo kralj, kraljica in prestolonaslednik s svojimi spremstvi, je odplula nekoliko po 4. uri. Snoči je bilo pristanišče slavnostno razsvetljeno. Ob spuščanju umetnih ognjev se je vršilo defiliranje razsvetljenih vojnih ladij, ki so delale na gledalce veličasten vtis. LJUBLJANA, 14, (Izv.) Danes se je vršila zadnja seja občinskega sveta z edino točko dnevnega reda: razpust občinskega sveta. Na seji so govorili podžupan dr. Stanovnik (SLS) ter občinska svetnika Tokon (socijalist) in Makuc (komunist). Govorniki so protestirali proti razpusti občinskega sveta, češ da je čin demokratskega nasilja, Ker občinski svet ne zaupa sedanjemu režimu, je sklenil, da ne vloži niti pritožbe proti razpustu. Seje se je udeležila večina polnoštevil-no, dočim so bile klopi opozicije prazne. Narodni socijalisti so poslali županu dr. Periču pismo, v katerem protestirajo proti razpustu, obenem pa izjavljajo, da se niso udeležili seje v znak protesta proti nelojalnemu in absolutističnemu postopanju klerikalno-komunistične večine med vsem Časom obstoja občinskega sveta. Med sejo je stalo pred magistratom mnogo orožništva in policije peš in na konjih, da bi se preprečili morebitni izgredi. Policija je prepovedala protestni shod, ki ga je napovedala slovenska ljudska stranka za zvečer v «Unionu», ker se je bala, da bi ne prišlo do nemirov. Kljub temu se je pred «Unionom» zbrala večja jruča ljudi, ki pa jih je policija raz gnala. Večer so orjunaši uprizorili po mestu protidemonstracijo. Razen par pretepov ni bilo nikakih incidentov. PaSti sume o torek na Bled BEOGRAD, 14. (Izv.) Od 11.-13. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je poročalo več ministrov o svojem delovanju. Vojni minister je poročal o stanju dobrovoljcev, minister za industrijo in trgovino o pogajanjih z Italijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Da bi posli vlade hitrejše šli od rok, so se bili konstituirali posebni odbori. Pašić je poročal o svojem potovanju na Bled. Iz dobro poučenih krogov prihaja vest, da bo Pašić odpotoval na Bled v torek. Pašič bo skušal na Bledu pregovoriti kralja, da se čimprej razpišejo volitve, ker je nujno potrebno, da izrazi narod svoje mnenje o bodočih političnih smernicah. Opozicija sita Radića BEOGRAD, 14. (Izv.) Delovanje Radića povzroča opoziciji vedno večj epreglavice. Voditelji opozicije izjavljajo, da ne morejo več smatrati Radića za resnega. Agencija «Havas» poroča, da je Radič izjavil njenemu dopisniku, da popolnoma odobrava sovjetsko seljačko republiko da vstopi Hrvatska republikanska ljačka stranka v seljačko zvezo, ki svoje središče v Moskvi. Sestanek opozicijskega bloka v Zagrebu ZAGREB, 14. (Izv.) O sestanku načelnikov opozicijskih skupin je bilo izdano naslednje poročilo, ki pravi da so se sestali danes v Zagrebu zastopniki Jugoslo-venske demokratske stranke, SLS, Jurfo- ut>Vc£ske muslimanske organizacije "in HRSS, Davidović, dr. Korošec, dr. Hrasni-ca in dr. Maček na razgovoT o političnem položaju. Nadalje je razvidno iz poročila, da so zastopniki soglasno protestirali proti sedanjemu režimu in proti vladi, ki je v manjšini in ki ne more zagotoviii več niti osebne in imovinske varnosti. Po povratku Davidovića iz Dalmacije bo opozicija nadaljevala borbo, da zagotovi narodu parlamentarne in ustavn ---* in se-ima e pravice. DOSSELDORF, 14. Kljub zanikanju separatističnih voditeljev, skoro vse nemško časopisje v zasedenih krajih naznanja novo separatistično gibanje. Posebno «Kdlnische Zeitung» se zelo zanima za vso zadevo in poziva nemška oblastva, naj bodo previdna. List piše, da pripravlja 15 oseb, ki so vodile zadnje gibanje v Porenju, novo separatistično gibanje v Porurju, kjer bi našlo gibanje zaslom-bo v delavskih masah, zaposlenih v rudnikih. Na čelu novega gibanja stoji Mattes. Separatisti se zbirajo pogostoma na sestankih skoro po vseh mestih v Porurju. Na teh sestankih pripravljajo načrte za proglasitev samostojne rensko-vestfalske republike. Prvotno so separatisti izbrali 4. maja, dan, ko so se vršile nemške državnozborske volitve, za pričetek ustaje, toda pozneje so prenesli proglasitev republike na poznejši čas in sicer na 15. junija. A tudi ta dan se je zdel separatističnim voditeljem prezgoden In v zadnjem času se raziirjajo vesti, da bodo poskusiti s pučem v teku enega meseca. Ustaja bi ]se izvršila ponoči, separatisti bi razorožili policijo in zasedli javna poslopja. Mattes odločno zanika vesti o pripravah za novo gibanje, češ da vesti razširjajo v propagandne namene pruski nacijonalisti. Fašizem na Grškem ATENE, 13. Bivši vojni minister Kon-rylis, ki je pred kratkim podal osiavko, pripravlja ustanovitev grške fašistovske stranke, ki se bo borila proti sedanjemu ministrskemu predsedniku Papanastasiou, ker da je prepopustljiv napram komunistom. Amerikanci zapuščajo Japonsko NEW-YORK, 14. Vsled napetosti, ki jo je povzročil ameriški priseljeniški zakon med Ameriko in Japonsko, so jeli Amerikanci v velikem številu zapuščati Japon-t sko. Na odnošaje med omenjenima državama bo neugodno vplivalo tudi dejstvo, da je prišel na Japonskem na državno krmilo viskont Kato, ki vživa v vvashing-tonskih oolitičnih krogih zelo malo za* upanja. * Pismo Is Jugoslavije 1 v Ljubljana, 12. junija, ' 2 glavo m ne da priti skozi zid, pravi slovenski pnjovor. Pri nas v Jugoslaviji pa ta pregovor oćividno ne velja, zakaj naie politične stranke hočejo le prepogosto z glavo skozi zid, pa naj bo ta še tako trden. Da je temu v resnici tako, nam je zopet dokazal gospod Radić. Še pred dobrimi tremi meseci je imel g. Radić priliko, da si pribori s pametnim kompromisom vodilni vpliv na državno politiko Jugoslavije in sicer tako zunanjo, kot tudi notranje. Ni mu bilo treba drugega storiti, ko izjaviti, da za enkrat odloži boj proti ustavi, da je za enotnost jugosloven-ske države in da velja njegov nastop samo • seljački misli» in boju proti «korupcio-nistom* in *batinašem», kakor je že priljubljen žargon Radićevih izjav. Toda g. Radič tega ni hotel, ker se je zagrizel v svojo ideologijo, ker se je naravnost zaljubil v svoje mišljenje, da bo izzval takojšnje volitve in pri njih dosegel tako večino, da bo mogel sam. čisto sam gospodovati nad Jugoslavijo in da mu je bila celo uslužna pomoč opozicijonalnega bloka neprijetna.. Pa z glavo se ne da skozi zid in g- Radić je moral spoznati, da v politiki nikdar ne odločuje samo ena volja, da je treba upoštevati tudi nasprotnike in da je treba o pravem času skieniii kompromis, G. Radić pa je to zamudil, vlada opozicijonalnega bloka je postala nemogoča. Prevdaren politik "bi iz neuspeha opozicijonalnega bloka izvajal potrebne kon-sekvence in popravil storjeno napako. Ne tako naš dični Radić. Ker mu ni uspei njegov načrt s takojšnjimi volitvami, ker se je zbal tudi svojih pristašev, ki že leta čakajo na odločilno veliko dejanje, ki bi oživelo divno mirotvorno republiko, je zavrgel Radić i svoje hrvatstvo i svoje seljaštvo ter jo popihal h komunistom. In svet je nakrat doživel senzacijo, da je naš dični mirotvorac postal apostof komunistične svetovne revolucije. Proti Srbom ni hotel Radić popustiti niti za las, proti Srbom z glavo skozi zid, ampak proti tujcu pa takoj vse nazore, vse prepričanje črez krov in — pokoren sluga. Ali ni to dejstvo najž?1ostnejše izpričevalo naše nezrelosti? Proti tujcu ponižen, proti lastnemu bratu nepopustljiv in taki ljudje si upajo še trditi, da so borci za svobodo? G. Radić bi seveda hotel to dejstvo olepšat! in zato govori, da pristopa samo v seljačko internacijonalo in tako po ovinkih pripovedujejo Radićevi agitatorji, da bo naš Siipica še boljševike potegnil, kakor je že potegnil vsakogar. Prazne nade in prazni upi! Ruski komunisti niso tisti, ki bi se dali vleči, še manj pa tisti, ki bi bili orodje v rokah drugih. Nasprotno uči izkušnja, da v Kremlju ne poznajo druge zapovedi ko absolutne pokorščine in v najboljšem slučaju more postati Radič edmole ekspert za jugoslovensko vprašanje, če bo seveda svojo mirotvornost lepo vtaknil v žep in pomagal učiti hrvatski narod, da je mirotvornost neumnost, edino pravilna pa svetovna revolucija. To so hrvaški komunisti Radiću tudi jasno in brez ovinkov povedali v svoji *Bcrbi». In da je bil njih opomin učinkovit, se vidi tudi iz tega, da je Radić že preklical vse zveze z monarhisti in da je odpovedal celo udeležbo pri proslavi tisočlet-nice hrvatskega kraljestva, najslavnejšega datuma iz zgodovine hrvatske samostojnosti. Hrvatstvo Radića so komunisti pokopali, ker komunisti nimajo za historične ostanke iz prejšnjih dob prav nobenega zmisla. Ravno ista usoda pa čaka tudi Ra-dićevo seljaštvo. V P-usiji ima po ustavi 25.000 fabričnih delavcev pravico do enega zastopnika v centralnem izvršilnem odboru, 125.000 kmetov pa tudi samo do enega. In na to degradacijo seljaka je Radić meral pristati, ker v Moskvi vlada trda roka. G. Radič je z odhodom v Moskvo postal penzionist in dogodki morajo kaj kmalu to resnico potrditi, S položitvijo prisege kralju in ustavi je okrepil Radić frankovce, z odklonitvijo udeležbe pri proslavi tisoč-letnice hrvatskega kraljestva je odbil inteligenco in zajednico, z odhodom v Moskvo pa je odprl na široka vrata komunistični propagandi hrvatske vasi. Na vse strani se je torej Radič oslabil, pridobil pa ni drugega kot protektorat sovjetov, če bodo ti Radića sploh rabili. To pa namreč še ni gotovo, zakaj tudi sovjeti sklepajo raje pogodbo s tistim, ki je na vladi, ko pa s tistim, ki pravi, da pride na vlado. Vi v Italiji veste sami to le predobro. G. Radić je torej zagrešil zopet enega 6voiih znanih smrtnih skokov in zaLo si usojam pripomniti svoje skromno mnenje, da je najboljši lek proti raciičevščini pokazati njegovim pristašem nazorno konfuznost tega skoka, ne pa združiti z nasilnimi merami vse radičevce v en blok. Ra-dičevšćina je mogoča samo tam, kjer je narod neprosvitljen, med inteligenti ne more najti trdnih tal. Zato je pravilna metoda borbe proti radičevščini samo v prosvetnem delu, zgrešena pa, če sega po prekomernem pritisku. * $ * Vladna kriza še vedno ni rešena in zopet se pojavljajo glasovi o koncentracijski vladi, za katero je v radikalnem klubu kot tudi med ostanki opozicijonalnega bloka dosti nagnenja. Ni pa ravno preveč izgledov, da bi postala koncentracijska vlada dejstvo, ker se ji upira g. Pašić. Zopetne govorice o koncentracijski vladi so nastale predvsem zaradi Radićevega odhoda v Moskvo, ker je s tem izgubil opozicijo-nalni blok svoj najmočnejši adut. Rekonstrukcija vlade je danes najbolj pereče politično vprašanje, ker se z njim otvarja možnost za najrazličneje kombinacije. Zato smo danes prišli šele tako daleč, da je demisijoniral šele minister dr. Janjić. Skoraj gotovo je« da mu bosta sledila še dr. Kope in Sanonović in d* bo stedniki sigurno dr. Perić, ki je močne frakcije v radikalnem klanu. * • * Trboveljske dogodke izkorišča «Slovenec* m komunisti boda morali skoraj spoznati, da ima od njihovih padlih tovarišev dobiček samo SLS in Trboveljska premogokopna družba. Ampak kot zagrizene! ne bodo komunisti tega pripoznali, ker tudi oni gredo z glavo skozi zid. «Slovenski Narod* si me je zopet enkrat privoščil. Njegov napad je že Vaš list primerno zavrnil. Jaz bi dostavil samo to. Obupno žalostno je, da je «Slovenski Narod* tako slabo informiran o primorskih zadevah in skrajno grdo jet če skuša celo na račun Primorcev kovati strankarski kapital. * m m Ker spadam med nepoboljšljive optimiste, pa bi pripomnil še to, da je tudi naše z glavo skozi zid hotenje, koncem koncev zdravo. Bodo vsaj bolele glave in tako vsi spoznali, da je edina rešitev za narod v složnem in skupnem delu in da ni umetnost politike v udri han ju po bratih, temveč v popuščanju zavoljo bratstva in zavoljo skupnih interesov vseh. In ker smo mladi, zori to spoznanje počasi in zato je dobro, da se vrše velike napake, bo vsaj spoznanje prišlo hitreje — in s tem konsolidacija Jugoslavije. O. P. prazne. Čim več naiifij, tem alabte za fa-»iizem. 2e danes je v iiow—tn» toliko političnih izgnancev fe Italije, da so večkrat v veliko nadlego) vladajočega režima. Ali naj z nasilji pomnože število beguncev, ki gotovo ne bodo moiCafi? Torej stvar ni tako enostavna, kakor se zdi na prvi pogled. Tudi diktatura ima svoje težave in slab diktator je oni, ki posluša samo strast ne pa tudi razuma. Približno bo stvar takale. Načelniku vlade večkrat preseda vročekrvnost nje- fovih pristšev, ki ga spravljajo v zadrego, i njegovi pristaši uporabijo vsako priliko, da svoje vsakokratne nerodnosti zakrivajo z vzkliki na Mussolinija, s tem da ga poveličujejo in ga kličejo na boj zoper uporne opoziciona Ice. Na ta način skušajo zlomiti njegovo strogost napram njim in doseči svoj namen, ki je batine na vse strani. Slučaj Mateotti nam dokazuje, kam utegne privesti popustljivost Že dejstvo samo, da je mogoče v Rimu samem ugra- Parlamentarne Prvo zasedanje novega «fašistovskegai> parlamenta ni prinesel vladni stranki onega zadoščenja, ki je bilo pričakovati z ozirom na okolnost, da je vladna veČina vedno gotova. Preko cP^e tretjini poslancev znaša večina, opozicija ne more preprečiti nobenega glasovanja, večina jo more preglasovati, kadarkoli hoče — in vendar vsa stvar ne gre tako, kot so pričakovali črnosrajčni zmagovalci. Opozicija je maloštevilna, tudi ne nastopa enotno, ker se nekatere skupine sploh ne morejo združiti proti skupnemu nasprotniku, vkijub temu pa je znala do sedaj tako vznemirjati novi parlament, kakor niso niti opozicionalci sami pričakovali. OcLkod torej ta pojav? Odkod slabost vladne večine, odkod pogum opoziciona!-cev in zakaj se ponavljajo burni prizori v najvišjem predstavništvu ^ljudske volje». Razlogi so pač mnogi. Prvi razlog: vladna večina je sestavljena iz mnogih novincev, škvadristov, ki so sicer dobri za navadno strahcvalno delo; toda za parlamentarne diskusije jim manjka hladna kri, sposobnost govora in tudi izobrazba. Sam Mussolini je izjavi, da je manjšina med njegovimi poslanci določena za delo, večina pa zato tu, da raprezentira in da glasuje. Omenjene pomanjkljivosti vladnih poslancev so opoziciji dobrodošle. Med opozicionalci so izkušeni parlamentarci, izvrstni govorniki, ki operirajo z učinkovitimi utemeljevanji ne samo z gestami. Drugi razlog: Marsikateri poslanec na vladni strani se ima zahvaliti pritisku stranke na volilce, da je prišel v parlament. Ta pritisk se je vršil z raznimi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi. Ne^ da se utajiti, da so se nasilstva vršila in sicer na debelo. Ta resnica vznemirja posebno najbolj prizadete. Glede nasilij je opozicija soglasna. Vsi predstavniki opozicionalnih strank so v svojih govorih močno poudarjali nelegalno postopanje raznih faktorjev, da bi korigirali volilno srečo. V svojih govorih so bili ostri in neusmiljeni in se niso bali razkriti fašistovske metode v zadnji volilni kam-paniji. Torej imamo na eni strani številično premoč z moralnim minusom, na levi pa manjšino z moralnim plusom. In vse vpitje večine je samo godrnjanje volka, ki mu jagnje vodo kali. Umevno je, da skuša vladna večina udu-šiti vsak pojav v zbornici, ki bi utegnil zmanjšati ugled večinskih poslancev pred notranjim in zunanjim svetom. Tudi pred zunanjim svetom. Za sodbo zunanjega sveta pa so Italijani kaj občutljivi. Sicer pa tudi vladi ne more biti vseeno, kakšno sodbo si ustvarja politična javnost v Evropi o notranje-političnih razmerah Italije. V interesu sedanje vlade je normalizacija notranjih razmer. Toda preblizu smo še času krvave meščanske guerile, da bi se duhovi pomirili. V fašizmu samem je močna struja, ki zahteva nasilje zaradi nasilja samega, ki hoče ukiniti še zadnjo mrvico meščanskih svoboščin. Vladna večina zagovarja diktaturo, manjšina brani demokracijo. Zagovarjanje diktature diktatorjev samih, ki imajo vso oblast v rokah, pa napravi slab vtis. Če se diktator opravičuje zaradi svojega samo-drštva, vzbuja v nasprotniku le posmeh in zaničevanje, vzbuja pa v njem tudi pogum in odpor. Taktika fašistovske večine je bila torej spočetka že zgrešena. S svojim vpitjem in razgrajanjem so dokazali, da so zelo občutljivi za očitanja svojih nasprotnikov. S svojo nerodno razposajenostjo in nestrpnostjo so ponižali parlament in sebe, po* vzdignili pa so ugled opozicije. Mussolini sam je rekel pred kratkim, da je to zadnji poskus parlamenta v Italiji. Če se izkaže, da je tudi ta parlament ne* sposoben za- delo, tedaj ga pošlje domov in bo sam vladal. Ta grožnja je pravzaprav naperjena proti vladni večini sami, zakaj opozicija sama ne more ovirati dela v parlamentu, če se fašisti drže parlamentarnih običajev in se pokžajo količkj olikane in strpne. Sedanji parlament je itak samo spretno maskirana diktatura. Zatorej bi se v deželi nič ne izpremenilo, če bi tega parlamenta ne bilo. Tudi grožnje fašistov, da se bodo maščevali nad opozicionalci z razpustom ali zapretjem parlamenta, so biti qgledBefa parlamentarca in ga odpeljati bog vekam, govori, da tivimo zares v izrednih časih. To d&i zelo po vednje-veških avanturah. MatteotU je s svojim govorom vznemirjal fašiste, dasiravno je bil ta govor zmeren in strogo u parlamentarni obliki podan. Slučaj Matteotti je povzdignil moralo opozicije, neizmerno mora škoditi fašizmu. Fašizem postaja že nevaren vladi sami, če pojele tako naprej. Mussolni ni imel sreče z novim parlamentom vkijub zadnji zaupnici, ki jo je dobil. Tudi fašizem se bo moral odločiti za drugačne metode. Vsako nasilje je sedaj po volitvah nezmaselno. Čas je, da začne fašizem tudi pozitivno zidati. Politična strahovlada ne bo spravila s sveta perečih vprašanj. Tudi s skrajno navitim davč- nim vijakom doso&eno proračunsko ravnovesje ne more prinesti blagoslova. Za' pozitivno delo pa je treba miru v notranjosti, in sicer resničnega miru. DNEVNE VESTI Nerešeno voratenie Z izvajanji poslancev dra. Wilfana in Besednjaka na razpravi o odgovoru zbornice na prestolni govor se bavi glasilo po-adiskih Nemcev, «Der Landsmann», v posebnem članku pod zgornjim naslovom. Nemški list ugotavlja, da se niti pre-stolni govor, niti odgovor nanj ne ozrata na vprašanje postopanja z narodnimi manjšinami. Zbornica je enostavno sprejela dnevni red posl. DeIcroix, ki izreka vladi zaupanje za njeno dosedanje delovanje in nje program za bodočnost. Poslanec TinzI pa je izjavil vladi v imenu narodnih manjšin, da ji te ne morejo izreči zaupanja, ker ne morejo' odobravati nje dosedanje politike napram njim. Ne morejo izreči že v naprej zaupanja politiki, ko ne poznajo nje načel glede manjšinskega vprašanja. To vprašanje, zelo važno za Italijo toliko v notranje-kolikor v vnanjepolitičnem pogledu, bi seveda že iz zdravega držav, razuma zahtevalo od vlade, da zavzame svoje stlišče. Mari hoče g. Musscdini tudi nadalje reševanje tega problema prepuščati podrejenim uradnikom? Ta domneva pa je v navskrižju z izjavo g. Mussolinija pred nekoliko dnevi, da hoče potom konferenc stopiti . v stik s poslanci in prefekti za razgovore | ime in našo pesem v svet. Zdaj je prišel za * m m . « ____!_ 1 __I ^ A n r-1 m ri««H< T^rilll/A n 1 C 11. o postopanju z manjšmami. Dr, Wilfan je — nadaljuje nemški list — obžaloval, da ni v prestolnem govoru nič omenjeno, kako si mislijo rešitev manjšinskega vprašanja, čeprav je treba najti to Vrieara na roda jaku t spomin. Dne 10. t, m, smo spremili k večnemu počitku na domače katinarsko pokopališče moža pošrte-jijaka Josipa Čok od Sv. M. Magdalene. Bil je mož, kakršnih ravno -sedaj potrebujemo, a jih je tako malo. Bil je skrben oče, vzoren gospodar in zvest sin svojega naroda, Veličastni pogreb je bil priča njegove priljubljenosti, kajti imel je povsod mnogo prijateljev in znancev. Ko je šlo za dobrobit in korist naroda, je bil vedno v prvih vrstah, kjer je bilo treba, je pomagal, povsod bodril in dajal poguma. Bil je med ustanovitelji lonjerskega pevskega društva «Zastava» in se nikoli ni ustrašil dolge poti, ko je šlo za narodno delo. Bratskemu društvu «Slava» pri Sv. M. Magdaleni, ki je z njim izgubilo marljivega člana, kakor tudi njegovi, tako težko prizadeti družini, naše globoko sožalje. Tebi, dragi Josip, bodi lahka zemlja, ki si jo tako ljubil. — Pevsko društvo «Zastava» v Lonjerju. Ržjavč&vi koncerti. Nocoj, v nedeljo, ob 20.30 se ponovi koncert v Ajdovščini, v pon-deljek ob 20.30 v Idriji in v torek ob 20.30 v Opatiji. Rija-vec je naš rojak, ki rad prihaja med na«. Od zadnjega obiska pri nas je njegova slava močna narastla. Priboril si je lepa priznanja po vseh važnih glasbenih centrih Evrope, Znan je posebno na Dunaju, kjer je .priredil več koncertov ob ogromni udeležbi občinstva. Rijavec ie eden tistih naših redkih mož, ki so, prezirajoč strah in trud, nesli naše ime in našo pesem v svet. Zdaj je prišel za par dni med nas in nam nudi priliko, da slišimo njegov mehki glas. Pri klavirju ga spremlja mojster Sr, Kumar. Druiftvene vesti Kolo«. Danes pevska vaja ob navadni uri. MaadoiinirffčnJ odsek MDP - Sv. Jakob bo knel v torek ob 20. nri sctaaek v dvorani JDKD. Udeležijo aaj te sestanka vsi Člani odseka brez izjeme, na) pripadajo It I. aH II. •kupini M. D. P. - Sv. Jakobe Jutri v pondeijek redni društveni sestanek ob 20.30 uri — Odb. Iz triaikeca iivllenia Strašen samomor mladega težaka. Včeraj zjutraj okoli. 7, ure sta dva železničarja t.ftSla pred železniškim predorom pri Sv. Ivanu aa tiru strašno razmesarjeno truplo mlađeg* moža. Železničarja sta kmalu spoznala, da j« neznanec že mrtev. Podala sta se na bližnja postajo ter od tam obvestila teleinnično o žalostnem odkritju orožnike. Ti so se takof podali na lice mesta, in kmalu potem so ugotovili, da je neznanec 27-letni težak Ivan Benko, stanujoč v Kolonji št, 294. Dognclo se je, da gre za samomor. Benko se je pred- rešitev na podlagi državljanske, moralne in; Točnost! Človeške pravice in ker ima to vprašanje Glasbeni večer Sole ^Glasbene Matice» v svojo praktično pomembnost tudi v med- Trsta, Kakor že javljeno, priredi šola «GI. narodni politiki za ugled Italije! M.» v soboto, 21. t. m., glasbeni večer v dvo- Nekateri promatra jo manjšinsko vpraša- rani »Del. kons. društva" pri Sv. Jakobu, nje le s stališča številnega primerjanja ter Razen gojencev klavirja in gosli nastopita ' -- - * ■ ■ - * »udi šolski orkester m Matičin pevski zbor. mislijo, da so našli že rešitev s formulo: 40 milijonov napram 700.000. In to v zmi-slu, da teh par stotisoč napram 40 mikjo-nom sploh ne pada aa tehtnico. Taki zaključki so seveda zmotni, kajti ^tvar se ____________• u „ j___L.___ ai: Naša javnost bo gotovo vzradoščena ob vidnem napredku gojencev naše glasbene šole, posebno pa ob »opetnem vstajenju pevskega zbora «Glasbene Matic«*, šentjakobska «Č»talnica» naznanja slovenske- 1 » ' _ _ (________J __A — MM AJK« IM FrU<«> I - I/fUld more presojati z dveh vidikov. Ali se oiii mu občinstvu, da je pomnožila zbirko knjig dve števili postavljata druga proti drugi,; v svoji knjižnici z znatnim ali pa na podlagi dejstva, da sta tu dve knjig. številom novih Knjižnica je javna in posluje redno bogato zbirko vsakovrstnih knj torej: £ deI alovenskih slovstvenih i v ttstih praktičnih mejah, ki jrfi določata dJ J^ lejših zabavnih spisov r kraj in čas med državljani glede uprave. ^ £vestic Ohranitev in čuvanje narodne svofstve-nosti v nje skupnem obsegu in v nje odno- i*_ !!1_ -_ — —-------Io . j n n « Ar%« Arn«i »rt ? I tA_ prvakov spisov iti otro- Pri tej priliki opozarjamo vse stare in nove člane, da se strogo drže pravil. Kdor ni Še šajih napram javnemu in zasebnemu življe- vrnil v predpisanem času izposojenih knjig, nju je elementarna pravica vsakega nareda, naj to nemudoma stori. ki se ne more odrekati tudi nobenemu na- Ker želi šentjakobska «Čitalnica» še pomno-rodnemu drobcu, ki je priključen kaki žiti svojo knjižnico, se obrača do vseh rodo-drugi Ili državi! Če gre pri tem, v ljubov s prošnjo, da prepevajo v ta namen z SrHVeSo v državi, lfza toliko in darovanjem k^ ki )ih ne r b m ki pm toliko tisočev, je pov.em brezpomembno. doma zaprašene na policah. To pravico je treba razumeti tako, da manjšine ne izvajajo iz tega pravice za ustanovitev države v državi. Istotako pa ne sme tudi večinski narod izvajati is tega pravice za vsrkan je manjšine! Wilfan je opozarjal, da za I tali-Švici italijanska manjšina ohranjati, svoje narodno bistvo. Opozarjal ja, da je za Italijo največje važnosti, da ima. na svojih obmejnih ozemljih ljudstva, ki se morejo veseliti mirnega in zagotovljenega razvoja svojega jezika, svoje kulture in svojih narodnih svojstvenosti. Wilfan je omenil tudi izjave Mussolinija v letu 1922., češ, da je uverjen, da italijanski narod vsrka narodne manjšine. Italija pa bi dobro storila, če bi dovolila Slovanom miren razvoj, ker nočejo nič drugega, nego da bi se pm pod Italijo dobro godUo. Na poziv Mussolinijev je navedel sredstva in poti, kako treba postopati s Slovani, ki se, ne da bi bili oni krivi, ne počutijo dobroi pod Italijo. «Landsmann» zaključuje: «Vlada naj se slednjič s praktičnimi smernicami loti reševanja manjšinskega vprašanja m naj se ga ne izogiblje s samim besedičenjem!» * IKIftelistvu I Pozvali smo ioiske voditelje, naj nam pošljejo statistične podatke po razpredelnici v stanovskem glasilu. Kakor je stvar nujna in važnu, ni vendar najti aurnjo pri nekaterih najmanjšega razumevanja. Naj ve, kdor se porivu čimprej aa odzove, da škoduje iofi in staau, ako ae izvrši tega malenkostnega dela. Doslej imamo še največ podatkov iz tržaške okolice m Krasa, a tudi tu ša nepopolne. Kje so pa drugi? Zakaj se sabotirajo stanovski in šolska interesi? Pričakovali smo nekoliko več stanovske zavednosti! Zveza. Dravinjske doMade državnim apokojencem. Društvo državnih upokojencev javlja, da je prejelo od Zveze italijanskih državnih upokojencev obvestilo, ki pravi, da je finančni minister De Štefani uradno sporočil« da ostanejo vse draginjske doklade državnih upokojencev v veljavi do 30. junija 1925, sinoćnjim spri s svojo ženo, nato je šel zelo razburjen z doma. Pozno zvečer so ga nekateri znanci videli v neki gostilni; bil je zelo potrt in je v pogovoru z nekim prijateljem tožil, da je nesrečen tei da mu življenje preseda. Očividno je torej, da je 4el mladenič prostovoljno v strasno smrt, Vzrolc njegovem * obupnemu činu je pripisovati nesrečnim dru žinskim razmeram. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Presenečenje na potovsaju. Neprijetno presenečenje je doživel mornar Peter Smolič, ki je predvčerajšnjim dospel s parnikom S. Gicrgio» iz Pule v naše mesto. Ko je stopil na breg, je zapazil, da nima več v notranjem žepu suknjiča listnice, v kateri je bil spravljen znesek 1000 lir in nekatere listine. Smolič je šel potožit svojo... smolo na kve-sturo. Žrtev bolnih živcev. Zasebnica Amalija Ger-bec, stara 47 let, stanujoča v ulici Domenico Rossetti št. 28, je v zadnjem času obolela na neki živčni bolezni. Postala je zelo razdražljiva, kar je bilo menda tudi ki ivo, da se ni razumela s soprogom, ki je lastnik u*>ke pekarne, ki se nahaja v isti ulici. Čutita se je zelo nesrečno, čeprav ni imela — razen svoj& bolezni — nobenega posebnega vzro.'*1 za to Predsinočnjim je ostala žena sama doma. Njen soprog se je bil podal na delo, kakor navadno vsak večer. V njegovi odsoinosti je izvrfila obupni korak, ki ga je bila najbrž že prej na tihem sklenila. Oblekla se je v črno obleko, nato je zavžila veliko količin® kerbolne kisline. Včeraj zjutraj, ko se je mož vrnil domov t-dela, je našel soprogo nezavestno na posttalji. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklica-' na lice mesta, je mogel samo ugotoviti, da je nesrečna žena mrtva; smrt je nastopila pred več urami. Zltkovski obisk. V začasni odsotnosti za-sebnice Justine Spada, stanujoče v ul Rossetti št. 40, so se neznani zlikovci vtihotapili v njeno stanovanje ter ukradli večjo množino perila in moško obleko, v skupni vrednost* 1200 lir. Tatvina \c bila prijavljena orožnikom. Priporočljiva odjemalca. Predvčerajšnjim sta vstopila, v trgovino z manufakturnim blagom Romano, ki se nahaja v ul. S. Nicold št. 14, dva elegantno oblečena mladem*»t rekla sta, da bi rada kupila par krava*. Dolgo časa sta izbirala, a kupila nista nič. Ko sta elegantna odjemalca odšla, je uslužbenec, l na tleh ranjenega mladeniča; poleg njega je ležat vojaški revolver. Neznane^ si je očividno skuš?: vzeti življenje. Z nekim javnim avtomobilom, ki jc privozil slučajno tam mimo, je bil ranjenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se je izkazal za 27-letnega bivšega podporočnika N..tolaja Zi-telli, doma iz mesta Mogliano. Mladenič .dospel pred par dnevi v naše mesto, da obišče svojega brata, ki jc pa medten* odpotoval. Izvršil je obupni čin baje radi nesrečnih družinskih razmer. Njegovo stanje ni nevarno, kajti krogla, ki si jo je hotel pognati proti srcu, mu jc predrla le levo ran.o. FJ VI n s O IZREDEN USPEH RIJAVČEVEGA KONCERTA GORICA, 14. Takega koncerta kakor je bfl današnji GoriČani ne pomnijo tako zlepa. Rijavec je s svojim krasnim glasom in dobro interpretacijo spravil občinstvo naravnost v delirij. Spored je bil že izčr- San, toda občinstvo se ni ganilo z mesta, ijavec, ki je že ponovil «Tosco)», je moral dodati če Pavčičevo «Pred durmi«. Pevsko in glasbeno društvo je poklonilo rojaku umetniku lovorjev venec. KRONANICA ALI ZAGBLJUBNA PROCESIJA (Poseben dop s z dežele). Kronanica aK zaobljubna procesija kanalskega ljudstva na Sv. Goto, o kateri je poročala «Edinost» dne 8. t. m., se bliža svojemu cilju. Določena je na dan sv. Petra in Pavla ali tretjo nedeljo po binkoštih. Kako se bo vršila, ve sam Bog. V deželi vre in vre zaradi tega, ker so bili pregnani franjevci s Sv. Gore in Kostanjevice, enako kapucini v Gorici in Sv. Križu. Kako se bo širila vera, ko manjka delavcev v vinogradu Gospodovem 1 Pregnani redovniki so nam bili veliki dobrotniki v svojih samostanih, ali pa na misijonih po svetu, kamor so jih klicali duhovniki. Kaj nam pa morejo pomagati redovniki iz Benetk in Tirolci, ki so za nas, ki smo mi tukaj doma, mrtva stvar? Kako naj se uresničijo želje sv. Očeta papeža fcfte ravna «Sancta congregatio regula ritim, curia generalia capucinorum, cu-ria generalia ordinis fratrum minorum S. P. Francisci.» ravno v nasprotnem duhu), da bi se narodi med seboj pobratili in da bi se neka toličani: Srbi, Bolgari, Slovaki, Rusi itd. združili s katoliško cerkvijo, ko sami sinovi sv. Frančiška podijo svoje brate proč zato, ker so Slovenci. Govorili so italijansko, furlansko, slovensko, hrvatsko, nemiko, torej vse jezike Julijske Krajine. V nekem samostanu so prevzeli vodstvo redovniki iz star« HaHje. V njem so sedaj Italijani, Hrvatje in Slovenci. Ali veste, kaj se hrvatsko in slovensko. Oče nekega redovnika ne sme govoriti v materinskem jeziku s svo-^ jim sinom. Drugega pa ne zna. ali na; torej laja na svojega sina? ^ Daleč smo že res prišli! Ali je to duh sv. Frančiška Serafinskega, ki govori: < Conver-tat Dominus vultum suum ad te et det tibi pacem!» Poslušajmo kaj pravi S. Isidorus Hisp. ori£. lib. 9. c. 1. «Cum omrium linguarum scientiai dilficilis cuiquam sit, nemo tamen deslaiosus est, ut in sua gente positus sual gentis lin-guam nesciat. Nam quid alind putandus est, nisi animalium brutorum deterior? lila enini propriae vocis clamor<»m exprimunt: iste dc terior, qui propriae linguae caret notitia. > Mi ne želimo drugega več, nego da bi se mimo želje sv. Očeta papeža Pija XI, še uresničila molitev pokojnega hiskupa dr. J. Po-brila, ki moli svetima slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu: «0 sveti odvjetnici naši, koji ste se toli gorljivo skrbili za spasenje Slavianskega naroda: ukriješite naše prošnje, da nam tako bude dano vidjeti ih sve združene u krilu naše svete majke crkve katoličke, apostolsko-rimske. Am^n. Prizadete oblasti naj narede konec in red* Bogu v čast in vernikom v korist du^netfa zveličanja! _ Veliki pohabljenec posl. DeIcroix pride v Gorico. V nedeljo, 29. t. m. bo v Gorici izročena toskanskim pohabljencem njihova zastava. Ob tej priliki bo tudi izročena velikemu pohabljencu Karlu Delcroix zlata svetinja, dar goriških gospa. Ker bo najbrže takrat Delcroix, ki slovi kot izvrsten govornik, imel javen govor, bo pomenil ta dan za Gorico izreden dogodek. Slovenska aristokracija. Slovenci se ne moremo ponašati s plemcnitaši, kar smo jih imeli, so se večinoma izneverili svojemu narodu. Šele v najnovejšem času smo dobili dve «kvaliteti», dva viteza, pa tudi ta dva sta postala baš radi tega viteza, ker sta se izneverila svojemu rojstvu. Pa kako sta ta dva rimska patricija postala ošabna, kar pozabila sta, da je eden iz Dornberga, drugi pa s Cer- I 1 * 1_ ^ 1___ I _ _ _ * ^ .. n 1 n n „nKI/ ** rt - „f________________________ _ kljanskega doma I O masi govorita z velikan gi)di? V samostanu ae ne sme veft govoriti sko zaničljivostjo, v poslednji «Novi dobi* pa očitata opoziciji ▼ remskem parlamentu, da hoče nasprotnika prekrivati, saj je to najučinkovitejše plebej&ko orožje.» Z maso traktirata slovensko ljudstvo ponosna viteza, ki bi rada doživela, da bi se zopet povrnili srednjeveški časi, da bi jim to ljudstvo tlačaniio, da bi »kvaliteta* tlačila kvantiteto. Čeravno uživata »pokroviteljstvo in naklonjenost* vladarjev, se jima ta nakana vseeno ne bo posrečila, ker, le kar je zdravo in pošteno, le to obvelja. Kako pospešuje izvoz državna železnica! Polagoma se je vendarle pričela razvijati in oživljati izvozna trgovina s sadjem in zelenjavo. Narodnogospodarska naloga železniške uprave bi bila, na vse možne načine pospeševati to trgovino in ji pomagati s hitrim in točnim prevažanjem tega brzi kvari izpostavljenega blaga k zavojevanju inozemskih trgov. Kakor priča sledeči in mnogi drugi slučaji, je pa državna železnica drugega mnenja. Goriški trgovci odpošiljajo manjša naročila sadja in zelenjave v Jugoslavijo in Avstrijo kot brzo-vozno blago s popoldanskim osebnim vlakom. V Podbrdu hi morali železniški delavci prenesti pošiljatve iz italijanskega voza v jugoslo-venskega, naslednjega dne pa dobi goriški trgovec. ki živi v blaženi misli, da je konsu-mtnt sadje in zelenjavo žc pojedel, od železniške uprave obvestilo, da je pošiljatev prekoračila mejo šele naslednjega dne, ker ni bilo dovolj delavcev na razpolago za prenos sadja iz enega voza v drugi. Lepo pospeševanje izvoza! Planina nad Vipavo. Pretekli teden smo spre. mili k večnemu počitku truplo 60-letne blagopokojne Marije Trbižan roj, Lavrenčič, ugjjed-ne, krščanske in vrlo narodne gospodinje -vdove, sestre veleč. g. monsgr. in dekana Ivana Lavrenčiča v Kamniku. Pokojna je bila. dasi priprosta, zelo naobražena ženska; veliko je čitala in je še par ur pred smrtjo prebirala Edinost*. Bila je tudi sicer vrla gospodinja, prava, zgledna, krščanska mati, ki je znala svoje otroke tudi res lepo vzgojiti. Vsa čast taki materi! Njen spomin bodi blagoslovljen, ostalim pa naše iskreno sožalje! Bodi s tem obenem izrečena vsa dolžna zahvala vsem za izražene besede sočutja, vsem, ki so pokojno v njeni bolezni obiskovali, zlasti čg. župniku za njegove tolažilne besede, ter g. učitelju Fr. Logarju, kot hišnemu gostu, ki je stal ves čas bolezni njej na strani ter se tudi s svojim pevskim zborom poslovil od blagopokojne. Iz Podgore. Nad podgorsko občino gospodari že cd marca meseca vladni komisar, znani Marinič iz Podsabotina, ki je bil nekdaj navdušen Slovenec in slovenski deželni posedaj pa nosi črno srajco. To mesto skeauu ljudstvu ne sme soditi v njegovem jeziku, ampak ie več, tudi v tajam jeziku mm ne sme soditi sodnik Slovenec, temveč sodnik tujec, da je izključeno vsako neposredno razumov an je In občevanje sodnika s strankami, ker tako zahteva obmejno-politični civilnopravni red. Zato nas j t moral zapustiti sodni svetnik Komavec in oditi na Tirolsko, zato nas bodo v kratkem zapustili vsi slovenski sodniki na Goriškem in na njihova mesta pridejo sodniki ...Nemci iz.... Tirolskega. «Konc sveta* bi rekle naše stare ženice, če bi to razumele, drugi bi spet rekli »norišnica» itd., sedanji mogotci pa pravijo temu »obmejna politika». Vam pa, g. svetnik, želimo vsi, ki smo Vas poznali, četudi vemo, da je brezupna ta naša želja, mnogo sreče na novem mestu. Živite in vztrajajte tudi Vi na Vašem mestu v upanju, da se nam bode kolikdaj vremena zjasnila oziroma, da se bo kolikdaj zjasnilo v glavah naših modrih upraviteljev, saj boj in upanje sta bistvo našega sedanjega življenja. Kriza v furlanskem fašizmu. V naslednjem podajamo kronologično sliko razvoja krize v furlanskem fašizmu od našega poslednjega poročila dalje. S sklepom strankinega vodstva je bil glavni puntar, poslanec Kavazzolo suspendiran od političnega delovanja za dobo treh mesecev. Toda nepokorni poslanec ni uklonil radi tega svojega tilnika, temveč je dne 4. junija objavil v glasilu furlanskega fašizma pismo, v katerem izjavlja, da se ne ukloni izreku strankinega vodstva. Zahteva, da se uvede preiskava potom poverjenika stranke ter proglaša, da bo stopal neustrašeno naprej po začrtani poti. Dne 6. junija je zasedalo v Vidmu vodstvo furlanske fašistovske zveze, ki je po dolgem razpravljanju o krizi, ki razjeda furlanski fašizem, sprejelo resolucijo, v kateri izjavlja, da smatra po disciplinarnih odredbah stran- kajti tam bodo marsikaj zvedeli o delovanju klike idrijskega fašja. Prepričani smo, da bodo nabrali obilo gradiva, ki jm bo dalo dovolj povoda« da strmoglavijo to kKko in postavijo na čelo tak. late moža obširnej- i «i * šega političnega obzorja, bo zna! voditi Idriji bolj pametno politiko kot sedanji faiistovski tajnik Vlahovič. Is triatte pokrajine -m ..n, Na cesti, ki pelje iz Zagorja v Knežak, so te dni orožniki aretirali človeka, ki je imel pri sebi popolno vlomilno orodjf. Posestniki blagajn, pozor I ČEVLJARSKI poldelavec, se sprejme. Rozzol in vaHe 728. 760 POSESTVO^ v okraju Maribora, na južnem pobočju Pohorja, (postaja južne železnice Slov. Bistrice), se proda. Hiša, tri sobe, Y< oralov vinograda, pribRžno 8 oralov njiv, Eainika, travnika, mladega gozda, črez 100 omadov plodonosnih sadnih dreves. Bogata zaloga ilovice za zgradbo opeke. Natančnejša pojasnila se dobijo pri M. Voš-njak, posestnici v Visolah pri Slov, Bistrici, Jugoslavija. 762 VELIK polž, velika gozdna goba, dve liri, podstava za kotel in še marsikaj, kar bi se rabilo za uprizoritev Ribičičeve najnovejše igre Kraljice palčkov — se dobi za mai denar* Piši na: Soklič, Servola di Trieste. 753 Vesti ix Istra Podgrad. Kakor se sliši bo naš okraj dobil v kratkem zelo mršavo nadomestilo za odpravljeno sodnijo. S 1. julija bodo vpeljani uradni dnevi in sicer prve tri tedne v mesecu vsako sredo. Veselimo se vendar tudi tega malega odpomočka, ker nam je vse dobrodošlo, kar je v stanu ublažiti težki gospodarski položaj našega okraja. Veselimo se uradnih dni tudi radi tega, ker bo sodnik lahko videl, da par uradnih dni nikakor ne zadostuje za tako ogromen sodni okraj in bo gotovo tudi s svoje strani napravil primerne korake, da se nam povrne toli potrebna sodnija. Izrecno poudarjamo, da naše gori izraženo veselje ne pomenja zadovoljnost. Le popolnoma slepa uprava je mogla odpraviti našo sodnijo in ml ne moremo biti zadovoljni, dokler se ta neverjetna pogreška ne popravi. Skrbna «Lega Nazionale» nam skuša olajšati bol nad zgubo sodni je s tem, da nam je odprla otroški vrtec. Potolažila nas ni, ampak svoj namen bo vendar dosegla. Vrtec obiskuje kakih 20 otrok, kar je za narodno zavednost naših Podgrajcev Še precej slabo spričevalo. Slobodno jim bilo, samo naj nehajo imenovati svojo vas s ponosnim imenom «Čička metropola«. Naši POGREBNO društvo «Arimatej» na Prošeku bo imelo svoj občni zbor v nedeljo, 15. junija ob 1. uri popoldne, v Gospodarskem društvu. Odbor. 770 PISALNI stroj «Remington 10», čitljiva pisava, slovenske Črke, zadnji model, pro- dam. Kuret, Settefontane 1. 771 u« h" uiav.^iiumuu. uu.^uuai. nosnim imenom ostavljen, da odgevori na okrožnice državnih uradov in da sestavi imenike za pobiranje občinskih davkov. Ako vežejo obči-narje na občinski urad dolžnosti do plačevanja davkov, je samoobsebi umevno, da morajo imeti od t?ga tudi kake pravice. Naj si gospod komisar ne misli, da kritiziramo njegovo početje zgolj iz veselja do žigo sanja, pač pa naj bo uverjen, da bi bili vsi občinarji mnogo bolj zadovoljni, če ne bi bilo treba čitati podobnih člankov po časopisih. Vsakdo se pač praska tam, kjer ga najbolj srbi. D. Iz Idrije. V Idriji smo z zadoščenjem sprejeli vest goriškega lista «Voce di Gorizia», ki predvideva s trmoglavi j en je eksponentov prejšnje videmske klike, ter upamo, da se novo vodstvo fašja ozre tudi na tukajšnje eKsponente prejšnje klike ter obračuna z njimi glede njihovega dosedanjega delovanja, ki je bilo vse prej kot koristno idrijskemu prebivalstvu kakor tudi državi, — Vodja idrijske klike je seveda fašistovski tajnik Vlahovič, ki je vodil do sedaj tukajšnjo politiko skupno s par takimi ...iči, v katerih žilah se ne pretaka niti kapljice italijanske krvi. Ta človek je baje ljubljenec on, Pisentija, ki mu je dovolil, da še sedaj nastopa kot kak paša v Idriji. Gorje onemu, ki se mu do tal ne klanja! Koliko žrtev ima že na vesti, to je v Idriji splošno znano. Pri rudniku, ki mu je dodeljen kot pisar, je absoluten gospodar in vse se trese pred njim, najsibo rudniški ravnatelj ali najnižji rudar. Prišlo je celo do tega, da ne sme rudniški ravnatelj (po rojstvu Čeh) ničesar ukreniti brez njegove vednosti, pač pa je Vlahovič marsikaj ukrenil, česar ravnatelj niti vedel ni. Tako je bilo pred par meseci vrženih na cesto cela vrsta rudniških uradnikov ter paznikov in med temi veliko še mladih in sposobnih ljudi s komaj 20-letnim službovanjem. Seveda jim niso povedali vzroka, ampak je zadost6vaIo to, da se niso hoteli klanjati Vlahoviču, ker so si bili svesti, da imajo le enega predstojnika v osebi rudniškega ravnatelja. Vrglo se je na cesto mlade in sposobne ljudi, medtem ko so še vedno v službi starčki s 45-Ietnim službovanjem in to samo za to, ker imajo dobre zveze, ki vodijo do VlahoviČeve milosti. To ^in še marsikaj drugega je, kar dela med idrijskim prebivalstvom slabo kri. Priporočamo novim mogotcem pri videmskem fašju, da pogledajo nekoliko v idrijski fašjo in videli bodo, koliko je tu gnilega. Ne zahtevamo ravno, da bi ce informirali pri nas Slovencih, »mp*V povprašajo naj tu naseljene pristne Italfiane iz krotfe. ODDAJO se v najem dve meblirani sobi za poletje na Konto velu. Obrnite Felice Venezian 27, vrata 15. se v ulico 772 DVA ČEVLJARSKA pomočnika, dobro iz-učena, sprejmem takoj za stalno delo. Plačam eno liro več kot drugi. Ivan Stančič, Her-pelje 67. 757 KRONE, srebrne, Pondares 6, I. plačujem po L 1.87. Via {20} HIŠNE, kuharice, pestunje, sobarice in drugo osobje za privatne družine, hotele, zavode v Trstu in zunaj išče za takoj «Provveditorio > via S. Lazzaro 23. 730 DEKLE, 18-letno, z dežele, želi vstopiti v službo k sloveski družini v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 747 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 IBHH^BH^S HH39BES29 Janko Benko je danes nenadoma nemile usode izdihnil svojo blago dušo. Žalujoča soproga Marija« sin Zlalko« brat, sestra, teta ter družine Božat, Tominc« Svab in ostali sorodniki naznanjajo to tužno vest vsem prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v pondeljek, 16. t. m., ob 14.30 iz mrtvašnice mestne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani. TRST, 14. junija 1924. (416) bolje poznajo svoje narodne dolžnosti nego njihova «metro' - : ^ .i-V^ -1,-3 J ^ --'-t- - Globoko ginjeni na izkazanem sožalju naših prijateljev in znancev ob priliki težke in nenadomestljive izgube naše predrage izražamo vsem iskreno zahvalo. Posebna hvala gospodu dr. Justu Pertotu, ki je vložil vse svoje veliko znanje in redko spretnost, da nam reši našo pokojnico. z brezprimerno požrtvovalnostjo, 415 KUHARICA išče mesto v navadni gostilni. Gre tudi za postrežnico. Naslov via Maio-lica 14, vrata 7. 764 Družini; Dr. Vesel, Ešrsnpctf č. . i.n e. ■ Ife PODLISTEK Collins: 0REZ IMENA (53) Roman. žave pa zahtevajo ne samo, da se slovenr starih pokrajin in Da tudi oficirske Ali je mogoče še na kaj drugega misliti? Kaj morejo svet in njegove krute postave dobremu spominu najboljšega očeta, ibajboljše matere, ki so jih kdaj otroci imeli?» Umolknila je, da potlači ganotje. «Ali me počakate tu« da grem in poiščem Magdaleno?* je rekla črez nekaj trenotkov. «Pripeljem vam jo semkaj; Magdalena ie bila vedno vaša ljubljenka in tako naj ostane.* Položila je zvezek poezij gospodični Garth v naročje in Šla ven. «Magdalena je bila vedno vaša ljubljenka.» Kakor so bile te besede prijazno izgovorjene, v ušesih gospodične Garth bo zveiele kot očitanje. Prvič je vstal t njej dvom, ali se niso vsi v hiši hudo zmotili v presojanju obeh sester. Tekom dvanajstih let je dnevno občevala s svojima gojenkama in do dna pretuhtala njuna značaja. Toda prva življenska izkušnja reobrniln vse domneve. je prt Kaj sledi iz tega 7 Ko si je to vprašanje postavila, so jo vznemirjale misli kakor vsakogar v podobnem slučaiu. Ali ne obstoja v vsakem Človeškem bitju j *Ali ste pustili kaj na klopi?» je vprašala poleg zunanjega in očitnega značaja, ki so ga j mirno. Predno je mogla gospodična Garth kaj izoblikovali socialni vplivi, še nevidna no- j odgovoriti, je Nora pokazala oba očetova pa-tranja dispozicija, ki jo more vzgoja omiliti, | pirja, nikdar pa ne popolnoma izpremeniti? In ali ne leže v; vsakem posamezniku zarodki zla in dobrega globoko, zunaj območja človeškega vplivanja, zarodki, ki jih utegne slučaj ali izkušnjava razviti? Ali more sploh človeška paznost pravočasno zaznati skrivne sile, ki čakajo poziva od «slučajnih okolnosti"? Prvič v življenju so jo navdajale take temne misli, ki so bile v zvezi s preteklostjo obeh deklet in z njih bodočim življenjem in bodočo usodo. Toda njena zvesta duša je pač Noro više ivzdignila v ljubezni, istočasno pa se je otrebla dvomov, ki bi utegnili Magdaleno po- i trpežljivo se je zarotila gospodična Garth in ponižno poljubila dvignjeno Norino roko. «Ah, draga, odpusti mi, bila sem nizkotno slepa in te nisem nikoli cenila po tvoji zaslugi*. Nora jo je prijazno prekinila. •Pridite z menoj v vrt, pomagajte Mi^da-leni, da bo potrpežljivo zrla bodočnosti nasproti!« je rekla. Bodočnost! Kdo je mogel samo s žarkom vanjo prodreti? Samo preteča postava Mihaela Vanstoneja je bila vidna. STRUPENA ROSA NA KROMPIRJU. Kakor na trti, tako tudi na krompirju povzroča to bolezen glivica plasmofera ali peronospora. Letos se je ta bolezen na krompirju. čeravno je še zgodaj, že pojavila in bo delala našim kmetom veliko škodo. Navadn® se po;ivi koncem meseca junija ali začetkom julija. Po strupeni rosi napadeni krompir se navadno škropi z \% raztopino modre galice in apna, kakor se rabi za škropljenje trt. Na KX) 1 vode se razstopi 1 kg modre galice in 1 do 2 kg ugašenega apna, kar se napravi tako-!e: v 90 l vode se razstopi 1 kg modre palice, v drugi posodi pa v 10 I vode 1—2 kg U';aš?ncga apna. Apneno mleko se počasi vliva v razstopino modre galice in meša. 3 to raztopino je nato škropiti, in sicer prvič v prvi polovici ali začetkom junija. Čez 4 tfdne '.e treba škropljenje ponoviti. Škropiti je treba, predno se bolezen rao-kače, ker že napadeni krompir škropiti ne izda več veliko. Strupeni rosi ali gnitju krompirja so največ podvržene starejše vrste krompirja, zlasti h v o -' d ' čan al: hrastovec, ki je pri nas najstarejša vrsta. Iz sledi, kako važno in kako potrebno jc : nn>.. kioinoir menjavati in ^a nadomeščati z drugimi novimi vrstami. Nekatere vrste krompirju so pri nas tako stare, obne-mog-e in podvržene gnitju, da jim ne pomaga več nobeno sredstvo. Zato skrbite spomladi za zamen;avo semenskega krompirja. R. C. TraasAa kmetijska družba v Trstu ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Žveplo 2-krat rafinirano, ventilirano, preiskano po kemičnem laboratoriju z 99.57% čistosti po L 90 kvintal, angleška modra galica, žve-plalnike,"škropilnice, kose Merkur«, kosišča, grablje, osovnjakt, rafijo (irlno ličje), vrtna, po;; -ka in cvetlična semena, umetna gnojila, klajno apno za živino . zgleda skoraj, da je ženska mladina bolj nagnjena se poprijeti sporta, kot pa moški del mladine. — Ce se izkažejo-v vztrajnosti enake začetni živahnosti, se imamo nadejati re-s dobrih uspehov na tem polju ženskega sporta. Težkoči igre primerno, napreduje edina tržaška nogometna skupina (Športno društvo ■Adrija ) prav dobro. Selekcija v posamezne 5ete, t j. v prvo, drugo in tretje moštvo (rezerva oz. naraščaj) se sicer še ni izvršila, toda o se v kratkem gotovo zgodi. Podvrženo je lioštvo zaenkrat gotovi poskušnji. katere rezultat bo formiranje prve, to je raprezenta-tivne čete S. D. A. v Trstu. Braniti bo morala zaenkrat barvo svojega društva napram nogometašem drugih slovenskih klubov, ko pa doseže gotovo izurjenost in tehnično popolnost, ji bo najbrže dana naloga. da brani ime našega sporta pred nogometaši naših sodeželanov druge narodnosti. Prvo pc-kušnjo bo imelo v kratkem z uoštvom M. D. P. - Opčine, katerega nogometni c-dsek naša javnost že pozna. S. D. A- stopa k formiranju krajevnih pod-odsekov, ki imajo v glavnem namen vzbuditi v dotičnem okrožju zanimanje za sport. Tako se je n. pr. v Rojanu že stvoril nogometni pododsek. ki se zaenkrat vadi zase, pošilja Da 06 gotovih določenih časih svoje moštvo k trsnacijf glavne skupine. Glavni nogometni odsek ima na ta način takoj pri roki vrsto, s katero se lahko uri. Poizkusil sem doznati, v kakšne kombinacije tekem se mislijo razni nogometni odseki SDus'.iti v letošnji sezoni, in bi odgovor glasil prlično tako-le: S. D. A. - Trst proti M. D. P. - Opčine. — M. D. P. - Opčine proti S. K. -Nanos» v Vipavi. — S. D. A. - Trst proti S. K. Nanos». Kaj bo s tekmami S. K. -01ymp» v Opatiji z že navedenimi, bi zaenkrat ne mogli dati pozitivnega odgovora. Tstotako se čaka s strani Telovadnega društva Postojna- primerna vest, ki bi dovolila že omenjenim društvom, da vzamejo v pretres tekmo s «Postojno». Hazenaške tekme pa bi bile sledeče: S. D. a. - Adrijav proti M. D. P. - Sv. Jakob. — S. D. A. - «Adrija* proti S. K. «01ymp». — M. D. P. - Sv. Jakob proti S. K. «Oiymp» v Opatiji. Dobro bi bilo za naš sport v obče. da bi vsaS naša športna društva objavljala v «Edinoati» pod rubriko « Sport« razna poročila o svojem delovanju. Koristilo bi to v prvi vrsti zato, ker bi lahko imela društva prilično znanje o kakovosti drugik društev in bi jim to služilo v ravnanje pri kombiniranju raznih tekem, dirk itd. V drugič bi pa naša javnost imela nekak pregled o našem športnem snovanju. Ni treba posebej omeniti, da bi te kratke vesti obenem tvorile nekako vez med vsemi športnimi društvi. In kar je najbolj važno, budile bi te notice vedno novo zanimanje v vrstah mladine in jo vabile v sredo naših športnih ustanov. To bi bilo v glavnih orisih vse delovanje na polju lahke atletike. Omenil bi še kolesarsko dirko, ki jo organizira S. D. A. na 29. t, m. in ki ima najbrže j y glavnem ta namen, da združi vse naše kolesarje z našo ustanovo. Da štejemo tudi med kolesarji že dobre moči, so nam priča lanske dirke, ki jih je priredilo že omenjeno društvo in na katerih so posamezni dirkači dosegli lepe uspehe. Gotovo bom imel v jeseni lažjo nalogo s poročanjem o našem sportu. Medtem ko moram sedaj v glavnem očrtati to, kar se šele zida, bom takrat gotovo imel fakte v rokah, j na katere je lažje zgraditi poročilo kot pa i pri poročanju o delu, ki je šele v procvitu. i Rezultati in podatki raznih tekem in dirk nam bodo noiem lažje dovolili ceniti delo naših športnih organizacij. K zaključku bi še toplo priporočal našemu razumništvu, da priskoči društvom na pomoč s tem. da jim pomaga prevajati in sestavljati razna pravila za tekme, dirke, žurije itd. Kar se tiče namreč slov. športne literature, moramo žalibog omeniti, da stojimo na slabih tleh. Nimamo namena sestaviti tako literaturo, ali poskusimo vsaj deloma odpomoči terru nedostatku, da na ta način z raznimi prevodi omogočimo podeželskim društvom, da lahko formirajo tudi ona svoje športne oddelke. Toliko v informacijo naše javnosti! F. - ač. DAROVI V počastitev spomina pok. Nade Slavikove daruje g. Ivan Bandel L 20 Šolskemu društvu. Mesto cvetja na grob pok. Klare Bekar daruje Franc Bekar iz Sežane L 10 Sol. društvu. Mesto cvetja na grob pok. Karmele dr. Veselo ve in dr. Nade Sla vik daruje družina N. N. iz Trsta L 50 Šolskemu društvu. V počastitev spomina blagopokojne kolegice dr. Nade Slavikove daruje dr. Franc Gruden, zdravnik v Postojni L 100 za Slov. Dijaško zadrugo v Pragi. V počastitev spomina pok. dr. Nade Slavik j daruje g.a Ema Bartel L 20 za Šol. društvo. V počastitev spomina svoje hčerke Karmele i dr, Veselove in dr. Nade Slavik daruje g. Jo- j sip Krmpotič L 100 Šolskemu društvu. : Mesto cvetja na grob blagopokojne dr. j Nade Slavik daruje družina Stoka L 25 Šol. društvu. V počastitev spomina dr. Nade Slavik daruje g. Jakob Dekleva iz Trsta L 25. V isti namen daruje g. R. Peirič L 50, Fr. ! Lokar iz Trsta L 5, Iva in Ivan Kraševic L 30 \ za Šolsko društvo. Mesto venca nakrsto pok, dr. Nadi Slavik daruje Vek. Plesničar L 50 za Žensko udru-ženje. (Denar hrani Š. dr.) V počastitev spomina dr. Nade Slavik daruje g. M. Pahor L 25 in g. H. Candolini L 25 za Dijaško Matico. (Denar hrani Šol. dr.). V počastitev spomina Stankota da/uje dr. Fornazarič, odvetnik v Ajdovščini, L 50 Šol. društvu. Vsem cenj. darovalcem iskrena hvala! Velika Izbera* Cene nizke. Zlatarna ALBERT POUH Trst, Via Mazzini št. 46 25 SUHE GOB kupuje v vsakih mnoiinah po najvišjih česal« SEVER AKomp. Trst, Machiavuttffl 13. ffiABADIE? Evo f Naposled se je vendar povrnil izborni cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. (5 toiraite 9 jflinestr Starodavna tovarna tehtnic, ote! in m Giuseppe Florenz & C£ z zalogo In delavnico za popravo v Vio M Gnala 6, Telefon 13-64 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosodni poskušnji glasom me-tričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo s I. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. 414 Zl ravnik ilr. Lojz Kraigber specialist za bolezni v ustih In na zobeh sprejema za vsa zebozdravniSka in zobetebniška spravila v Gorici, na Travnika 20 (Piazza della Vittorla 20} od 9-12 in od 3-5. (73 Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera tailleurs, pla-ščev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. sKrojačnica I. reda. Cene zmerne. Majhni tedenski ali mesečni obroki. i n ob mmmm Trst, Vsa 6§n»astšca še, 1513. MIRODILNICA UMStlO FERLIN Sv. H. Magd. zgornja 2 Bivio. Tel. 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement* sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. Najboljši Šivalni streli so KajDeijši materijal. Hdjvefje lamsfvo. / 1 ■ .....................i I. R. 1. j Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje I> 570.—, 7a-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-nejših cenah. Zaloga Sivainih strojev in potrebščin 24 Cervslllnl, Trs!, Via «L Cardacci 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. UBIJ GMca is mm Btaje? fUUtr- Telefon: 5—18, 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI ^ Glavnica is \mm Blnarisv E9.009.B9fl"— Telefon: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %9 na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor IfBjpriKiAj&i mm i Jngoshrollo Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: T! NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD iN VEDNO DT-JAŠKE MATICE! Blagajna je odprta od 97,-127, in od 147,-16 Iga—— mi Mh&OH^čtmm^&maffimm^ Zavarovanja proti požaru, tatvini, proti B* a nezgodam prt prevozu, proti nesrečam, proti škodi vsled civilne odgovornosti kakor tudi zavarovanja na življenje se sklepajo pod najugodnejšimi pogoji z zavarovalno družbo H^uiiAV" imuumo> etrvA« za spSošcso savarovui^. Glavo a zjstapsira v Trata, ui. V. Eeliiiti 8. Via S. Caterina 7» vogal Via Mazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel B tmz (10) Sprejme se tudi nekoliko krajevnih zastopnikov. Veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moike In SoresMd oblake po konkurentih conami Specijaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO Bcpxrsi poročila. Tuja valuta aa tržaškem trga. 0 0250 .0.0320 .67 25 . 27.20 . 9.75 0*03 0.0330 67 50 37.50 10.36 22 &o .122.50 .405.— ♦ 90.2& 23.05 123 50 408.— S9.50 ogrske krone..... avstrijske krone . . . češkoslovaške icrooe . dinarji ...... lejl ........ marke ....... dolarji . ....... francoski franki . . . švicarski franki . . . angleški funti papirnati Teča* . 250 . 742 . . 2080 . 550 .3140 .960 Martinolich '^24 Tripcovich «••»•••»»•••■•••• **** Ara pel ea *»•«•••>•••*••»••• Adriatica . . • • Cosulich . • . . DalmaHa • . • • Gerolimich • • Libera Triestln« LIoyd • • • . • Lussin 545 Cement Dalmatia • . • • .......... 4*0 Cement SpaJato • • • . • • Odlikovana tovarna utoi m mer Mm Min h F! - Lpi Podružnica v Trstu 411 Prodajalna Via Milano 18, Telefon 19-89. Delavnica za poprave Via Milano 29. Tehtnice vsake vrste majhne in velike. Medeni uteži in iz litega Železa. Vse blago je nacijonalno in izdelano po predpisih italijanskega zakona. Tvrdka izdeluje vsa popravila in preskrbi tudi perijodične preglede na merosodnem uradu. V takem slučaju nadomesti materijal, ki e ima pregledati, z lastnim materijalom. OM v .Cdinosti4 Imajo najboljSi uspeh Via Mazzini štev. 36, vogal Via S. Caterina nadaljuje LIK V Ob tej priliki bo prodajala MILO previdne gospodinje vseh svilenin, ki jih ima v zalogi s Ibsbbš** 0 S popustom na zaznamovanih cenah. — Ibombaževino, perilo, izdelke in blago na meter, pletenine, nogavice, čipke, okraske itd. po najnižjih cenah. 5 NB. Popust na SVILENINAH se odbije pri blagajni. mssgaass !IBSBf!30inBiimSB □ o o d nogppooopoopo d po □ □ a p d □ □ □ □_□ q o o □ □ o n a □ □ □ □□□□□□ p □ p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p S a BANCA Ustanovljena leta 1905. Deldilka glavnica Lit. 15.000.000,— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna palača). Podružnice: ADBAZI4 — FIUME — MILANO — ZARA. Olajšuje vsako trgovskooperacijo z Jugoslavijo ke kredite v Jugoslaviji in jugoslovenstie kredite llji ter ekskomptira tozadevne aUcepie. v. Otvilja akreditiv« za nakup blaga. Inkasira* efekte in račune. Kupuje in prodbja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih