Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 159Predstavitve in informacije Liljana JANKOVIČ GROBELŠEK Boštjan COTIČ 26. Sedlarjevo srečanje urbanistov in prostorskih planerjev Ljubljana, Mestni muzej, 12. junija 2015 Letos smo v Društvu urbanistov in pro- storskih planerjev Slovenije organizirali že 26.  Sedlarjevo srečanje z naslovom Vizije prostorskega  razvoja  – urejanje voda. Srečanja, ki je potekalo v petek, 12. ju- nija 2015, v Ljubljani se je udeležilo več kot 70 kolegov in gostov iz Slovenije in tujine. Bili smo veseli in počaščeni, da so prišli vsi povabljeni gostje, g.  Zoran Janković, župan Ljubljane,  in prof.  Ja- nez Koželj, podžupan Ljubljane, g. Ni- kolaus von Peter, član kabineta evropske komisarke za mobilnost in promet Vi- olete Bulc, ga.  Barbara Radovan, gene- ralna direktorica Direktorata za prostor MOP, prof.  Peter  Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo, ga. Sandra Jakopec, predsednica Udruženja hrvat- skih urbanista, in dr. Aleksandar Jevtić, podpredsednik Udruženja urbanista Sr- bije. S prisotnostjo so nas počastili tudi nekateri vidni še aktivni in upokojeni kolegi urbanisti in prostorski planerji. 26.  Sedlarjevo srečanje je poteka- lo v sklopu dogodkov Fabianijevega Slika 2: Uvodni pozdrav dr. Liljane Jankovič Grobelšek, predsednice društva (foto: Klemen Udovč) Slika 1: Pozdravni govor g. Zorana Janko- vića, župana Ljubljane (foto: Klemen Udovč) leta 2015. Fabianijevi predlogi za regu- lacije mest in voda so bili daljnovidni in so še vedno aktualni. To dokazuje njegov regulacijski načrt za popotresno obnovo Ljubljane iz leta  1895, v kate- rem je zasnoval cestni ring, ki je bil šele pred kratkim končan z izvedbo mostu v podaljšku Roške ceste  (Fabianijev most). V spomin na prof.  dr.  Maksa Fabianija smo izpostavili njegove ur- banistične, predvsem vodne in vodno- regulacijske ureditve, ter se navezali na aktualno tematiko urejanja voda in na- brežij v mestih ter urejanje obvodnega prostora. Nismo pozabili na poplave in nujno izvedbo protipoplavnih ukrepov. Slika 3: Ob 150-letnici Maksa Fabianija smo obeležili tudi 40-letnico smrti prof. Saše Sedlar- ja – uvodni nagovor dr. Liljane Jankovič Grobelšek, predsednice društva. Srečanje je mode- riral Boštjan Cotič, član izvršnega odbora društva in raziskovalec na Urbanističnem inštitutu RS (foto: Klemen Udovč). Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 160 Predstavitve in informacije Slika 5: Prof. Janez Koželj, podžupan Ljublja- ne, se je posvetil prispevku Maksa Fabianija v urbanističnem načrtovanju v prvi polovici 20. stoletja (foto: Klemen Udovč). Sliki 4: Prof. Peter Gabrijelčič, dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo, je prikazal svojo bogato prakso urejanja mostov in obvodnega prostora (foto: Klemen Udovč). Sliki 6 in 7: Občinstvo ob koncu Sedlarjevega srečanja (foto: Klemen Udovč) Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 161Predstavitve in informacije Spomnili smo se tudi Fabianijeve sme- losti pri načrtovanju transportne vodne poti – kanala, ki bi povezal Severni Ja- dran z Donavo – in naredili primerjavo z današnjimi izzivi vodnih poti oziroma vode kot elementa povezovanja  (tudi v smislu vodnih oziroma transportnih poti). Na srečanju smo se dogovorili, da bomo ob izidu zbornika 26. Sedlarjevega sreča- nja pripravili okroglo mizo, ki jo bomo organizirali v oktobru  2015. Zbornik 26. Sedlarjevega srečanja bo izšel v okvi- ru posebne številke revije Urbani  izziv, zato bo okrogla miza s predstavitvijo potekala na Urbanističnem inštitutu RS. Točen datum dogodka bomo sporo- čili naknadno na spletni strani društva www.dupps.si. Vljudno vabljeni, da se nam takrat pridružite. Društvo urbanistov in prostorskih pla- nerjev Slovenije  (DUPPS) je dolgole- tno strokovno združenje, ki povezuje slovenske urbaniste in prostorske načr- tovalce. Prizadevamo si, da smo aktivno prisotni v slovenski in širši javnosti. Smo aktivni člani evropskega združenja urba- nistov (ang. European Council of Spatial Planners; ECTP-CEU). Med naloge društva spadajo strokovno izpopolnjevanje članov in uveljavljanje strokovnosti pri sprejemanju družbenih odločitev ter osveščanje javnosti pri uve- ljavljanju javnih interesov v prostoru. Dr. Liljana Jankovič Grobelšek Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-pošta: drustvo.dupps@gmail.com Boštjan Cotič Izvršni odbor Društva urbanistov in prostor- skih planerjev Slovenije, Ljubljana, Slovenija Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija E-pošta: drustvo.dupps@gmail.com; bostjanc@uirs.si Mojca BREŠČAK Jernej ČERVEK Priprava trajnostne urbane strategije v Mestni občini Murska Sobota Izhodišče in namen priprave trajnostne urbane strategije Evropska komisija je v programskem ob- dobju 2014–2020 uvedla nov pristop, imenovan celostna teritorialna naložba. Za ta pristop se je odločila zaradi števil- nih izzivov, kot so gospodarski, okoljski in družbeni izzivi, s katerimi se srečuje Evropa. Namen celostnih teritorialni naložb je zagotoviti učinkovit odziv na te izzive. Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo predvideva glede pri- stopa celostne teritorialne naložbe rea- lizacijo v 11 mestnih občinah Slovenije. Območje vlaganj so mestna naselja in naselja mestnih območij v mestnih obči- nah. V Mestni občini Murska Sobota se bo trajnostna urbana strategija izdelala in izvajala v mestu Murska Sobota in naselju mestnega območja Černelavci. Analiza stanja prostora Zgodovina mesta Murska Sobota sega daleč v preteklost. Da je bilo to obmo- čje stalno naseljeno pravzaprav že od pradavnine, pričajo arheološka najdišča na obrobju mesta. Kot mesto se Mur- ska Sobota prvič omenja leta 1366. Ze- mljiški gospodje Széchyji so leta  1476 meščane oprostili vseh tlačanskih ob- veznosti, čez tri  leta pa je ogrski kralj Matija Korvin podelil mestu svobodne sejemske pravice. V času najhujših tur- ških vpadov Mursko Soboto obdajo z zunanjim obrambnim zidom, obramb- nimi okopi in jarkom. Razvoj Murske Sobote so že v srednjem veku določale prometnice, ki so pove- zovale nemške dežele z Ogrsko. Svo- jo urbano podobo pa začne Murska Sobota dobivati šele v drugi polovici 19.  stoletja, čeprav je bila mesto že v srednjem veku. V tem času so se za območje Železne županije, v katero je v času avstro-ogrske monarhije spadala Murska Sobota, sprejela Pravila Železne županije glede stavb in čistoče. Pravilnik je urejal gradnjo hiš v mestih in večjih naseljih in je bil podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja vse do 30.  let prejšnjega stoletja. V tem obdobju dobi Murska Sobota prvega mestnega arhi- tekta, domačina Lászla Takácsa oziroma Ladislava Takača, ki je v mesto prinesel tudi novi slog, in sicer madžarsko razli- čico secesije. Skupaj z drugimi arhitek- Slika 1: Logotip trajnostne urbane strate- gije v Mestni občini Murska Sobota