POŠTNINA PLAČANA V I K a * I M DBS T II I J a « II B H T . . Fl » a * C E IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15,— LIR. 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45.— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV; ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA .40.— LIR. I Leto II št 16 'lvst 15. aprila 1948 Cena lir 15 Samomor Trsta? I zdušje,/ ki je v zadnjem času leglo na Trst, ne samo političnem, temveč tudi na gospodarskem področju, ie do pičice podobno tistemu, je zavladalo v Trstu na Pragu pred »pohodom na Rim«. Škoda zakrivati oči pred dejstvom: 'zavladal je teror, ki bo dovedel v najkrajšem čsisu do popolnega razsula Vs£'ga Jržaškega gospodarja, ako mu poklicani ne nspravijo takoj konec. V letih 1919, 1920 in 1921 ìe plamen uničil ogromno Premoženje naših kreditnih zadrug, z muko nakopičenih v. narodnih domovih in dru-gih ljudskih ustanovah; skva-drisfi so v miru, ob asistenci N litijeve in Giolittijeve policije, metali na tržaške ulice ‘ ragoceno opremo naših bank in poslovnih pisarn slovenskih podjetij. V kratkem ča-su so bile uničene v;se gospodarske ustanove, ki so vzkli-|e lz slovenskih tal Trsta in °de obenem o\snova gospo-dsrskih stikov z neposrednim irt daljnjim zaledjem. Jadranska banka, najmočnejši avto-notnni kreditni zavod v Tr-sin — ostale banke ,so bile Samo ekspoziture dunajskih *n čeških bank — je morala kvidirati, sledila so ji druga rnanjša denarna in trgovin ska podjetja. V najkrajšem času so bile prerezane vse go-spodai\ske vezi z jugoslovan skim zaledjem. Usahnili so Vsz naravni viri tržaškega gospodarstva iz neposredne-zaledja, kmalu nato h rcge in Dunaja. Ne Orlando, ne Nitti, ne piolitti, ,se niso tedaj zmeni-1 niti za npsvete svojih za-Veznikov, kaj šele svetovne lenosti. Opomin londonske-Sa »Timesa« — da je gospodarski razvoj Trsta odvisen °d italijanske politike na-sPr°ti jugoslovanski manjši-v Haliji — je šel mimo ušes Omskih državnikov. In danes? Mar ni besna &°nja tržaškega šovinistične-tiska proti vsaki domači gospodarski pobudi za obno-V° uničenega slovenskega gospodarstva in trdnejšo povc-Z|C'V° z zaledjem duhovna Poprava za pogrome na sionske gospodarske ustanove Po Uiuntovem vzoru ali vsaj to, da se s pravnimi ,so-rni in triki uniči, kar je že urjenega. čj^^ko to, da pametni Trža-P' s profinjenim čutom za F, n°st, ki se jim je izpilil eku življenja in delovanja križišču evropskih kultur, reagirajo na primeren na-nu-La to početje, ki ga do-k£s sedanja uprava? Vse •p J’ da so onemogli. Po Uh* U ^ar mrgoli Giunt, ki n, danes ne žene samo slepe Cistična strast in avan-kafZe>n florentinskega advo-Cg a’ temveč jim je hrbteni-tal Po^kovana s cekini kapi-* !z Italije, pi je 25 let ne-elePo vladal v Trstu in še danes noče pustiti svoje žrtve iz krempljev. Ta kapital vlada in strahuje še danes v Trstu v imenu svetlih idealov — domovinske ljubezni in svobode! ALI IMAJO BENETKE SVOJE PRSTE VMES? »Trieste libera«, glasilo tržaških neodvisnežev, se bavi pod naslovom »Zaupanje, pomirjenje in varnost« z vprašanjem umetno ustvarjenega nemira, ki so ga ustvarili V Trstu »najnovejši diplomatski manevri«; vse to gre na škodo Trsta, na škodo njegove industrijske delavnosti in njegove trgovine s tržaškim naravnim zaledjem. Na ta način se Trst čedalje bolj izolira. Kar se v 'zadri jom čas j dogaja na škodo Trsta, je treba tudi pripisati obrambi trgovinskih in pomorskih koristi Benečanov, za obrambo koristi ne italijanskega naroda, temveč določenih klik, več ali manj političnih, ki so v' ozadju. Podjetnost „julijskih" industrijcev «Združenje julijskih in dalmatinskih industrijcev», v katerem je včlanjenih okrog 200 «podjetij», ki so se preselila iz Slovenskega in Hrvatskega Primorja ter Zadra v Italijo, pritiska na italijansko vlado, da bi odobrila kredite za obnovo njihovih obratov na italijanskem ozemlju. Med temi podjetniki je mnogo pravih pustolovcev, ki so prišli v Jul. krajino nagi in bosi, a so spretno izkoristili politično konjunkturo, ki je nastala v Julijski krajini po priključitvi k Italiji. Njihova današnja pobuda je iz konkurenčnih razlogov naletela na odpor v industrijskih in obrtnih krogih v severni Italiji. Zdaj pripravlja italijanska vlada zakon za naselitev omenjenih podjetij v južni Italiji, na Siciliji in Sardiniji. Po tem načrtu bi «julijski in dalmatinski podjetniki» predstavljali jedro v omrežju nameravane industrializacije južne Italije. Vprašanje je, ali bodo v južni Italiji našli tako ugodna tla kakor je zanje bila Julijska krajina, kjer so uživali iz političnih razlogov vse prednosti. Jugoslovanska nota o gospodarski politiki tržaške VU Ustv Iz note, ki jo je jugoslovanski minister za zunanje zadeve Stanoje Simič izročil 12. aprila veleposlanikoma Velike Britanije in ZDA, objavljamo mesto, ki se nanaša na gospodarske razmere Trsta. 10. Na drugi strani je ameriško-angleška vojaška uprava cone A storila" vse, da "bi postal Trst gospodarsko čimbolj odvisen od inozemstva, dejansko od ZDA. V glavnih tržaških industrijah je nastal zastoj. A-meriško-angleška vojaška uprava cone A ni ukrenila ničesar, da bi ta irjdustrija oživela, čeprav je znano, dà lahko Trst gospodarsko uspeva edinole, če se razvija njegova industrija. Posledica tega je velika brezposelnost med tržaškim prebivalstvom. Učinek takšne politike in nevarnosti, ki izvirajo iz tega za STO, k ližejo v pravi luči njegov sedanji finančni položaj. Po poročilu uprave ameriško-angleške cone A, ki ga je pjed kratkim predložil Varnostnemu svetu poveljnik ameriško-angleške vojske, znaša deficit cone v 6 mesecih 15 milijard lir, torej letno 30 milijard lir, odr.osno 50 milijonov dolarjev. Ta primanjkljaj pomeni dnevno obremenitev okrog 280 lir na osebo ali mesečno 8400 lir, kar ustreza povprečnim mesečnim stroškom za prehrano enega človeka. 0 V zvezi s tem je treba omeniti, da je medzavezniška anketna finančna komisija, ki so jo poslali zaradi proučevanja financ januarja leta 1947. nà kraj sam, prišla po skrbnem zbiranju podatkov in po njihovem temeljitem študiju do soglasnega za- ključka, da je lahko STO v finančnem in občegospodarskem pogledu uravnovešeno. Ogromni primanjkljaj, predviden v poročilu poveljnika ameriško-an-gleških sil na STO-ju je očitna posledica ekonomske politike zavezniške uprave cone A, ki navzlic možnostim velikih dobav iz inozemstva namerno preprečuje oživitev tržaške industrije, ki je ključ vsega tržaškega gospodarstva, ter s tem preprečuje ekonomsko neodvisnost STO-ja. Ta politika vodi STO v popolno ekonomsko odvisnost od ZDA, kar med drugim dokazuje tudi odobrena pomoč 20 milijonov dolarjev od ZDA, na drugi strani pa hočejo ZDA ustvariti vtis, da STO ni sposobno za samostojno življenje. Ta dejstva govore vsekakor mnogo več kot nota britanske vlade, ki u-metno ustvarja nekakšno nevarnost za STO s strani Jugoslavije, in dokazujejo, da takšna ekonomska politika ameriško-angleške vojaške uprave cone A ter britanske vlade in vlade ZDA namerava preprečiti, neodvisnost in nedotakljivost STO-ja. VZORČNI SEJEM V BAZLU Vzorčni sejem v Bazlu, ki je bil odprt 10. aprila, bo trajal do 20. t. m. Razstavljalni prostori so bili povečani in obsegajo 100.000 kv. -m. Razstavlja 2.200 tvrdk. Posebno paž-njo so posvetili urarski industriji in tkaninam. Švica pozdravlja trgovinski sporazum s SZ Švicarski konservativni list «Gazzette de Lausanne» (9. aprila) objavlja mnenje svojega sotrudnika Gerarda Martina o novem trgovinskem sporazumu med Sovjetsko zvezo in Svico. V trenutku, ko je Švica pristala na Marshallov plan, je poudarila svojo nevtralnost in neodvisnost s podpisom trgovinskega sporazuma s Sovjetsko zvezo. Pogajanja za sklenitev sporazuma v Moskvi so bila prežeta z duhom popolne nepristranosti in svobode. Nato navaja pisec podrobnosti o sporazumu. Poravnave kupčij v švicarskih frankih ali v drugi valuti, ki se da menjati v švicarske franke. Sovjetska zveza bo dobavila Svici predvsem žito. Tako je bila že sklenjena pogodba za dobavo 100.000 ton sovjetskega žita. Po tej prvi pogodbi bo Švica poleg tega uvozila večje količine lesa, bencina in raznih drugih proizvodov za skupno vsoto 120 milijonov švicarskih frankov. Prva pogodba se nanaša na razdobje enega leta. Sovjetska zveza bo uvozila predvsem švicarske stroje, razno industrijsko opremo, precizij-ske aparate, zdravila, ure, tkanine, živino in mlečne izdelke, v skupnem iznosu 75 milijonov šv. frankov. Kasneje bo Švica izvažala tudi druge izdelke, to je električni material, katerega skupni izvoz je preračunan na 80 milijonov šv. fr. V teku prve. ga leta, ki teče od 1. aprila, bo Sovjetska zveza izvozila v Svico blaga za 120 milijonov.-Švica pa bo izvozila v Sovjetsko zvezo za 155 milijonov frankov. Cene sovjetskih proizvodov ustrezajo cenam na mednarodnem trgu. | V smislu tega sporazuma se bo v I Bernu nastanila posebna sovjetska trgovinska delegacija; njen šef in I dva glavna tajnika bosta uživala diplomatsko zaščito. Gerard Martin pravi, da je vsekakor koristno za malo državo, kakor je Švica, ki izvaža industrijske izdelke, skleniti tr. govinsko pogodbo z veliko nacijo, ki je bogata s surovinami in žitom. Za čas med obema svetovnima vojnama, ko je Švica bila v normalnih trgovinskih odnosih s Sovjeti, mo- : rajo Švicarji pohvalno poudariti, da | , so Sovjeti natančno izvršili plačilne I pogoje za vse blago, ki so ga Svi- ! carji poslali. „Nered na vrhovih" Marshallov plan in vloga ameriških vojaških krogov i Pod pritiskom svetovnega javnega mnenja je ameriški parlament preklical sklep, po katerem naj bi se tudi Francova Španija vključila v Marshallov načrt. Pod nasmvom »Nered na vrhovih« komentira ta dogodek znani ameriški publicist Walter Lippmann (v listu »New-York Herald Tribune«j tako-le: »Ravnanje Predstavniškega doma glede Španije in načrta za obnovo Evrope (Marshallovega plana) je diplomatski polom, ki se da popraviti. Toda ta polom je nesrečen glasnik notranjega ne reda v Trumanovi upravi. Kajt. korak Predstavniškega doma (vključitev Španije v Marshallov plan), ki bo povzročil neprecenljivo škodo naši stvari v Italiji, Franciji in drugod po Evropi, ie delo ščuvanja vojaških krogov, ki se prost o ne brigajo za stališče Državnega departmana. To bi se ne bilo moglo zgoditi, ko bi bil g. Marshall gospodar položaja glede visoke politike in fco bi g. Forre stal (vojni minister) imel vodstvo popolnoma v svojih rekah in bi izvajal nadi vojaškimi krogi disciplinsko nadzorstvo, ki mu Pritiče kot civilnemu ministru.« Nato poziva Lippmann Marshalla in Trumana, naj zaukažeta vojaškim krogom in svojim diplomatom doma in v inozemstvu, naj ne napenjajo loka in ne izzivajo prezgodaj »obračuna«. Tudi znani ameriški politiki, kakor republikanski predsedniški Kandidat Thomas E. Dewey in Henry L. Stimson, so izrazili podobno mnenje. Za las je torej manjkalo, da ne bi Franco prejel od Amerike pomoč v okviru Marshallovega plana. Toda Franco bi bil dobil še peč, ko bi bil sprejel pogoje, ki snu jih je stavil Trumanov odposlanec Myron Taylor, ki je bil pri njem. Danes so že znane podrobnosti pogajanj, ki so jih vodili Francovi pooblaščenci, španski bankirji v ZDA. Grof Fontan nar in markiz od Aleda sta se i imenu bank »Urquijo« in »Hispa-nc-Američana« pogajala z »Ma nufhcturer Trust Corporation« in »National Chase Bank« Za posojilo 150 milijonov dolarjev. Ko so pogajanja obtičala, sta bila pripravljena sprejeti tudi 5 milijonov dolarjev. Srečo sta poskušala tudi, pri znani banki »Export-Import Bank«. Po poročilu banke »Urquijo« bi Francova Španija potrebovala v štirih prihodnjih letih 767 milijonov dolarjev. AVSTRIJI) GLEDA NA TRST Sovjetska -zveza je v svojem odgovoru odbila predlog treh za-padnih sil glede ponovnega načenjanja tržaškega vprašanja »kot nasproten osnovnim načelom demokracije«. Pogodba, ki jo je podpisalo in ratificiralo 21 držav, naj se kratko razveljavi, ne da bi se niti najbolj prizadetim državam omogočilo, aa izpregonore. Med državami tržaškega zaledja sta že odločno i^pr e govorili ’ Jugoslavija in Češkoslovaška. Celo iz Avstrije, ki je vojno izgubila, se v' času pogajanj za sklenitev avstrijske mirovno pogodbe, čedalje bolj pogosto čujejo glasovi, da si Avstrijo mora zagotoviti nekakšen poseben položaj v Trstu. Na eni izmed zadnjih sej «Tržaškega komiteja» na Dunaju je njegov predsednik dr. VVeissel izjavil: Naš pogled je uperjen proti Trstu. Trst je pomorska luka, ki poleg tradicionalne povezanosti nudi največje poroštvo avstrijskim koristim.» Predsednik je podal poročilo o pripravah za ustanovitev avstrijsko - tržaške trgovinske zbornice, ki naj bi ji predsedoval Tržačan, podpredsednika bi bila en Tržačan in en Avstrijec (dr. V. Reininghaus iz Gradca). Predsednikovo poročilo govori tudi o razmerah v tržaški svobodni luki. Radi političnih težav so razmere v luki niso mogle ustaliti. V svojem poročilu se je predsednik dotaknil razvoja avstrijskega prometa s Trstom v 1. 1947. Glede celotnega prometa v Trstu (z vsemi državami) je govornik ugotovil, da je znašal 3,6 milijona ton. kar predstavlja v primeri s predvojnim prometom (4—5 milijonov t) še precejšnjo količino. ; Toda razmerje med uvozom in izvozom je neugodno, saj je prispelo v preteklem letu približno petkrat več blaga, kakor ga je bilo odposlanega. To se pravi, da ladje, ki prihajajo v Trst s tovorom, odhajajo prazne. Gre predvsem za dovoz blaga na račun ameriške pomoči, predvsem v kolikor prihaja v poštev promet z Avstri-jo. Iz Avstrije je prispelo v Trst samo 27.000 ton, medtem ko je bilo iz Trsta v Avstrijo odposlanega 448.ton, t. j. 6krat toliko. avstrijsko mnenje o Trstu Vodja avstrijskega zastopstva " za zunanjo trgovino v Trstu g. Pace se je te dni vrnil z Dunaja, kjer je predaval o tržaškem vprašanju. Iz poročila o predavanju, ki ga je objavil »Wiener Boersen-Kurier«, nagajamo glavne misli. V zadnjem času se v Trstu naglo obnavlja pristanišče in vzpostavljajo prometne zveze. Trst sel je že danes Tržaško neaktivnost izkoriščajo drug FRANCE ST RAS SROÙ\ V-«*--1', a_v. " • KARLSRUHE \ 's . BRNO « •l-srtzMA« ~\7 ' KARLSRUHE \ _ musrvnćAiir ,l -Zetu« L 1 ^IV/f 7751 O 5 TERP.EKH FF Povojno neaktivnost Trsta, ki še danes nima lastne uprave in lastnega ljudskega zastopstva, izkoriščajo v tržaškem zaledju stari tekmeci tržaške luke, to se pravi ostale jadranske luke in pristanišča na Baltiku in v Severnem morju. Trst brez lastne vlade in lastnega ljudskega zastopstva je mrtva tvorba brez potrebne gonilne sile v ostri mednarodni konkurenci. O agitaciji Benečanov na Dunaju smo že poročali. Obnemoglost povojnega Hamburga so naglo izkoristile belgijske in holandske luke, pred- vsem Anvers in Rotterdam, ki se na vso moč trudijo da bi privabili •promet iz Avstrije in Češkoslovaške. Gornja prometna karta je bila dodana propagandnemu oglasu neke rot erdamske spediterske družbe \ neki dunajski strokovni reviji, iz ka ere smo jo ponatisnili. V Rotterdamu je promet v preteklem letu naglo narastel. Leta 1946. je v luko priplulo 4.464 ladij s tonažo 5,912.00» BRT., leta 1947 pa že 5.963 ladij s tonažo 9,900.000 BRT., to se pravi, čfe se je promet povečal za 66 odstotkov. s tako razvil, da pristanišče lahko nudi avstrijskemu prometu dobre pomorske zveze. Tako so •' prometu že proge z Grčijo, Turčijo, Palestino in Egiptom. Tudi zveze s Severno Ameriko napredujejo; danes že obstojijo tri do štiri takšne z/eze mesečno. Mogoča je tudi pomnožite v, če bi se to pokazalo za potrebno. Tudi zveze z Južno Ameriko so že vzpostavljene in vzdržujejo jih tri plovne družice. Obnovitev pomorskih zvez z Indijo in Afriko je še v prvem razvojnem stadiju. Lahko rečemo, da so tehnične priprave v tržaškem pristanišču popolnoma obnovljene in da čakajo na] delo. Odprava blaga čez Trst nudi Avstriji devizne prednosti. Manipulativni stroški se v Trstu poravnavajo v italijanski valuti. Med Avstrijo in Trstom še ni sporazuma o obračunavanju. Zaradi tega mora tržaški špediter svoje račune vt lirah preračunati v zapadne valute po mešanem tečaju, ki jih potem mora nav kazati Avstriji. Edino za 'o so potrebne devize pri odpravi blaga čez Trst. Železniške prevoznine med Trstom in Avstrijo se poravnavajo lahko v šilingih. Te prednosti ne nudijo zapadna pristanišča. Poleg tega so železniške prevoznine med Trstom in Avstrijo nižje kakor med Trstom in zapadnimi pristanišči. Tudi zaradi pomanjkanja vagonov v Avstriji je priporočljiva odprava blaga čez Trst, ki je najbližje prk stanišče za Avstrijo. Na koncu poudarja g. Pace, da je zdaj naloga Trsta, da izpopolni svoje plavnq zveze in nudi čim boljše pogoje za prevoz, da bi si tako zagotovil promet z zaledjem. Trst-Duna|:Rotterdam Dunajski časopis za promet »Verv kehr« navaja prednosti in nedostat-ke zapadnih in sredozemskih luk v prometu Avstrije z ZDA. Navajamo glavne misli iz te ocene brez komentarja: Zapadne luke (Anvers in Rotterdam) imajo gostejše pomorske zve* ze in nudijo večje možnosti za odi pravo blaga. Morska vožnja je kraj. ša in traja okoli teden dni. Med južnimi lukami ima Genova bolje pomorske zveze kakor Trst. Zapadne luke so tudi mnogo bolje tehnično opremljene. Brodnlne so za proge iz zapadnih luk ugodnejše Stroške za preklad je treba v obeh zapadnih lukah plačati v domačih valutah ali z dolarji, v Trstu in Genovi z dolarji, ki se obračunavajo po mešanem tečaju. Rotterdam je v tem pogledu cenejši kakor Anvers. Socialnih sporov, ki bi ovirali manipulacijo v pristanišču v zapadnih lukah skoro ni; tudi Genova jel v tem pogledu zanesljiva. V Trstu so zaradi nejasnih političnih razmer mogoče motnje. Glede železniških prevoznin je položaj Trsta najugodnejši. Iz Trsta je mogoče poslati blago »nefranki-rano«, tako da lahko naslovljenec poravna prevoznino v šilingih. To velja tudi v nasprotni smeri. (V zadnjem času je bila za tarifne postav, ke v prometu z inozemstvom pa stavljena osnova v čvrsti valuti, kv se pa lahko preračuna v lire.) Tudi za Genovo so dani isti pogoji. \ prometu z zapadnimi lukami je treba poravnati v devizah prevoznine iz teh luk do nemške^-holandske, nemško-belgijske, ali francosko-bel. gijske meje. Glede brzine prevoza sta Anvers in Rotterdam v istem položaju kakor Genova, najkrajša pa je zveza s Trstom. POLJSKO-CESKOSLOVASKA TRGOVINA V drugi poloviti 1. 1947 je češkoslovaški uvoz iz Poljske v primeri s prvim polletjem istega leta narastel ' od 270 na 570 milijonov kč, medtem ko se je izvoz povzpel do 141 na 383 milijonov kč. Češkoslovaška uvaža predvsem premog, koks, sol in jajca, izvaža pa papir, steklo, barvila, kemične proizvode in stroje. --o--- PENICILIN NIC NOVEGA Radio Moskva javlja, da je Sovjetska akademija znanosti dognala, da so ruski učenjaki odkrili penicilin že 1. 1871. Zaradi nedostatka tehničnih sredstev se tedaj ni razvila proizvodnja penicilina. Neizmerne razvojne možnosti Kje pa je IfSl? sovjetskega gospodarstva Od Volge do Urala in Vladivostoka Iz načrta za sovjetsko petletko, ki je v teku in ki se bo zaključila leta 1950, navajamo nekaj podatkov o industrijski proizvodnji in delu v rudnikih, ki nam dajejo vsej bežno sliko o velikopoteznih načrtih sovjetske vlade in neizmernih možnostih gospodarskega razvoja v Sovjetski zvezi. V uvodu k petletnem načrtu je rečeno, da je bila industrijska proizvodnja v prvi polovici leta 1945. dvakrat večja kot v prvi polovici leta 1941, medtem ko je bila proizvodnja vojne industrije 5.6 krat večja. V Štirih vojnih letih je proizvodnja vojne industrije narasla na Uralu 3;6 krat, v Sibiriji 2,8 krat in na Volgi 3,4 krat. Uvod pravi dalje, da so se vzhodne pokrajine Sovjetske zveze za časa domovinske vojne razvile v mogočno baze za preskrbo z municijo, orožjem, tanki in letali za Rdečo armado. Po planu bodo vzhodne pokrajine; leta 1950. proizvedle 47% celotne proizvodnje premoga (leta 1940. samo 36%). To velja tudi za jeklo. Vzhodne pokrajine morajo tudi v načrtu proizvesti s 50% jekla in valjanega jekla (leta 1940. samo 34 in 33%); proizvodnja železa mora doseči 44% (1. 1940. 29%) in proizvodnja nafte 36% (leta 1940 12%). Iz podatkov, ki jih najdemo v knjigi N. Voznesenski: «Sovjetsko vojno gospodarstvo med veliko vojno», je še bolj jasen namen sovjetske vlade, da razvije gospodarstvo vzhodnih pokrajin Sovjetske zveze na Volgi, pod Uralom, v Zapadni Sibiriji in Srednji Aziji, v katero je vključen tudi Kazahstan. V teh pokrajinah se je industrijska proizvodnja v razdobju 1940—1944 potrojila. V času med 1942 in 1944 je bilo ustanovljenih v vzhodnih pokrajinah, 225.000 podjetij, v katerih teče 100.000 strojev; odprti so bili novi premogovniki, ki proizvajajo letno okoli 30 milijonov ton. Petletka predvideva do 1. 1950 posebno razvoj železarske in jeklarske industrije, ki se mora do tega leta povečati za 35% v primeri s proizvodnjo 1945—46. Izkop železne rude se bo povečal na 40 milijonov ton. proizvodnja koksa za 30%. Proizvodnja železa se mora povečati na 15,5 milijona, jekla na 25,4 milijona, premoga na 250 milijonov ton, petroleja na 354 milijonov ton in električne energije na 82.000 milijona kvvh. NOVE ŽELEZARNE, RUDNIKI IN ELEKTRARNE NA VZHODU Petletka nalaga, naj se še dalje razvijajo centri industrije železa in jekla na Uralu, v Sibiriji in Daljnem vzhodu. Železarne in jeklarne v Ta-gilu in Celatinsku naj se dogradijo in nadaljevati je treba z gradnjo 4 železarn in jeklarn na Uralu in v Sibiriji. Postavijo naj se nova podjetja za izdelovanje električnega jekla, ki bodo dobavljale jeklo za transforma tórje in stroje dinamo. Podjetja na Daljnem vzhodu, v Sibiriji in Za-kavkazu si morajo ustvariti lastne izvore za dobavo železne rude. Načrt priporoča posebno pažnjo na trgovinske zaloge železne rude, ki znašajo 1.680 milijonov ton; od teh zalog je okoli 100 milijonov ton v Sibiriji. Prav tako predvideva načrt, da se morajo odpreti rudniki z letno proizvodnjo nad 10 milijonov ton in spraviti v tek do 1. 1950, da bi si iz njih nabavljale rudo železarne in jeklarne v Zapadni Sibiriji, ki so zdaj navezane na rudnike železa v Magnitogorsku. Iz Magnitogorska dobivajo rudo že podjetja v Kuznec-ku. Da bi se zmanjšala dobava premoga za proizvodnjo električne energije za podjetja na Uralu, se mora povečati proizvodnja premoga na tem področju za 5,5 milijonov ton v primeri z letom 1945. in pospešiti gradnja hidroelektričnih central na Uralu. Poleg tega predvideva načrt povečanje proizvodnje bakra, dvakratno povečanje proizvodnje aluminija in nikla, in 3—4 kratno povečanje proizvodnje magnezija, cinka in volframa. Tudi pri tej proizvodnji imajo pokrajine pod Uralom in na Daljnem vzhodu velik delež. To velja tudi glede premoga. Na Uralu je 49 rudnikov, medtem ko posluje 9 rudnikov s kapaciteto 3 milijonov ton v Srednji Aziji. NOVI PETROLEJSKI VRELCI Posebno pažnjo posveča načrt pridobivanju nafte v vzhodnih pokrajinah, na Uralu, v Baškirski republiki, na Volgi, na Sahalinu, v Turkmeniji ter Uzbeški in Kazaški republiki. Načrt izrecno naroča, da se mora proizvodnja nafte v vzhodnih pokrajinah povečati v primeru z za- padnimi Zgradili bodo 4 velike čistilnice mineralnega olja in 16 manjših. Prav tako je v načrtu gradnja novih tovarn težkih strojev v Južnem Uralu, kemičnih tovarn in tovarn gume. Industriji na Uralu in Sibiriji je treba olajšati prometne zveze. Navajamo še nekaj podatkov iz Biltena sovjetskega poslaništva v Londonu. Bilten obvešča, da so bila na Vzhodu postavljena nova podjetja za črpanje petroleja, ki so povečala svojo proizvodnjo v zadnjih dveh letih za 50%. V velikih količinah pridobivajo petrolej v Tatarski in Baškirski republiki, prav tako v pokrajinah Molotov, Saratov in Kujbi-šev. Nove vrelce so odkrili med Volgo in Uralom. Na vzhodu se je proizvodnja tako povečala, da je bilo treba ustanoviti posebno ministrstvo za petrolejsko proizvodnjo na vzhodnih področjih. Na tisoče novih vrelcev sp izvrtali prav na Vzhodu. Sovjetska vlada namerava povečati do 1. 1949 proizvodnjo na vzhodu na 36% celotne proizvodnje mineralnih olj. Podobno napreduje proizvodnja premoga. Premogovniki na Uralu, v Srednji Aziji in na Daljnem vzhodu, posebno v bližini Vladivostoka, čedalje več prispevajo. Tudi rudniško opremo izdelujejo v Sovjetski zvezi v čedalje večjem obsegu. Na železnicah Srednje Azije uporabljajo Die-selove lokomotive. Električne železnice bodo vezale Kuzbas z Uralom, Južni in Severni Ural ter Karagan-do z Magnitogorskom. Te bodo prevažale premog iz Kuznecka, Kara-gande, Kizela in Bogoslovska. NOVO INDUSTRIJSKO MESTO POD URALOM »Pravda« poroča iz Sverdlovska: 13 novim mestom, ki so nastala v teku zadnjih 10 lei v okraju Sverdlovska treba navesti še 14. mesto Tavda. Mesto je nastalo iz male zakotne vasice in se danes razvija v ogromno središče lesne industrije. Lesni kombinat v Tavdi odpravlja dnevno na stotine vagonov gradbenega lesa. Kombinat za izdelovanje furnirja, ki je bil postavljen za časa vojne, je proizvodnjo med tem časom podvojil. Na rekah Sibirije in Urala plovejo tovorne ladje, ki so bile zgrajene v ladjedelnici- v Tavdi. V Tavdi so tudi tovarne pohištva in sinuči. V SZ GNOJIJO IN SEJEJO IZ LETAL Kmetijsko letalstvo ZSSR je začelo s pomladanskimi deli. V Armeniji, Azerbajdžanu in na Krimu. Z letali! že škropijo drevje s posebnimi oljji za uničevanje škodljivcev. Sovjetski znanstveniki so odkrili novo metodo za uničevanje gosenic jabolčnega zavijača. To sredstvo uniči 95% gosenic. V kratkem bodo letala začela gnojiti njive in sejati rž ter pšenico. To metodo so uporabili prvič v širšem obsegu lani. Pokazala je odlične rezultate. Žitni pridelek na površinah, pognojenih iz zraka je povprečno za 40% | večii kot na poljih, pognojenih na običajen način. Letos bodo iz zraka pognojili 7 krat več obdelane površine, kakor leta- 1947. Gospodarski sporazum med Francijo in Suico Poljska Zinila za Anglijo Francosko-švicarska pogajanja za poživitev medsebojnega prometa so se v Parizu srečno zaključila. Švicarski tisk pripominja, da predstavlja ta sporazum prav za prav samo poskus; odtod tudi kratka veljavnost sporazuma. Švicarjem je šlo za to, da francoska vlada dejansko omogoči svoboden promet švicarskemu franku na pariški borzi. Na pod. lagi svobodnega tečaja — ki bo za švicarski frank gotovo ugodnejši, kakor je bil uradni tečaj — se bo vršila poravnava vseh računov, ki izhajajo iz medsebojnega prometa, razen iz blagovne izmenjave. Gre za izdatke v zvezi s tujskim prometom, prevozne stroške, finančne prenose, honorarje itd. Računi za izmenjavo blaga se bodo poravnali na podlagi srednjega tečaja, t. j. 50% po uradnem tečaju — okoli 2 šv. franka za 100 francoskih — in 50 %' po svobodnem tečaju. Ta način poravnave je francoska vlada dopuščala doslej samo po svobodnem tečaju. Ta način poravnave je francoska vlada dopuščala doslej samo za francoski izvoz. Na zahtevo Švicarjev je zdaj pristala na takšno poravnavo tudi za uvoz iz Svice. Na svobodnem trgu plačaš okoli 85 fr. frankov za 1 šv. frank ali obratno, 1,17 šv. fr. za 100 fr. frankov. (4. aprila je znašal tečaj 1,18: 100). Ce vzamemo za osnovo odnos fr. franka nasproti dolarju na svobodnem trgu (305—306 fr. za dolar), potem znaša pariteta 72 fr. frankov za šv. frank ali obratno, 1,38 šv. fr. za 100 fr. frankov. Švica je dovolila Franciji" kredit 330 milijonov šv. frankov, da omogoči izvršitev sporazuma. Poskusna doba francosko-švicarskega sporazuma traja od 1. aprila do 30. junija tega leta. Švicarji so tudi deblokirali francosko imetje v Svici. Anglija prodaja zlato V marcu je Anglija prodala za 6 milijonov funtov zlata (februarja 27 milijonov), da bi pokrila pasivo svoje trgovinske bilance. V teku zadnjih 6 mesecev so Angleži prodali za 1 milijardo dolarjev zlata. Na drugi strani si je1 Anglija izposodila od mednarodnega denarnega sklada 15 milijonov funtov (60 milijonov dolarjev). Doslej je Anglija dvignila iz tega sklada skupno 300 milijonov dolarjev; v tem letu lahko še potegne iz sklada še 25 milijonov dolarjev. Poljski izvoz v Anglijo čedalje bolj narašča. Ta mesec bo Poljska Izvozila v Veliko Britanijo 20.000 ton krompirja. Na tiskovni konferenci je ravnatelj oddelka za na-jo in trgovino Lucian Horowitz izjavil, da bodo Poljaki poslali za 7 milijonov funtov živil v Anglijo, med tem 14.000 ton slanine in na milijone jajc. Pošiljke slanine se bodo podvojile v 1. 1949. Poljaki so sprejeli pri pogajanjih v Londonu angleško zahtevo, da povečajo izvoz od 6,5 na 11 milijonov v tem letu. Poljska bo uvozila za 10 milijonov funtov blaga. Anglija je odobrila Poljski kredit 1,5 milijona funtov. Vrednost poljske notranje trgovine bo letos znašala okoli 250 milijonov funtov, to se pravi, da se bo podvojila v primeru z lanskim letom. Horowitz je zaključil, da ameriška prepoved Angležem, da ne smejo izvažati ameriškega blaga uvoženega v okviru Marshallovega načrta, ne bo zadela Poljske, ker uvaža Poljska iz Anglije predvsem izdelke domače angleške industrije. llalijansta trgovinska mornarica 55°o predvojne Leta 1938. je italijanska trgovinska mornarica razpolagala s 3.290,000 br. reg. ton brodovja. Ob koncu vojne je štela italijanska mornarica 204 ladij (nad 100 t) s 402.519 br. reg. tonami. Od maja 1945. do L januarja 1948. je italijanska mornarica narasla nadaljnjih 484 ladji s 1.450.398 tonami. V omenjenem razdobju so italijanske zasebne družbe kupile v inozemstvu 284.426 ton ladjevja, italijanska vlada pa je kupila 90 ladij «Liberty» in 5 cistern tipa T 2, skupaj 697.540 ton. Poleg tega so vrnili Italiji 12 ladij z 99.931 tonami. Popravljenih je bilo za 254.656 ton, t. j. 126 ladij. Najmanjšo postavko, 111.845 ton, predstavljajo nove gradnje. Dodati je še malo ladjevje, in sicer: 1251 jadrnic in motornih jadrnic (79.250 ton) in 1546 motornih ribiških ladij (26.796 ton). (Tako je 1. januarja ,1948. italijanska trgovinska mornarica štela 638 ladij (z nad 100 ton tonaže) s skupno tonažo 1.852.917 ton in 2.797 manjših plovnih enot s tonažo 106.046 ton. S tem je italijanska mornarica dosegla 55% predvojne bruto tonaže. kar predstavlja uspeh za italijanske brodarje. Med nedostatki sedanje italijanske mornarice navajajo okol-nost, da sta vsaj dve tretjini pridobljenega ladjevja sestavljeni iz starih ali standardiziranih plovnih enot. že zadnjič smo kratko poročali o načrtih za boljšo povezavo Genove z zaledjem in zlasti s Svico, ki so bili na dnevnem redu zasedanja stalnega italijanskoiišvicarskega komiteja. Zdaj poroča neka ameriška poročevalska agencija iz Genove, da gre za dela, ki bodo zaposlila okoli 30.00» delavcev in bodo stala 200 milijonov švicarskih frankov. Modernizirane bodo železniške proge in ceste. Jasno je, da se bo po izvedbi teh načrtov, ki gredo tudi za tem, da se Srednja Evropa bolje poveže z Genovo, dvignila konkurenčna sila genovskega pristanišča nasproti Benetkam pa tudi nasproti Trstu. NARAŠČANJE PROMETA V GENOVI 8,28% prometa s Svico Celotni promet v genovskem pristanišču je znašal v marcu 596.274 ton, vsak dan povprečno 19,235 t, t. j. 8,27% več kakor februarja (461.555 t) in za 42,814 ton več kakor v marcu lanskega leta. Genova je danes predvsem uvozna luka, saj je bilo v marcu izkrcanega 510.973 ton blaga. Najyisjo postavko je" dosegel premog (211.419 ton), ki prihaja predvsem iz Amerike. Švicarski promet čez Genovo je znašal 49.362 ton, t. j. 8.28% vsega prometa; uvoz je dosegel 44.449 in izvoz 4.913 ton. Brez ladij se Trst ne more ganiti Neka tržaška tvrdka je na pobude iz Argentine posredovala pri nakupu večje količine cementa iz Jugoslavije. Argentinska tvrdka je bila zadovoljna s pogoji, ki jih je stavilo jugoslovansko podjetje, bodisi glede cene kakor tudi kakovosti blaga; jugoslovanski cement uživa prav dober glas v zunanjem svetu. Kupčija je bila sklenjena, toda treba je bilo najti ladjo za prevoz. Argentinska tvrdka je tudi to zadevo prepustila tržaški, toda da ni mogla v Trstu najti ladje, ker jih Trst nima več. Zaključek: kupčija je za di tega propadla In ob zaslužek so prišli tržaška tvrdka in tržaški pomorščaki. SOVJETSKO - BOLGARSKI TRGOVINSKI SPORAZUM V Moskvi so podpisali nov sovjet-sko-bolgarski trgovinski sporazum za leto 1948. Vrednost izvoženega in uvoženega blaga bo znašala skupno okrog 90 milijonov dolarjev."SZ bo nabavila v Bolgariji med drugim 100.000 ton kovin, 12.000 ton bombaža, znatno količino kavčuka, kemičnih proizvodov itd. Glavno izvozno blago Bolgarije za SZ pa bo tobak, ki ga bodo izvozili 22.000 ton. Občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko združenje v Trstu je imelo 4. aprila redni občni zbor. Dvorana krožka tiskarjev je bila polno zasedena, do malega enako število članov se je dalo zastopati s pooblastili. Obilna udeležba priča o velikem zanimanju slovenskih gospodarstvenikov iz Trsta in okolice za razvoj te važne slovenske gospodarske ustanove. Poročila dosedanjega predsednika Mihelčiča in drugih funkcionarjev združenja, kakor tudi kritika dosedanjega dela, ki jo je izrekel član Babič Stanko, so pokazala na zunanje in notranje vzroke, zaradi katerih združenje v prvem letu obstoja ni imelo tistih uspehov, katere je članstvo od njega pričakovalo. Po odobritvi poročil in spremembi pravil, ki jih je občni zbor sprejel, sta bila izvoljena novi upravni odbor pod predsedstvom Rupene Franja in novi nadzorni odbor. V upravnem odboru so sorazmerno zastopane vse stroke, kar daje jamstvo, da se bodo z enakim zanimanjem razpravljala in reševala vprašanja vseh strok. Iz diskusije o bodočem delu, v katero je poseglo več članov, posnemamo nekaj-važnejših smernic, ki so jih podali novoizvoljeni funkcionarji združenja. Združenje bo moralo v prvi vrsti zavzeti jasno stališče o vseh gospodarskih problemih, ki se v Trstu porajajo: tako o gospodarskih ukrepih tukajšnje uprave sploh, kakor zlasti tudi o gospodarski povezavi Trsta z njegovim zeledjem, o delavnosti industrije v Trstu in o delovanju tukajšnjih gospodarskih uradov in ustanov. Zastaviti bo moralo vse sile, da se slovenskemu gospodarstvu vrne tista imovina, ki mu jo je fašizem vzel. Sploh bo moralo združenje izpolnjevati vse tiste naloge, ki .je bilo zaradi njih ustanovljeno, pri tem pa varovati posebno interese slovenskih gospodarstvenikov. Med nalogami neposredne nujnosti je vprašanje davkov najbolj aktualno. Združenje se bo moralo zavzeti za to, da se davki odmerijo pravično, neenakost v teži davčne obremenitve pa odpravi. Govorniki so kritizirali delovanje tržaške zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo, ki nima izvoljene, nego imenovano upravo. Ta pa že po Svojem sestavu in po svoji povezavi z združenjima veletrgovcev in industrijcev ne more uspešno ščititi resničnih interesov vseh slojev tržaškega gospodarstva, posebno ne malih gospodarstvenikov. Za nas Slovence je tem slabše, ker sede v teh raznih ustanovah in organizacijah ljudje, ki slovenskemu življu niso naklonjeni. Slovensko gospodarsko združenje Iz jugoslovanske obnove RAZVOJ KAMNOSEŠKE INDUSTRIJE V DALMACIJI V Dalmaciji že leto dni deluje novo podjetje «Industrija jadranskega kamna in marmorja». Dalmatinski kamnolomi dajejo v prvi vrsti dober kamnoseški kamen, a deloma tudi marmor. Podjetje proizvaja razne j vrste polmarmorja, granita in dru- i gega kamna od majhnih poliranih I plošč do blokov, ki tehtajo do 200 stotov. V kratkem bodo odprli nov : kamnolom, iz katerega bodo sekali ! posebno vrsto zelenega granita. Središče dalmatinske kamnoseške industrije je na otoku Braču, kjer je največ velikih kamnolomov; tu pridobivajo polmarmor in tako imenovani braški beli kamen. BOLJŠA RAZDELITEV RIBOLOVA V DALMATINSKIH VODAH Po starem običaju so doslej ribiči iz posameznih krajev smeli loviti le na področju svojih krajev, kar pa je zelo oviralo napredek ribarstva. Sedaj so pa ta škodljiv običaj odpravili in ribiči si delijo plovna področja z žrebanjem, tako da smejo med vso poletno sezono loviti pla-vice na vsem področju svojih okrajev. Nova uredba bo ugodno vplivala na ribolov v letošnji sezoni. Zaradi ugodnejših vremenskih razmer bo letos boljši donos plavic kakor lani. V JUGOSLAVIJI PROIZVAJAJO TUDI SPALNE VAGONE V Jugoslaviji so pričeli izdelovati tudi prve spalne vagone. Ena sama delavnica je izdelala v enem mesecu 2 spalna voza, ki ne zastajata za mednarodnimi vagoni, ki so bili doslej v prometu na jugoslovanskem železniškemu omrežju, Prvega aprila so-pričeli voziti na jugoslovanskih železnicah prvi spalni in restavracijski vagoni, ki so bili izdelani doma. JUGOSLOVANSKA OBNOVA UMETNINE VALILNICE V SLOVENIJI Ministrstvo za kpietijstvo ljudske republike Slovenile je ustanovilo v St. Vidu nad Ljubljano umetno valilnico za /valjenje piščancev. Uprava valilnice kupuje jajca po večini na Štajerskem od priznanih rejcev kokoši, kafer m daje v zameno otrobe in oljne tropine. Tudi zasebniki prinašajo iajca v valjenje za domačo uporabo. Podjetje predvideva, da bo v letošnjem letu od začetka marca do začetka avgusta dalo v valilnico 200.000 jajc, iz katerih se bo verjetno izvalilo 140.000 piščancev. Ministrstvo za kmetijstvo ima v načrtu izgraditev nove stavbe, da bi povečalo zmogljivost valilnice. * TURIZEM V DALMACIJI Začeli so popravljati in graditi številne gostinske obrate. V zvezi s tem so pa tudi razna urbanistična in druga ureditvena ter adaptacijska dela v turističnih krajih. Precej bodo gradili tudi v Istri. Ob zahodni obali so že začeli obnavljati turistična poslopja. V Rovinju gradijo velik počitniški dom glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. V Splitu obnavljajo hotel «Parkij, v Dubrovniku pa «Exceisior», «Argentina» in »De la ville.« Razen popravljanja številnih hotelov v Dalmaciji bodo letos uredili tudi v drugih hrvatskih krajih mnogo turističnih objektov. LOV NA KITE Zadnje dni marca so norveški ki-tolovci končali lov na kite v mrzlih severnih vodah. Skupno so pridobili okrog 950.000 ton kitovega olja, t. j. nekaj več kakor v lanski sezoni. se bo moralo usposobiti da bo razvilo uspešno delovanje. V zaščito svojih članov in malih gospodarstvenikov sploh bo moralo sodelovati s tistimi tržaškimi italijanskimi združenji, ki imajo istovetne cilje; stremeti pa bo moralo tudi za tem, da se ustanovi posebna lastna zbornica, po kateri bomo laže uveljavljali svoje zahteve in omogočili stik Z zaledjem. _Ameriški premog neprikiaden za škedenjske plavže Tržaška agencija «Astra» je v enem mesecu že dvakrat razširila vest, da VU resno proučuje možnost obnove visokih peči tržaške železarne in. ugotavlja, da so ZDA od oktobra 1945 do danes dobavile plinarni 37 ladij premoga (160.000 tort). Ta agencija priznava, da ni mogoče iz premoga, ki ga je doslej nabavila Amerika, proizvajati metalur-gičnega koksa, ki bi ga potrebovale visoke peči. Vsiljuje se nam domneva, da so morda prav interesi ameriških premogovnikov onemogočili obnovo ške-denjskih plavžev in preprečili sklenitev ugodnega dogovora z državami tržaškega zaledja, ki bi lahko dobavljale tej indusiriji skoraj vs>* potrebne surovine. Obnova škedenjske železarne je vsekakor nujno in neodložljivo vprašanje. Uspeh čeških radio-aparatov Češkoslovaški radioaparat «Ryt-mus» je zelo priljubljen tudi v za-padnih evropskih državah in to kljub izredni svetovni konkurenci. Tudi v Turčiji je «Rytmus» dosegel zelo lep uspeh in večje število teh radioaparatov je naiočila Romunija. V ZDA, kamor izvoz češkoslovaških radioaparatov ni mogoč, so se strokovnjaki izrazili z velikim priznanjem tako v pogledu jakosti, kakor tudi izvedbe tega aparata. Narodno podjetje Tesla, ki ta aparat izdeluje, je izdelalo nov tip «Romance», ki je močnejši kot «Rytmus». Aparat «Romance» je doživel zelo lep uspeh na praškem spomladanskem velesejmu. V domačo prodajo je prišel «Romance» v prvih dneh meseca aprila. Na Ceškoslova-škem so radijski aparati v svobodni prodaji. Kakor smo čuli, je neka tržaška tvrdka naročila za poskušnjo tri razne tipe češkoslovaških radijskih aparatov, med temi tudi aparat «Kongres». Tvrdka je z aparati zelo zadovoljna ter je zdaj naročila večjo pošiljko. Glede cene in kakovosti so češkoslovaški udelki povsem konkurenčni in ne zaostajajo prav nič xza aparati velikih svetovnih tvrdk. TEČAJ ČEŠKOSLOVAŠKE KRONE Češkoslovaška narodna banka je določila naslednje uradne tečaje za češkoslovaško krono v razmerju z drugimi valutami (bankovci), 1 dolar 50 kč; 1 funt sterling 202 kči 100 šv. frankov 1.173 kč; 100 belg-1 fr. 115 kč; 100 fr. fr. 23,30 kč; 10« hol. goldinarjev 1880,50 kč; 100 norveških kron 1.006 kč; 100 avstrijskih šilingov 500 kč; 100 madžarskih goldinarjev 428 kč: 100 levov 13,50 kČI 1 turška lira 14 kč; 100 italijanskih lir 11,50 kč; 100 poljskih zlotov 1* kč in 100 dinarjev 100 kč. Tožba „Dolmatiene“ Pariško prizivno sodišče je odbil0 priziv, ki sta ga vložila Banqug Francaise et Italienne pour 1’Ame-rique du Sud in IRI (Istituto per D Ricostruzione Idnustriale) v zadevi 1 akcij «Dalmatienne». S tem je sodišče potrdilo prevzem teh delnic od strani francoske države. Družbo «La Dalmatienne», Società Francaise des Forces Hydroelectri-ques de la Dalmatie, je 1. 1929 ustanovila Societe deš Phosphaies io-nisiens za izkoriščanje vodnih si* Krke in Cetine v Jugoslaviji. Delniška glavnica znaša 156,25 milijonov fr. frankov. Za časa zasedbe so glavni francoski delničarji, t. j. Phospha-tes Tunisiens, Banque Seligmann, Bozel—Maletra in še nekateri drug* prodali delnice italijanskemu zavodu IRI. Posredovala je Banque Francale et Italienne por l’Amerique d° Sud. Po osvoboditvi so Francozi proglasili to kupčijo za neveljavno, češ da so francoski delničarji bili P° okupatorju prisiljeni prodati omC" njene delnice jtalijanskf državi-Francoska vlada je nato prevžP18 I delnice. Vprašanje donosnosti tržaških oljarn Poročajo, da bo družba «Oltrema-rei> kmalu pričela graditi novo tovarno za pridobivanje semenskega °lja. Po načrtu bo tovarna dograjena spomladi leta 1949. Pri gradbenih delih, kakor tudi v obratu, bo zaposlenih okrog 300 delavcev. Letna proizvajalna zmogljivost oljarne ho znašala povprečno 1.500 ton rafiniranega olja, 3.000 ton margarine, 400 t raznih drugih oljnatih snovi ter 3.000 t raznih odpadkov. Za i-akšno proizvodnjo bi tovarna po-rabila letno okrog 8.000 ton oljna-lih semen, 130. kwh električne energie in 300 ton nafte. Zanimivo je ugotoviti, da je omenjena italijanska družba pričela snovati načrt za njeno bodočo delavnost v Trstu, prav v času, ko se borijo vse italijanske, kakor tudi trža-Ska tovarna rastlinskega olja, z velikimi težavami, ki so povzročile hu-flo krizo na tem področju prehranile industrije. Pred prvo svetovno vojno so delovale v Trstu tri oljarne. Najstarej-Sa tovarna semenskega olja je bila Drl. Sv. Ivanu (poleg Dreherjeve pivovarne), kasneje je bila ustanovljena v Zavljah druga in pri Sv., Andreju tretja tovarna. Po prvi svenni vojni so vse tri tržaške oljarne Postale last družbe «Gaslini». Oljarni pri Sv. Ivanu in v Zavljah sta Prenehali delovati, ker nista mogli konkurirati italijanski industriji. Stroje in opremo teh tovarn so preselili deloma v Italijo, deloma pa v oljarno pri Sv. Andreju, ki je še da-nes last omenjene družbe. Zmogljivost tovarne je znašala skoraj 200 t°n olja dnevno. Pri polni zaposlitvi bi ta tovarna potrebovala letno Vsaj ■ fOO.OOO ton raznih surovin in milijona kwh. Medtem ko je do izbruha druge svetovne vojne oljarna pri Sv. Andreju kljub italijanski konkurenci obratovala s skoraj popolno zmogljivostjo, je ostala v zadnjih treh letih skoraj popolnoma neaktivna. Njene strojne naprave niso med vojno utr-Pele znatnih poškodb. Glavna ovira za delovanje oljarne je pomanjka-nie surovin. Vsega skupaj je doslej tovarna prejela okrog1 300 ton oljnatih semen, kar pa bo zaposlilo tovar-no le za pičla 2 meseca. Značilno je dejstvo, da so poslali razne stroje v Italijo in da niso te stroje vrnili, čeDrav je vodstvo podjetja zatrjeva-'°> da bodo ti stroji ostali v Italiji ’e začasno. v podjetju je sedaj zaposlenih “krog 250 delavcev, ki jih uporabljajo pri obnovi od vojne poškodova-Pih stavb. Pred vojno je bilo v tovarni stalno zaposlenih 600—700 delavcev in 50 upravnih moči. francoski zunanji minister Bi-d.uit je rad pristal na revizijo nrbvne pogodbe z Italijo, v koii- kor je šlo za tujo kožo. Ko pa se ■e Postavilo vprašanjg povrnitve e ektrarn na Mont Cenisu - da o rigj in Tendi sploh ne govori-. ‘° “ ni bil tako radodaren, kakor j6 Pričakoval italijanski tisk. Ta ? Že napovedal revizijo franco-'ko-italijanske meje. Z elektrarnami* na Mont Ceni-Su ie namreč tako-le: Na službe-Pem mestu v Parizu so izjavili, a niso smatrali niti za potrebno, a takoj zavzamejo stališče na-'Proti vestem o povrnitvi elek-Iarn Italiji. Nedavno je bil res . °upi.jan sporazum o teh elek-arnah; toda gre samo Ža spora-m med zasebniki, ne torej med odami. Sporazum sta sklenili ružbi Electricitè de France in r‘hsic a družba Società Idropica Piemonte (SIP). Fran-c°s^° Podjetje Electricitè de Fran-? je kot lastnik oddalo v najem ^ktrarno, ki je sic el zelo šibka jhtogIjivost 5.000 kilovatov), ita-ž ]'inski 'družbi. Podoben spora-ttt Predvideva že mirovna P or l°.aba 2 Italijo, da bi olajšala na-ko električnega toka Italijanom, 'k(er ne zgradijo na svoji strani elektrarne. Francozi so ali elektrarno v najem Itali» t‘™orn tudi zato, ker je v zimskih ^a2e dostopna z italijanske neuni' ®°0°v&r se ne nanaša na .yfdanje italijanske elektrarne v 0 1 ni Roje. ^MERISKE PNEVMATIKE NA pROSTEM TRGU V ITALIJI 2ayalilanska vlada je pooblastila v 0(1 za zunanjo trgovino, da odda ^r°st' prodaji vse pnevmatike ga izvora. Pri tem se bo arneriške Oddajna cena znižala za 25%. P^STORSTVO SOVJETSKE uvne družbe v trstu v poročevalska ,Tržaška da po neki vesti z Duna- agencija Poroča, Podjernerava sovietsko plovno Trsi Je «Sovtorgflot» odpreti v U Svoje zastopstvo! Italijanske oljarne v težkem položaju Nič boljši ni prav za prav položaj italijanske industrije semenskega olja. Pred vojno je Italija uvažala vsako leto okrog 150.000 ton oljnatih semen, od tega okrog 40% ameriških lešnikov, 20% popra, 20% repice in 20% sončnic. Skupno z do=-mačim pridelkom je italijanska industrija razpolagala povprečno z okrog 230.000 ton oljnatih semen. Zmogljivost italijanskih oljarn znaša danes okrog 10.000 ton semenskega olja dnevno, medtem ko čistilnice lahko predelajo v 24 urah okrog 3.000 ton rafiniranega olja. V Italiji je danes okoli 350 oljarn; od teh pripada 57 oljarn skupini «Gaslini», ki upravlja tudi tržaško oljarno. Zmogljivost italijanskih oljarn presega v veliki meri potrebe notranje potrošnje semenskega olja Ker je ta sektor italijanske pre-hranbene industrije za 70—80% odvisen od uvoza surovin iz inozemstva je normalno Italija izvažala velike količine olivnega olja in s tem izkupičkom nabavljala oljnata semena v inozemstvu. S semenskim oljem je na ta način krila ne samo primanjkljaj notranje potrošnje, ki je nastal zaradi izvoza domačega olja, temveč ji je preostajal velik del semenskega olja za izvoz. Vse kaže, da se je po vojni po-hžaj oljnatih semen v bistvu spremenil. Skoraj vse dežele, ki proiz. vajajo oljnate surovine, težijo za tem, da si ustvarijo lastno industrijo za pridelovanje oljnatih proizvodov. Dejstvo je, da nudi današnji svetovni trg vedno večje količine konč..ih oljnatih izdelkov, medtem ko so ponudbe oljnatih surovin vedno manjše. Tako se je tudi Italija morala zadovoljiti še celo za kritje notranjih potreb z nakupom semenskega olja. 25.000 ton semenskega olja je italijanska vlada nabavila v Argentini, medtem ko bodo italijanske oljarne izdelale le 35.000 ton semenskega olja. Predelava te količine pa bo zaposlila italijanske obrate kvečjemu dva tedna. Ni čuda, če so italijanski gospodarski krogi zelo zaskrbljeni za usodo te panoge italijanske industrije in zahtevajo od vlade odločne ukrepe za omejitev sedanje krize. Spričo težkega položaja sorodne tržaške in italijanske industrije je treba vsekakor občudovati podjetnost družbe «Oltremare». Ce se je družba odločila za nemajhne investicije, ki so v zvezi z gradnjo nove tovarne, ko preživlja industrija v Italiji najtežje čase, je brez dvoma računala .na ugodnosti, ki bi ji lahko nudil gospodarsko-političen in geografski položaj Trsta. Kako pa, ko bi se tržaška industrija spet popolnoma vključila v italijanski gospodarski sistem? Proiziaialni slioii itaniansKih laoiedelniG previsoki Rimski gospodarski list «II Globo» opozarja v uvodnem članku na vprašanje proizvajalnih stroškov italijanskih ladjedelnic. Clankar ugotavlja, da so italijanske ladjedelnice po vojni prejele mnogo naročil iz inozemstva. Med gradnjo ladij, ki so jih naročila tuja podjetja, so ugotovili, da so gradbeni stroški tako veliki, da ne ustrezajo več zaključnim pogodbam. Niti ustanovitev nove družbe (holdinga) «Finmecanica» v okviru IRI-ja ni mogla rešiti vprašanje podražitve gradnje. Po pišče-vem mnenju ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali je kriva povečanja proizvajalnih stroškov podražitev surovin ali podražitev delovne sile. Vlada mora razčistiti to vprašanje. Italijanske ladjedelnice delajo s surovinami, nabavljenimi v tujini. POGODBA Z NORVEŽANI RAZVELJAVLJENA «Il Commercio 24 ore» poroča, da je norveška družba «Bergenske Dampskibsselskab D-S» razveljavila . pogodbo z italijanskimi ladjedelnicami glede gradnje druge ladje. Italijani namreč zahtevajo, da mora norveška družba plačati dogovorjeno ceno 25% v dolarjih in 75% v funtih. Po prvotni pogodbi bi Norvežani plačali ves znesek v funtih. ITALIJANSKA INDUSTRIJA MOTORJEV V 1. 1947. je italijanska mehanična industrija dosegla naslednje odstotke v primeri s proizvodnjo v 1. 1937: Motorji Diesel 95%, kotli 35%, turbine 20%, gradbeni stroji 75%, stroji za kemično industrijo 70%, orodni stroji 225%, stroji za lesno industrijo 250%. Vrednost izvoženih strojev je znašala v preteklem letu 60—70 milijard lir. Omeniti pa je, da se je v prvih mesecih 1948, izvoz italijanskih me- haničnih izdelkov skoraj popolnoma ustavil v prvi vrsti zaradi previsokih cen. Ugodni pogoji za izvoz obstojajo še za orodne stroje, za tekstilne in za stroje prehranbene industrije ter za šivalne in pisalne stroje. Dobre perspektive ima tudi optične industrija — vi. 1947. je znašal izvoz optičnih proizvodov 6 milijard lir — vsaj dokler,se ne pojavi konkurenca nemške industrije. ITALIJANSKE ŽELEZARNE V FEBRUARJU V februarju so italijanske železarne in jeklarne proizvedle 153.000 ton jekla, t. j. 15.000 ton več kakor v mesecu januarju. V istem mesecu je znašala proizvodnja surovega železa 18.000 ton, od tega 10.000 ton v severni in 8.000 ton v južni Italiji. ITALIJANSKI TRGOVCI NE IZPOLNJUJEJO SVOJIH OBVEZ Trgovinska zbornica v Genovi ie v. javnem sporočilu obvestila trgovce, da je mini trstvo za zunanjo trgovino prejelo od Argentine opozorilo, da italijanski trgovci ne izvršujejo kupčij točno po naročilu. Pogosto pošiljke italijanskega blaga ne ustrezajo naročilu ne glede kakovosti ne glede teže. Včasih celo odpošljejo blago, ki ni ,bilo naročeno. Takšno ravnanje povzroča v argentinskih trgovskih krogih nezaupanje v italijansko trgovino in industrijo. Ministrstvo za zunanjo trgovino opozarja, da ne bo moglo ostati indiferentno nasproti .takšnemu ravnanju italijanskih trgovcev, ki lahko resno škoduje razvoju italijansko-ar-gentinske trgovine in pokvari vse sporazume, ki so bili s tolikšnim trudom doseženi z argentinsko vlado. Eden takšnih sporazumov n. pr. določa, da se italiiansko blago plača že ob prihodu listin o vkrcanju v Buenos Aires, tako da prodajalcu ni treba čakati na plačilo do carinjenja blaga, kakor je to navadno v Argentini. Mesto dela -propagandni obisk Združene ameriške države so vrnile Italiji čezoceanski parnik »Biancamano«., ki so ga zaplenile napadalni Italiji za časa vojne. Italijanska vlada je, nakazala kredit 4 milijard lir za popravila^ Kadjo so dali v popravilo 1ladje-delnicam v Tržiču in ameriški poslanik Dumi je ob tej priliki imel v Tržiču govor v. okviru volivne agitacije v Italiji; navzoč je bit tudi minister za mornarico Cappa, ki se je iz Tržiča pripeljal v Trst, čeprav ni bila doslej navada, da bi aktivni ministri tujih držav prihajam na obisk v Trst, ki je še vedno pod zasedbo. Poleg tega se Tržačani še vedno ' niso umirili, odkar je med nje treščila zadnja bomba treh zapadnih držav. Prihod italijanskega ministra Cappe jej osupnil - lahko rečemo — razdražil tržaške pomorske kroge. Mar naj nam zopet Rim kroji usodo tržaškega pomorstva? se vprašujejo ti. Tistt Rim, ki je zapečatil l. 1931. in 1936. usodo tržaške mornarice, ko jo je razdelil med italijanska pristanišča in ostanke podredil Ge-novežanom in Benečanom ter Trstu ugrabil najdonosnejše proge z Levantom. Minister Cappa je na tihem odšel in ladja »Bianca-mano« je seveda ostala v Tržiču -- v Italiji. Zaman je bila vsa polemika tržaških listov, ki je šla za tem, da bi ladjo izročili v popravilo tržaškim ladjedelnicam in tako zaposlili vsaj nekaj nezaposlenih delavcev. \Za manjša popravila je prispela v preteklem tednu v ladjedelnico Sv. Marka neka angleška ladja, ki je bila poškodovana 1. 1940. po zračnemu napadu. V dok Tržaškega arzenala so pripeljali ladjo «Nereide» (Liberty), kjer bodo izvršili popravila poškodbe, ki jih je ladja utrpela, ko je pred kratkim naletela na mino na odprtem morju. Obenem bodo preuredili ladjo za sprejem manjšega števila potnikov. Računajo, da bo vrednost dela znašala okrog 30 milijonov lir. v Franciji V oonosu med plačami in cenami, med plačo in njeno kupno močjo je razlaga za hudo socialno krizo, združeno s stavkami in nem.-ri v Franciji. Ce postavimo, da je leta 1938 bilo ravnovesje med plačami in njihovo kupno močjo in to izrazimo s 100:100, dobimo za konec 1. 1947 in-prve mesece 1948. naslednjo sliko: Leto Plače Kupna moč 1938 100 100 1947 465 32,6 1948 585 25 To so plače nestrokovnih delavcev, oziroma njihova kupna moč; pri kupni moči so upoštevane cene glavnih živil (mesa, vina, jajc, masti, krompirja in fižola) ter goriva. Indeks plač je torej narastel do kon- temu pa je padec kupne moči za 67,4 in nasproti povečanju plač za 485 pa padec kupne moči kar za 75. Čeprav so plače narasle približno 6krat, je njihova kupna moč padla 4krat v primeri z letom 1938. Ce primerjamo indeksna v zadnjih letih, ugotovimo, števila da so CENE NA DEBELO med letom 1945. in 1946. padle povprečno za 73, med letom 1946. in 1947. pa za 53%. Cene na drobno so v prvem razdobju narasle za 46, v drugem pa za 60%. To nam pokaže drugi pregled, t. j. pregled razvoja cen na debelo in drobno, ki ga navajamo niže. Kot izhodišče je za primerjavo zopet postavljeno leto 1938, tako da so cene leta 1938 označene s 100; številke za naslednja leta nam povedo, za koliko ca preteklega leta za 365, nasproti | so se cene zvišale. 1945 1946 1317 1947 1943 CENE NA DEBELO jan. febr. jan. febr. Živila 373 689 1159 992 1021 1567 1581 industrijski izd. 377 606 819 756 756 1359 1491 surovine 354 602 835 770 771 1348 1517 SPLOSNI INDEKS 375 648 989 874 889 1463 1537 CENE NA DROBNO (Pariz) živila 377 645 1043 847 851 1437 1541 gorivo in luč 270 465 621 612 612 1012 1159 SPLCSNI INDEKS 375 645 1030 856 858 1414 1519 DENARNI OBTOK se je razvijal 738, decembra 921, leta 1948 jan. tako-le: 1938 1. 111 milijard, 1945. 570 mnij. 1946 722, 1947 februarja 832 mil jonov, marca 767 milj. frankov. Gospodarsko-socialni utrinki STRAH ANGLEŠKIH DELAVK PRED POLJAKINJAMI Ravnatelj velikih tkalnic Palmer and Macka-y v Trowbridgeu je sprejel na delo tri Poljakinjo, ker ni dovolj domačih delavk. Tem je naročil, naj vpeljejo svoje nove • tovarišice. Angležinje so se uprle, češ da ne bodo izdale tujkam tovarniških tajnosti, ki jih že 300 let podedujejo od roda do roda; poleg tega obstoji nevarnost, da jih tujke ne bi izpodrinile. Angležinje so dodale, da so rajši pripravljene delati pol ure na dan več, d'a bi nadomestile delo tujk. Ravnatelj je sprejel njihov predlog in Poljakinje■ odslovil. V moškem oddelku te tovarne pa dela več poljskih delavcev v družbi z angleškimi brez vsakega trenja. Angleška sindikalna organizacija TU C (Tracie Unicns Congress) st je dolgo upirala sprejemanju tujih državljanov na delo, toda za» radi pomanjkanja delovne sile se je končno vdala. Se danes primanjkuje Angležem okoli 100.000 delavcev. SOCIALNA RAZVRSTITEV ANGLEŽEV ‘t Anglija ima danes manj milijonarjev kakor pred vojno. Naraslo pa je število Angležev, ki imajo dohodke med 2000 in20000 funtov. Po uradnih podatkih ima 109.356 Angležev 2.000 do 5.000 funtov dohodka na leto. L. 1941. je bilo takšnih ljudi 85.414. Število Angležev, ki imajo 5.000 do 20.000 dohodka na leto, se je povečalo od 23.942 na 25.259. Dohodke nad 20.000 funtov ima zdaj samo 1720 ljudi (prej 1.875), medtem ko je število Angležev, ki imajo nad 100.000 funtov dohodkov, padlo od 77 ria 55. VESTNIK Slovenskega gospodarskega združenja Občni zbor Poročilo o rednem občnem zboru združenja, ki je bil 4. aprila v dvorani kulturnega krožka tiskarjev v Trstu, prinaša «Gospodarstvo» na drugem mestu. Zato se omejimo v našem Vestniku na kratek pregled o spremembah pravil, ki jih je občni zbor sprejel, in na podatku o novoizvoljenih organih združenja. Spremembo pravil je narekovala potreba, da se točneje obeleži področje poedinih organov združenja, v manjši meri pa tudi potreba, da se da jasnejše besedilo tistim določbam, ki so v minulem upravnem le. tu dajale povod za nesoglasje. Med najvažnejšimi sta gotovo tisti spremembi, ki dajeta avtonomijo strokovnim odborom, izvršnemu odboru pa pravico, da v nujnih primerih sam odloča. Tudi bo mogel upravni odbor s pravilnikom ali posameznim sklepom poveriti izvršnemu odboru opravljanje drugih zadev iz svojega duokroga. Z vsem. tem se bo seveda znatno povečal delokrog izvršnega odbora in z njim njegova odgovornost. Upravni odbor se bo pa radi razbremenitve tem laže posvetil reševanju tehtnih, za vse združenje važnih vprašanj. Kar zadeva strokovne odbore, bodo v svojem delokrogu lahko samo. stojno sklepali. Samo kadar bi izvršni odbor smatral, da kakšen sklep strokovnega odbora ni v skladu z interesi združenja ali da krši zakon ali pravila, bo smel zahtevati o tem odločitev upravnega odbora, ki bo sklep lahko potrdil, spremenil ali razveljavil. Ti dve spremembi pravil bosta gotovo imeli za posledico, da bo delo združenja postalo bolj intenzivno in tudi hitreje, nego je bilo do sedaj. Med drugimi novimi določbami je važna tista, ki prenaša na upravni odbor pravico do določevanja pristopnine in članarine. Teža tega dela, ki bo sicer kratkotrajno, bo padla na strokovne odbore, s katerimi se bo moral upravni odbor posvetovati, preden izda sklep. Stvar strokovnih odborov bo, da na eni strani upoštevajo interes združenja na pri. mernih dohodkih, na drugi strani pa, da se s pravilno razvrstitvijo članov v plačilne razrede pravično obremenijo člani skladno z njihovo plačilno sposobnostjo. Toliko o novih pravilih, ki jih bo morala odobriti tudi upravna oblast. Volitve novih odborov so pa dale naslednji izid: Predsednik:' Rupena Franjo; podpredsednika: Babič Stanko in Kaluža Rudolf; tajnik: Kocijančič Marij; blagajnik Milovnik Andrej. Teh pet članov tvori izvršni odbor. V upravni odbor so izvoljeni nadalje odborniki: Luin Edvard, Otrouška Srečko, Miljevič Gregor, Zafred Marij in Smuč Roman ter njih namestniki: Turk Gabrijel, Mev-lja Josip in Resinovič Franc. Nadzorni odbor tvorijo Hrovat Vlado. Čepar Peter Pavel in Lenar-don Angel ter njih namestnika Martelanc Drago in Poropat Anton. Člani upravnega odbora so tudi vsi načelniki strokovnih odborov. Le-ti so bili izvoljeni že na strokovnih skupščinah, in sicer: Kocijančič Ma. rij za finančni, Tomšič Viktor ■ za veletrgovski, Obersnel Andrej za jestvinarski, Starc Franc za malo-prodajalski, Makovec Jurij za pekovski, Hmeljak Maks za gostilničarski odbor, Ribarič Ivan za odbor trgovcev z gorivom, Mihelj Jože za obrtniški, Cerček Edvard za prometni in Babič Stanko za mesarski odbor. Popolni seznami izvoljenih strokovnih odobrov so vsakemu članu na vpogled v pisarni združenja. MOTORNA VOZILA Ukinjen je dosedanji predpis, da mora ZVU odobriti prenos lastništva motornega vozila na tuje držav, ljane in ustanove. Od 15. marca se ta odobritev ne zahteva več (Ukaz št. 169 ZVU). NABAVA LADIJ V INOZEMSTVU Nabava ladij izven področja anglo-ameriške cone po trgovskih družbah, ki so vpisane v tej coni, je oproščena registrske takse. Oprostitev velja za vse pogodbe o nabavi, registrirane v času od 6. decembra 1947 do 21. aprila 1948. (Ukaz ZVU št. 151.) DAVEK NA IGRALNE KARTE Z ukazom ZVU št. 201 je povišan davek na igralne karte, in sicer na 100 lir za navadne karte, na 200 lir pa za luksuzne karte. Ze prej žigosane karte se morajo opremiti z dopolnilnimi kolki tako, da bo krit predpisani davek. OSTALI NOVI PREDPISI a) Ukaz št. 176 o ustanovitvi melioracijskega področja tržaške cone; b) ukaz št. 178 o zavarovanju i osebja javnih prometnih ustanov; c) ukaz št. 183 o proračunu izdat, kov za STO britsko-ameriške cone za razdobje od 16. 9. 1947 do 15. 3. 1948; č) ukaz št. 197 o spremembi proračuna izdatkov britsko-ameriške cone STO-ja; d) ukaz št. 184 o bolezenskem zavarovanjih delojemalcev v bančnih in zavarovalnih zavodih in podjetjih za izterjanje davkov; e) ukaz št 202 o predpisih za vstop na STO; f) ukaz št. 191 o pobiranju troša. rine; g) ukaz št. 192 o oprostitvi nekaterih vrst blaga, uvoženega v netr-govski| namene, od carinskih pristojbin; h) ukaz št. 198 o predpisih o pri-dobnini in davku od zemljižnih vpisov v pogledu obveznic delniških družb; i) ukaz št. 203 o podaljšanju roka za neposredno pobiranje občinskih trošarin po tržaški občini. CARINJENJE BLAGA V JUGOSLAVIJI Kakor objavlja državno podjetje za mednarodno prevozništvo Trans-jug, je minister za zunanjo trgovino FLkJ s prvim aprilom ukinil dosedanje predpise o zapisniškem carinjenju s tem, da se mora vse blago takoj pri uvozi ali izvozu dokončno ocariniti. Jugoslovanska državna podjetja in ustanove morajo pri sestavljanju trgovskih zaključkov v inozemstvu zahtevali od inozemskih pošiljateljev blaga, da pošljejo obvezno za vsako pošiljko hkrati s tovornim listom tudi kopijo računa s točnim označenjem cene in vrednosti dotične pošiljke. V primeru, da potrebnega računa ne bi bilo, mora jugoslovanski uvoznik predložiti profakturo, iz katere bo razvidna vrednost blaga na osnovi trgovskega zaključka. Samo v izjemnih primerih, kadar ni trgovskega zaključka in. uvoznik ne razpolaga niti s profakturo, je dovoljeno zapisniško carinjenje s pogojem nadnad-nega dokončnega ocarinjenja. Izjemno zapisniško carinjenje bodo dovoljevale carinarnice samo na osnovi pismenih prošenj uvoznika oziroma Transjuga. ČEŠKOSLOVAŠKI TRANZIT CEZ AVSTRIJO vagon. V pristojbini, so vračunane takse ca carinski pregled in druge carinske, statistične in podobne operacije. češkoslovaški iraozit čez Avstrijo v Trst globalna enotna pristojbina 24,55 avstr, šilingov ali 129,20 Kč za prečne cent- v 1. 1947, v drugem pa eeen, ki so bile zabeležena v MEDNARODNI TRG. DONOSI Italija — Francija. 20. marca ie bila sklenjena med obema državama nova trgovinska pogodba. Vzpostavljen ie kliring, uveden izpremenljivi tečaj valute in omejeno število artiklov, ki so podvrženi ministrskemu uvoznemu oziroma izvoznemu dovoljenju. Zaenkrat ie tečaj frank-lira določen na 220 lir; v prihodnje se bo določal od meseca do meseca skladno z variacijo dolarja V preteklem mesecu na prostem valutnem tržišču v, Italiji in Fran CijL Italija — francoska cona Nemčije. Nedavno sklenjeni sporazum predvideva za dobo šestih mesecev izvoz v Italijo: železnih razbitin, Samotnega materiala, vpijajočih barv, lesa. šivalnih strojev, čevljarskih strojev, statev, precizijskih aparatov in kirurških instrumentov, telr ujisoz iz Ltaliie: žvepla, plutovine, tkanin iz konoplje, sveže povrtnine, kamna votliča, železnega kršca (pirita), taninskega ekstrakta, gob in avtomobilskih sestavnih delov. Italija — Grčija. Veljavnost dosedanje začasne trgovinske pogodbe z dne 31. marca 1947 je podaljšana do 30. septembra 1948. It ati j a — Holandska. Parafiran je bil nedavno trgovinski dogovor med Ital jo in območjem holandskega goldinarja. Izmenjava blaga se • bo vršila izključno po recipročnih poslih na podlagi dogovorjenih kontingentov. Italija — Belgija. Uvoz sveže in konzervirane, ribe, etilnega alkohola, surovega bombaža, volnenih cunj in nekaterih drugih artiklov iz Belgije v Italijo ni več vezan na ministrsko uvožno dovoljenje. Avstrija — Madžarska. Po novi trgovinski pogodbi bo Avstrija izvažala na Madžarsko, les. magnezit, sodo in izdelke iz finega iekla, Madžarska pa bo dobavljala Avstriji jedilno olje, jajca, čebulo, papriko, sadje, zelenjavo, marmelado in razne surovine. Skupen obseg izmenjav bo znašal okoli 5 milijonov dolarjev. TRŽNI PREGLED Indeks cen življenjskih potrebščin v Trstu se je dvignil v mesecu mar. cu na 177,92 v primeri S 173,22 v mesecu februarju (julij-september 1946 _ 100). Čeprav se indeks nanaša deloma na racionirano blago, t. j. na politične cene, označuje gU banje omenjenega indeksa s precejšnjo točnostjo tendenco lokalnega tržišča nal drobno. Povprečni indeks znaša za dvomesečje februar marec 175,57. Delodajalci so upali, da bo povprečni indeks dvomesččja izpod 174,06, kar bi jim omogočilo znižati draginjske doklade delavcem in nameščencem v razdobju april.maj za 8%- Trg na debelo poteka na splošna mirno irf ni beležiti v zadnjih časih večjih sprememb. Značilen Je vsekakor skoraj popoln zastoj blagovnega prometa. Temu je med drugim vzrok! politični položaj, v zvezi s predstoječimi volitvami v Italiji;, Sklepajo se le kratkoročne pogodbe za zadovoljitev najnujnejšega in neodložljivega povpraševanja potrošnikov. VINO Vinski trg poteka že dalj časa mirno. Povpraševanje je še vedno na splošno neznatno. Zadnje kvotacije so naslednje: Verona: Soave lir 550-580 za stopnjo, bardolino 520-540, Verona 480-500. Firenze: proizvodnja 1946 11-12 stop. lir 6.700-7.300 za hi; 12-13 stop. 7.300-7.800, 13-14 stop: 7.800-8.800. Običajna vina 1947 10-11 stop. lir 4.200-4.500: 11-12 stop lir 4.500-5.500; 12-13 stop lir 5.500-6.500. Lecce: 14 stop lir 410; 15 stop lir 440. OLJČNO OLJE Majhno zanimanje kupcev za večje količine oljčnega olja. Trg Zadnje dni je nastal skoraj popoln zastoj v. trgovini med Trstom in Jugoslavijo in posredovalna vloga tržaških trgovcev v jug op lov ansko-ttaùijlanskì trgovini je bila močno okrnjena. Vojaška uprava, ki s svojo »Commerce Divisioni nadzira zunanjo trgovino, navadno ne pove razloga, iz katerega je odbila prošnjo Za izvozno aK uvozno dovoljenje. Ker je Trst še vedno v okviru italijanskega gospodarstva in je bil z zadnjim valutnim sporazumom V Rimu še bolj povezan z Italijo, vodi VU svojo trgovinsko politiko po navodilih iz Rima. Osnovni namen je z novim gradivom podpreti tezo gen. Aìryja, da je tržaško gospodarstvo odvisno od trgovine z Italijo. ’ Tako se dogaja, da pošiljke jugoslovanskega blapp. iz Jugoslavije obtičijo V. prosti luki, ker kupec ne dolbi uvoznega dovoljenja. Včasih gre za papir, drugič zopet za blago, ki se kvari. Pogosto odgovorijo trgovcui, da lahko nabavi blago v. Italiji, drugič zopet najdejo drugi razlog, navadno pa uradnik skomiz-ne z rameni. Ze dober mesec tržaški trgovci ne morejo izvažati blago v Jugoslavijo. Od pretekle sobote pa so preprečili tudi uvoz iz Jugoslavije. Kot razlog se navaja vprašanje dokončne rešitve načina obračunavanja. Za zdaj so kompenzacijski računi, ki so aktivni za Jugoslavijo blokirani, in rešitev tega vprašanga se odlaša v nedogled. Gre za to, da se odpre običajen klirinški račun pri zavodu Ranca d’Italia, kakor obstoji za promet med Jugoslavijo in Italijo in na ta način nadomestijo posamezni kompenzacijski računi. Odgovorni urednik; Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu poteka zaradi tega mirno in ne beleži znatnejših sprememb. Imperia: lir 490-530 za kg. Bari: lir 400-440. Lecce: 410-415. RAZNA ŽIVILA V Trstu fco skladišče grosista maslo lir 1.350-1.650 za kg; sir gorgonzola I 630-700; rimski ovčji sir 880; parmezan 1946 1.250-1.380; ementhal 880. Slanina prekajena 700, običajna 600-620; gnjat tipa Praga 1.250; salama furlanska 1.250, ogrska 1.560. Marmelada mešana 280-320, marelična marmelada 360-400. Moka bela 165-180; koruzna moka 60-70; testenine 200-220. ŽIVINA Po podražitvi na koncu marca in v začetku aprila so se cene živini ustalile na doseženih kvota-cijah. Po 6. aprilu se je na nekaterih italijanskih tržiščih pojavila tendenca po pocenitvi, ki pa verjetno ne bo imela večjih posledic glede na sezonsko stanje živinskega trga. Zadnje kvotacije so bile. Bologna: voli I 325-345; II 270-300; III 170-190; krave I 310-320, II 255-280, III 170-190; teleta I 410-450, II 350-390. Prašiči do 100 kg teže lir 410-440, 100-150 kg lir 450-470, od 150 kg naprej lir 480-500; prašički 650-750. Parma: Živina za rejo: voli lir 310-350 za kg, krave 270-320; krave mlekarice lir 140-160.000 za komad. Jagnjeta lir 300-320 za kg, ovce 170-200. Kokoši lir 800-820. Zajci 250-260. Gosi lir 350-380. KRMA Nepričakovano je cena krme v zadnjih tednih pridobila nekaj Neznatno število kupoprodajnih pogodb nam ne more nuditi točne slike sedanjega tržnega položaja agrarnih in gradbenih zemljišč na Tržaškem ozemlju. Gotovo je le, da so zemljišča, kakor sploh nepremičnine, dosegle avgusta-sep-tembra 1947 najvišje cene. V zadnjih šestih mesecih so se agrarna zemljišča pocenila povprečno za 30%. Trenutna tendenca tržišča Vrsta zemljišča in proizvodnja točk, vendar pa računajo, da je pojav le trenutnega značaja. Verona. Otava lir 3.100-3.300, seifro 3.050-3.250, lucerna 2.600-2.800. Močna krma: lan 6.500-7.500, repica 1.400-1.600, sončarica 1.200-1.400, soja 4.000-4.200. Rovigo. Lucerna 2.100-2.300 za stot. Žitna slama 650-750. Otrobi lil- 2.200 z bonom, lir 4.800-5.000 v prosti prodaji; koruzni otrobi 2.800. KOVINA V povojni dobi še niso zabeležili takega zastoja, kakršen je nastal v zadnjih časih na tržišču kovin, posebno pa barvastih kovin. Nakupi industrije, ki izrablja stare zaloge, so skoraj popolnoma prenehali. Mnogo blaga je vskladi-ščenega in ni zaradi tega verjetno, da Se bodo cene zvišale tudi če bi se položaj kovinske industrije izboljšal. V Trstu: železo lir 120 za kg fco skladišče; žeblji 120, železna plošče 130, cevi iz surovega železa 240; bakrena ž ca 615; bakrene plošče 695-700; svinčene plošče 330-340; svinčene cevi 320; cin 2.750-2.850; aluminij 355-365. V Milanu svinec 220-230; medenina 140-150; aluminij 300; cin 1.000-1.300 cink’ 150-175. POLJDELSKE POTREBŠČINE V Trstu fco skladišče grosista za kg: žveplo lir 56; modra galica 14, superfosfat 16-18 lir 23; amonijev sulfat 54; čilski soliter 56; kalijeva sol 40. KAVA V Trstu fco grosista za kg: Brazd lir 640-670; Santos extra 870-900; Kostarika 980-1,000; San Domingo 900. kaže na stalnost. Za primerjavo bomo navedli nekaj statističnih podatkov o cenah tipičnih kmečkih gospodarstev v Italiji. Cene so preračunane za hektar: vključene so stalne investicije brez živih ali mrtvih zalog. V prvem stolpcu so označene povprečne cene v 1. 1947, v drugem pa cene, ki so bile zabeležene v marcu tega leta. s povratkom lir 180.846; Trst-Bag-dad lir 130.560, s povratkom lir 235.008. žile na progi Trst—Levant povprečno 40 dni, danes potrebujejo za to pot deset dni več, in to še nepopolnoma natovorjene. Večkra-t skušajo mornarji skrajšati zamudoi na ta način, da pretovorijo blago z ene ladje na drugo kar na sidrišču. AVTOPflOJETJE GAHARIJA VOZNI RED Odhod: Pulj 6; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7.30; Postojna 7.30; Portorož 12.30 — 19.45; Umag 16.30. Prihod: Pulj 19.30; Nov'grad 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19.00; Umag 10.00. Letos večji pridelek žita Pa najnovejših cenitvah bo znašal letošnji pridelek žita okrog 1 milijardo 475.000 stotov, t. j. okrog 75 milijonov stotov manj kakor povprečna proizvodnja v predvojni dobi. Vremenske prilike za žitne kulture so doslej potekale ugodno in računa se, da bo letošnji donos žitnic vsaj srednje dober. S poseb.io pozornostjo sledijo poteku žitnih kultur v Italiji. Sedanja italijanska letna potrošnja žita znaša 82—83 milijonov stotov žita. Površina namenjena žitu znaša v Italiji letos' 4 milijone 673.000 ha ( 174.000 ha več kakor v preteklem letu). Na podlagi dosedanjih ugotovitev računajo, da bo italijanski pridelek žita dosegel 62—63 milijonov stotov. Ker znaša letna potrošnja žita 80—82 milijonov stotov, bo morala Italija uvoziti 20 milijonov stotov žita. Proizvajalci žita bodo morali po načrtu obvezno oddati državnim žitnicam 17,5 milijona stotov žita. Potrebe neproizvajalcev, ki znašajo okrog 45 milijonov stotov, bodo krili iz državnih zalog, z uvozom in prostim nakupom 7—8 milijonov stotov žita na domačem trgu. Škropila predraga V prihodnjih tednih bosta vinogradništvo in sadjarstvo pričeli uporabljati velike količine modre galice in žvepla. V letošnji škropilni sezoni ne bo primanjkovalo, kakor poročajo, antiperonosporičnega materiala. Italija bo n. pr. razpolagala z 1 milijonom stotov modre galice. Problem, ki nastaja na pragu škropilne akcije, je letos čisto gospodarske narave. Gre namreč za cene trtnih škropil. Perspektive vinskega trga niso za zdaj ugodne, čeprav zahteva vinogradništvo v primeri z drugimi kulturami največje investicije in največ dela. Italijanski industrijci zatrjujejo, da jim visoka cena uvoženega bakra (350 lir za kg), ne dovoljuje prodajati modro galico f.co tovarna izpod 120 lir za kg. Tržne cene na debelo bi znašale v tem primeru 130—140. Prihajajo pa vesti, da so v Toskani nudili modro galico po 100 lir za kg, kar bi omogočilo prodajo na debelo po 120 lir za kg. Zelo verjetno je, da se bo letošnja kvotacija modre galice sukala okrog sedaj navedene cene. Anglo-ameriški còni tržaškega o-zemlja je Jugoslavija ponudila kontingent modre galice, ki bi stala 20 od sto manj kakor blago italijanske-za izvora. Tukajšnje oblasti pa niso doslej kljub ugodn m pogojem izdale uvoznega dovoljenja. Težnje italijanskih lesnih trgovcev Pred kratkim je bil v Milanu občni zbor Združenja italijanskih lesnih trgovcev in proizvajalcev lesa in lesnih izdelkov. Sklenili so med drugim, da bodo po možnosti učlaniii v ustanovo vse trgovce in proizvajalce lesa, tako da bi združenje lahko učinkoviteje nastopilo pri reševanju vseh problemov, ki so v zvezi z lesno trgovino in proizvodnjo. Na občnem zboru so obravnali razna aktualna vrpašanja. Ugotovili so na primer, da je uvoz iz inozemstva prenasitil italijanski trg z lesom slabe in zelo slabe kakovosti, ne da bi od tega imelo italijansko gospodarstvo kakšne koristi v mednarodni trgovini. Splošno so obsojali davčno politiko italijanske vlade in način izdaje trgovskih licenc in uvoznih dovoljenj. Nepravilnosti so se dogajale tudi pri oddaji gozdnih sečenj s strani lokalnih upravnih organov. Škodljivo je vplivala na lesno trgovino delavnost nekateri manjših trgovskih skupin. Združenje lesnih trgovcev bi moralo imeti vplivno besedo tudi pri skle- AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V BRUSLJU Povpraševanje po ameriških avtomobilih na avtomobilski razstavi v Bruslju ni bilo tako veliko, kakor je bilo doslej v Evropi. Angleški listi govorijo o pravem polomu za ameriško avtomobilsko industrijo. Obiskovalci so se bolj zanimali za angleške izdelke, ki poleg drugih prednosti trošijo tudi manj bencina. Italijanski avtomobili so bili predragi. Lep uspeh je imel francoski model «Renault». (Cene Renaultovih izdelkov v švicarskih frankih: manjši tip 5.950, Juvaquatre limuzina 6.580, Juvaquatre Cabriolet 7.580, tovorni lahki, 300 kg, 6.280, tovorni Chassis, 1 tona, 9.250, tovorni Chassis, 2 toni, 11.600). Angleški avtomobili so bili v Bruslju cenejši kakor italijanski. Angleži so prodajali po nižjih cenah kakor doma. Henry Ford ml. je naročil pri Fordovih tovarnah na Angleškem 45.000 avtomobilov, ki jih bo prodal v ZDA. Ford se je nato odpeljal v Francijo, da bi si ogledal Fordove tovarne na Francoskem. Na vprašanje, ali bo tudi v Franciji odkupil večjo količino avtomobilov, je od- i govoril dvoumno. Francoski avtomobilski tovarni «Renault» in «Pegeot» sta nedavno znižali cene svojih izdelkov za 100 dolarjev. Tako lahko kupi Američan avtomobil znamke «Renault», ki je prej stal 1.295 dolarjev za 995 dolarjev; odpravni stroški znašajo poleg tega 10.000 fr. frankov. «Pegeot» je prej stal 1.295 dolarjev stane zdaj 1,095 dolarjev; prišteti je treba še odpravne stroške, ki so približno enaki kakor za «Renault». To zniža-; nje je omogočila francoska vlada, s tem, da je avtomobilskim tovarnam dovolila, da lahko menjajo polovico izkupička v devizah (dolarjih) po svobodnem tečaju na francoskih borzah. «FIAT» NE BO ZNIZALA CENE SVOJIM PROIZVODOM Nedavno so rimski gospodarski krogi razširili vest, da bi italijanska družba «FIAT» znižala cene svojim proizvodom. Ta vest je bila preklicana s strani samega vodstva podjetja, ki, pa je izjavilo, da se sedaj bori za povečanje storilnosti svojih obratov in za znižanje lastne cene proizvodov. NOVA PETROLEJSKA DRUŽBA V ALBANIJI V Tirani so ustanovili novo družbo «A Is vpet rol», ki bo izkoriščala petrolejske vrelce v Devo-liju. Petrolej bodo čistili na Reki in ga bodo pošiljali na jugoslovanski trg. , Trst-Zagreb lir 3.300; Trst-Ate-ne Ur 51.000, s povratkom lir 51.800; TrstkBeyrouth lir 100.470, Očividec o stanju v Hajfi Potnik, ki se je te dni vrnil iz Hajfe v Trst, pripoveduje: Položaj v Palestini se slabša iz dneva v dan. To se vidi zlasti v glavni palestinski luki Hajfi. Pristanišče posluje samo 7 ur dtf 8 ur dnevno. Celo osebje trgovinskih in pomorskih agencij tježi pred neredi iz mesta in navadno prenočuje na ladjah. Ladje morajo čakati na iztovor ali vkrcavanje tudi po cele tedne. Neka italijanska ladja, natovorjena s cementom1 in lesom, je morala čakati kar 28 dni na sidrišču preden je pričela razlagati blago. Švedske ladje so lansko leto vo- Ul VOD D.D. UVOZNI IZVOZNI zavod TRST - ULICA CICERONE 8 Tel. 80-00, 56-38, 29-306 panju mednarodnih dogovorov, ko gre za uvoz ali izvoz izdelkov ali proizvodov. Zadruga trgovcev z živili na Tržaškem ozemlju ul. Torrebianca 27 z. z o. z. - Tel. 3206 HM M ZALOGI NASLEDNJE BLAGO: Suhe slive v zabojih : fl0 12.50 - 80 kOH* 113 kfl po 25, - 100 komadov na ko - 25.- - 90 .......... 12.50 - 70 ,. 20,- - 60 Kavin nadomestek „Frank" Zagreb, zavojčki po ij 10 in zav. po 1/6. Knaipova sladna kava zav. po lj5. Mešanica „Divka“ zav. po IjlO in zav. po 1/4 Naravni gonški med - Miner, voda „Radenci‘‘ steki, po 7, in 11 il il ria im p« x družba z o. z. UVOZ Trst, ul. Valdirivo 11 IZVOZ Tel. 87-70 - 29-153 "tentkaUped,. CENTRALA: TRST - Viale Miramare, 3 Tel. 32-08 TRŽAŠKA SPED1CIJSKA DRUŽBA PODRUŽNICE : MILAN - Via Valtellina 32, Telefon 696-458 BENETKE - S. Polo - Calle della Laca 2455/B, Tel. 25-562 RIM - Via Stazione S. Pietro 31, Tel. 51-416 33 O ]E2. 25 -Sl VALUTE V MILANU 1.4 14.4 Min. Maks. Funt šterling zl. 9.700 9.500 9.5Q0 9.700 Napoleon 6.850 6.500 6.500 6.950 Dolar 640 620 . 620 645 Francoski frank 170 170 170 170 Švicarski frank 157 152 152 157 Funt šterling papir 1.475 1.500 1.450 1.500 Zlat0 940 900 900 950 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU BANKOVCI V ZURICHU DNE 12 APRILA 1948 Italija 0.64 Portugalska 16.10 Anglija 10.— Avstrija 7.10 ZDA 4.09 Češkoslovaška 1.— Belgija 7.30 Danska 40,— Francija 1.12 Egipt 9.90 Argentina 88,— Norveška 50 — 31.3 14.4 Min. Maks. Južna železnica 2.300 2.580 2.150 2.580 Splošne zavarov. 12.500 13.050 12.000 13.050 Assicuratrice 1.575 1.400 1.350 1.575 Riun. Adr. Sic. 4.500 4.650 4.300 4.700 Jerolimič 820 950 820 950 Istra-Trst 740 740 740 740 Lošinj 3.900 4.000 3.900 4.000 Martinolič 1.150 1.475 1.150 1.475 Premuda 3.500 3.625 3.500 2.625 Tripkovič 3.920 4.850 3.900 3.850 Openski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 Terni 370 398 325 398 ILVA 250 275 214 275 Z d. Jad. ladjed. 280 290 280 307 Ampelea 300 300 300 300 Arrigoni 320 320 320 320 Soške cementarne 135 135 135 135 Oviranje trgovine z Jugoslavijo TRGOVINA Z ZEMLJIŠČI Vinograd v Piemontu Posestvo za živinorejo z namočljivimi travniki v Lombardiji Sadovnjaki na Tridentinskem Posestvo z mešano proizvodnjo, d loma namočlji-vo v Emiliji Pašniki v Toscani, deloma močvirnati Meliorirana zemljišča pri Rimu Zemljišča za proizvajanje povrtnin pri Neaplju Kraška zemljišča v južni Italiji (paša in žito) Gozdno-travniška zemljišča v Tos; ani Jlemljišča namenjena cvetličarstvu v Liguriji Kulture južnega sadja na Siciliji Posestvo v hrbovitom predelu Lombardije 1947 lir 774.000 III. 1948 lir 683.000 497.000 470.000 2.417.000 2 150.003 501.000 179.000 345.000 2.183.000 118.000 213.000 4.742.000 1.250 323.000 416.000 110.000 290.000 2 210.000 90 000 300.000 3.900.000 1.6)5 288.000 POTNIŠKE TARIFE NA ZRAČNIH PROGAH