V. b.b. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod aaslovoiv. ,,Koroški Slovenec14, Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V.,Margaretenplatz 7. USI politllco, gospodarstvo lir prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : K 5000'— Za Jugoslavijo četrtletno : 25 Din. Posamezna številka 700 kron. Leto III. Dunaj, 12. septembra 1923. v St. 37. Boj za šolo v Selah. Šolske oblasti Slovencem niso naklonjene od nekdaj. Upeljale so na Koroškem nnsebno vrsto šol, ki jih imenujejo utrakvistične, t. j. dvojezične, ki pa tega imena ne zaslužijo, ker v resnici niso dvojezične. Drugod, v prejšnji Češki, v Galiciji itd., se take šole niso obnesle in tudi na Koroškem ne izkazujejo dobrih učnih uspehov, a dobre so za ponemčevanje, ker se v njih slovenski jezik čisto zapostavlja in zanemarja. Čim manj se otroci izurijo v maternem jeziku, tem lažje se ponemčijo. V Selah se bije boj za šolo že od početka šole. Dolga leta je bil en razred slovenski, drugi nemški. Slovenski je bil nasprotnikom kakor trn v očesu in so ga skušali ugonobiti. Spominjamo se še, kako je hotel 1. 1912 tedanji učitelj s krutim tepenjem in mučenjem šolarjem slovenskega razreda zagreniti ta razred in jih tako pridobiti za nemškega, vsled česar je nastal šolski štrajk. Vendar je slovenski razred čimdalje bolj uspeval in so za nemškega komaj in komaj še vzdrževali malo število otrok. Kar pa se prej ni posrečilo, je šlo med vojsko. L. 1917 so občinski odborniki pod ^itiskom avstrijske strahovlade privolili, da se oba razreda združita v eno. utrakvističnp šol©. Po plebiscitu je postala šola utrakvistična, ali boljše povedano: nemška. Učni načrt za utrakvistične šole predpisuje sicer nekaj slovenskega jezika za 1. in 2. šolsko leto, od 3. šolskega leta pa 3 ure na teden. To je seveda zelo malo, pa še tega niso dali. Ker nobena učiteljska moč ni bila usposobljena za slovenski jezik, se ta niti v 1. razredu ni podučeval v predpisani meri, v 2. razredu pa sploh nič. Zakaj pa bi slovenski jezik tako zanemarjali in zaničevali in potiskali v kot kakor ničvredne smeti? Ali je mar manj vreden kakor drugi? Ali naj mai; zato, ker smo v Avstriji, zavržemo svoj materni slovenski jezik? Kaj pa Nemci v Jugoslaviji? Ti hočejo imeti svoje nemške šole in jih tudi imajo in se v njih nemški otroci poučujejo v svojem nemškem jeziku. Če velja to za Nemce tam, zakaj bi ne veljalo za Slovence tu? Dajte Nemcu v Jugoslaviji, PODLISTEK Rutarjev Jur. Presneto čudno se mi je zdelo zadnje mesce, da je v Podlescah vse tako prijazno z menoj. Gospod frboltar mi prej en čas še cika ni privoščil, zdaj pa je vpil name, kjer me je videl: „Herr Jur, wollens eine Zigarre? Do hobens!“ In gospod prkamajster Pad me je parkrat kar pod pazduho pograbil in me vlekel seboj: ..Aber, Herr Jur, gema doch zum Mucej a Kriegl Bier trinken, plačam jaz!“ In ko sen. neko jutro zbujen kukal izpod kovtra, sem videl kako je frajlajn Cibi postavila velik pušelc na moje okno in zbežala tiho proč. No, sem djav sam pri sebi, ali res žinjajo, da sem pri orgeših ali kaj. Ta orgešov klobuk mi nazadnje pomaguje še do cigar, pira in pu-šelcov. Jur, srečo pa imaš! Pa sem pravil enkrat o tem Mrakovemu Cirilu, ta pa je z glavo zmajav in djav : Ni tako. Jur, kakor ti'misliš? Vidiš, ta pes moli taco nekam drugam. Ali ne veš. da bomo imeli v^krut-kem volitve? Pred volitvami so pa naši na-, sp potniki vselej sladki kot strd in prijazni kot mačka. Naših glasov se jim lušta. Radi bi naše kar mu gre, pa enako tudi Slovencu v Avstriji, do česar ima pravico! Mirovna pogodba predpisuje, da mora Avstrija dati narodnim manjšinam, torej tudi koroškim Slovencem, tam kjer zahtevajo, šole v njihovem jeziku, v katerih pa naj se poučuje nemški jezik kot obvezen predmet. Na to določbo se je krajni šolski svet v Selah opiral, ko je od 1. 1921 večkrat ponovno zahteval, naj se v Selah šola uredi tako, da bo učni jezik slovenski in se tudi nemški jezik poučuje v zadostni meri od tretjega šolskega leta dalje (torej 5 let) in sicer v vedno večjem obsegu, to je: v 3. šolskem letu nek,'’’ v 4. in 5. šolskem letu že več, in naslednja leta zopet več, tako da se bo otrok v zadnjih letih učil že mnogo nemščine. Take vrste šolo, torej pravo slovensko- nemško šolo, je krajni šolski svet obenem z občinskim odborom zahteval, ker ie. bil prepričan, da je taka edino' primerna. V njej bi otrok dobil potrebno znanje maternega jezika in na njegovi podlagi bi se tudi lažje učil nemškega jezika. V taki, pametno urejeni šoli bi se dosegli lahko dobri uspehi. Saj vendar otr jk lažje napreduje v vseh 'predmetih, če mu učitelj dopoveduje v jeziku, ki ga otrok dobro razume. Zato se bi'otroci tudi nemškega jtzika naučili vsaj toliko- kako; sedaj, če še ne bolj. Po dobrih dveh letih je šolska oblast vendar enkrat rešila zahteve Selanov. Toda kako? Dovolila je sicer šo!o s slovenskim učnim jezikom, nemščine ^ le 3 ure na teden. Čudno, zakaj tako malo nemščine? Dosedaj ji nemškega jezika nikoli ni bilo dosti, da je še uboge slovenske urice čisto spodrinil, zdaj naenkrat pa zanj dovoljuje samo 3 ure na teden! Enkrat preveč, dmgokrat premalo, zakaj pa ne srednjo mero toliko, kolikor ga notreba? Mislimo, da se ne motimo, če povemo tole skrivnost: Gospodje ori deželnem šolskem svetu so rekli: Ker iim že moramo dati šolo s slovenskim učnim jezikom, pa jim dajmo nemščine tako malo, da bodo s tako šolo nezadovoljni, pa jo bomo zopet pokopali in potem zopet lahko vpeljamo ponemčevalno utrakvistič-no šolo, ki bo imela slovenske ure zopet le na 1 papirju ! ljudi vjeli na lim, da bi volili z njimi. Tudi k meni hodijo na ves enkrat sociji, enkrat tajč-nacelni. Ti pa imaš komando čez nas Čuše, zato ni čuda, da hočejo pridobiti za se nainrej tebe in s teboj nas druge !“ Zakrohotal sem se na ves glas in djav: Ciril, to misel jim moramo pa tako zbiti iz gla\, da bodo pomnili!" „Tako je!“ je pritrdil Ciril, ,.pa še prav kmalu!" No res, ni bilo dolgo, pa se nam je nonudi-la lena priložnost. Približal se je dan sv. Cirila in Metoda, ko smo hoteli obhajati Cirilov god in obenem počastiti naše slovenske aoostole. njim na čast zažgati kres in pokazati, da mi v Podlescah ne ostajamo za drugimi Slovenci na Koroškem zadi. Na predvečer sv. Cirila je bilo v naši vasi vse živo. Cela procesija Slovencev se je vila na hrib. Ciril spredaj je nesel na hrbtu veliko breme polen in komandiral druge, kaj naj nesejo. Eden si je naložil hraše, drugi po dva snopa slame, Leskovčeva Pavla je vlekla gare polne drv in jaz sem jih tiščal zadaj. Nobeden ni šel praznih rok, Cirilova žena in njena nova soseda Lenka pa sta imeli v korpu še druge važne reči: tobak, jedila in pijačo. Nasprotniki so stali pred hišami in zijali v nas. Pred Mucejem sem slišal frajlajn uči- Vprašamo pa tu: Po kom naj se uravna šola. ali po ponemčevainih načrtih gotovih višjih gospodov ali po volji in zahtevi prebivalstva, ki mora šolo vzdrževati z visokimi davki? Ljudska volja odločuje dandanes in bo odločila tudi glede šole v Selah. Jasno povemo: Slovenci smo in zahtevamo, da dobe naši otroci potreben pouk v materinem slovenskem jeziku. Zavedamo se pa, da nam je v Avstriji tudi nemški jezik koristen in potreben. Zato zahtevamo, da se nemški jezik poučuje v naši šoli od 3. šolskega leta dalje v vedno večjem obsegu. Nočemo utrakvistične, v res. niči nemške šole. kakor je bila dosedaj, nočemo samoslovenSke šole brez zadostnega pouka nemščine, kakoršno nam zdaj ponujate, zahtevamo pa šolo s slovenskim učnim jezikom in zadosti nemščine, torej pravo sjovensko-nem-Jko šolo hočemo in od te zahteve ne odstopimo niti za las’ Ogrska je dala manjšinam šole. Ogrski naučni minister je izdal naredbo, kako se naj uporablja na državnih in občinskih šolah jezik narodnih manjšin kot učni jezik. Naredba predvideva tri vrste takih šol. 1. Sole, v katerih je učni jezik m a-tern jezik dotične narodnosti, do-čim se poučuje ogrski jezik kot redni in obli-gatni predmet. 2. Mešane (utrakvistične) šole s poukom v ogrsikem in materinem jeziku manjšine. 3. Sole z ogrskim učnim jezikom, vendar se mora na teh šolah poučevati materni jezik manjšin kot redni in obligatni učni predmet. SpToh cp mora materinščina uporabljati oo potrebi kot pomožni jezik na vseh teh šolah. Kedaj bomo mi koroški Slovenci o Avstriji tako srečni, kakor manjšine na Ogrskem? nCHSTROTJiSSC teljico Cicibe, kako je pomežurknila učitelju in rekla: Cela vas žiher gori. pa IM Rotter ne delal, danes pa tišči gare kakor kak fakin! „In-teressanter Mensch!" je pripomnil učitelj. „0 je, o je, die slovenska stranka mar-schiert auf !" se je čudil g. prkamajster Pad, ko nam je prišpranciral s svojo fravo naproti. „He, he, Herr Jur, was ist das? „Mein Kumplament, Herr Pad, mi gremo na hrib, da zažgemo kres, ker jutri je sv. Ciril in Metod," mu razložim jaz. „Jo sooo, jugoslavische Apostel, nicht \vahr?“ se je oglasila Frau Rada. „Ja, pa učila sta takrat tudi Korošce, ki so bili še sami Slovenci in nemčurjev še takrat ni bilo na svetu!" jo zavrnem, da se j! je nos pobesil. „No gute Unterholtung!" mi je voščil g. Pad. — „Mein Kumplament. Herr Pad! Pa pojdite z nami, ker bo pri kresu tudi posvetovanje o volitvah!" Vedel sem, da ne pojde z nami, a firbec sem mu zbudil, da je to novico raznesel po vasi in obe stranki sta v temi prišli na tihem v našo bližino, da slišita kaj bomo sklenili. Na hribu pri kresu je bilo veselo življenje. Ko je kres najlepše gorel, smo se odkrili in zapeli : Slovensko kor. dijaštvo v Bil-čovsu 17. in 18. avgusta 1923. Po preteku treh let se je naše dijaštvo zopet zbralo in tokrat v Bilčovsu k dvodnevnim znanstvenim razmotrivanjem najvažnejših vprašanj naše dobe. Izven dijaških krosrov nas je posetil g. mgr. Podgorc z dvema referatoma m sicer o demokraciji in o ženskem vnrašanju z ozirom na naše koroške razmere. Na podlagi votuma ..Spiritus est, qui vivieat“ (duh je, ki maso poživlja), je g. referent izvajal svoja raz-motrivanja. Naloga inteligentnega naraščaja — bodočih ljudskih voditeljev — je poživiti našo dobro slov. kor. ljudstvo v pravem duhu. Nadalje je g. referent govoril o raznih državnih oblikah — posebno o monarhiji in republiki — in označil ono obliko za najboljšo, kjer najboljši ljudje vladajo. Nagiašal je napačno pojmovanje demokracije, kjer hoče vsakdo govoriti in odločati, toda nobeden noče nositi odgovornosti. Vsaka stranka se dela popularno s tem, da ljudstvu vse obeta na stroške drugih. Krasen vzgled nam nudi sedanja Evropa, ki bo morala propasti, ako jadra v morju starega nereda naprej, ali gIg Vabilo. Pevsko in izobraževalno društvo „Kdinost“ v Škofičah priredi dne 16. septembra ob y^S. uri popoldan v prostorih pri Krištofu v Škofičah dve ve eloigrr: Pogodba v 2 dejanjih in Kmet in avtomat v enem dejanju. Sodeluje pevski zbor. Čisti dobiček za nabavo novih zvonov. K obilni udeležbi vabi Odbor. &.6,9.9.G.G.G.9.9/^G^9^9l9^ Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovskji Josip, typograf, Dunaj, X., Etten- reicbgasse 9. — Tiska Li dova tiskarna (Ant‘MachAt in družba), Dunaj, Vn Margaretenplafce 7.