Po naših gradiliščih zadružnih domov
SlovenfevaSčanI tnislifo zelo počasi
Slovenja vas nd tako piijazna kot Grajena. O Slovenji vasi smo hoteli pisati že zadnjič, 30. julija, ko smo bili prvič na tem gradUišču. Pa nismo imeli kaj. Kdo naj bi resno vzel kupček gramoza, ki se je iz-gubljal takrat v širni ploskvi ze-lenja desno ob glavni cesti Ptuj-Maribor?! Zato smo takrat raje mol-čali. Glasovi o napredovanju del, ki so se širili o Slovenji vasi po Ptuju, pa so nas prisilili, obiskati jo. Ugo-tovili smo, da Slovenjevaščani bolj počasi mislijo in da je šele »podalj-šani teden zadružnih domov« od 26. julija do 1. avg. prodrl kan&no vendarle tudi do njih. Uspeh dose-danjega dela se da na kratko ozna-Čiti s sledečim: do globine 6 m iz-kopan studenec, izkop cca polovice temeljev, izkop kleti in do 55 ms gramoza, ki so ga pridobili iiz kletL Za naše Haložane iz Podlehnika ali celo Leskovca, kjer delovni polet iz »Tedna zadružnih domov« ne po-pušča, bi bilo to malo. Haložani so namreč reveži, zaradi stoletnega iz-koriščanja, na relativni nizki stop-nji znanja, pa dobro vedo, da pomeni zadružni dom dvig k znanju, k na-predku, Zato hite! V Slovenji vasi pa znamo ceniti tudi ta uspeh, ker predstavlja dober začetek v kraju, kjer delajo kulaki podobno kot v Staršah propagando proti domu z geslom: Mi imamo vsak svoj dom, več pa ne rabimo!! Tako kulaki!! Majhni in srednji kmetje pa ne mi-slijo tako in baš zato so se odzvali pozivu KU in prišli na delo. Dnevno jih je bilo na gradilišču do 30 in se-daj so se že lahko prepričali, da ni tako težko, dati majhen doprinos skupnosti. Ko smo jim omenili, da imajo Stoperce temelje že zabetoni-rane, čeprav vozijo gramoz 24 km daleč, medtem, ko ga imajo oni na licu mesta, so priznali, da so res malomami in da bi z lahkoto spra-vili svoj dom pod streho do jeseni.
Imajo pa Slovenjevaščani veliko napako. Ta napaka je predsednik krajevnega odbora tov. Svenšek Er- i nest. Mož je simpatičen in tudi agil-nosti mu ne manjka. Vendar bo vsakdo priznal, da ni lahko imeti devet do deset funkcij. Tov. Sven-Šek ni namreč samo predsednik KLO; on je poleg tega: predsednik OF, predsednik KZ, član upravnega odbora OZKZ Ptuj, delegat skup-ščine, predsednik odkupne komisije, predsedmk davčne komisdje, pred-sednik krajevne uprave za gradnjo zadružnega doma in sami ne vemo, predsednik česa vsega še. Po izjavi aktivista tov. Krajnc Martdna, ni bil vsega skupaj še niti 10 minut na gradilišču. Tega mu niti ne moremo žteti v zlo. S«j nima časa! Ce do-damo, da tudi tehnika, ki je za Slo-venjo vas zadolžen, tov. Čuješa, ni blizu, in da se član Okrajne uprave tov. Toplak Janža, zlepa ne prikaže, tedaj je jasno, da gradnja tega za-družnega doma ne more napredo-vati tako, kakor bi si to želel brez posebnega napora tajnik KLO tov. Skofič Ivan.
Ugotavljamo: Slovenja vas je s »Tednom zadružnih domov« storila korak naprej. Vendar premajhnega. Nakazali smo, kje so napake. Te je treba odpraviti. Predvsem mora Slovenja vas preiti k temu, da so-razmerno razdeli bremena, kajti tov. Svenšku bi morda smeli reči, da pri funkcijah danes ne gre za čast, tem-več za delo.
Treba je, da pridejo Slovenje-vaščani s tov. Svenškom vred do tega spoznanja. Ko bodo bremena razdeljena in bo vsakdo opravljal svoj posel, je sigurno, da bo tudi za-družni dom v Slovenji vasi napre-doval in da bodo doživeli Slovenje-vaščani otvoritev doma na jesen 1948.
Pri nas v Bolfenku,
žabam ne domo
več mlru
Tako so rekli v Bolfenku, naj na-pišemo v časopis. In še to so prista-vili: Odkar imamo frontovske briga-de, nas je dnevno do 40 na gradilišču in tako smo že davno premotili žabe, k. se i>e morejo več brezskrbno son-čiti   na  našem  gradilišču.
K temu uspehu je nedvomno mno-go doprinesel povratek tov. Vidica. In odkar je on prišel od orožnih vaj, je tudi šolski uprav. tov. Suen, po-večal svoj delovni polet. Po vse dni ga je videti  pri  delu  na gradilišču.
Cement, kolikor so ga imeli, so vse-ga porabili in zabetonirali doslej 40 kub. metrov temeljev. Istočasno pripravljajo les tn drugo. Vsekakor bo treba dati Bolfenku takoj cement, da bodo mogli z delom nadaljevati. V zvezi s tem gradiliščem se je treba dotakniti »sodelovanja« avto-mobilov pri gradnji zadružnih do-mov. Med okrajno upravo in vse-mi podjetji obstoja sporazum, da bo-do podjetja šla na roko okrajni upra-vi, kadar imajo prazne vožnje iz Ptuja na katero koli gradilišče ali v njegovo soseščino. Ze po obstoječi odredbi ne smejo avtomobili prazni na pot in rabijo za vsako tako vož-njo posebno dovoljenje. Ker je Bol-fenku zmanjkalo cementa, je okrajna uprava prosila gozdno upravo, ki je imela vožnjo v Bolfenk po les, naj vzame cement s seboj. Tega pa go-zdna uprava ni storila. Tega bi. ne omenjali, če se ne bi že preje nekaj-krat primerili podobni slučaji, ki do-
kazujejo popolno pomanjkanje raz-umevanja ža tako važno stvar, kakar je gradnja domov za izgradnjo so-cializma na naši vasi. Zamuda par minut, ki bi s tem nastala za go-zdno upravo, bi prav gotovo ne pre-prečila izvedbe njihovega plana, ob-enem pa bi 15tonski avtomobil ne vozil prazen do Bolfenka.
Se bolj obsojanja vreden je mor-da primer vožnje sadnega odseka OZKZ Ptuj. Tudi ta odsek je ob priliki vožnje v Bolfenk bil napro-šen, naj natovori za gradilišče za-družnega doma 4 samokolnice in 4 krampe. To so storili, pač pa so nato poslali KU v Bolfenku za izvršen prevoz račun v znesku 215 din. Ce povemo, da je bila ta vožnja za sadni odsek nujna in da bi jo bil opravil do Bolfenka na vsak način, pa makar prazen, tedaj je nemogoče razumeti to dejanjesstrani sadnega odseka kot zadružne organizacije, ki ga je treba obsoditi kar najostrep.