Stev. 25. Y Mariboru 18. junija 1891. Tečaj XXV. List ljudstvu ~v poduk. lihaja rsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 g\i„ m pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarnlštra v tiskarni s». Cirila, koroške nlice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr. Bokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačnje od navadno vrstice, če se natisne enkrat 8 kr«, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Vabilo k narotbi. Z mesecem, julijem začne se II. polletje in prosimo torej p. n. naročnike, katerim s tem dnevom poteče naročba na „Slov. Gospodarja", naj se podvizajo nadalešnjo naročnino doposlati, da se jim ne pretrga ali pa ustavi dopošiljanje lista. „Slov. Gospodar" stane do konca leta 1 jI. 60 kr. in do konca septembra pa 80 kr. Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah, ker so take poŠiljatve najbolj ročne. UpravniŠtvo. II. Katoliški shod v Oraden. Tretji den zborovanja, v četrtek, dne 4. junija bila je ob 7. uri zjutraj sv. meša z blagoslovom v stolni cerkvi. Služili so jo pre-vzvišeni in premil. knezoškof Graški dr. Jan. Zwerger. Dobro izvežban zbor pel je pri tej sv. meši po pravilih družbe sv. Cecilije tako izvrstno, da je pridobil mnogo novih prijateljev Cecilijanskemu petju. Odsekovih sej ni bilo ta den, ker se je vse delo že v sredo izvršilo. Ob 11. uri bil je tretji veliki zbor, katerega so se vdeležili štirje škofje, kralj, visokost Don Alfonzo, mnogo deželnih in državnih poslancev, med njimi vele. g. dr. Gregorčc in prav obilno ljudstva izraznih stanov. Tretje splošnje zborovanje je bilo torej ob 11. uri dopoldne. Bilo je v sobani veliko poslušalcev, knezoškofje iz Gradca, Maribora, Ljubljane in Uelovca, zatem veliko druge svetne in plemenite gospode. Tudi je prišla cela vrsta brzojavnih pozdravov. Predsednik društva kat. delalskih pomočnikov, č. g. A. Stradner je na-svetoval .najprej želje v pomoč katol. delalcev in potreba je v resnici velika za to, da ne zanemarimo teh delalcev, ki bodo prej ali slej mojstri ter lehko storijo v svojem krogu veliko za dobro katol. ljudstvo, ali najprej je treba, da so sami dobri kristijani in za to treba je pripravljati jih — v društvih katol. delalskih pomočnikov. Prof. dr. Neubauer je zatem poudarjal, da ne stori nihče toliko za uboge, kakor ravno sv. katoliška cerkev — nekaj, kar se razvidi iz raznih in mnogih društev, ki delajo na Šta-jarskem nič manj, kakor v drugih deželah za ubožce. Kako se naj ohrani srednji stan t. j. ljudje, ki živijo več ali manj na svojih rokah, pri malem lastnem premoženji, ob svojem delu? O tem vprašanji je govoril grof Sylva-Tarouca in to jako razborito. Kar je liberalizem doslej v tej reči storil, to je prineslo, pravi, le škodo. Podrlo se je dela staro dno, pošteno in zanesljivo in odprlo se je sto vrat ljudčm, ki živž iz sleparstva. Da je sedaj po mestih med de-lalci pa tudi že zunaj pri malih trgovcih in obrtnikih toliko uboštva, nihče ni tega kriv, kakor liberalna gospoda in njih postave. Njemu je pritrjeval usnjar Roth iz Dunaja. Z izgledi je dokazoval, kako da je prišlo po mestih do tega, da ni več pri tako zvanih delalcih zadovoljnosti, akoravno se jim delo ne plačuje preslabo — pri krščanskih mojstrih. V tem pa je težko reči, kje da se začne zapelji-vec in kje da so zapeljanci. Nihče že ne ve več, kaj naj terja za blago ali kaj naj plača za delo. To je krivo tudi tistih „strike", o katerih se bere sedaj velike krati. Ob 6. uri zvečer je bilo štrto, zadnje splošnje zborovanje. Najprej je govoril drd. Stroh-ridel „o katol. življenji na vseučiliščih" in človek bi želel, da bi bilo veliko tacih mladeni-čev na visocih šolah, kakor je ta mladenič. Zlasti slov. ljudstvo bi jih potrebovalo, kajti z višjih šol dobimo tiste može, ki dobijo javne službe med ljudstvom in če so pravi, katol. možje, koliko lehko storijo dobrega pri ljudeh! Zal, da se učijo na visocih šolah, kakor jih sedaj imamo, mladeniči vsega druga prej, kakor kršč. življenja. Drž. poslanec baron Morsey in dominika-nec P. Feldner sta govorila še potem, da je treba tudi v javnem življenji, v politiki kršč. načel. Ne bilo bi potem toliko spletkarij, toliko ; prevare, kakor je je sedaj po vseh državah, po vsem svetu. Oba govornika sta za svoje besede žela obilo pohvale. Na zadnje še je bila beseda o cerkveni umetnosti in njej je hvalo pel izvrstno o. Patrik Ansoleti. V resnici pa se dela v sedanjem času veliko za olepšanje cerkev in in to tudi pri nas Slovencih. Blizo do 9. ure je trpelo to zborovanje in Nj. ekscelencija knezoškof sekovski so ga sklenili s papeževim blagoslovom in tako smemo reči, da je bil drugi štaj. katol. shod sijajno znamenje za to, da sv. cerkev druži lepo vse stranke, vsa ljudstva, da je ona „sedež miru in sprave". Gospodarske stvari. Nekaj o azurinu. Sedaj menimo, da ni več vinorejca med nami, ki se ni prepričal, da je škropljenje vinogradov koristno, ne samo zoper peronosporo, ampak sploh za to, da se nobena uima ne loti s tako silo listja na trtah in ono zato lehko dozori. Tako pa tudi izzori grozdje ter daje bolje, sladko pa tudi močno vino. Vsled tega ni več vprašanje, ali naj škropimo trsje, ampak s čem ga naj škropimo, da se doseže tem prej in tem večji uspeh, ne z velicimi stroški. Priporoča se za škropljenje bakreni vitrijol, mešan v apnu ali isti zmešan s sodo; oboje je dobro, ali veliko se te zmesi vsede na dnu brente in po ceveh, vsled tega se škropilnica zadeluje in treba ji je v eno mer popravljanja. Bolji je pa v tem oziru azurin. Le ta je moder, zrnast prah, ki diši po scalnici. Ako je na zraku in v luči, tedaj se razprši in v vodi se razpusti celo lehko in po polnem. Voda taka je sinja, podobna barvi na nebu. Samo to, da se popolnem razpusti, je že veliko vredno, potem pa tudi, ker je z njim škropljenje lehko, ročno. Ako se razstopi v e em hektrolitru ali v 56 pintih vode po 200 g amov azurina, blizo V4 starega funta, napravi se najbolja razstop-lina. Na enem hektaru goric razškropi se okoli 6 hI. take zmesi in eno škropljenje ne izda manje, kakor če se škropi dvekrat z bakrenin vitrijolom. Poleg tega pa še azurin ne razjeda v toliki meri posode in tudi dražje ne hodi škropljenje z njim. Kilo azurina stane 2 gld. Tedaj bi z enim kilom človek blizo cel hektar goric lehko do dobra poškropil. Poglavitno pri tem pa je, da je azurin pravi, torej ne kaka ponarejena spaka. Da pa se dobi le pravi azurin, zato bode skrbeti najprej c. kr. kmetijski družbi, ali od nje mi na slov. deln ne izvemo ničesar in vsled ; tega naj se poprimejo te stvari okr. odbori, kar jih imamo v dobrih rokah. V Knittelfeldu je tovarna za umetno ka meninarstvo in doslej se dobiva tudi azurin v tej tovarni še pravi in po nizki ceni. Naši slov. trgovci bodo tudi radi v tem našim kmetovalci m postregli, če se obrnejo do njih. Škropljenje trt. Ker se že precej obče z modro galico škropi, bode mnogim ustreženo, ako se pove, kako se ta najležje brez vsacega truda raztopi. Nekateri galico v možnarjih pšejo, drobijo in pospešujejo tako njen raztop, drugi pa jo v vreli vodi topijo. Ni treba ne prvega, ne druzega truda, ampak galico, kolikor je vzameš na po-lovnjak ali kako večjo posodo, zveži, kakoršno dobiš, v cunjo ali coto, obesi jo v z vodo napolnjeno posodo tako visoko, da bode galica komaj pod površjem vode. Zgornja redka voda galico hitro topi in nasičena voda, raztoplina pa se zbira na dnu. Voda se dve uri naj ne meša in v tem času imaš galico brez vsega truda raztopljeno. Jož. Slekovec. Sejniovi. Dne 20. junija v Studencih pri Mariboru, v Koračicih, v Vitanji. Dne 22. junija pri sv. Juriji na juž. žel., v Sevnici, pri sv. Antonu v slov. goricah, v Marenbergu in v Šoštauji. Dne 24. junija pri sv. Juriji prd Ta-brom, v Konjicah, v Podsredi, pri sv. Lenartn v slov. goricah, Rušah, v Laškem trgu, v Novi cerkvi, pri sv. Janži na Dr. polji in v Žitalah. Dne 26. junija v Cmureku. Dne 27. junija pri sv. Lovrenci na Dr. polji. Dopisi. Iz Gradca. (Zahvala.) Akad. društvo „Triglav" v Gradcu izraža tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem ljutomerskim rodoljubom za krasni predragoceni trak naši zastavi po preljubeznjivi gospici Milki Prešernovi po-klonjen; ljutomerski čitalnici, osobito njenemu neutrudljivemu predsedniku, blag. g. notarju A. Šlamberger-ju za ves trud in skrb; mil. gospem in dražestnim ^ošpicam za njih požrtvovalnost in ljubeznjiv sprejem, si. cvenskemu tamburaškemu zboru, pod vodstvom blag g. učitelja Schneiderja, si. ljutomerskemu pevskemu zboru, pod vodstvom blag. g. nadučitelja Horvata in si. tamburašem in pevcem akad. društva „Hrvatska", pod vodstvom g. drd. med Kuharja za prijazno sodelovanje; sploh vsem, ki so pripomogli v ta lepi uspeh našega izleta, bodisi s sodelovanjem, bodisi s svojo prisotnostjo. Iskreno se nam je tudi zahvaliti kumici naše zastave, gospej M. Gršakovi za njen pohod. Na dalje je društvu častna in prijetna naloga izreči ob jednem najgorkejšo zahvalo č. g. Bohancu za daritev sv. maše v Jeruzalemu; blag g. Miklu in mil. g. soprogi za uzorno prav slovansko pogostitev na Pleševici, istotako blag. gosp. Gomilšaku in mil. g. soprogi in vsem vrlim Ljutomeivanom za izredno gostoljubnost. Med. Ivan Jenko, lur. Vinko Strgar, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Iz Smarija pri Jelšah. (Hrvatje.) Dne 4. t. m. smo imeli tukaj, akoravno je bil četrtek, nekak ljudski praznik. Prišli so namreč iz druge strani Sotle naši brati Hrvati, svoj bratski narod, nas Slovence obiskat Da se jim stori vreden sprejem, zbralo nas se^ je lepo stavilo, da njihov prihod počastimo. Že nekaj let sem smo pogrešali teh prijateljskih shodov, kateri so se v prejšnjih letih večkrat vršili. Po sprejemu je bila pri sv Roku slovesna peta sv. maša, katero so brali neki mlad gosp. duhovnik iz Hrvaškega, stregli so pa pri tem sv. opravilu naši častiti gospodi domači in Sladgogorski kapelani. Orgljali in peli so pa tudi neki Hrvatski učitelji, kar se nam je prav dopadlo. Pomena je torej ta slovesnost vredna že zaradi tega, ker se je z božjim opravilom začela. Po sv. maši je bil skupni obed v gostilni g. Dragotina Jagodič, ter je bila postrežba prav hvale vredna. Samo to nas je žalilo, da strežno osobje, kakor skoraj bi rekel, navlašč ni hotelo slovensko govoriti. To se bo pa tudi dalo ob enakih prilikah popraviti. Slovencem bi to prav ljubo bilo ter bi gotovo tudi boljši utis naredilo na naše sosede iz un-kraj Sotle. Po obedu so šli v grad Jelše, gledat umetni vrt, kjer se vidi mnogo prekmorske rastline. Med potom tje so obiskali gostilno gosp. Ivana Žurej, ki je vedno na dobrem glasu zaradi dobre vinske kaplje, ki se tam toči. Na večer je bilo pri veselici videti razven Štajercev in Hrvatov tudi Kranjce in enega Primorca. Slovenci Celjskega mesta so poslali k tej slovesnosti tri odposlance, teh sta bila dva slov. biciklista. Tudi vrlih narodnih gospodičin je bilo iz Št. Jurskega trga. Posebna zahvala se mora izreči tem gospem posebno zaradi tega, ko nas one redno obiščejo, kedar koli imamo kako domovinsko veselico. Tudi naši brati Hrvati so pripeljali mnogo gospd. in gospic. Naši domači in nekaj Celjskih pevcev je zapelo več lepih slovenskih pesmi. Govorili so mnogi Hrvatom na čast in od nasprotne strani pa v zahvalo za lep sprejem in tega želimo v prihodnje še lepše izvršiti. Iz Smarija pri Jelšah. (Raznoterosti). Eden hrvatskih govornikov je na zadnjem shodu vse hvale vredno povdarjal, da oni čutijo in delijo veselje z nami, ter da so voljni v vseh podjetjih, posebno pa o enakih veselicah k nam priti. Zdaj jih pa hočemo takoj za besedo j prijeti, videli bomo vendar resno voljo: dne 5. julija vrši se v Šmariji glavno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda. Začelo se bode predpoldne s slovesnim božjim opravilom, popoldne po večernicah bode pa glavno zborovanje in potem prosta zabava. K temu pa se vabijo ne samo Hrvatje ampak vsi prijatelji slovenske katoliške mladine. — Ljudje pri nas si že zlo deža želijo posebno, ker še pri mnogih nimajo zelja nasajenega V vinskih goricah se nam nič kaj dobro ne kaže. Ali po Pohorskih vinogradih, kakor sem zvedel, imajo neki polno; no saj jim iz srca privošimo. Da je tam bolj polno, kakor pri nas, to pa pride od tega, ker imajo bolj močen trs, ker bolj močno gnojijo in tudi globokeje kopljejo. Blizu Lemberga je po-poskusil letošnjo spomlad nek gospod svoj vinograd na laket globoko kopati in trs sedaj tako bujno raste, da ae je čuditi. To bo poskusiti, more biti, da se lahko s tem vinogradi zbolj-šajo. V Smariji dobijo sedaj nov vodovod, prav potrebno stvar. Za to se mora tržanom vsa hvala izreči. Iztekala bode voda ravno pred Lešnikovo štacuno skoz umeten izdelan železni steber, na katerem bo svetilnica. Sopet ena imenitna olepšava potomcem v spomin njih prednikov. Od Dev. Marije v Polji. (Pogreb, letina.) Dne 26. maja se je naše veselje v žalost spremenilo; spremili smo mladeniča Franjo Jen-ček k večnemu počitku. Zgubila je Vevška požarna hramba in poljsko „bralno društvo" iu poljski pevci svojega uda. Ranjci je bil ustanovni ud „bralnega društva". Vsa društva spremila so ga k večnemu počitku in mu skazala zadnjo čast. Nosili so ga udje od požarne hrambe v „uniformi", poljski pevci pod vodstvom F. Kaučiča, nadučitelja so mu peli na ranjcega domu pesnico: „Nad zvezdami"; v cerkvi so peli: „Blagor mu"; na mirudvoru so mu peli: „Jamica". „Požarno in bralno društvo" pa mu ste darovali prekrasne vence s trakovi, pevci so mu pa darovali na mesto venca, prekrasno liro s trakovi. In pravijo da še ne pomnijo tako slovesnega pogreba. Torej naj v miru počiva blagi mladenič! —Letina je pri nas srednja, ozim-sko žito je prav redko, krompir in fižol pa prav lepo kaže. Kebrov je pa pri nas brez Števila; ta mrčes nam veliko škodo dela. Gospod župan je že razpisal nagrado te zverine, ako jih kdo prinese mernik, dobi za nje 30 kr., pa se malo udeležujejo tega dela, da bi nabirali to zverjad; pravijo, da jih gre preveč v en mernik. Iz Celjske okolice. (Žalostno pa resnično.) Ali je Celjska okolica resnično že čisto nemška? Oho, bodeš rekel, dragi bralec, kako je to mogoče? No zdelo se Ti bode vsaj tako, ako se potrudiš do kleti g. Kukeca pod starim gradom. Krasne prostore najdeš tu in tudi dobro kapljico; ali kletarica, ki ti pride nasproti, je trda Nemka, pokličeš oštirja, ta je tudi trdi Nemec in če ne razumeš nemški, še žeje si ne bodeš mogel pogasiti. Bil sem pred kratkim ondi in dobil vtis, kakor da bi bil prišel kam na Prusko. Oklici za koncert, se vi, da le nemški in tiskani v znani Celjski tiskarni, nemško osobje itd.; skoraj se ne bi bil upal spregovoriti slovenski. Je li to mogoče, mogoče v gostilni znanega nam narodnjaka g. Kukeca? Da žalostno, pa resnično; upamo in želimo, da se obrne to v kratkem na boljše.. Občan Celjske okolice. Z Ribnice na Pohorji. (Zlata poroka, tatvina, sejem.) Zaduji den meseca maja sta obhajala uboga pa poštena starca Matija in Terezija Urh, najemnika na Janživrhu, svojo zlato poroko, č. g. župnik so pri tem v po-družni cerkvi sv. Lenarta obilo pričujočih gostov lepo ogovorili ter so pokazali, kako lepa je starost v poštenji. Če je tudi človek ubog, naj je le pošten delavec in zvest božjim zapovedim, ne manjka mu ni pomoči ni tolažbe. Pri gosp. Fuxhoferji je bila potem mala gostija in gostje so poštena starčka precej, podarovali. — V noči od 3. do 4. junija je tat vlomil v cer-kvo sv. Lenarta ter je odnesel iz nabiralnice ves denar, kolikor ga je v njem bilo. Sploh pa je napravil škode blizo 20 goldinarjev. — Na Ribnici je sicer sejem, v ponedeljek po Janže-vem, ali letos je ta dan praznik sv. Petra in Pavla in zato obhaja se sejem potem v torek, dne 30. junija. Od Velike nedelje. (S t e k 1 i n a.) V Savcih, župnije sv. Tomaža, zbolel je posestniku Francu Poplatnik njegov pes za steklino. Ogrizel pa je necega fanta, kojega sedaj Ormoški zdravnik leči, potem tudi mnogo druzih psov ter večim posestnikom svinje. Le-te morajo sedaj po naročilu zdravnika zaprte imeti, ker se mora baje v treh mesecih pokazati, bodo li tudi obsteklele ali bodo ozdravele. To je hud udarec za te posestnike in je sploh strahu veliko, kaj da še utegne vse priti iz te stekline. Politični og0yračev