KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino; letnik 27 št.1 leto 1979 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXVII 1979. IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA IZDAJATELJSKI SVET: DR. TONE FERENC, DR. FERDO GESTRIN (PREDSEDNIK), OLGA JANSA- ZORN, ANTOSA LESKOVEC, NIKO LUKE2, BOZO OTOREPEC, SLAVICA PAVLIC, DR. MIRO STIP- LOVSEK, DR. JOZE SORN, DR. SERGEJ VILFAN, VIDA WEDAM, DR. TONE ZORN, SALVATOR ZITKO, DR. J02E ZONTAR UREDNIŠKI ODBOR: FRANCE DOBROVOLJC, MARJAN DRNOVŠEK, DR. TONE FERENC, DR. FERDO GESTRIN, STANE GRANDA, OLGA JANŠA-ZORN, BOZO OTOREPEC, DR. JOZE SORN, DR. SERGEJ VILFAN, DR. PETER VODOPIVEC, DR. JOZE ZONTAR — GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: OLGA JANSa-ZORN — LEKTOR: FRANCE DOBROVOLJC - OPREMIL: JULIJ AN MIKLAVCiC — ZA UPRAVO ODGOVARJA MAJDA KUNAVER — SOFINANCIRA RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE — TISKA TISKARNA TONE TOMSiC V LJUBLJANI — KLI&EJE IZDELUJE KLISARNA LJUDSKE PRAVICE V LJUBLJANI KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Boltin-Tome Elica: Tehnika gradnje benečanske ceste v dolini Rižane — 106 Demšar Viktorijan: Prebivalci Komende po dru- žinski knjigi Petra Pavla Glavarja — 18 Drnovšek Marjan: Graditev ljudske oblasti in obnova v Ljubljani v letih 1945 do 1947 — 52 Jakopič Bogo: Zgodovina učnih načrtov in pro- gramov šol za gluhe na Slovenskem — 185 Janša-Zorn Olga: Agrarna reforma na velepo- sestvu Jablje — 117 Knez Tone: Oris najstarejše zgodovine Laškega — 149 Mlakar Boris: Domobranstvo na Primorskem — 43 Mlinaric Jože: Stiski Bajnhof do konca 16. sto- letja — 8 Mlinaric Jože: Napad Uskokov na kostanjeviško cisterco leta 1736 — 100 Pahor Miroslav: Vloga gorenjsko-koroške pro- metne pahljače pri rekrutiranju pomorskega kadra v preteklosti (1812 do 1918) — 30 Pisec Kari: Utrdbena rabota mariborska — 81 Rozn^an Franc: Ob sedemdesetletnici tivolske re- solucije — 180 Simonie Ivan: Grad Turn pri Dragatušu — 155 Sasel Jaroslav: August 69: Vojaški puč v Poeto- vioni —• 1 Som Jože: Zanimivosti z naših cest v 18. stolet- ju — 157 Vodopiuec Peter: O odmevu karbonarskih vstaj v Italiji in zaprtih Italijanih na ljubljanskem gradu (1820—1825) — 168 Vrišer Andreja: Prispevek k razvoju noše v 17. stoletju na Slovenskem — 94 Zontar Jože: Sergej Vilfan — šestdesetletnik — 65 Zvanut Maja: Prva svetovna vojna v očeh dveh slovenskih ilustriranih časopisov — 112 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV Kambič Mirko: Karlovški most v Ljubljani — 68 Kambič Mirko: Kamna Gorica in Bled — 69 Kambič Mirko: Dr. Janko Savnik (1881—1915) — 193 Vuga Davorin: Viri za zgodovino slovenske ar- heologije — 127 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Benedičič Darinka: Arhivsiii dokumenti o obno- vi in socialistični graditvi v Ljubljani 1945 do 1947— 71 Ciperle Jože: Gimnazije na Slovenskem v letu 1848 ter njihov razvoj do leta 1918 — 129 Vovko Andrej: Razstava o prvem ljubljanskem samoprispevku — 72 Vovko Andrej: Razstava o dr. Antonu Fistru — 131 Vuk Marko: Posvetovanje o slovenskih krajev- nih zbornikih — 196 Zorn Tone: Znanstveno posvetovanje o revolu- cionarnem vrenju v Pomurju v letih 1918—1920 — 132 Zorn Tone: Deveto zborovanje arhivarjev — 197 NOVE PUBLIKACIJE Campa Marjeta: Janko Orožen, Denarništvo v Celju, Ljubljanska banka 1973 — 145 Campa Marjeta: Damjan Ovsec, Oris družabne- ga življenja v Ljubljani od začetkov dvajse- tega stoletja do druge svetovne vojne, 1979 —• 144 Gantar-Godina Irena: Celjski zbornik 1975—1976, Celje 1977 — 135 Gombač Metka: Jadranski koledar 1979, Trst 1978 — 137 Gombač Boris: Aleksander Roje, Cultura musi- cale degli Sloveni a Trieste dal 1948 all'avvento del fascismo, Trieste 1978 — 138 Gombač Boris: Športno društvo BOR. Sezona 1978—1979, Trst 1978 — 140 Granda Stane: Časopis za zgodovino in narodo- pisje, letnik 47, Maribor 1976 — 73 Granda Stane: Novo mesto skozi čas. Novo me- sto 1978 — 78 Güstin Damjan: Fran Juriševič, Partizansko go- spodarstvo na Primorskem, Koper 1975 — 79 Hudales Jože: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Ljubljana 1976, 1977 in 1979 — 200 Janša-Zorn Olga: Glazerjev zbornik, Maribor 1977 — 74 Janša-Zorn Olga: Janko Orožen, Zdravilišče Do- brna 1975 — 201 Janša-Zorn Olga: Branko Reisp, Grad Krumperk in tabor nad Ihanom, Ljubljana 1978 — 77 Klemenčič Matjaž: Spominski dom dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Sla- tini, Ljubljana 1978 — 80 Klemenčič Matjaž: Konferenca KPS v Smiglovi zidanici, Ljubljana 1978 — 80 Matičič Franci: Slovenski visokošolci v boju za narodno osvoboditev in socializem, Ljubljana 1977 — 76 Matičič Franci: Vlado Valenčič, Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od sre- de 17. stoletja do prve svetovne vojne, Ljub- ljana 1977 — 141 Matičič Franci: Lojze Zumer, Delež gozdov v slovenskem prostoru, Ljubljana, 1976 — 142 Mihelič Darja: Ferdo Gestrin, Pomorstvo sred- njeveškega Pirana, Ljubljana 1978 — 76 Mlakar Boris: Vilko Kolar-Domen, Po veliki zma- gi, Ljubljana 1978 — 146 Som Jože: Razvoj poštne službe na Gorenjskem do prve svetovne vojne, Kranj 1977 — 143 Sumrada Janez: Andraški razgledi, Žalec 1975 — 201 Sumrada Janez: Dekani v preteklosti in danes, Koper 1979 — 140 Sumrada Janez: Letuš skozi čas. Trnava. Go- milsko. Žalec 1976, 1977, 1979 — 203 Sumrada Janez: Savinjski zbornik IV, Žalec 1978 — 134 Sumrada Janez: Vransko in nova šola, Celje 1974 — 204 Vidovič-Miklavčič Anka: Aleksander Gala-Peter, Partizanski zdravnik, Ljubljana 1978 — 202 Vovko Andrej: Peter Krečič, Grad Kromberg, Ljubljana 1977 — 78 Vovko Andrej: Joža Vilfan, Delo, spomini, sre- čanja, Ljubljana 1978 — 147 Zorn Tone: Die Volksgruppen in Österreich, Wien 1979 — 146 Zorn Tone: Dve publikaciji slovenskega informa- cijskega centra, Celovec 1978, 1979 — 202 Zorn Tone: Otmar Tuider, Die Wehrkreise XVII. und XVIII. 1938—1945, Wien 1975 — 201 Zorn Tone: Vestnik Slovenskega raziskovalnega inštituta, št. 1, Trst 1979 — 137 KAZALO SLIK POKRAJINE, GRADOVI, NASELJA IN PODOBNO Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, Kam- nik sredi 19. stoletja — naslovna stran 1. zvez- ka Pogled na Bajnhof in Trško goro okrog leta 1900 — 15 Komenda 1761. leta — 23 Graščina na Križu — 25 Gradnja Litostroja — 58 Obnavljanje črnuškega mostu maja 1945 — 60 Gradnja karlovškega mostu v Ljubljani 1895 — 68 Kamna Gorica pred letom 1870 — 69 Bled s Triglavom pred letom 1870 — 70 Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, Kam- nik 1848/49 — zadnja stran 1. zvezka Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, Ljub- ljana, pogled na mesto s Cekinovega gradu — naslovna stran 2. zvezka Graščina Jablje — 118 Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, Ljublja- na sredi 19. stoletja — zadnja stran 2. zvezka Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, Zužem- berg, sreda 19. stoletja — prva stran 3. zvezka Grad Turn pri Dragatušu po Valvazorju — 155 Podturnščica pri izviru pod gradom Turn — 156 Grad Turn v Brezniku pri Dragatušu — 156 Trst s pristaniščem okrog 1780 — 157 Trst iz okrog 1780 — 160 Panorama tržaškega pristanišča in mesta iz ok- rog 1780 — 166 Pokrajina ob Drini 1914/15 — 193 Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, Sote- ska pri Novem mestu, sreda 19. stoletja — zad- nja stran 3. zvezka NAČRTI IN ZEMLJEVIDI Zemljevid, ki omenja kraje in pokrajine v raz- pravi Jaroslava Sašla, Avgust 69: Vojaški puč v Poetovioni — 3 Zemljevid, ki ponazarja urbarialna naselja in vinske dajatve pri razpravi Jožeta Mlinarica, Stiski Bajnhof do konca 16. stoletja — 13 Zemljevid, ki ponazarja pot napadalcev v raz- pravi Jožeta Mlinarica, Napad Uskokov na ko- stanjeviško cisterco leta 1736 — 103 Profil benečanske ceste in primerjava plasti s plastmi rimskih cest — 108 Benečanska cesta v ankaranskem križišču — 109 Fragment trase benečanske ceste v današnjem ankaranskem križišču — 109 Zemljevid zahodne polovice kranjskih cest, ki jih je zrisal Ivan Jurij Eisner leta 1763 — 162 j OSEBE '\ Dr. Sergej Vilfan — 65 Župnik Janez Zore, pred letom 1895 — 127 Maturantje I. državne gimnazije v Ljubljani 1893, — 131 Janez Cigler — 178 J Bosenska deklica 1914/15 — 194 j Skupina Bosancev 1914/15 — 194 i Dr. Janko Savnik kot vojak — 195 ä j RAZNO Napisna plošča iz leta 1591 z nekdanjega Bajn- hof a — 9 Grb stiškega opata Jakoba Reinprechta iz leta 1620 — 11 »Družinska knjiga« Petra Pavla Glavarja spisa- na v letih 1754—1760 — 19 Faksimile ene strani Glavarjeve »družinske knji- ge« — 21 I. kongres OF v Ljubljani julija 1945 — 54 Dom Titove mladine — 55 Fizkulturni zlet v Ljubljani avgusta 1945 — 57 Odstranjevanje ruševin septembra 1945 — 63 Nakit iz grobnice v Betnavi (okoli leta 1636) — 95 Skica pričesk in čevlja iz grobnice v Betnavi (pr- va polovica 17. stoletja) — 96 Naris in skica suknjiča ter čevljev z grada nad Slovenjim Gradcem (prva polovica 17. stoletja) — 98 Fragment benečanske ceste — 107 Del profila benečanske ceste — 107 Napis na kamnitem stebru v Bertokih — 110 Seznam štiriletnih zakupnikov zemljišč velepo- sestva Jablje (6. junija 1921) — 120 Relief Meduzine glave vzidan na pročelju hiše v Laškem — 151 Rimski kamniti lev iz Laškega — 152 Rimski kamniti medalj on s portretom ženske, najden v Lahomnem pri Laškem — 153 Fragmentarno ohranjen rimski družinski nagrob- nik s podobo matere in otroka — 154 Dvojezična okrožnica ljubljanskega gubernija o združenju karbonarjev z dne 24. novembra 1821 — 171 spoštovani! SLOVENSKA MATICA nudi vsem naročnikom Kronike ugodno možnost, da si nabavijo njene knjige in še posebej spodaj navedene zgodovinske knjige: F. Stele, Slikarstvo v Sloveniji 90.- N. Sumi, Arhitektura XVIII. stoletja 70.- Pleterski-Ude-Zom, Koroški plebiscit 150.- E. Cevc, Poznogotska plastika 90.- J. Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo 70.- L, Cermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom 50.- P. Fister, Arhitektura protiturških taborov 100.- I. Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture 190.- M. Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture 70.- T. Glavan, Lužiški Srbi 50.- I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem 120.- V. Melik, Volitve na Slovenskem 70.- I. Mohorič, Zgodoviina železnic na Slovenskem 120.- J. Pleterski, Narodna in politična zavest na Koroškem 70.- Zemljevid tržaškega ozemlja 120.- Gre za knjige, ki so trajnega pomena in jih je treba večkrat vzeti v roke. Dobite jih s popustom, to je po članski ceni (precej nižji od knjigotrške) in pri večjem, odvzemu tudi na več obrokov, v poslovnih prostorih Slovenske ma- tice, Ljubljana — Trg osvoboditve 7/1 SLOVENSKA MATICA KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27. letnik Ljubljana 1979 1. zvezek Jaroslav Sasel: Avgust 69: vojaški puč v Poetovioni — Stran 1 August A. D. 69: Putsch in Poetovio Jože Mlinaric: Stiski Bajnof do konca XVI stoletja. — Stran 8 The Feudal Property Bajnof Belonging to Stična up to the End of the XVth Century Viktorijan Demšar: Prebivalci Komende po družinski knjigi Petra Pavla Glavar- ja — Stran 18 The Inhabitants of Komenda as Described in the Family Book by Peter Pavel Glavar Miroslav Pahor: Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju po- morskega kadra v preteklosti (1812 do 1918) — Stran 30 The Role of the Carniolo-Carinthian Crossways In the Recruiting of the Naval Cadre in the Past Boris Mlakar: Domobranstvo na Primor- skem — Stran 43 The Anti-revolutionary Movement In the Regi- on of Primorsko Marjan Drnovšek: Graditev ljudske obla- sti in obnova v Ljubljani v letih 1945 do 1947 — Stran 52 The Establishing of the People's Authority and the Reconstruction of Ljubljana in the Years 1945—1947 Jože Zontar: Sergij Vilfan — šestdesetlel- nik — Stran 65 Sergij Vilfan — A sexagenarian Iz starih fotografskih albumov — Stran 68 Photos from old albums Delo naših zavodov in društev — Stran 71 Notes on the activity of our institutes and asso- ciations Nove publikacije — Stran 73 New publications Ns ovitku: Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, Kamnik sredi 19. stoletja, original v Na- rodnem muzeju v Ljubljani (foto Srečo Habič) Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Olga Janša-Zorn. Tehnični urednik Vasko Simoniti Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Predstav- nik Majda Kunaver — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljub- ljani, Mestni trg 27/III. Tkoči račun 50101-678-47483 — Letna naročnina 160 din, posamezna šte- vilka 60 din. AVGUST 69: VOJAŠKI PUC V POETOVIONI JAROSLAV SASEL Dvakrat omenja Tacit v svojem delu kra- je, kjer živimo. Prvič Nauportus-Vrhniko ob Avgustovi smrti (19. septembra 14. leta n. š.), ki ji je sledil upor armade, stacionirane po Iliriku (v Analih I, 16). Drugič, Poetovio-Ptuj v zvezi s proklamacijo novega imperatorja, vojskovodje Tita Flavi j a Vespazijana, ki je ravno takrat vodil vojno proti gverilji upor- nih Židov (v delu Historiae III, 20). V Poeto- vioni so se namreč avgusta 69 sestala štabna vodstva legij in avksiliamih enot po Iliriku stacionirane armade ter guverner province, ostareli senator L. Tampius Flavianus, da bi se posvetovali o notranjepolitičnem položaju in zavzeli enotno stališče. Poetovionem in hi- herna tertiae decimae legionis convenerant. Illic agitavere placeretne ohstrui Pannoniae Alpes, donee a tergo vires universae consur- gerent, an ire comminus et certare pro Italia constantius foret (Zbrali so se v Poetovioni v zimski garniziji 13. legije. Tam analizirali, ali bi bilo bolje zabarikadirati Panonske Alpe [Julijske Alpe s Krasom in predgorji], dokler ne bi organizirali v zaledju vse razpoložljive sile, ali pa bi bilo bolj smotrno iti na nož in se boriti za Italijo), piše Tacit v znanem pri- četku 3. knjige Historij, ter navaja v nadalj- njem argumente pro et contra, ki so jih pre- tehtali. V diskusijo je z odločno besedo posegel M. Antonius Primus, tedaj poveljnik legije 7. iz Karnunta (danes vas Petronell okoli 40 km vzhodno od Dunaja), in po tem sestanku pre- vzel vojaško poveljstvo vseh akcij, ki so Ves- pazijanu omogočile naglo in neposredno pot do prestola rimskega imperija. Kljub tem za- slugam je bil v tedanji politični igri pozneje odrinjen; Vespazijan ga ni nagradil z blešče- čo politično kariero niti vključil v vladni mehanizem, nasprotno, Rim ga nekako ni ho- tel poznati in M. Antonius Primus se je kon- čno — prostovoljno ali prisiljen, tega ne ve- mo — umaknil iz mesta v provinco. Ta para- doks ima prvenstveno psihološke osnove, ki jih historik komajda sluti in ne more zane- sljivo obnoviti, vendar je do neke mere raz- ložljiv iz značaja akterjev in poteka nadalj- njih dogodkov. Ker se je zgoraj omenjeni, lahko rečemo, svetovno-politični dogodek v jedru odigral v, 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Poetovioni in je zaradi tega eminentno po- vezan s slovenskim prostorom in ker z neka- terih vidikov in v celoti še nikoli ni bil ob- ravnavan, ga je umestno, sodim, razčleniti in kolikor mogoče osvetliti. Kakor je bila so- dobnikom opredelitev težka, tako je danes historiku še teže ustvariti sinoptičen pregled naglo vrstečih se dogajanj v letu in pol šti- rih cesarjev — pretendentov je bilo še več — še težje pa izkristalizirati silnice, ki so jih usmerjale. Skušali bomo najprej na kratko podati tok dogajanj. Neron je vladal skoraj 14 let — nastopil je leta 54 — in to kljub Senekovi vzgoji od začetka do konca okrutno. Ubil je Klavdijevega mlado- letnega sina Britanika, iztrebil ostanke Avgusto- ve rodovine, dal umoriti Junija Silana, Rubellija Plavta, Favsta Sullo in druge, ubil je lastno matei', ubil je ženo. Leta 64 je dal zažgati krist- jane, obtožene zaradi požara Rima. Znova in zno- va izpraznjeno državno zakladnico je polnil z zaplembami. Sest veleposestnikov je imelo v lasU pol severne Afrike, Plinij pripominja (Naturalis historia VII, 14), interfecit eos Nero princeps (ubil jih je vladar Neron). Posebej je vzel na muho nobilitebo in se demagoško obdal s kimav- ci najnižjih nravi. Iz te klime je leta 68 prišlo do prvih upornih izbruhov, kjer vodjem ni šlo toliko za lastne ko- risti, kolikor za rešitev rimskega ljudstva in se- nata. Marca 68 se je uprla provinca Lugdunen- sis (danes centralna Francija) pod vodstvom G- Julija Vindeksa. Aprila Tarraconensis (zahodna Španija) pod Servijem Sulpicijem Galbo, ter Luzitanija (Portugalska) pod M. Sal vijem Othonom; takoj za njo Numidija (v severozahodni Afriki). Maja so zgomjegermanske legije (Porenje in območje) hotele za imperatorja armadnega po- veljnika L. Verginija Ruf a, ki je ponujeno me- sto odklonil in se pridružil Galbi. Galba ni na- stopil kot protivladar, marveč kot borec proti Neronovi nečloveški, antisenatni politiki, kot legatus senatus et populi Romani (opolnomočeni vodja senata in rimskega ljudstva). Proti Neronu je bila usmerjena tudi armada v Iliriku (za- hodni Balkan), kot se je pokazalo ob majskih do- godkih, ko je zaprla pot legiji, ki jo je Neron poklical na pomoč iz Dalmacije. Krog upornikov se je sklenil. Oporišča so pa- dala. Neron je bil prisiljen v samomor, 8. ju- nija 6 8. Senat je imenoval za novega cesarja Galbo. Julija 6 8 se je skušal polastiti oblasti praefectus praetorio C. Nymphidius Sabinus, vendar ga je Galbi uspelo takoj odstraniti. Porenski armadni zbor je pozimi oklical za cesarja Avla Vitelija, namestnika v Germaniji Inferior (danes Zgornje Porenje in Švica). 15. januarja 69 pretorijanci ubijejo Galbo in v Rimu okličejo za cesarja M. Salvija Othona, ki ga pozdravita Balkan in Vzhod. Tako si končno stojita nasproti Vitelij, ki ga priznava Zahod, in Otho, ki ga priznava Vzhod. V začetku aprila vdre Vitelij v Italijo. 19. aprila 69 armada iz vojnega okrožja Germani]a in Galija premaga pod njegovim vod- stvom armado iz Ilirika, ki se je borila za M. Salvija Othona pri Bedriaku (vas poleg Kremo- ne). Konec aprila se poražena armada Iliri- ka jame odločati za Vespazijana. I. j u 1 i j a se Vespazijanu pridružita legiji v Egiptu, nato Sirija, II. julija Judeja. Avgusta je sestanek štabnih oficirjev ar- made v Iliriku v Poetovioni, kjer poda oceno po- ložaja M. Antonius Primus, čigar mnenje, da se je treba udarno in brez odlašanja priboriti do Rima, prevlada. Sledi bliskovita intervencija v Italiji. 2 4. oktobra 69 zmaga M. Antonius Pri- mus pri Bedriaku z ilirsko armado, ki je pred pol leta prav tu doživela poraz; nato pri Kre- moni. 2 0. decembra je Vitelij ubit, dva dni nato pa je Vespazijan priznan po vsem im- periju. S tem je nastopila nova era. S fanatično in hazardersko odločnostjo ji je pomagal utreti pot dux strenuus (dinamični vodja) M. Antonius Pri- mus. M. Antonius Primus, ki je torej bil, kot smo videli, eden glavnih akterjev v zapleteni si- tuaciji v času med Neronom in Vespazijanom, je bil rojen okrog leta 21 n. e. v Tolozi, danes Toulouse v Franciji, mestu v provinci Aqui- tania. Kariera v rimskem senatu mu je bila kot sinu plemiške družine zagotovljena. Nedvomno je po osnovnem šolanju v me- diteransko dinamičnem galskem okolju, iz ka- terega je še izstopal, kot kaže zgovorni vzde- vek Becco (kljun, glej Svetonij, Vitellius 18), nadaljeval študij v neogibni pravno-advokat- ski smeri v Rimu. Nekaj nad 20-leten je nastopil eno od funkcij v vigintiviratu.' Do 25. leta je opravil predpisano službo tribunus militum laticlavius legionis, ki ga je uvedla v umetnost vojskovanja in predvsem vojnega vodstva, seznanila pa tudi s provincialno u- pravo. V nadaljnjem je opravljal službe po točno določenem poteku, vendar ne vemo, če vse suo anno (v predpisani minimalni staro- sti), ker nimamo časovnih podatkov. Dobil je eno izmed kvestur — ali v provinci ali v Rimu — dalje, ljudski tribunat ali ediliteto, in po- stal končno praetor, star verjetno nekaj nad 30 let. Normalno je bilo, da je po preturi čim prej postal legatus legionis, in to se je tudi zgodilo. Na 'generalskem' položaju je bil 3 leta, nato se je vrnil leta 60 ali 61 v Rim in čakal na nadalinia imenovanja. J KROiVIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 V sestavku omenjeni kraji in pokrajine Veselo življenje mladega plemiškega oficir- ja na razpoloženju ga je v Rimu tesneje po- vezalo Z moralno problematično družbo, ki mu je bila miselno in značajno blizu in ki se je gibala okrog bogatega senatorja Domicija Balba, starca brez bližnjih dedičev. Situacijo oriše Tacit s sočno in skopo nazornostjo (Anali XIV 40): Domitius Balhus erat praetorius, si- mul longa senecta, simul orbitate et pecunia insidiis obnoxius (Domitius Baibus, na stopnji bivših pretorjev, je bil i zaradi sive starosti i osamelosti ter bogastva tarča spletkarjem). Res se je njegov daljnji sorodnik in nadobud- ni politik Valerius Fabianus polakomnil pre- moženja. Pri spletki mu je pomagala objest- na, razmeroma ugledna rimska velemestna jeunesse dorée, med katero je bil tudi M. Antonius Primus. Valerij Fabian je ponaredil starčkov testament in tolpica ga je overovila s svojimi podpisi. Afera je bila razkrinkana in obravnavana na zaprti senatni razpravi. Krivci in sodelavci so bili obsojeni po lex Cor- nelia testamentaria na izgubo državljanskih pravic in izgnanstvo.^ To je bilo leta 61, za Nerona. Mladi galski petelin pa je očitno že slovel kot perspektiven priseben oficir, z vsemi 'od- likami' štabnega oficirja in hazarderja, ki uži- va življenje, dokler ga ima. Bil je izvrsten govornik, demagog, tovariš brez primere, ki stori za tovariša vse, življenje z njim je bilo dinamično, elastično, veselo in zmagovito na bojnem polju ali v budoarju. Servius Sulpi- cius Galba je moral poznati in ceniti njegovo poveljniško sposobnost. Ko je po Neronovem samomoru postal cesar, ga je politično reha- bilitiral in jeseni 68 imenoval za komandanta legije VII Galbianae, legije, ki jo je bil še v Hispaniji Tarraconensis sam rekrutiral in zaprisegel; za garnizijo ji je dodelil Carnun- tum v Panoniji. Pred vrati je bila zima. Pred M. Antoni- jem Primom je bilo triletno načelovanje le- giji brez perspektive na kako akcijo, resda na zahtevni severni meji imperija nasproti Markomanom, kjer pa se ravno tedaj razen lokalnega prekupčevanja ni dogajalo nič za- nimivega. Vendar sredi zime je zavrelo v Germaniji. 2. januarja 69 sta A. Caecina AUe- nus, doma iz Vicenze (Vicetia), legat legije IUI Macedonica v Germaniji Superior, ter Fabius Valens, legat legije I Minervia v Ger- maniji Inferior, oklicala 54-letnega armadne- ga poveljnika v Germaniji Inferior Avla Vi- telija za vladarja. Ta je imperatorstvo prev- zel. Armade vseh zahodnih provinc so stopile na njegovo stran. Pri takem razvoju dogod- kov je tedanji zakoniti vladar Servius Sul-i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 picius Galba 10. januarja adoptiral kot na- slednika 31-letnega L. Kalpurnija Pisona Frugi Liciniana. Zaradi premajhne aktivno- sti in samovoljnosti so 15. januarja gardne čete ubile Galbo skupaj z adoptiranim na- slednikom in posadile na prestol M. Salvija Othona. Njemu so se v nadaljnjem priključi- le armade vsega Ilirika, Egipta in Afrike, torej tudi legiji v Poetovioni in Karnuntu. Vitelij je sprožil marca vdor armad iz Britanije in Germanije v Italijo, Otho je mobiliziral Bal- kan in Italijo. 19. aprila sta si stali pri Bed- riaku nasproti armadi iz Germanije in Ilirika, v slednji tudi leglo VII Galbiana iz Karnun- ta pod M. Antonijam Primom, XIII Gemina iz Poetovione pod Vedijem Akvilo, XI Clau- dia pia fidelis iz trdnjave Burnum (danes vas Ivoševci severno od Skradina) pod L. Anni- jem Bassom. Mezijske legije so bile navzoče le s posameznimi oddelki, ker armada zaradi zime, dolge poti in kratkega roka ni mogla dovolj naglo prispeti na bojišče. Otho je bil poražen, germanska armada je premagala ilirsko, ponižanje, ki ga je slednja težko pre- našala. Po zmagi je Vitelij nasprotnikove enote kazensko razmestil, in sicer legijo I Adiutrix iz Panonije v Hispanijo, XIIII Ge- mino iz Dalmacije v Britanijo. Legio XIII Gemina iz Poetovione je morala graditi am-, fiteater v Kremoni in Bononiji (Bologna); le VII Galbiana je bila poslana nazaj na mejo v Carnuntum, XI Claudia pa v Dalmacijo. Za guvernerja Panonije je v začetku po- letja 69 delegiral umerjenega in zanesljivega L. Tampija Flaviana: dives senex, natura ac senecta cunctator (Tacit, Historiae II 86; bo- gat starec, po prirodi in starosti obotavljač), in Vitelijev daljnji sorodnik. Dalmacijo je upravljal M. Pompeius Silvanus enakega ko- va in prijatelj L. Tampija Flaviana. Podrejen mu je bil poveljnik legije XI Claudia pia fidelis, energični L. Annius Bassus, gravissi- mus civis, kot pravi Plinij v pismu (VII 31,5).3 Tudi Bassus je postal duša in vodja gibanja, ki se je pričelo v Iliriku po Othonovem pora- zu pri Bedriaku. Mezijske legije, ki so prihitele Othonu pre- pozno na pomoč in nato niso hotele priznati Vitelija, so se na posvetovanju pri Akvileji odločile za Vespazijana. Idejo je dala III Gal- lica iz garnizije Oescus ob Donavi, (danes Isker pri mestecu Gigen v Bolgariji), ki je Vespazijana kot poveljnika osebno poznala, ker je od leta 67 garnizirala v Judeji. V Ak- vileji je pripela njegovo ime na signa. Med enotami po Iliriku je zavrelo. In Pannonia tertia decima legio ac septima Galbiana dolo- rem iramque Bedriacensis pugnae retinentes haud cunctanter Vespasiano accessere vi praecipua Primi Antonii (V Panoniji sta se trinajsta legija in sedma »Galbova«, ki sta prikrivali bol in gnev zaradi bitke pri Bed- riaku, brez pomisleka pridružili Vespazijanu, predvsem tudi zaradi pritiska Antonija Pri- ma. Tacit, Historiae II, 86, 1). Poveljniški kader je samovoljnost moštva začasno zavrl,"* a vojska je vztrajala pri svojem izboru. Po balkanskih štabih so se pričela mrzlična po- svetovanja. Divulgato facto — ko se je vest razširila —• je to gibanje dalo prefektu Egipta Tiberi- ju Juliju Alesandru pobudo, da je 1. julija 69 svoji legiji zaprisegel na Vespazijanovo ime ter se povezal tako z Vespazijanom sa- mim kot z guvernerjem Sirije C. Licinijem Mucianom. Vespazijan je ponujeno impera- torsko čast sprejel, sprejel pa s tem tudi boj na življenje in smrt z Vitelijem. 11. julija je zaprisegel svojo vojsko in poveril poveljstvo proti Viteliju Mucianu, ki je tako postal dux contra VitelManos. Ta je z legijo VI Ferrato in 13.000 veksilariji nemudoma odrinil čez Kapadokijo in Frigijo, zbral pontsko floto v Bizancu, a moral zatreti spotoma vdor Dača- nov, kar ga je na pohodu v Italijo zelo za- mudilo. Medtem se je v Poetovioni, to je v trdnja- vi legije XIII Gemine, ki ji je poveljeval Ve- dius Aquila, sestal glavni stan vseh enot, raz- meščenih po Iliriku pod predsedstvom L. Tampija Flaviana in razglabljal, kakšna sta- lišča naj zavzame. Trdnjava v tedanji Poetovioni, kjer je bil zna- meniti štabni sestanek leta 69, je bUa mogočen, kake 4 m visok ter 400 X 500 m obsežen zemelj- ski okop, katerega konstrukcijo so nosila bruna in vzdolž katerega so stali na regularne lokostrel- ne razdalje (60 m) po 8 m visoki stolpi iz brun in ila. Brunarice so bile tudi vse barake za mo- štvo, razporejeno po kohortah in centurijah, skladišča, vojno-obrtniške hale; zidani so bili zgolj vodnjaki, vodovodna korita — voda je bila napeljana s Pohorja preko Frama in Hajdine — stanovanja za tribune (scanmum tribunorum), hiša za legijskega poveljnika ter principia, v ka- terih so bUi vsi štabni prostori. Okrog trdnjave se je kopičilo pol zidano pol iz barak sestavljeno naselje tistih ljudi, ki jim je vojska dajala kmh ali so sicer kakorkoli spadali k njej: gostilničarji, rokohltreci, prostitutke, družinski člani vojakov in njihovi obiski, sužnji ali oproščene! podoficir- jev, prekupčevalci, marketendarji, obrtniki, bro- darji, delavci dostikrat okoliški kmetje — poseb- no na sejmske dni — člani militantnih oriental- skih religij, pravni pisarji, padarji. Etnično je bil v območju garnizijskih centrov, tako tudi v Poetovioni, živ žav non plus ultra, ves Mediteran, vseh vrst orientalci, Retijci, Galci, Italiki raznih plemen, prebivalci centralnega Balkana, vzhod- _5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 noalpski Kelti, razni Afričani, razni Germani, vse je govorilo med seboj po svoje, se oblačilo po rimsko in lomilo latinščino. V Poetovioni je v območju Spodnje Hajdine stala 'poštna postaja, to je sklop poslopij z državnim prenočiščem, skladiščem, kolnicami, hlevi, živino in številnimi hlapci. V istem območju so bili tudi davčni in mitniški uradi. V smeri proti Pragerskemu je tekla čez Ptujsko polje ravna cesta, ob njej levo in desno je stala vrsta nagrobnikov na grob- nih parcelah, ki so bile južnjaško urejene in obsajene z grmiči in drevci. Na drugi strani trdnjave je bil lesen most čez Dravo — z vo- jaško stražo — niže je bil rečni pristan, ob njem delavnice in skladišča. Odmaknjeno od me- sta v ožjem smislu je v današnji Rabeljčji vasi nastajalo naselje lončarjev, opekarjev, metalur- ških obrtnikov, skratka vseh, ki so potrebovali lastne vodne kanale, močne kurilne naprave, glino, velike delovne hale in skladišča. Na Graj- skem hribu je bila stalna straža v stolpu s signal- no postajo. Verjetno pa je stalo na njem tudi ka- ko starosvetno svetišče, ki jih je bilo po naselju raztresenih še več, med njimi so tu in tam po- stavili tudi kak rimski tempelj (glavni, a izklju- čno vojaški, je bil seveda v trdnjavi). Taka pri- bližno je bila Poetovio, kamor so prijezdile manj- še enote z vseh v Panoniji stacioniranih garnizij, jezdnih in pešadijskih enot (al in kohort), trije legijski komandanti ter člani njih štabov — na posvet avgusta leta 69, pro ali contra Vespazija- nu. Sele pozneje se je Poetovio razvila v civilno mesto, kakršnega si navadno predstavljamo, ka- dar o njej govorimo. Odločitev za Vespazijana je bila nesporna. Pritisk vojaštva in velikega dela poveljstva je že odločil njemu v prid kmalu po 19. ap- rilu, po porazu othonijanske ilirske armade — to je po svojem lastnem porazu — pri Bedriaku. Glavno vprašanje, ki so ga reše- vali, je bilo placeretne obstrui Pannoniae Al- pes donee a tergo vires universae consurge- rent, an ire comminus et eertare pro Italia. Zagovorniki zavlačevalne taktike — ki je bila dejansko ukaz vrhovnega poveljstva, tako Vespazijana kot C. Licinija Muciana, ki se je z vzhodno armado počasi bližal preko Balka- na — so opozarjali na lastno šibkost, na udar- nost nasprotnikove, to je germanske in bri- tanske armade ter na psihološki faktor, ker so bili aprila poraženi pri Bedriaku in mo- rajo zdaj dobiti zavest, da so bolje priprav- ljeni. Počakati je treba na Muciana in na Vespazijana, ki bo odprl drugo fronto, nam- reč z morja na Italijo. Za logično razglabljanje in analiziranje pa ni bil pravi trenutek. Vstal je Marcus Anto- nius Primus. Truci voce, quo latius audire- tur — etenim se centuriones et quidam mili- tum Consilio miscuerant — ita effudit ut cau- tos ae providos permoveret (Z gromkim gla- som, da bi ga dlje slišali — kajti na posvet so se vrinili še centurioni in celo nekaj voja- kov — je tako govoril, da je ganil tudi zadr- žane in oprezne. Tacit, Historiae III, 3, 1). Zgolj bliskovita akcija njih samih lahko reši Vitelija pogube, je dejal. Uspeh pri Bedriaku je zapeljal zdaj nasprotnike v uživanje, v pomehkuženje in pitje po italskih mestecih. Pa kljub temu se vse obrača Viteliju v prid, vse ima pri roki, oskrbo, konje, rekrute in še ilirsko morje je brez brodovja. Kaj poma- gajo utrjene Alpe, kaj pomaga zavlačevati vojno do naslednjega poletja. Sovražnik si bo opomogel, sami pa bodo zašli v težave. Sam da je pripravljen voditi ne legije, če je ne dobi, zgolj s pomožnimi enotami bo odprl pot in za njimi lahko vsi obotavljači varno in brez izgub prikorakajo v Italijo. Govor je užgal. Uni Antonio apertae mili- tum aures (Zgolj za Antonija je moštvo imelo ušesa), pravi Tacit (Historiae III, 10). Moštvo se je hipoma navdušilo in odločilo. Odločno ga je podprl tudi procurator Ilirika Corne- lius Fuscus, senatorskega rodu, ki pa je cu- pidine quaestus senatorium ordinem exuerat, (ki se je iz pohlepa po dobičku odrekel sena- torskemu stanu; Tacit, Historiae II, 86, prim. III, 4), da se je lahko legalno vrgel v trgov- ske posle.^ Zaradi svojega rodu je imel vpliv tudi na guvernerja Flavija Tampiana, da se je ogrel za Vespazijana. Enodušni sklep zna- menitega posvetovanja v Poetovioni je bil, nemudoma v Italijo; prej zavarovati meje, vse mobilizirati, pustiti minimalne enote po garnizij ah, pozvati provincialnega namestni- ka v Meziji Aponija Saturnina, da privede mezijsko armado, se poprej politično poveže z barbarskimi mejaši, Jazigi, Sarmati in Sve- vi, da ne bi v odsotnosti glavnine pusto- šili provinc. Medtem so mobilizirali v alar- mno stanje noriškega prokuratorja Sekstilija Feliksa cum ala Auriana et octo eohortihus ac Noricorum iuventute ad occupandam ri- pam Aeni fluminis, quod Raetos Noricosque inter jluit (da bi z alo Auriano, osmimi kohor- tami in noriško fpredvojasko] mladino za- stražil bregove reke Inn, ki deli Retijce od Noričanov; Tacit, Historiae III, 5), kajti so- sednja provinca Retija pod namestnikom Porcijem Septiminom je stala odločno na ViteUjevi strani, tako da je grozil sunek z bo- ka. Antonius Primus ter Arrius Varus, pri- mus pilus legije III GaUicae (vrhovni centuno legije), sta oddrvela ad invadendam ItaUam z veksilariji iz pomožnih enot in delom ko- njenice ter hipoma zasedla Akvilejo. Mesta Opitergium (Oderzo) in Altinum (Aitino), Patavium (Padova) in Ateste (Este) so jima hitela sama odpirat vrata. Sledile so prve zmage. 6 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 V vojski, ki je počasi korakala z Balkana v Italijo, se je ob teh novicah zbudila tekmo- valna ljubosumnost. Z vsemi silami je VII Galbiana iz Kamunta in XIII Gemina iz Poe- tovione pod Vedijem Akvilo pohitela do Pa- dove. Vojno atmosfero dobro ilustrira nezna- ten detajl. Praefectus castrorum VII Galbia- nae Minicius lustus je disciplino poostril, vaje- ti zategnil. Komaj so ga oficirji rešili pred raz- besnelo vojsko, ki se je pred odločilnimi boji hotela sprostiti. Zgubljeno situacijo je rešil M. Antonius Primus: opposuit sinum stricto ferro, aut militum se manibus aut suis mo- riturum ohtestans (nastavil je prsi, potegnil meč in kričal, da ga bodo vojaki ubili ali pa se bo sam; Tacit, Historiae III, 7). Minicija Justa so ponoči odpravili v zaledje k Vespa- zijanu. Enako je bilo treba kapitulirati pred maso in ponoči odposlali na varno vojakom premalo razboritega guvernerja Flavija Tam- piana ter Aponija Saturnina. Na drugi stra- ni pa je Antonius Primus izdal ukaz, postaviti po italskih mestih podrte Galbove kipe, de- magoška poteza, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Njegova priljubljenost je rasla. Sledile so intenzivne priprave za prvi spo- pad. Zaman sta Mucian in Vespazijan zadr- ževala razgreteže pod poveljstvom M. Anto- nija Prima od odločilnih akcij. Bojna strast in častihlepje sta vse prevzela. Za operacijsko bazo je bila izbrana Verona, ki je kontroli- rala alpske prelaze in bila čez Julijske Alpe v stikih z Balkanom. Sledila je bitka pri Bedriaku, 24. oktobra. Takoj nato bitka pri Kremoni. Sledil je Vi- telijev umik v Rim. Da bi izstradal nasprot- nika, je dal Vespazijan v Aleksandriji bloki- rati v Rim namenjene pošiljke egipčanskega žita. Vojska Marka Antonija je prebila Ape- nine. Sledila so brezuspešna pogajanja z Vi- telijem, sledili so poulični boji v Rimu. Medtem si je bil legijski poveljnik M. An- tonius Primus s spretnostjo, z intrigami in demagogijo prilastil generalno poveljstvo nad vsemi enotami, ki so prodirale k metropoli. Tacit tega ne more dokazati, da pa z opisom njegovega značaja vedeti, kaj misli: strenuus manu, ga karakterizira, sermone promptus, serendae in alios invidiae artifex, discordiis et seditionibus potens, raptor, Iwrgitor, pace pessimus, hello non spernendus (bliskovit v borbi, udarnih besed, spreten v netenju za- visti do drugih, vpliven pri neslogah in zaro- tah, grabežljivec, razsipnež, v miru poguben, v vojni upoštevanja vreden; Historiae II, 86). M. Antonius Primus je 'vladal', dokler ni vkorakal v Rim Mucianus. Dotlej je bila praefectura praetorii penes Arrium Varum, summa potentine in Primo Antonio (gardno načelstvo v rokah Arrija Vara, vrhovna ob- last v rokah Antonija Prima; Tacit, Historiae IV, 2). Nato pa je Mucian kot Vespazijanova desna roka prevzel vajeti v roke. V dvoboju vplivov, ki je sledil, je Primus gradil na za- sluge, ki si jih je priboril in s katerimi je zagotovil Vespazijanu oblast. Mucianus je spretno oponiral in vplival na Vespazijana, ki je ostal Antoniju sicer prijateljski, a mu ni dal igrati prve violine. Primus si želi provincialno namestništvo, kar bi bila logična pot njegove kariere. Mu- cian mu obljublja Hispanijo Citerior (ali Tar- raconensis, to je vzhodna Španija), a le za vabo, da ga pomiri. Odvzame mu poveljstvo nad 7. Galbiano, ki mu je bila docela preda- na. Mucianu dodeli senat triumphalia insig- nia (odlikovanja kot za cesarjev vojni triumf), Antoniju zgolj consularia (kot pripadajo kon- zulu), Korneliju Fusku in Arriju Varu prae- toria (kot pripadajo pretorjem). Vespazijanov sin Domici j an, ki se je vedel po Rimu kot princ, se je naveličal Mucianovega tutorstva in si želel v svojem spremstvu dinamičnega in zanimivega M. Antonija Prima. Mucian je to preprečil. Inde — spet Tacit (Historiae III, 53) — graves simultates, quas Antonius simplicius Mucianus callide coque implacabi- lius nutriebat (od tod mučna rivalitela, ki jo je gojil Antonius primitivneje, Mucianus spretno, a zato nepomirljiveje). Tako je bil M. Antonius Primus sistema- tično izrinjen iz političnega življenja. Pri- tiran na rob, brez upa na ugledno kariero, oficir, ki mu ponos ne da prenašati poniže- vanja, se je umaknil v rojstno mesto, sprva gotovo zagrenjen, nato pa se je vživel v vlogo uglednega starca, slavnega generala. Postal je Marcialov pokrovitelj, ki mu je pesnik po- gosto v zabavo pošiljal puščice na skupne znance in mu še leta 95 poslal deveto knjigo epigramov. Doživel je torej 75 let ali več. Ostre konture črno obrobljene Tacito ve portretne slike hazarderja in vojskovodje je zdaj treba ublažiti z določeno toplino — to je v življenju pogost psihološki pojav — vsaj tako bi sodili po Marcialovi podobi, ko že ob omembi njegovega imena vzklikne (X, 32, 5—6): a/rs utinam mores animamque effigere posset! pulchrior in terris nulla tabella for et (o da bi pero moglo orisati dušo in srce, lep- še podobe na zemlji ne bi imeli). Oriše ga zainteresiranega za leposlovje. Marcus amat nostras Musas, omenja prijatelju (IX, 99, 1), in še piše, kako se je razveselil njegove po- šte: littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit (izobraženega prijatelja pismo mi je 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 prineslo drago jamstvo; X, 73,1). Spet iz dru- gega Marcialovega epigrama (X, 23, 3—4) od- seva spokojna starost Marka Antonija, ki se kot star vojak tudi smrti ne boji: praeteritosque dies et tutos respicit annos nec metuit Lethes iam propioris aqua.s (gleda na minule dni in spokojna leta in se ne boji voda reke Pozabljenja, ki je že blizu). Jasno mu je bilo, kam bo po smrti — ko bo Minos razsodil — njegova junaška duša pri- šla. V elizijske poljane, v krog prijateljev, pokritih z brazgotinami od ran, ki so jih sku- paj dobili v slavnih dneh po znamenitem zboru v Poetovioni.' OPOMBE 1. V senatorskem razredu so bUi pripadniki rimskega senata (600 članov) skupaj z družin- skimi člani do tretjega kolena z ženami ter ose- be, ki jih je vladar izredno privzel. Nagovarjali so se vir clarissimus oziroma femina clarissima. Osnovna zanje je bila gospodarska neodvisnost. Za to so morali imeti kontroliran premoženjski minimum, ki je znašal v avgustejskem času 1 milijon sesterce v, od tega — posebej od konca 1. stoletja naprej — je morala biti ena četrtina v nepremičninah na Apeninskem polotoku. Ot- roci teh družin, ki so se odločili ali so bili dolo- čeni za upravno-ipolitično oziroma vojaško ka- riero, so po končanem šolanju, ki je bilo dolo- čeno, nastopili neplačana vodilna mesta v sod- stvu, vojski, upravi, svečeništvu oziroma v se- natu samem. Zaporedje dolžnosti, ki so jih op- ravljali, je bilo zakonito predpisano in vezano na minimalno starost. Tistega, ki mu je uspelo opraviti službe takoj, ko je dosegel potrebno starost, so imeli za posebno sposobnega in tudi sam je rad poudaril, da je nastopal obveznosti suo anno. Od Avgusta dalje je v vsako zapo- redje vselej lahko posegel vladar bodisi po potre- bi (vojna ali siceršnja kriza) bodisi zaradi na- grajevanja oziroma zaradi protekcije. Vendar so si službe večinoma sledile vsaj formalno po pred- pisih. Stopnje, ki jih je politični kandidat mo- ral opraviti, in delo, ki se je na njih z njim moral seznaniti — ker le to ga je usposabljalo za prevzem in obvladovanje nadaljnjih funkcij — so bile (reducirano navedene) naslednje: Vi- gintivirat (predpisana starost 18 do 20 let, tra- janje eno leto; nižje administrativne funkcije ali v finančni ali sodni ali cestno-izgradni smeri), tribunal v legiji (trajal je tri leta in obsegal uvod v vojaško vodstvo in organizacijo), kvestura (predpisana starost 25 let, trajala je eno leto; razni finančno-vodstveni ali kontrolni ix)sli v Italiji ali provincah), dalje, ali ljudski tribunat (predpisana starost 28 let, trajanje eno leto; Ijud- sko-pravna zaščita) ali ediliteta (mestno inženir- stvo), pretura (30 let, trajanje eno leto; porot- no sodstvo), legij ska legatura (vodstvo legije, trajanje tri leta) ali prefektura (teh je bilo več, oziroma je spadal sem tudi prokonzulat v pre- torskih provincah itd.), konzulat (starost 43 let, za člane patricijskih rodbin 33 let; enoletna dol- žnost). Takšno kariero (do legijske legature) je moral opraviti tudi M. Antoniois Primus in ni- kake opore nimamo za sklepanje, da bi užival kako posebno vladarjevo naklonjenost, da bi lahko ubiral protekcijska pota. — 2. Zakon, ki je bil izdan v času diktatorja SuUe (leta 81 pred n. št, je določal kazni za ponaredbe v zvezi s te- stamenti, a tudi siceršnje ponaredbe in slepar- stva v zvezi z dokumenti ali denarjem ali pod- kupovanjem. Predvidena je bila tudi Bmrtna kazen. — 3. L. Annius Bassus je bil tudi prija- telj pisca Klavdija Polliona, ki je napisal poz- neje njegov življenjepis (gotovo da zaradi gene- ralovega pestrega življenja in delovanja) v katerem je bila nedvomno popisana tudi Dalma- cija. Sicer ni o Bassu znano drugega, kot da je bil za Nerona prokonzul Oipra, se udeležil bojev za Vespazijana in bil prejkone leta 71 konzul. — 4. Komandanti enot pa tudi prov-in- cialni namestniki sprva niso bili vsi za Vespazi- jana. Vrelo je predvsem med moštvom. Guver- ner Mezije je bil tedaj M. Aponius Saturninus, pred tem Othonov pristaš. Hotel je dati s smrtjo kaznovati komandanta legije 7. Klavdije, stacio- nirane tedaj prejkone v Viminaciju (danes Ko- stolac pri Požarevcu), Tetti j a Juliana, ker je takoj po Othonovi smrti postal Vespazijanov pristaš, medtem ko se je Aponius sam šele obo- tavljaj e in kasneje pridružil. — S. Senatorji se v finančne posle niso smeli zapletati. To je razvoj njihove družinske blaginje dokaj oviralo, vendar so znali nekateri s pomočjo druge in tre- tje roke to premostiti, medtem ko so spet drugi goaix>darsko povsem propadli. Ostalemu plem- stvu (sloj equites) pa so bifi trgovski posli vir bogatenja, cesto so ravnali prav roparsko, kar je provincialno prebivalstvo tlačilo in zaradi česar je prihajalo do hudih socialnih trenj. — 6. Viri so citirani sproti, analizirEmi v niže nave- denih delih. Podrobnosti za osebe in osebnosti glej v delih Prosopographia imperii Romani saec. I. II. III. ter Real-Encylopädie der clas- sischen Altertums-Wissenschaft; prim, tudi R. Syme, Tacitus (1958). Za oris dobe se je smotrno orientirati v delih Cambridge Ancient History X (1952), passim, posebej 808 si., ter A. Garzetti, L'impero da Tiberio agli Antonini (1960). Med zadnje monografije za Vespazijana in obdobje spadajo dela P. A. L. Greenhalgh, The Year of the Four Emperors (1975); Kenneth Wellesley, , The Long Year A. D. 69 (1975) ter H. Grassi, Untersuchungen zum Vierkaiserjahr 68/69 n. Chr. (Diss. Graz 1973). Bibliografija Karla Christa Römische Geschichte. Eine Bibliographie (1976) pa navaja pod ustreznimi pwglavji študije, ana- lize in še druge važne monografije. 8 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ti 1979 STISKI BAJNOF DO KONCA XVI. STOLETJA J02E MLINARIC Dolenjski muzej v Novem mestu si je v letu 1977 pridobil za svoj lapidarij napisno ploščo z nekdanjega, med drugo vojno (1942) požganega gradu Bajnofa pod Trško goro pri Novem mestu, dotlej vzidano na gospodar- skem poslopju Dežmanove kmetije v Mač- ko vcu. Napisna plošča datira z dne 15. okto- bra 1591 ter se s svojimi tremi latinskimi di- stilli nanaša na prezidavo zgoraj omenjenega gradu, ki je bil do ukinitve stiske opatije v letu 1784 njena last.' Preden pa bomo spregovorili o plošči in o dogodkih ter osebah v zvezi z le-to, torej o Bajnofu konec XVI. stoletja, pa se nekoli- kanj ozrimo v čas ustanovitve Stične in Baj- nofa ter o slednjem zabeležimo nekaj zgodo- vinskih podatkov, ki nam jih o njem posre- dujejo v skromni meri ohranjeni dokumenti. Na samem začetku naj omenimo, da nam je Jože M. Grebene v svoji temeljiti in prodor- ni monografiji »Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135« poleg vrste drugih vprašanj razrešil tudi preneka- teri problem v zvezi z ustanovitvijo Stične kot tudi Bajnofa.^ Ker je stiska posest na Bajnofu zaobjeta že v sami ustanovni listini oglejskega patri- arha Peregrina iz leta 1136, ne bo odveč, če si jo na kratko pobliže ogledamo. V imeno- vanem letu je namreč patriarh Peregrin po- delil novi duhovni ustanovi na Dolenjskem, kamor so prišli menihi iz cistercijanske opa- tije Rein (Runa) pri Gradcu, ustanovljene po štajerskem mejnem grofu Otokarju v letu 1129," posest v kraju z imenom Stična (->pra- edium quoddam in loco, qui vulgo Sitik ap- pellatus est«) kar je prejel od plemenitih mož Henrika, Ditrika in Meginhalma, pet kmetij ob reki Muri (»V mansos juxta Moram flu- vium«) in vas z imenom Wingarten (»villam quoque, quae dicitur Wingarten«) ter deseti- ne od vse tiste zemlje, ki jo je samostan te- daj imel v rokah, kot tudi one, ki si jo bo še pridobil.* Medtem ko je »praedium Sitik« nesporno posest na območju Stične, pa je lokalizacija na drugem in tretjem mestu imenovane po- sesti delala tako prepisovalcem listin kot tu- di zgodovinarjem preglavice, vendar je to vprašanje prepričljivo rešil šele J. M. Gre- bene' Nas na tem mestu zanima lokalizacija »vlila Wingarten«. Nekateri prepisovalci so to posest (Gült Weingarten genant) obravna- vali kot nepoznano (Weingarten oder Wingar- ten unbewust),' zgodovinarji pa so jo postav- ljali ali vobče na Dolenjsko^, ali pa na ob- močje nad samostanom (Vinograd ali Nograd tik nad današjo vasjo nad samostanom).* Vprašanje lokalizacije te posesti je v bistvu rešil že J. Vrhovec, ko je v svoji Zgodovini Novega mesta postavil trditev, da je oglejski patriarh Peregrin podelil samostanu Stični več vinogradov na Trški gori že ob njegovi ustanovitvi, zmotno pa je njegovo mnenje, da so upravni sedež te posesti, tj. Bajnof, po- stavili šele stiski menihi.' W. Milkowicz v svojem delu'" opozarja na mesta iz Stiske kronike patra Pavla Puclja iz začetka XVIII. stoletja, ki govore o samo- stanu benediktincev ali celestincev na Baj- nofu pri Novem mestu, ter je mnenja, da je v tem primeru po vsej verjetnosti šlo za se- dež komunitete reda manjših bratov strožje veje (strictae observantiae).*' Pucelj postavlja v svoji Kroniki na eni stra- ni trditev, da je Stična prva redovna usta- nova na Kranjskem (primum in Carniola re- ligiosum domicillium), na drugi strani pa do- daja sporočilo tradicije, ko nam k letu 1081 zapiše sledeče: »Hoc anno licet per oblivio- nem, ne dicam incuriam in ordine annorum ommisso et praeterito nihilominus supplendo notandum occurit, quod Rudolphswerti turris ad hortos prope ac intra ipsa moenia non pro- cul amne Gurck ad fauces Civitatis magno usui et incremento Beinhoffensium seu Sit- ticensium profutura aedificatur, struitur et visibilis in hodiernum usque diem, olim ad Benedictines, ne dicam Caelestinos spec- tans.«'^ Iz teksta je torej razvidno, da naj bi na Bajnofu že pred Stiškimi živela redovna komuniteta, ki si je za svoje potrebe sezidala v Novem mestu (pravzaprav na območju kas- nejšega mesta) ob Krki, na kraju, ki je ležal znotraj poznejšega mestnega obzidja, stolp, stoječ še v času našega kronista. Pucelj pa pušča vprašanje, za katerega od obeh imeno- vanih redov v tem primeru gre, odprto." K tej prvi zgoraj imenovani trditvi pa podaja Pucelj še eno sporočilo tradicije, da je bil namreč pred ustanovitvijo stiškega samosta- na na Bajnofu (Weinhoff) majhen benedik- tinski ali bolje celestinski samostan, ki ga je ustanovitelj, tj. oglejski patriarh Peregrin, in- korporiral Stični, ter da na njem prebivata vselej po dva patra ali po trije, ki upravljajo tamkajšnjo posest. O času nastanka tega sa- mostana in o osebi, ki naj bi ga ustanovila, pa da ni ničesar znanega. Pucelj torej izrecno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Napisna plošča iz leta 1591 z nekdanjega Bajnofa, na- našajoča se na njegovo re- stavracijo pod stiškim opa- tom Lavrencijem in baj- nofškim upravnikom Pari- kracijem trdi, da je sedanji Bajnof istoveten s tistim majhnim samostanom, ki ga je ustanovitelj inkorporiral svoji novi ustanovi.^* O tej prvi predstiški bajnofški komuniteti govori Pucelj ponovno v zvezi z že imenova- nim stolpom v Novem mestu v svoji Kroniki k letu 1437 ter pravi: »Desuper dedit (sc. Fri- dericus archidux Austriae) Privilegium (sc. Sitticensibus) construendi turrim in Ru- dolphswerdt, moenibus adjunctam, aut veros- similius cum eam constructam jam dudum an- tecedenter, tempore utpote adhuc Frideri- ci Ducis Austriae 1237 fuisse constet, imo post Patrum Reverendorum Coelestinorum aut potius Benedictinorum desitionem 1081, antequam civitas condi ac Sitticium fundari coeperit, Weinhoffensibus sive Sitticensibus ex Ordine Cisterciensium adveniendorum tra- ditam, principalem libertatem utendi tribuit, omnisque generis in ea frumentum divendendi sine omni muta aut telonio vectigalive, immo in ilia tuendi privilegia pro rebus, quaecum- que monasterii sunt conservandis occasione Weinhoffensis Administratoris aut ejusdem subditorum sine ulla obligatione solvendi aliquid hac de causa Judici ibidem aut ipsius loco Judicio, communitati contulit pro sem- per inviolabiliter servandum.«^^ .J. W. Valva- sor ima o Zgornjem kratko notico: »In dem- selben Jahr (sc- 1237) hat Hertzog Friedrich dem Kloster Sittich Macht verliehen, zu Ru- dolphswerth einen Thurn zu Bauen zum Nutz des Klosters und dessen Unterthanen ohn einige Verbindlichkeit, den Bürgern deszwe- gen etwas zu zahlen.«'* V skladu s Pucljevim poročilom je avstrijski nadvojvoda Friderik po kranjskem deželnem glavarju Štefanu Mo- druškem dovolil Stiškim, da si znotraj mest- nega obzidja pozidajo stolp ali kakšno podo- bno zgradbo, ki naj bi jim služila kot shram- ba za življenjske potrebščine bajnofškega upravitelja in njegovih podložnikov in jih za vse to oprostil vsakršne mitnine in drugih dajatev novomeškemu mestu. Friderik prav- zaprav Stiškim ni dal dovoljenja za zidavo zgradbe v Novem mestu, temveč le principal- no svoboščino, saj je iz teksta razvidno, da je stolp stal že »dudum antecedenter« in že v času vojvode Friderika leta 1237 in da je bil po odhodu celestincev ali boije benedik- tincev v letu 1081, in to pred ustanovitvijo Novega mesta in Stične, predan Bajnofškim ali Stiškim iz cistercijanskega reda.'' Po poročilih kronista Puclja naj bi bil na Bajnofu majhen samostan: ali benediktinski ali celestinski, čigar menihi so si na ozemlju kasnejšega Novega mesta zgradili stolp, ki naj bi ga skupaj z zapuščenim Bajnofom oglejski patriarh Peregrin podaril Stični ob njeni ustanovitvi.'* J. M. Grebene navaja nadalje še en zani- miv vir za zgodovino Stične, namreč cister- cijanskega meniha Jožefa Agricolo iz samo- stana Ebrach, ki je po lastnem zatrdilu svoje podatke črpal iz nekega »neimenovanega pis- ca« rokopisa v samostanu Reinu, v skladu s katerim naj bi bila Stična ustanovljena leta 1135, vendar naj bi njen začetek segal že v leto 1080, ko naj bi na Bajnofu ustanovil re- dovno komuniteto salzburški škof sv. Rupert, j 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 ki naj bi jo nato izpopolnil oglejski patriarh Peregrin.Po prepričanju j. M. Grebenca je stvar razumeti takole: v času investiturnega boja med Henrikom IV. in papežem Gregor- jem VII. je moral salzburški nadškof Geb- hard zbežati iz Salzburga, o tem, kaj se je zgodilo z njegovim redovnim kapitljem sv. Ruperta, pa salzburški viri molče. Verjetno se je tudi škofov kapitelj nekam poskril in si poiskal zavetje. Ker je bil Bajnof v skladu z zgodovinskimi poročili »tenue cenobium«, torej majhna skupnost redovnikov, ki naj bi se tam naselili leta 1080, torej v času inve- stiturnega boja, ko si je vsekakor moral salz- burški redovni kapitelj poiskati zavetje, je J. M. Grebenca dovedlo do zaključka, da so se morda na Bajnofu naselili salzburški kle- riki, kjer bi lahko bili ostali vsaj do leta 1086, torej do vrnitve nadškofa Gebharda v Salzburg, morda pa nekateri celo do ]eta 1122, ko jih je nadškof Konrad organiziral v pravo regularno redovništvo po pravilih sv. Avguština.^" Ker govori Pucelj, da je bil Baj- nof Stični inkorporiran (incorporatum fuisse), bi lahko v stiskih patrih na Bajnofu gledali nepretrgano nadaljevanje prvih re- dovnikov, ki naj bi se v skladu z Agricolo vi m virom tod naselili že leta 1080. Na Bajnofu — Trški gori naj bi imeli svoje prebivališče, medtem ko bi si svoje zavetje iskali v Grad- cu ob Krki (stolp Ustanovitelj samostana Stične oglejski pa- triarh Peregrin je svoji ustanovi dal na za- četku trdno gospodarsko osnovo. V ustanovni listini je po J. M. Grebenau jasno izražena osnovna prehranitvena slika: ravnica daje sa- mostanu poljske pridelke, Bajnof z vinskim področjem vino, medtem ko je z Bodendor- fom začrtana trgovska pot z »inozemstvom«.^ Glede Bajnofa nastaja tudi vprašanje njego- vega zemljiškega obsega ob ustanovitvi Stič- ne oziroma ob njegovi inkorporaciii v letih 1132 do 1136. Nedvomno je le-ta obsegal Gradec v Novem mestu, ki ga je opat Peter leta 1365 zamenjal z vojvodo Rudolfom za posest na drugem mestu, ko je ustanavljal svoje Novo mesto.ä' Po J. M. Grebencu je so- dila nedvomno k dvoru tudi »curia Frogia« — Žabja vas, ki jo je opat razen ene kme- tije zamenjal za vasi Mačkovec in Zdinjo vas že pred izdajo ustanovitvene listine.-'* Na Bajnofu je bil torej upravni sedež za obsežno vinsko območje na spodnjem Dolenj- skem kakor tudi za tamkajšnjo urbarialno posest, ki ju je banjnofški upravitelj (Hoff- maister za Bainberg), ki ga v virih srečamo že na začetku 14. stoletja, kot ekonom oprav- ljal samostojno in ločeno od ekonomata vsa- mostanu-^'' Kadar govore viri o Bajnofu in njegovi posesti, govore ali o dvoru (Hof, cu- ria), s čimer nakazujejo najožji kompleks re- dovne komunitete, njeno prebivališče, ali pa o »villa« oziroma o »Weinperg«, s čimer me- rijo na zemljiški kompleks, sodeč k Bajno- fu.^' Tako v že citirani listini iz leta 1365 iz- roča stiski samostan vojvodi Rudolfu svoj gozd »ob dem hofe ze Weinperg«,^' listina iz leta 1274, s katero neimenovana brata Svi- benska dajeta samostanu polšesto kmetijo na Lešnici (ob Krki), postavlja to posest »prope Curiam Weinperg«,o »curia Weinperg« go- vori tudi listina iz leta 1405,^' medtem ko do- kument iz leta 1352 imenuje Bajnof kot »Muenich hof«.'" Najstarejši, na Bajnof na- našajoči se listini, pa merita na zemljiški kompleks, tako listina patriarha Peregrina iz leta 1136, ko govori o »villa quae dicitur Wingarten«,ä' in potrditvena listina papeža Inocenca III. iz leta 1215, ki govori o »villa Wimperg«.'^ Dokument iz leta 1381 pa govo- ri o vinski desetini »in Weinperg«.O Trški gori nam prvič govori dokument iz leta 1461, v katerem cesar Friderik III. prepoveduje Novomeščanom odvažati ali jemati vino »e montibus Stattberg«, dokler stiškemu samo- stanu ne odrajtajo predpisane (vinske) dese- tine.'* Dejali smo že, da je bila na Bajnofu upra- va za vinsko območje urbarialne stiske pose- sti na spodnjem Dolenjskem, ločena od eko^ nomata v Stični, pri čemer je imelo prvo de- loma lastnega upravnika ali pa je bilo le-to vodeno ločeno od drugega. Najstarejši ohra- njeni gorninski register, ki nam omogoča vpogled v bajnofška gorskopravna zemljišča in desetino ter druge vinske dajatve, je re- gister iz leta 1543, iz obdobja opata Janeza Cererja (1534—1549).** Iz registra je razvid- no, da je osrednja vinska postojanka Trška gora oziroma Bajnof z območjem do Sent- jurija, severozahodno od Bajnofa, ter Grčev- je in Ždinja vas. Obsegala pa je območja: Šentjurij pod Hmeljnikom, Staro in Novo go- ro pri Bajnofu, Grčevje pri Starem gradu, Karteljevo pod Hmeljnikom, Gornjo Stražo pri Dolenjskih Toplicah in Tomažjo vas pod Vin j im vrhom ter Ždinjo vas pri Trški gori. Gornine je samostan pobiral pri Sentjuriju in na Straži 222 veder, na Stari in Novi gori pa po 266 veder. Vinska desetina je tedaj znašala po 274 in 3/4 vedra pri Sentjuriju, po 978 veder na Novi in Stari gori, po 562 veder na Grčevju in po 65 veder v Tomaž j i vasi. Pravdno vino pa se je pobiralo v Sent- juriju in Karteljevem po 166 veder letno ter 248 veder v Zdinji vasi.'* Samostan je torej imel vinske vire na sed- mih krajih, pri čemer J. M. Grebene ugotav- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 11 Ija, da je bila glavnina stiškega vinogradni- štva V samostanski lasti že pred letom 1250 in da se je po tem letu okrepila njegova po- sest deloma na Trški gori in Šentjuriju, za malenkost pa pri Starem gradu in pri Zdinji vasi, medtem ko ostane pri starem posest na Gornji Straži, Karteljevem in Tomažji vasi." Naj še navedemo, da so bili bajnofški vino- gradi leta 1543 ocenjeni na 284 goldinarjev in da je bajnofški upravnik Klement, poznej- ši stiski opat (1530—1534), izdal leta 1517 za obdelavo dominikalnih vinogradov in za tr- gatev skoraj pet funtov v denarju.'* Stiska urbarialna posest, ki je bila pod baj- nofško gospodarsko upravo in ki jo je vodil poseben upravnik ločeno od osrednjega sti- škega celerarija, je po urbarju iz leta 1643 do 1649 zaobjemala enainštirideset krajev s 173 in 2/3 kmetij, ki jih je hasnovalo 254 podložniških družin. Sem so sodili tudi trije mlini: pri Mačkovcu blizu Novega mesta, pri Karlovcu pri Trški gori in v Dolenji vasi pri Šentjuriju. Urbarialna naselja so ležala na obeh bregovih Krke, pri čemer pomeni po- sest na desnem bregu le njen neznatni del, ki se je razprostiral od Gornje Straže na za- hodu do Drame na vzhodu. Posest na levem bregu Krke se pričenja na območju Mirne, gre preko Prečne na območje severovzhodno od Novega mesta in se konča na območju Bajnofa ob Krki. Osamljena urbarialna na- selja predstavljajo vzhodno od tega območja Stranje, Raka in Cerklje ob Krki.'" V naslednjem naj sledijo urbarialna nase- lja z navedbo števila kmetij in mlinov ter podložniških družin oziroma gostačev v po- sameznem naselju: Lešnica (pri Bajnofu) (7 hub, 8 podi. družin) »Modritsch« (pri Bajnofu) (1, 1) Mačkovec (pri Novem mestu) (11, 19, od tega 3 gostači, 1 mlin) Zdinja vas (12 1/4, 25, 5 gostačev) Karlovec in Golušnik (2, 4, 1 gostač, 1 mlin) Jablan (15 1/2, 21, 4 gostači) Cemše (4, 6, 2 gostača) Cešence (1, 1) Malenska vas (1 1/2, 2) Poljane (pri Šentjuriju) (3, 3) Dolenja vas (pri Šentjuriju) (6 1/2, 14, 5 go- stačev, 1 mlin) Hrast j e (pri Šentjuriju) (3, 3) Veliki Kal (3, 5) Goriška vas (1, 1) Dolenji Podboršt (3, 3) Vrhpeč (1, 2, 1 gostač) Brezova reber (3, 3) Kuzarjev Kal (5, 8) Gorenje Kamence (7 3/4, 9) Dolenje Kamence (3, 3) Hudo pri Prečni (2, 5, 3 gostači) Jurka vas (1, 2) Srebrniče (1, 2) Regerča vas (3, 2) Šentjošt (pri Novem mestu) (1 1/6, 4) Gradišče (pri Šentjerneju) (10 1/2, 12) Mihovica (pri Šentjerneju) (1, 1) Drama (3, 4,) Stranje (pri Beli cerkvi) (1, 1) Dolenja vas (pri Otočcu) (3, 4) Zihovo selo (1, 2) Krka (pri Mačkovcu) (6, 7) Kamenvrh (pri Trški gori) (1, 1) Cerklje ob Krki (3 1/2, 5) Raka (7 1/2, 8) Št. Peter (Otočec) (2, 2) Šentjurij (pri Karteljevem) (13 1/2, 21, 9 go- stačev) Karteljevo (3, 3) Gornja Straža (pri Dol. Toplicah) (8, 13, 1 go- stač) Hudo (pri Novem mestu) (1 gostač) Sevno (pri Bajnofu) (1) Paha (pri Trški gori) (1)." Za upravnike Bajnofa so bili postavljeni vsekakor sposobni ljudje s smislom za gospo- darstvo, kot bomo to videli v primeru patra Grb stiškega opata Jakoba Reinprechta iz leta 1620 na pročelju cerkve na Trški gori pri Novem mestu 12 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Pankracija iz konca 16. stoletja, resignirani opatje, ki jim je bil Bajnof dodeljen kot neke vrste rezidenca, kjer jim je specifičnost upra- ve dajala proste roke in precejšnjo samostoj- nost, kar nam bo pokazal primer resignira- nega opata Lavrencija Lombarda v drugi po- lovici 16. stoletja, končno pa je bil Bajnof tudi kraj, kamor je matica pošiljala nezaže- lene samostance, če je njihova odstranitev iz samostana obetala umiritev razmer v njem, kar lahko ugotovimo v primeru nekdanjega opata Alberta Lindeckerja iz začetka 15. sto- letja. Ker je slednji spletkaril zoper 1405. leta izvoljenega opata Petra, je le-terau vojvoda Ernest ukazal, da prvemu, ki se mora nase- liti v Slovenjem Gradcu, določi letno oskrbo- valnino.^' Ko pa resignirani opat Albert ni hotel iz Stične, ga je Peter z dovoljenjem reinskega opata Angela nastanil na Bajnofu, kjer je dobil mesto drugega oficiala ter je prejel v hasnovanje dva vinograda pri sa- mem Bajnofu (prope curiam Weinperg sites), pri čemer je moral za obdelavo le-teh skrbe- ti sam."' Očitno pa tudi ta prestavitev zanj ni zadoščala, saj je bil nato poslan z Baj- nofa (translatus de curia Weinperg) na dvor v Leskovcu."' Kot resignirani opat je Bajnof v letih od 1581 do 1586 upravljal Lavrencij Lombardo, rojen Ljubljančan. Potem ko je nekaj časa živel v samostanu Reinu, ga je kot svojega profesa stiski opat Janez Zeisel (1566—1576) odpoklical v Stično z utemeljitvijo, da je sa- mostanski prior zaradi starosti prosil za raz- rešitev svoje službe in da ima tačas v samo- stanu le še enega patra (drugi so namreč bili na farah)."* Lavrencij je postal v Stični sub- prior, bil v letih 1567—1568 upravnik na Baj- nofu,*^^ nato pa so ga po resignaciji admont- skega opata Valentina Abela (1545—1568) v letu 1568 poklicali na njegovo mesto komi- sarji opatje Janez iz Št. Lamberta, Jernej iz Reina in Bernard iz Vetrinja."' Vendar se je po temeljiti vizitaciji 1579 odpovedal svoji službi, v kateri ga je kot administrator na- sledil Polydor de Montagnana, znani lovec na prebende, ki v stiskih aktih nosi malo časten naslov »Abteyjäger«.^" Lavrencij Lombardo se je vrnil v Stično, kjer mu je konvent od- kazal za njegovo rezidenco Bajnof, ki ga je z zadovoljstvom upravljal od leta 1581 do 1586, ko je bil poklican za opata v cisterci- janski samostan sv. Trojice v Dunajskem No- vem mestu.'' Na Bajnofu naj bi tudi preje- mal od admontskega samostana po 150 ren- skih goldinarjev letne pokojnine.^^ Iz Lav- rencijevih pisem na reinskega opata Jurija Freyseisena je razvidno, da si je sprva želel ostati na Bajnofu in mu ni bilo veliko do po- nujene mu časti, češ da ni več mlad (das ich nimmer der jungen ainer bin) in da bi rad užival svoj mir (und ich nun gehrn mein ruhe hette) in ga je prosil, naj posreduje pri nje- govem predstojniku, da bi ga le-ta pustil na Bajnofu (das er mich bei meinen kleinen hauswirtschafft ruewig verbleiben last). Pri- stavil pa je da je ponujeno mu čast voljan prevzeti, če ni drugega izhoda.'s Lavrencij je zapustil Bajnof in bil 27. maja 1586 umeščen za administratorja v Dunajskem Novem me- stu, 13. junija pa za opata tega samostana.'* Tako je bila uprava Bajnofa nezasedena in Lavrencij evo mesto je zasedel p. Pankra- cij, ki je veliko naredil za Bajnof, saj je pred letom 1591 pričel prezidavati upravno po- slopje s pritiklinami. Da je bil Pankracij spo- soben in pri svojem opatu ter sobratih upo- števan, je razvidno iz tega, da je v letu 1577 opravljal v samostanu službo subpriorja*' in da je bil pred svojim nastopom službe na Baj- nofu župnik na eni najbolj imenitni in bo- gati stiškemu samostanu inkorporirani fa- ri, namreč na župniji Št. Vid pri Stični."« O Pankracij evi sposobnosti govori tudi dejstvo, da ga je njegov predstojnik opat Lavrencij (1580—1600) predlagal poleg stiškega kon- ventuala Jurija za mesto opata samostana Lilienfeld, in to že leta 1587, ko je bil že pol leta upravnik na Bajnofu.''^ Ob nastopu svoje službe na Bajnofu je pa- ter Pankracij dne 29. septembra 1586 podpi- sal obligacijsko pismo, v katerega je bila vključena pogodba med njim in opatom Lav- rencijem, in iz le-te bomo povzeli najvažnej- še točke.'' Stiski opat in prior ter konvent podelijo p. Pankraciju na njegovo prošnjo urad in dvor Bajnof (ambt vnnd hoff Wein- hoff) ter ga umeščajo za opatovega upravni- ka na Bajnofu, s čimer mu izročajo vso po- sest ter mu v skladu z urbarjem dovoljujejo pobirati denarne in žitne dajatve (činž) na ur- barialni posesti, žitno in vinsko desetino in gornino kakor tudi vse druge dohodke, pri če- mer je izvzeta dajatev v kokoših in ovsu, od nekdaj pridržana opatu, in ki jo ima v času trgatve pravico pobirati opatov upravitelj be- re, izvzet pa je tudi činž od hiše in vrta dveh kmetov pri stolpu (beym thurn) v Stranju (zu Stranndorf) in od vrta zunaj njega. Pankra- cij pa se je zavezal izpolnjevati pogodbo, ki zaobjema sedem točk. 1. P. Pankracij bo, kot je to bila že od nekdaj navada, bral v Marijini cerkvi na Tr- ški gori (bey vnnser Frauen khirchen auf den perg oberhalb des Weinhoff s)'* najmanj po dve maši tedensko ter v skladu z možnostmi tudi maše v kapeli sv. Tomaža na Bajnofu ali pa bo to dolžnost poveril za plačilo iz last- 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 nega žepa drugemu duhovniku, ki pa mora biti katoliške vere. Dolžnost naj se opravlja tako, da niti sogorniki niti soseska ne bodo imeli povoda pritoževati se nad opatom ali nad njegovim upravnikom. 2. Glede dominikalnih vinogradov je velja- lo določilo, po katerem je upravnik dolžan skrbeti za njihovo dobro obdelavo ter tistim, ki prihajajo na tlako, dajati po stari navadi kruh in drugo hrano. Dninarjem in viničar- jem pa je bil dolžan izplačati dnino ter po- ravnati tudi druge izdatke za obdelavo vin- ske kulture, vendar mu je opat po predlože- nem obračunu poravnal vse denarne izdatke. Upravnik podložnikov ni smel bremeniti z večjimi dajatvami in zahtevki, kakor so do tedaj bili v navadi, moral je ščititi njih in njihovo posest; prepovedano mu je bilo spre- minjati posestno stanje, vse vrste pogodb pa je smel sklepati le z vednostjo in dovoljenjem opata. 3. Vsi, brez vednosti in dovoljenja opata izdani dokumenti v zvezi s kupnim pravom na kmetijah in vsakovrstne druge listine, za- devajoče pod Bajnof spadajoče posest in pod- ložnike, so bile proglašene za nične. 4. Pankracij se je zavezal, da bo ob more- bitni vrnitvi Bajnofa opatu vrnil le-temu vse premoženje, ki mu je bilo izročeno s poseb- nim inventarjem, pri čemer bo to v boljšem stanju, kot je bilo ob prejemu. 5. Za del žitne desetine in drugo desetino, ki gre opatu v vaseh Vinica in v fari sv. Marjete pri Klevevžu (Šmarjeta), je Pankra- cij dolžan dajati opatu letno po sod (okoli 10 do 20 veder) vina; desetina (prosa in ajde), ki jo prejema opatija od Novomeščanov, pa se mu prepušča za letnih 70 tolarjev. 6. Ker je opat Pankraciju ob nastopu nje- gove službe prepustil vso žitno zalogo na Baj- nofu kot tudi letino (leta 1586), se je le-ta za- vezal, da bo na svoje stroške opravil popra- vila (restauration vnnd besserung) na Bajno- fu (an den Weinhoff) in na stolpu v Novem mestu (thurn zu Ruedolfswerth) ter na vsem, kar sodi zraven, pri čemer izrecno omenja popravila na strehah (mit aufrichtung der dacher), polaganje tal (pflasster), zidavo in zapolnitev podrtega in od vode izpranega zi- dovja (des nidergefallnen vnnd ausgewasch- nen gemauers) ter njegovo kritje s skrilav- cem (ausschifferung). Lotil se bo tudi vseh drugih nujno potrebnih popravil (vnuermei- denliche besserungen) in postavitve nove parme za mlačvo ter zidave zidu okoli Baj- nofa (ganz gemauer vmb den Weinhoff). Ce 14 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 pa se bo Pankraciju zdelo, da je zidava ne- katerih poslopij, ki naj bi bila »von grundt neu angefangen vnnd erhebt« neodložljiva, se bo takega podjetja lotil lahko le z opato- vim dovoljenjem ali dovoljenjem njegovih naslednikov. Stroške za gradnjo novih poslo- pij kot tudi za polaganje novih tal pa bo v skladu s sporazumom nosil ali opat sam ali pa si bosta stroške delila. 7. Pankracij je bil dolžan tudi od podložni- kov pobirati davke, vendar le v tisti višini, ki jo je določal poseben register, ter je mo- ral nabrano vsoto sproti vsako leto odvajati Stični. 8. Pankracij je bil v skladu z ustaljeno prakso dolžan oskrbeti služinčad in podložni- ke, ki so jeseni prihajali na Bajnof na trga- tev, spomladi pa obdelovat vinograde in ki so prihajali po drugih samostanskih opravkih, ter se na Bajnofu tudi nekaj časa mudili, z vsem potrebnim, zlasti pa jim dajati kruh, njihovim konjem in vprežni živini pa krmo. V pogodbi so od Pankracij a zahtevali, da se ravna po njenih določilih in so mu v pri- meru kršenja katerega izmed členov pogodbe zagrozili z odvzemom službe bajnolškega upravnika. Posebej so mu tudi zabičali, naj gleda, da bo živel v skladu z zahtevami svo- jega reda in so mu prepovedali imeti na Baj- nofu »sumljive osebe« (verdachtliche perso- nen). Ni morda ravno naključje, da je Bajnof bil prezidan in olepšan okoli leta 1590. Tedaj je bil namreč v Stični za opata Lavrencij (1580—1600), ki ga nekateri zgodovinarji prištevajo k največjim in najbolj sposobnim opatom, kar jih je dala Stična.^' Ze kronist Pucelj hvali Lavrencij evo možatost, razum- nost in učenost, hvali ga kot odličnega pisca verzov, dobrega gospodarja, o čemer priča po njegovih besedah tako Bajnof pod Trško go- ro (Weinhoffium infra Stattpergum) kot tudi Stična sama in njej inkorporirane župnije."" Lavrencij a prištevamo k tistim stiškim pred- stojnikom, ki jih je gnala želja za olepšavo Stične, saj je veliko gradil, prezidava!, olep- ševal in si v ta namen iskal mojstre in sli- karje. Tako najdemo v enem izmed njegovih pisem, naslovljenih na reinskega opata, nam- reč v pismu z dne 26. junija 1581, prošnjo, naj bi mu le-ta čimprej poslal slikarja, ki naj prinese s seboj tudi barve, ker namerava samostan renovirati in olepšati."' Lavrencija je poleg želje po olepšanju stiškega samosta- na in drugih stiskih poslopij zunaj njega vo- dila seveda tudi želja, da bi si s temi deli ovekovečil svoje ime."^ O njegovem delu v samostanu v letu 1590 pričata dva napisa, ki ju ju vsekakor sam sestavil."' Kronist Pucelj med drugimi odlikami, ki jih pripisuje opatu Lavrenciju, omenja tudi, dal je bil »nec non eximius Versificator« ter podaja tekst dveh, že omenjenih napisnih plošč iz leta 1590, opremljenih s štirimi verzi. O njegovem ukvarjanju s pesništvom pa pri- čata tudi dve pesmi v latinščini na trpečega Odrešenika, vklesani v nekdanji antični milj- nik, uporabljen za podstavek znamenju, ki ga je dal leta 1583 postaviti na križpotju cest v Ivančni gorici."¦* Lavrencij si je za svojo pesniško posodo prevzel tudi elegični distih."' O Pankracij evi preureditvi in restavraciji Bajnofa ter o Lavrencijevem prizadevanju za obnovo tega vinskega dvorca priča napisna plošča s tremi distihi, ki se glase: DVRA PVDICITIAE DVM FERT LAVRENTI/VS/ ABBAS, SITTIACAE GLORIA SVM/MA DO/MVS/ ARMA ERIGT HAEC OCVLIS QVAE NV/N/C SVBIECTA VIDENT/VR/ PANCRATIVS FRATER PROVID/VS/ AERE SVO ABDITA NE LATEANT EIVS BENEFACTA PRECESQVE PRO FRATRVIM DVLCI EVSA SALVTE DEO IDIB/VS/ OCTOB/RIS/ AN/N/O CHRI/STI/ 1591. Takrat, ko nosil opat Lavrencij orožje je težko, stiškega doma sijaj, nosil orožje vrlin, takrat, kar zdaj pred teboj ti zrejo oči, je postavil, to Pankracij menih, skrbni, za svoj je denar. v želji, da ne bi v temi ostalo njegovo dejanje, prošnje za brate, ki vse k Bogu je dobremu lil. Na oktobrske Ide v Kristusovem letu 1591 Kronist Pucelj ima tekst napisa zabeležen v svojem delu na dveh mestih,"'^ vendar je prva dva verza spremenil, očitno je namreč čutil potrebo, da izboljša šepavi pentameter v prvem distihu. Nadomestil pa je tudi v šestem verzu nepravilno vklesani »e« s pravilnim »f« (eusa— fusa). Prvi distih se pri Puclju glasi: Dura pudicitiae dum fert Laurentius arma Abbas Sittiacae, gloria summa domus, oziroma: Dura pudicitiae dum fert Laurentius Abbas, Gloria Sittiacae, laurea serta tulit. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 15 Napisna plošča z datumom 15. oktober 1591 je bila kasneje (verjetno ob prezidavah Bajno- fa za časa p. Maksimilijana) prestavljena na drugo mesto, in sicer je bila vzidana v zunanjo steno zadnje sobe dvora, obrnjene proti Tr- ški gori, o čemer govori Pucelj na dveh me- stih. V poglavju Kronologije svoje Idiogra- phie pravi, da o restavraciji Bajnofa »lapis a se, quasi vivus, certo muro impositus te- statur, hodie translatus ac in ultimi cubiculi murum partietemque versus vineta Statcper- gensia repositus cernitur«."" Z napisne plošče je mogoče razbrati troje dejstev: restavracija Bajnofa je bila opravljena pod stiškim opa- tom Lavrencijem na stroške in prizadevanje patra Pankracija ter dokončana pred 15. ok- tobrom leta 1591. O tej restavraciji govori nadalje kronist Pucelj: »Hoc anno (sc. 1591) denuo Laurentius Abbas suam impendit ope- ram indefessam super structura ac fabrica Aulae vinariae infra Stattpergum sitae, non procul civitate Rudolphswertensi, per quen- dam Reverendum Patrem Pancratium inibi Administratorem, restaurando et erigendo eam sedule...«"' Iz nadaljnjega teksta pa je razvidno, da je Bajnof prejel podobo, kakrš- no je kazal v času kronista Puclja in potem- takem tudi že J. W. Valvasorja, pod opatom Maksimilijanom Mottochom (1661—168Ü) ki je bil, ko ga je doletela opatovska čast, upra- vitelj na Bajnofu.'* Pankracijevega mesta, službo bajnofškega oskrbnika, pa si je zaželel stiski odvetnik dr. Mindorffer, ki se je s pismom z dne 8. oktobra 1590, torej očitno še v času restavra- cije Bajnofa, obrnil na reinskega opata s prošnjo za posredovanje pri stiškem, da bi mu izročil upravo Bajnofa, češ da bo Pankra- cij prestavljen na eno izmed samostanskih fara. Obljublja, da bo kljub upraviteljstvu na Bajnofu še naprej opravljal službo v Stični, in to brez plačila, in da je pripravljen v po- pravila bajnofskih poslopij vložiti letno po 30 goldinarjev ali pa jih izplačati samostanu."' Dr. Mindorffer pa očitno ni imel uspeha, ven- dar je še vedno upal, da mu bo ta služba do- deljena, kajti pet let kasneje, namreč leta 1595, je Pankracij poslal svojega sla k rein- skemu opatu s prošnjo, naj ga še nadalje pu- sti na Bajnofu, pri čemer poudarja svoje za- sluge za Bajnof in govori o stroških, ki jih je imel v času svoje dosedanje službe.'* Iz pisem med reinskim opatom in stiškim je razvidno, da je bila želja Reina, naj bi se na Bajnofu na- stavil za oskrbnika kak laik, vendar nam razlog, za to ni poznan; razvidno je le, da je to bil le nasvet Reina, ne pa njegov ukaz." Pankracij, ki sicer govori v pismu na rein- skega opata leta 1595 o svoji bolehnosti, je bil verjetno upravitelj na Bajnofu do svoje smrti, kajti v Pucljevem Nekrologu je pod zaglavjem v 16. stoletju umrlih menihov na- Pogled na Bajnof in Trško goro okrog leta 1900 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 veden tudi »p. Pancratius castellanus«, torej nam znani bajnofški oskrbnik." Bajnof je torej koncem 16. stoletja dobil novo podobo, ki jo je kazal do sredine na- slednjega stoletja, ko mu je opat Maksimili- jan Mottoch nadel novo obleko, v kakršni sta ga gledala J. W. Valvasor'^ in kronist p. Pavel Pucelj in ki jo je nosil do našega sto- letja, ko je od njega ostala le napisna plošča. OPOMBE 1. Grad je po ukinitvi samostana (ocenjen na 34621 gold.) prišel v državno upravo (Adam Wolf, Die Aufhebung der Klöster in Innerösterreich 1782—1790, Wien 1871, str. 146); leta 1822 ga je kupil Fran Grm in zadnji lastnik te družine ga je med drugo vojno prepustil italijanski družbi Emoni in se izselil. Bivše grajsko posestvo je danes last Kmetijske zadruge Novo mesto (Kra- jevni leksikon Slovenije II, Ljubljana 1971, str. 509). — 2. Jože M. Grebene, Gospodarska usta- novitev Stične ali njena dotacija leta 1135, Stič- na 1973. — 3. Ludwig J. Lekai, Geschichte und Wirken der Weissen Mönche. Der Orden der Cisteroienser, Köln, 1958, str. 54. — 4. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev (v nadaljnjem besedilu Gradivo) IV. št. 130, str. 79—81. — 5. J. M. Grebene, o. c, str. 118—119 in 288—229 ter 229 si. — 6. Ibidem, str. 11. — 7. Franz Schumi, Urkunden — und Regestenbuch des Herzogtums Krain I, 1882—1883, str. 200. — 8. Fr. Kos pravi V Gradivu IV (št. 130, str. 80): »Wingarten« je morebiti Vinograd, neki majhen kraj pri St Vidu«, M. Kos pa to mnenje spremeni (Topo- grafija starejše stiske posesti, GMS XVIII, 1937, str. 39). M. Mikuž povzema lokalizacijo po M. Kosu (Topografija stiske zemlje, Ljubljana 1964, str. 27). — 9. Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891, str. 9. — 10. P. Pavel Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis descriptio etc., 1719 (ro- kopis v Arhivu SRS v Ljubljani) in prepis (XX. stol.) v arhivu samostana Stične. — 11. Wladimir Milkowicz, Die Klöster in Krain. Studie zur österreichischen Monasterologie, Wien 1889 (sefp.), Str. 170. — 12. Idiographia, str. 4 — 13. Ibidem. — 14. J. Grebene, o. e, str. 229—230. — 15. Idiographia, str. 79. — 16. J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain IV, knjiga XIV, Laibach—Nürnberg 1689, str. 295. — 17. J. M. Grebene, o. c, str. 230; prim, tudi str. 89. — 18. Prim. Ibidem, str. 230. Prim, tudi I. Vrho- vec, o. C, str. 9. — 19. J. M. Grebene, o. c, str. 231. — 20. Ibidem, str. 234—235. — 21. Ibidem, str. 236—237. — 22. Ibidem, str. 237. — 23. »Grecz bey der Gurk« (Orig. perg. listina ddo 1365, feb- ruar 8., Dunaj). Prepis in prevod: Božo Otore- pec. Prepis in prevod zamenjalne listine med Rudolfom IV. in stiškim samostanom v knjigi Novo mesto 1365—1965, Maribor 1969, str. 111 do 114.) Prim, tudi: ibidem M. Kos, Ustanovitev Novega mesta. str. 78—85. — 24. J. M. Grebene, o. c, str. 236—237. — 25. Ibidem, str. 114. — 26. Ibidem, str. 236. — 27. Novo mesto 1365—1965, str. 111 (B. Otorepec: »gozd ob dvoru na Vinjem vrhu«). — 28. J. M. Grebene o. c, str. 36 in. 172. — 29. Ibidem, str. 84 in 199. — 30. M. Kos, Gra- divo za historično topografijo Slovenije I, Ljub- ljana 1975, str. 3. — 31. Gradivo IV, št. 130, str. 80. — 32. Gradivo V, št. 233, str. 126. — 33. J. M. Grebene, o. c, str. 76. — 34. Idiographia, str. 84. J. M. Grebene, o. c, str. 93. — 35. Prim. J. M. Grebene, o. c, str. 168—171. — O urbarjih in gorninskih registrih ter drugih registrih za ob- dobje pred 17. stol., ki jih hrani arhiv samostana Stične glej J. M. Grebene, o. c, str. 101, 114 in 117. Zgoraj imenovane arhivalije iz časa od 17. stol. in 18. stol. pa hrani Arhiv SRS v Ljubljani (Ema Umek, Samostani Kostanjevica, Pleterje in Stična. Publikacije Arhiva Slovenije. Inventarji. Serija samostanski arhivi, zv. 1, Ljubljana 1974, str. 160). — 36. J. M. Grebene, o. c, str. 118 do 119. — 37. Ibidem, str. 171. — 38. Ibidem, str. 169. — 39. Glej str. 116. — 40. J. M. Grebene, o. c, str. 116—117. — 41. Glej ibidem, str. 114 do 117 — 42. Glej str. 115. — 43. Glej str. 116. — 44. J. M. Grebene, o. c, str. 199 in 84. Prim. M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov, str. 38—43. — 45. J. M. Grebene o. c, str. 199. M. Mikuž loka- lizira dvor na Leščevje (Vrsta stiskih opatov, str. 43). — 46. J. M. Grebene, o. c, str. 84. — 47. Ibidem, str. 199. — 48. A. Graf, Rein und Sit- tich, Cisterzienser-Chronik XXXXIX, 1937 in XL, 1938. regesti, št. 267. — 48a, Fi Lavrencij prosi 4. junija 1566 reinskega opata za posredo- vanje pri stiškem za dodelitev mesta upravnika na Bajnofu (A. Graf, št. 259, 9. marca 1567 pa je bil že upravnik (št. 269. prim, tudi št. 270). — 49. Jakob Wichner, Geschichte des Benedikti- ner-Stiftes Admoint IV (vom Jahre 1486 bis auf die neueste Zeit), Graz 1880, str. 194. — 50. Collectaneum Runense antiquitatum (XVIII. stol.) V arhivu sam. Reim, prepis v rok. št. 527/8 (XIX. stol.), str. 966 v Štajerskem deželnem ar- hivu v Gradcu. Prim, tudi dokument z dne pred avgustom 28., 1585, Stična (Aleksander Graf, Rein und Sittich, Cisterzienser-Chronik XXXXIX, 1937 in L, 1938, regesti, št. 511) (v na- daljnjem besedilu A. Graf). — 51. Pismo rein- skega opata Jurija stiškemu opatu Lavrenciju z dne 13. junija 1586, Rein (Rok. 52'?/8, str. 10O3 do 1004). — 52. J. Wichner, o. c, str. 208—210. — 53. Dokument z dne 28. avgusta 1585, Bajnof (Rok. 527/8, str. 966). — 54. Dokumenta z dne 27. maja 1586, Dunajsko Novo mesto (A. Graf, št. 514) in z dne 13. junija 1586, Rein (Rok. 527/8, str. 1003—1004). — 55. Dokument z dne 27. sep- tembra 1577, Rein (A. Graf, št. 371). — 56. Raz- vidno iz dokumenta z dne 20. septembra 1586 (Arhiv SRS, Sam A I, fase. 20, graščina Bajnof): kjer je Pankracij imenovan »gewester vicarius zu S. Veith«. Zanimivo pa je, da Pucelj v svo-jem delu Idiographie Parochiographia med imeni šentviških vikarjev ne pozna Pankracija. — 56a. Rokopis 527/9, str. 67. — P. Pankracij je bil očitno doma iz Kostela (ob Kolpi), kajti sam se podpisuje »Khostella(nus)«, v dokumentih se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 17 imenuje tudi »Khasstelanus«, medtem ko ga Pucelj navaja kot »castellanus«, pri čemer ga je očitno zavedla Pankracijeva služba na Bajnofu. — 57. Arhiv SBS, Sam A I, fase. 20, graščina Baj- nof. — 58. Marijino cerkev na Trški gori (po- družnica stiškemu samostanu inkorpoiirane fare sv. Peter) je leta 1620 restavriral opat Jakob Reinprecht (1603—1626), o čemer pričajo med drugim tudi stiski in opatov grb na cerkvi kot tudi Pucelj, ki pravi; »Reverendissimus Dominus Jacobus Abbas Sitticensis cognomina Reinprecht, postquam ecclesiam honor! beaitae Virginis erec- tam in Stattperg anno Domini renovasset et re- staurasset...« (Idiographia, str. 497). — 59. M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov, str. 61. — 60. Prim. j. Milkowicz, o. C, stran 74—76. Pucelj pravi o opatu Lavrenciju: »Erat autem hic Abbsis rarae virtutis, prudentiae ac doctrinae, nec non eximius Versificator; imo dis- j>ensaitor fidelis ac in oeconomicis bonus Admi- nistrator, cujus rei testimonia diversimode, in diversis locis exhibentur, ut Weinhoffii infra Stattpergum, Sitticii in cubiculo hospitum Epi- scopali Pischoffszimmer dioto, quod supra por- tam aurigentium ipsemet exstruxit et erexit, in Parochiis earundem filialibus Ecclesiis« (str. 366). — 61. A. Graf, o. e, št. 482. — 62. »Structa Deo haec sacrata domus. Sanctoque dicata / Fabrica Bernardo statio est, Equitumque vocata / Hospi- tium Abbati memorem Laurenitio honorem / Red- dit et exemplo succerssori illa refulget« (Idiogra-^ phia. str. 369). — 63. Idiographia, str. 114. in 369. — 64. Viktor-Hoffiller — Balduin Saria, Antike Inschriften aus Jugoslawien I, Zagreb 1938, št. 594, str. 275. Prim. Mladika XII, 1931, str. 27—28. Prevod dr. Anton Sovre. 65. Idiographia, str. 112 in 367—368. 65a. Idiographia, str. 115 in 366. — 66. V zaglavju Abbatographia svoje Idiographie pravi Pucelj sledeče: »Weinhoffii qui- dam, ut in lapido olim posito, super quadam structura, muro modo versus Stattpergum et vi- neta in ultimo cubiculo visibili imposito cernitur dare versificatorium hoc Epigramma adja- cens...«. 115 in 366. — 67. Idiographia, str. 115. —¦ 68. »... ante noviter recensque e fundamentis erectum Weinhoffium hodie nuncupatum cura pervigili ac labore assiduo et indenfesso« (str. 115). Prim. str. 20.5—206, 421—422. Stavčna zveza je taka, da bi mogli razumeti, kot da se napis na plošči iz 1. 1591 nanaša na gradnjo opata Maksi- milijana. Prim. M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov, str. 69. — 69. Pismo dr. Mindorfferja reinskemu opatu Juriju z dne 8. oktobra 1590, Stična (A. Graf, o. C, št. 552). — 70. Pismo z dne pred 10. novembrom 1595, Stična (A. Graf, o. c, št. 587 in 588). — 71. Pisma z dne 11., 14. in 20. novem- bra 1595 (A. Graf, št. 589, 591, in 5&2). 72. A. Graf, št. 588, sitr. 566. — 73. J. W. Valvasor II, str. 639. Isti med dolenjskimi gradovi našteva tudi »Weinhoff« ali »Wainof« (II, str. 177). — Prevod II, str. 639: J. Mlinaric v Dolenjskem listu 1967, št. 32. Popravek V razpravi »Osnovna šola v Sodražici (1811 —1941)«, ki je bila objavljena v 2. številki Kronike, Ljubljana XXVI/1978, je prišlo do nekaterih napak. Tako se na str. 88 pravilna letnica ustanovitve župnije v Sodražici glasi 1862 in ne 1762, ustrezna opomba st. 2 pa pravilno: Cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1971, str. 95. Na strani 91 pa je pravilna let- nica smrti učitelja Mihajla Vrbiča 1938 in ne 1928. 18 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 PREBIVALCI KOMENDE PO DRUŽINSKI KNJIGI PETRA PAVLA GLAVARJA viktorijan demšar Čudovito smiselno in sistematično urejeno je Peter Pavel Glavar napisal »družinsko knjigo« Z naslovom: Examen doctrinae chri- stianae ab anno 1754—1760. Pozneje je bil nalepljen napis: »Status animarum« za ko- mendsko, tedaj številno župnijo s 3000 duša- mi. To knjigo, ki je edinstvena, je Glavar za- pustil komendski župniji in slovenskemu na- rodu kot prvorazredni kulturni spomenik, ker je — kot se zdi — prva te vrste. Prav ta knjiga nam odkriva sociološke raz- mere župnije Komenda v 18. stoletju. Pa tu- di na druge slovenske, zlasti na gorenjske kraje, bi mogli mnogokaj obrniti. Preden preidem k nadrobnejši razpravi, želim predstaviti to knjigo samo. Platnici (21 X 31,50 cm) z debelino 0,50 cm sta usnje- ni. Zgornja platnica je okusno dekorirana; usnjeni rob knjige ima 10 cm, na njej je vtisnjen napis, kot je že zgoraj povedano. V knjigi so najprej Glavarjeva lastnoročno v slovenščini pisana in od njega sestavljena vprašanja in odgovori krščanskega nauka, in sicer: 20 vprašanj za »te maihne otroke« in 47 vprašanj za »te velike Ludi«. Odgovore na ta vprašanja je Glavar vsako leto spraševal od hiše do hiše, kjer 30 po družinah ponavljali, kar so se prej v župni cerkvi naučili. Ob tej priložnosti je sproti sestavljal podatke o družinskih članih, koli- kor je bilo potrebno dopolnjevati pravim ma- tičnim knjigam. To delo ni bilo lahko, ver.- dar ga je z veseljem opravljal, ker je bi.' prvi, ki si je takšno delo sistematično naložil in vpeljal, kar izpove tudi na prvi strani te knjige ob svojem priimku. Imel je res veliko skrb za svoje vernike, ki jih je vsestransko hotel dobro poznati. Leta 1754 piše o tej svoji akciji komenda- torju Testaferrati, kako ga zlasti otroci težko čakajo, da pride v njihovo hišo, kjer so se pač o vsem pogovorili, ker ga je kot župnika zanimalo pa tudi kot gospodarstvenika, ki je rad ljudem svetoval pri izboljšanju njihove- ga obdelovanja njiv itd. Zbrane podatke je v vsaki hiši na grobo napisal, doma pa prepisal v knjigo, ki jo je razporedil po rubrikah, kakor sledi: Zgoraj v sredi je najprej označeno naselje, ob tem letnica vpisa. Ob levem robu številka prebi- valcev tako, da prva črno pisana številka po- meni župljana naselja, pod to pa rdeča šte- vilka pove zaporedno številko župljanov. Na- to je »vulgo« imenovanje hiše, pod katero go- spoščino hiša oziroma posestvo spada in ko- likšno je posestvo. V isti vrsti kot številka je ime in priimek osebe: najprej staršev z izredno točnimi podatki obeh, nato starost, ločeno moške oziroma ženske osebe ali otro- ke, takoj nato ocena znanja in razne obrobne pripombe, ki so neprecenljive važnosti še da- nes za rodove, ki še žive. Označen je tudi prejem velikonočne spovedi in obhajUa v po- sebni rubriki. Med obrobnimi pripombami so zaznamki o poroki, smrti, odšel itvi posamez- nih ljudi v druge kraje, vpoklic k vojakom, odhod v šole itd. Vse to dokazuje, da je Gla- var dobro poznal svoje in važnejše družinske dogodke zapisoval v družinsko knjigo, kar vse danes odkriva sociološko stanje Komende in tudi širšega slovenskega obsega. Obravnava te knjige bo obsegala v glav- nem: a) prebivalce posameznih naselij, b) po- sestno stanje družin, c) podložnost hiš, d) de- javnost prebivalcev, e) služabništvo pri go- spoščini in pri kmetih, f) inteligentnost pre- bivalcev, g) starostno življenjsko dobo, h) šte- vilčnost v družinah, i) družine, ki so z očeto- vim priimkom še danes ostale pri isti hiši oziroma še v ravni liniji obstajajo. V župnijo Komendo sv. Petra na Gorenj- skem so do jožefinske komasacije večjih žup- nij spadala naslednja naselja s številom duš iz 1.1754: najprej z 19 prebivalci Komenda, ki je obsegala samo graščino, cerkev, duhovni- ško hišo poleg cerkve in hišo za uslužbenstvo ter razna gospodarska poslopja. Na podnožju komendskega hriba je bila Aplenca z 49 župljani. Njen podaljšek je bila Kaplja vas s 143 prebivalci (danes vsa tri naselja sestavljajo Komendo). Vas Klanec je štela 297 ljudi. Del Zaloga, ki je bil leta 1256 priključen Komendi, je štel 37 prebivalcev (to so tri večje kmetije, ki še danes vztrajajo pri Komendi, češ, če so naši predniki čez 700 let spadali k sv. Petru, bomo še mi. To so ponovno s podpisom potrdili na izjavi, ki se s št. 352/62 hrani v župnijskem arhivu). Takratna (komendska) Dobrava je bila močno naselje s 105 prebivalci. Vas Pod- boršt (pod cerkvijo) je štela 124 ljudi, Gmaj- nica z Mlako pa 234 duš. Prijetno ležeče naselje Gora je imelo 64 lju- di, Potok pa 59 prebivalcev. Breg 118, bližnje kronij:a Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 19 Glavarjeva »družinska knjiga«, spisana v letih 1754 do 1760 (Foto Majhenič). Našovče 148 župljanov. Vas Žeje 84 duš, Moste s 317 prebivalci, Suhadole z 236 ter Križ z 259 župljani so zaključili sedanji ob- seg komendske fare. Poleg naštetih va.^i pa so spadle do Jožefa II. v Komendo še hribovske Tunjice z 245 prebivalci, dolinske Zapoge z Dorniki in Torovim s 315 ljudmi ter vas Pšata (sredi cerkljanske fare) s 119 župljani. Po štetju vseh naselij je bilo leta 1754 pod Komendo 2972 duš, leto pozneje pa 2968 pre- bivalcev. Zal se te številke ne ujemajo z za- porednim številčnim Glavarjevim zaključ- kom v knjigi, ki znaša za 1754. leto 2979 duš. Čeprav ne gre za bistveno razliko, se vendar čudim, da je ta napaka napisana, ker je bil Glavar vsestransko vestno natančen. Sodim, da je bil preutrujen. Na utrujenost bi mogli sklepati, da se je zaradi nje zmotil; tako npr. pri rdečih zaporednih številkah manjkata številki 766 in 767. Pri številki 2700 je napisal prvotno 2600 namesto 2700 in tako štel zapo- redoma do 2640 namesto 2740, kar je osebno tudi popravil. Zgodilo se je tudi, da je črno zaporedno številko dvakrat napisal isto (Pri Dobravi... št. 70, pri Križu pa št. 128). Na območju sedanje komendske župnije je bilo tedaj 2293 duš, ostalih 679 pa je pripa- dalo Tunjicam, Zapogam in Pšati. Vsekakor je bila Komenda do Jožefa II. številčno močna, ko se je gibalo število fara- nov okrog 3000, katerih življenjska raven je bila za naše pojme zelo skromna. Velja omeniti, da je v zadnjih desetletjih nastalo večje zanimanje med Slovenci doma kot v tujini med izseljenci, ki bi radi vedeli, iz kakšnih hiš in razmer izhajajo njih davni predniki. Glavarjeva »družinska knjiga« mnogo pojasni domačinom kot komendskim izseljencem. Iz knjige se točno vidi, koliko je bilo celih kmetij ali »gruntov«, koliko 1/2 in 2/3, koliko 1/3 in 1/4 in koliko hišarjev ali »bajtarjev« s kakšno njivo ali vrtičkom. Celi gruntarji imajo povečini še posebne bajte za ostarele starše in razne tete ali stri- ce ali pa tudi za stanovalce, ki so z delom odplačevali stanarino, čeprav so se verjetno ukvarjali še s kakim drugim poslom kot s pletenjem košev, izdelovanjem cekarjev itd. ter hodili kamorkoli v dnino. Se po zadnji vojni je bilo videti ponekod posebne nasade vrb za pletenje. Sedaj tega ni več. V Podborštu, na Gmajnici in na Mlaki so bili večinoma lončarji, ki so živeli v ne- ugodnih razmerah. Revne, večinoma lesene ali pol lesene pol zidane bajte s surovo opeko so bile kotišče raznih bolezni zlasti j etike, zakaj v »hiši« se je delalo, spalo in prav tam so bili vmes tudi bolniki. To je bil edini topli prostor v hiši tudi za sušenje lončarskih iz- delkov. Trdnejši posestniki so imeli zidane hiše iz kamna, ponekod tudi enonadstropne, ki so pa danes že daleč od prvotne oblike, neka- tere pa tudi razpadajo. Spodnji hišni prostori so bili močno obokani, predvsem prostorne veže in kleti. V vežah se je tudi pozno jeseni in pozimi delalo (proso se je melo, pozneje tudi ličkala koruza itd.). Takšne veže in kleti so še tu in tam ohranjene (Pri »Pircu« na Potoku, pri »Drešarju« na Klancu, pri »Brez- niku« na Križu, pri »Strcinu« v Komendi). Pa naj govorijo iz vseh komendskih naselij nasednji številčni podatki: 20 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 Vsako leto so morali gospodarji svojo, po urbarjih določeno dajatev oddajati svojim go- spoščinam ali določenim ustanovam, ki so büe v bližini ali tudi oddaljene. Omeniti hočem le najvažnejše, katerim so morali kmetje in hišarji vsako leto spolnjeva- ti svoje obveznosti. Graščine, ki so imele v komendski župniji svoje podložnike, so bile: Bogenšperk nad Li- tijo, Brdo pri Lukovici, Bistra pri Vrhniki, Čemelo pri Kamniku, Jablje pri Mengšu, Križ pri Komendi, Smlednik in Komenda sama. Prav tako je imela nekaj podložnikov de- želna oblast v Ljubljani. Med samostani se naštevajo trije: samosta- ni dominikank v Velesovem, klaris v Meki- njah in v Skofji Loki. Zastopane so bile tudi cerkvene ustanove kot stolni kapitelj v Lju- bljani, posebej še ljubljanski škof in proštija v Radovljici. Omenjene so tudi domače cer- kve v Komendi, Mostah, Suhadolah in v Za- pogah. Pod komendsko gospoščino so kompaktno spadale vse hiše iz vasi Klanec in Podboršt, pod graščino na Križu pa vse hiše iz vasi Križ. Ostale hiše iz drugih vasi pa so bile podlo- žne tej aH oni že zgoraj našteti gospoščini. Kakšne obveznosti so imeli ti podložniki do svojih gospoščin, bi bilo treba poiskati v za- devnih urbarjih. Vsekakor pa so morali biti tedanji komend- ski farani delavni ljudje, da so mogli vse te obveznosti opravljati, svoje domove ohraniti in svoje družine preživiti. Se pred drugo svetovno vojno so bili ne- kateri, ki niso bili izučeni v kaki obrti in po- dobno, srečni, če so bili uslužbeni pri kakem gospodarsko močnejšem kmetu z določenimi dolžnostmi: oskrbovati živino, biti voznik, so- delovati pri vseh poljskih in gozdnih delih. Tudi pastirje so imeli, če ni bilo domačih ot- rok. Brez takšne tuje delovne sile svoj čas ni bilo mogoče voditi večjega kmetskega gospo- darstva, čeprav so že bili v uporabi nekateri stroji kot kosilnice s konjsko vprego, mlatil- nice itd. Koliko bolj pa je vsako večje kmetsko go- spodarstvo potrebovalo pomožnih delovnih rok pred nekaj stoletji, ko je bilo treba še vse ročno obdelovati! Celo manjša posestva so potrebovala vsaj deklo ali pastirja, kar je razvidno iz Glavarjeve družinske knjige. Iz prvega Glavarjevega testamenta 1753 je razvidno, kako skromno je bilo tedanje živ- 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Ijenje, ko določa udeležencem, 12 fantom in 12 dekletom, in še drugim določenim v pri- meru njegove smrti po pogrebu izročiti kos kruha in forint. Tedaj so res vedeli, kaj se pravi »kruh služiti«. Poleg kmetskega dela so se ljudje ukvarjali tedaj tudi z lončarskimi izdelki, pletenjem raznih košar in pletenih voznih košev itd. iz vrbovja. Iz slame so pa pletli znamenite go- renjske »cekarje«. Te izdelke so prenašali v prodaj v koših na hrbtu po slovenskih krajih (kar se je moglo videti še prva leta po drugi svetovni vojni). Pa tudi na Tirolsko so odva- žali svojo robo, zlasti še slamnike, kar zasle- dimo v Glavarjevem pismu komendatorju Te- staferrati leta 1754, ko poroča, kako je dobil iz Tirolske rdečkast marmor za oltarno mizo itd. glavnega oltarja v župnijski cerkvi v Komendi — z Jelovškovim nastavkom. O 25-letnem Juriju Kernu iz Klanca je pri- pomba v družinski knjigi: »Ivit ad Styriam cum mercatura^ (po kupčij skih poslih je od- šel na Štajersko). Domači gospoščini v Komendi in na Križu sta imeli določeno število uslužbencev. Komenda je imela oskrbnika (50 let starega), ekonoma (48 let), vratarico (46 let), kuharico (18 let), 2 hlapca (23 in 30 let), 2 dekli (20 in 40 let), pastirja (50 let) in pastirico (12 let), torej 10 uslužbenih. Mežnarija Komen- de: cerkovnik s hlapcem (20 let), pastirica (14 let), ki sta bila brat in nečakinja mežnarjeva in sestra mežnarice kot splošna pomočnica. j Faksimile ene strani Gla- varjeve »družinske knjige« (Foto Majhenič). 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Križ: 2 pisarja (20 in 30 let), oskrbnik (62 let), vratar in ječar (46 let), kuharica (37 let), 2 dekli (19 in 21 let), kravar (18 let) in pod- kravar (16 let), vrtnar (52 let) in podvrtnar (19 let), svinjski pastir (53 let), kokošji pastir (55 let), ribič (64 let) in pasji pastir (19 let). Vsi ti usležbenci so bili večinoma iz bližnje okolice, iz Podboršta in Mlake itd., pisar An- ton Layer pa iz Kranja itd. V naslednjem navajam, koliko in kakšne starosti hlapce in dekle, pastirje in pastirice pa tudi mlinarje so imele posamezne vasi pri večjih kmetih oziroma kmečkih hišah, kjer ni bilo otrok, domačih moči oziroma so bili otroci še majhni. Kjer pa je ostal pri hiši kak »stric-«, je bil za hlapca, in kakšna »teta« za deklo. Do zadnjih moči je moral vsak delati za vsak- danji kruh. Starejši in oslabeli ljudje niso bili nikjer zaželeni, povsod so se jih nekako branili. In kolikokrat je moral ta ali oni zgaranec, ki je vse življenje trdo delal na kmetiji temu ali drugemu gospodarju, na starost hoditi od hiše do hiše prosit hrano in ležišče v kakem hle- vu, kjer je bil navadno tudi kraj njegove smrti. Zato je zanimivo, da so kmetje želeli imeti le mlajše moči, kar bo naslednji sez- nam tudi pokazal: Aplenca: 1 hlapec (23 let); Kaplja vas: 2 hlapca (16 in 20 let), 2 dekli (18 in 19 let), 1 pastir (13 let), 1 pastirica (13 let); Klanec: 4 hlapci (od 18 do 34 let), 5 dekel (od 15 do 30 let), 1 pastir (15 let); Zalog: 1 hlapec (22 let), 1 dekla (20 let), 1 pastir (13 let); Dobra- va: 3 hlapci (od 16 do 24 let), 3 dekle (od 16 do 17 let); Podboršt: 1 hlapec (23 let); Gmaj- nica: 2 dekli (20 let), 1 pastirica (16 let) in 1 mainar (47 let); Mlaka: 1 dekla (26 let); Gora: 2 hlapca (18 in 23 let), 1 dekla (20 let), 1 pastir (14 let); Potok: 3 hlapci (od 15 do 27 let)', 2 dekli (20 in 32 let); Breg: 5 hlapcev (od 20 do 30 let), 4 dekle (od 20 do 21 let), 2 pastirici (8 in 15 let); Nasovče: 1 hlapec (17 let), 1 dekla (20 let), 1 pastir (16 let), 1 pastirica (17 let); Žeje: 2 hlapca (19 in 23 let), 5 dekel (od 18 do 25 let), 3 pastirji (od 13 do 16 let); Moste: 2 hlapca (20 in 30 let), 3 dekle (od 17 do 25 let), 1 pastir (13 let); Suhadole: 9 hlapcev (od 18 do 30 let), 7 dekel (od 18 do 32 let), 2 pastirja (13 in 15 let), 1 pastirica (12 let). Poleg gospoščin so imele hlapca oziroma deklo ali pastir j a(-ico) naslednje hiše v na- seljih: Aplenca: Kramar; Potok: Pire, Kozu, Prjel; Kaplja vas: Ropret, Remic, Svetec, Ocepek; Klanec: Hanžek, Ofnar, Lenarč, Pro- stor, Mikel; Zalog: Kirn (v bajti je stanoval tedaj upokojeni župnik Janez Grošelj, star 70 let); Dobrava: Kosirnik: Podboršt: Cuk: Gmajnica: Remcev mlin; Mlaka: Cokvar; Go- ra: Peter (Rejc), Kozel, Zimand; Breg: Zu- pane (Span), Mivc, Pergav, Milhar in Toma- ževe; Nasovče: Lavriha, Mihevov, Oborh; Že- je: Hočevar, Gašper, Boštek, Vrhovnik in Kan- cUja; Suhadole: Letnar, Maren, Kancilja, Po- vudnik, Zebovc, Ramus, Slivar, Rozman, Ko- dre in Sršen; Križ: Vavptov Jur, Tilka, An- dreas, Pavlek, Breznik. Tako je tedaj služilo na kmetijah 36 hlap- cev v starosti od 15 do 36 let, največ jih je bilo med 20. in 30. letom. Dékel je služilo 37 v starosti od 15. do 32. leta, 11 pastir- jev od 13 do 16 let starosti in 7 pastiric v starosti od 8 do 16 let. Starost teh zaposlenih (hlapcev kaže, da starejšega, že izčrpanega človeka nihče ni več obdržal pri hiši, če se ni oženil. Podobno je bilo z deklami, če se niso poročile. Tako je tolikrat tem oslabljenim ljudem ostalo edino še ¦— beračenje, če jim ni bilo že v kraju določeno dobivati hrano zdaj pri tej zdaj pri drugi hiši. Iz najrevnejših družin so šli že kmalu služit najprej za pastirja oziroma pa- stirico, ki pa ju navadno pred 13. letom še niso hoteli sprejemati v »službo«, ki je za- htevala že svojevrstno odgovornost in tudi nekaj več moči. Glavar je dobro poznal bedo in revščino mnogih župljanov. Ker je tudi sam v svoji mladosti doživljal težo revščine, je na razne načine izražal sočutje do pomoči potrebnih, kar dokazuje že njegova prva oporoka iz leta 1752, ko določa, naj se na dan njegovega pogreba, na 3. in 7. ter 30. dan razdeli naj- potrebnejšim vsakokrat po 30 forintov, red- nim beračem pa 20 forintov. Vsak uslužbe- nec iz njegove hišne družine naj dobi po 2 forinta, obveščevalec pogreba pa 3 forinte in hrano. Na dan pogreba naj se posameznim najpotrebnejšim družinam v fari podari hle- bec kruha in vrč vina. Kako cenjen je bil tedaj kos kruha! Iz oporoke leta 1761 pa je razvidno, da so bili kmetje pogosto več ali manj zadolženi bodisi zaradi slabe letine bodisi zaradi bole- zni in podobnega. Kot podložniki večkrat ni- so mogli oddati svojih obveznosti kot dese- tino ali pa prispevek za vzdrževanje cest ozi- roma poljskih potov, niti niso mogli takoj plačati vino, ki ga je graščinska vprega do- važala z Vipavskega ali iz tržaške okolice, kamor so od tod vozili oves in med itd. Med dolgovi kmetov se v oporoki omenjajo tudi zaostale takse za poročne listine, popra- vilo potov, za pijačo ob porokah ali pogrebih. Med dolžniki so vpisani poleg domačih tudi kmetje iz okolice kot npr. iz Luž in Police, Senturške gore in Jarš itd. Teh dolgov jim 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Wieser, Komenda 1761. leta (Foto Majhenič). 1 ni Črtal, da ne bi kdo še zlorabljal morebit- nega črtanja dolgov v škodo manj premožnih, ki so svoje obveznosti izpolnjevali. V fevdalnem sistemu je bil poprečni človek ubog in reven, čeprav delaven. Na splošno pa je bil duševno zdrav. Bil je hvaležen, če se je kdo zanj kaj več zanimal. In Glavar je z vsakoletnim spraševanjem krščanskega nauka po hišah od leta 1752 da- lje spoznaval inteligentnost in pridnost ter splošno stanje življenjskih razmer svojih fa- ranov. Od leta 1754 dalje pa je v svoji dru- žinski knjigi vse to zapisoval. Otroci od 6. do 12. leta so morali odgovar- jati na 20 vprašanj, odrasli pa na 47. To spraševanje je navadno potekalo zgodaj spo- mladi, ko je bil že daljši dan in še ni bilo večjega dela na polju. To je bilo naporno de- lo od hiše do hiše hoditi v vsakem naselju. Vsak posameznik od končanega 6. oziroma začetega 7. leta dalje je bil vprašan. Mnogi so izredno jasno in pogumno odgo- varjali, drugi več ali manj natančno, nekateri tudi bolj slabo. Zelo je upošteval zdravstve- no stanje posameznikov: sklerozo pri starej- ših z njihovo pozabljivostjo; božjastno bolni ali nemi so po svoje odgovarjali. Vse je upo- števal in vsakega je po znanju in načinu od- govarjanja ocenil in oceno vpisal. Iz teh ocen se more sklepati na njihov značaj, kar je še danes za tiste družine, ki §e obstajajo po svo- jih potomcih, zelo važno. Ce koga ni bilo pri takem spraševanju, kar je v nekaj primerih omenjeno za tega ali onega hlapca, je tudi vpisano: »incapax examine« (ni sposoben od- zakaj ni bil navzoč. Verjetno je prav tedaj menjal gospodarja. Pri otrocih do 6. leta je vpisano: »incapax examine« (ni sposoben, od- govarjati). Kljub temu pa so posamezni otro- ci s 6. letom vpisani, da so dobro znali. Največ izprašanih od 12. do 25. leta je pre- jelo oceno: »optime« (najboljše) ali »perfec- tissime<< (najbolj dovršeno). Od 25. do 50. leta jih je precej prejelo oceno: bene (dobro). Sem in tja so tudi pripombe »nescivit« (ni znal) to ali drugo vprašanje, ki je tudi s številko označeno. Pri otrocih je opravičilo slabšega znanja pripomba: »flevit« (jokal-a je) ali »ex timore confunditur« (iz strahu je bil zmeden-a), kot bi hotel povedati, saj zna, samo tedaj pa je bilo z njim tako. Pri odraslih opravičuje bo- lezen »febricitans« (ima vročino —^ je v po- stelji), »debilis« (slabost). Danes bi rekli mor- da sklerotičen pri najstarejših, pri otrocih pa ni nadarjen. Izjemoma omenjam nekaj posebnih ocen. Pri družini Herman iz Zapog je označena ocena: »audacter respondit et optime scivit«, kar pomeni, da je »korajžno odgovarjal in najboljše znal«. Iz tega rodu je izhajal znani general Herman, čigar hčerko je imel za ženo 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Glavarjev podpiranec dr. Anton pl. Remic, dvomi advokat na Dunaju. Pri »Kramarju« na Klancu je pri 7-letni hčerki povedano: »Ja- sno odgovarja in najpopolneje na vsa vpra- šanja za odrasle«. Posebno oceno je 1754 (in tudi v naslednjih letih) dobil 23-letni Jurij Lenčik iz Mlake (vulgo Marinkin): »omnium parochianorum eruditissimus« (od vseh fara- nov zna najtrdnejše). So pa tudi ocene: »tr- mast« in »pozneje se je naučil«, če tega ali onega ni znal. Samo enkrat omenja lenobo, kar je zelo značilno. Ob takih priložnostih je Glavar doživljal tudi splošno človeške slabosti, značilne za ti- sto dobo, ko še ni bilo obveznega šolanja, kot npr.: da je Lenarčeva Jera iz Kaplje vasi ušla pred izpraševanjem. Podobnih pripomb je še nekaj vpisanih. Znal pa je vsakega ne- kako opravičiti, kot npr.: na str. 138 iz leta 1758 omenja 13-letnega pastirja, da je »zelo maloi znal, ker je šele prišel v župnijo«. Poleg že zgoraj omenjenih ocen so bile pri mnogih župljanih vpisane res izredne ocene, kot npr.: »optime et exacte« (najboljše in natančno), »praeclarissime« (najjasnejše), »super eminenter« (nad odlično), »Quam op- time« (kar najboljše) in še in še različnih pozitivnih in ne najboljših ocen kot: »Quam nihil scivit« (skoraj nič ni znal). Toda slednja ocena je zelo redka. Gotovo pa je Glavar 1759 za 30-letnega Antona iz Klanca z bolečim srcem vpisal, da je bil zaradi krvoskrunstva poslan v vojsko, za katero je morala vsaka gospoščina oskrbe- ti določeno število vojakov. Navadno so bili poslani mlajši. Zgornja opomba kaže, da lju- dje niso tedaj bili posebno navdušeni za vo- jaško službo. Vpisano pa je, da je celotna slika ljudskega življenja prikazana. S to svojo natančno dejavnostjo je Glavar poleg svojega osrednjega namena, naj bi nje- govi farani vsaj glavne verskomoralne nauke poznali, hotel posredno vzgajati, naj bi znali poleg ročnega dela ceniti tudi duševno delo in svoje duševne sposobnosti izoblikovati. Zato je gojil največjo ljubezen do čim večje izobrazbe zlasti pri zelo nadarjenih in večkrat zelo revnih dečkih. Prav za takšne je usta- novil 1760 v Komendi posebno šolo z inter- natom. (Glej Vikt. Demšar, »Nova pot«, 1956). Hote ali nehote je s tem spraševanjem vzgajal ljudi v čutu dolžnosti in reda. Vse Glavarjeve ocene in pripombe doka- zujejo zdravo duševno stanje tedanjih Ko- mendčanov in na splošno slovenskega člove- ka, o katerem je nedolgo za Glavarjem zapel tudi Valentin Vodnik v »Zadovoljnem Kranj- cu«, da mu je »glava na stilu vsajena, last- nost mu ne manjka nobena«, Zanimivo velja vedeti, koliko od 2291 ko- mendskih faranov je 1754 dočakalo starostna leta od 50. leta dalje. Od 50. do 60. leta starosti je bilo moških 87, žensk 82 Od 60. do 70. leta starosti je bilo moških 54, žensk 36. Od 70. do 80. leta starosti je bilo moških 21, žensk 14. Od 80. do največ 83. leta starosti je bilo moških 7, žensk 2. Ugotovitev, da je več moških kot žensk doseglo starost, more le to povedati, da so te- daj ženske mnogo več trpele kot moški, kot npr. z vsakdanjimi hišnimi opravili v »črnih« kuhinjah, kjer je bil stalno več ali manj hud prepih od vseh strani. Ta je povzročal razna obolenja na pljučih in ledvicah. Pa tudi več- krat pomanjkanje najpotrebnejše hrane, zla- sti kruha, teža materinstva itd. Tako je v tem letu »delalo« starost le 134 žensk poleg 169 moških, torej 35 žensk manj. (Glavar omenja pri ženskah nekaj vzrokov za zgod- nejšo smrt: lunatica na str. 72 iz leta 1754 in apopleptica. Pri moških pa slučaj: phre- neticus na str. 86 iz leta 1757). Nikakor ne smemo prezreti številnosti v tedanjih družinah, koliko otrok so poprečno družine štele. Družinsko poprečje so 3 ozi- roma 4 otroci. Redke so družine s 5 ali več otroki, le ena družina jih šteje 6. Malo zakoncev je bilo mlajših, poročali so se v resni dozorelosti. Starši so do skrajne meje držali posestvo v svojih rokah. Navadno so šele tedaj dali vajeti iz rok, če so popolno- ma oslabeli ali tedaj, če ni bilo pri hiši no- benega »strica« ali »tete«, ki bi nadomeščala starše, kar pa je bilo gotovo zelo redkokdaj. Ce so pa starši zgodaj umrli, se je pač moral navadno najstarejši sin, oziroma hči, poro- čiti tudi že pri 20 letih. To pa je prineslo drugim otrokom nove življenjske težave. Naj- prej to, da so morali iti zgodaj od doma slu- žit. Tudi starost zakoncev je zelo različna. Na- vadno je žena 10, pa tudi do 20 let mlajša od moža. Največ zakonov, vpisanih leta 1754, je bilo po starosti mož preko 50 let, starost žena pa od 34 do 47 let, ki so še morale skr- beti za majhne otroke. Na večjem posestvu se je 50-letni sin po- ročil z 19 let mlajšo nevesto. V poprečju bi po letnicah bila slika taka- le: Mož 56 let — žena 37 let, mož 50 — žena 39 let (imela 2 otroka), mož 60 — žena 41 let; mož 76 — žena 52, mož 57 — žena 47 let. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 25 mož 62 — žena 42. Le redki zakonci so imeli isto starost. Prav je, da omenim tudi družine, ki so še danes od začetka 18. stol. v isti hiši s prvot- nim družinskim priimkom. Redke so, zato bolj zanimive. Navedem le zakonce iz leta 1754: Na Klancu: a) 1/2 posestnik vulgo »Jurjovec«: Osvald Lah, star 40 let in Uršula Cvirn, stara 35 let. b) celo posestvo »Lenarč«: 46-letni Osvald Lah in 27-letna Mana Zadergal. Na DoBravi: a) 1/3 posestnik »Korbar«: 35-letni Miha Korbar in 35-letna Magdalena Habjan. b) celi posestnik »Kosimik«: 20-letni Jer- nej Kosirnik in 20-letna Lucija Čebul. V Podborštu: a) hišar »Zimahar«: Primož Stele, 48 let star in 40-letna Marija Zorman. b) hišar »Markee«: 42-letni Vid Pirnat in 28-letna Neža Hafner, c) hišar »Škle«: 52-letni Lovrenc Stele in 30-letna Eva Lukanc. Na Mlaki: hišar »Jerneje«: 25-letni Gašper Ravnikar in 25-letna Marjeta Štebe. V Kaplji vasi: celo posestvo »Malenšek«: 53-letni Osvald Zadergal in 51-letna Neža Kern. Na Potoku: celo posestvo »Pire«: 42-letni Nikolaj Čebul in 23-letna Marija Jenko. Na Bregu: a) 1/2 posestva »Mivc«: 31-letni Luka Jen- ko in 31-letna Helena Fajon, b) 1/2 posestva »Ropret«: 38-letni Luka Kern in 35-letna Uršula Mlinar (sedaj Zofija Kern, poročena Lipovšek). V Nasovčah: a) 1/4 posestva »Lipar«: 42-letni Jernej Males in 42-letna Magdalena Pirnat, b) 1/4 posestva »Babic«: 47-letni Egidij Lap in 60-letna Helena Zupan (sedaj Ana Lap, poročena Pire). V Zejah: a) celo posestvo »Ferjan«: 40-letni Jurij Lap in 35-letna Katarina Zorman, b) celo posestvo »Hočevar«: 34-1 etni Gaš- per Hočevar in 29-letna Marija Kancilija, c) celo posestvo »Boštek«: 56-letni Gregor Stebe in 34-letna Marta Hembšak. V Mostah: a) hišar »Kovterc«: 40-letni Tomaž Kovterc in 30-letna Marija Vipave. b) celo posestvo »Sive«: 40-letni Osvald Sivec in 36-letna Marija Koncilja. c) 1/2 posestva »Micnek«: 52-letni Jernej Obrulk in 35-letna Neža Lah. V Suhadolah: a) celo posestvo »Povudnik«: 46-letni Ma- tija Bergant in 37-letna Neža Stupar, Graščina na Križu, požgana v drugi svetovni vojni (Foto Majhenič). 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 b) 1/2 posestva »Pirnat«: 24-letni Janez Pir- nat in 22-letna Marija Plevel, c) celo posestvo »Maren«: 45-letni Jakob Marin in 30-letna Marija Ramus, d) celo posestvo »Ramuš«: 35-letni Urban Ramus in 32-letna Uršula Grošelj. Na Križu: a) 1/3 posestva »Pavlek« — Povelka: 38- Ictni Aleš Grintal in 38-letna Helena Grintal, b) hišar »Fajmošter«: 60-letni X.uka Lu- kanc in 52-letna Marija Grintal. Samo 24 družin se je po ravni liniji očeto- vega priimka do danes ohranilo v hišah tudi z istim družinskim nazivom kot leta 1754. Pri dveh hišah pa sta v ravni liniji do danes hčerki, ki sta prevzeli domačijo in se poro- čili ter tako spremenili družinski priimek. Zares skrivnostna je nit življenja! Cele vrste priimkov, ki so leta 1754 in še dolga desetletja potem bili pri raznih večjih ali manjših domačijah, danes sploh ni več na območju komendske župnije. Ti priimki so večinoma čisto slovenskega izvora. Nave- dem jih kar po vaseh, kjer so bili, a jih danes ni več. Komenda: Senožečnik, Jemec, Zagoričnik. Klanec: Fajon, Brankovič, Zavrl, Gradišek, Cu jež, Kušar. Dobrava: Juras, Kunstl, Hvale. Podboršt: Savinšek. Gmajnica: Zupan, Lenček. Mlaka: Frača. Gora: Jakól, Tornelli (Torneij). Aplenica: Eabič, Knapič, Stamicar. Kaplja vas: Vodnik, Bidovec, Auman, Glas, Kalinšek, Zakovnik. Breg: Lampert, Lamšek, Balis. Nasovče: Šuštar, Ajdovec, Trebar, Oborh, Mirt. Žeje: Knific. Moste: Per, Cerar, Korant, Bogataj, Bobič, Vinograšek, Podbregar, Gams, Robida, Oman, Koren. Suhadole: Zupane, Hostnik, Sesek, Podpeš- kar, Burjovec, Rožič. Križ: Ježek, Breznik, Kočij an. Puncah, Ur- linšek, Prešern, Kugel in Grošan. Spomin na nekdanji družinski priimek pa je ta pri nekaterih hišah v »vulgo« poimeno- vanju hiše, kakor sledi: Na Mlaki: Frača. — V Nasovčah: Oborh in Mirt. — V Mostah: Korant in Cerar. — V Suhadolah: Hostnik in Burjovec. — Na Križu: Breznik. Morda bi mogel kdo reči: Cemu to suho- parno naštevanje raznih priimkov? K temu me je napotila skušnja, kO' so tu ali tam ne- kateri iskali izvor svojega rodu in ga tudi našli prav na podlagi družinskega priimka v tej župniji, čeprav ga danes ni več zasle- diti. Tu so določen čas bivali, pa so se odse- lili drugam ali pa izumrli, kar se je moglo ugotoviti na podlagi poznejših družinskih knjig — statusov animarum. To ima svoj po- men. Prav tako imajo tudi krajevni nazivi svojo slovensko podlago, ki karakterizira to ali ono naselje na pojožefinskem območju komend- ske župnije, ki sedaj vedno bolj narašča in se širi. Prikazani podatki o socialnem stanju pre- bivalcev so bistveno veljali notri v leto 1848, ko se je izbojevala zemljiška odveza in notri do 1852, ko se je pričela redna vsakdanja ljudska šola v Komendi in do začetkov za- družništva v naši deželi, ki jo je gospodarsko vedno bolj osamosvajalo. Na svoj način velja, da je (historia-magi- stra) zgodovina — učiteljica tudi v sedanjem času. SEZNAM KMETIJ IN HIŠARJEV PO »VULGO« IMENIH KOMENDA sv. Petra, veleposestvo malteškega viteškega reda. APhENCA: HiSarji- Peklenski Jaka Kurjek Kramar Balis Podrekar (Kočij aš) Stremel Glavarjev benefici] Zetek Vampek Petek Mlin pod cerkvijo 27 KROWIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 KAPLJA VAS: Cela kmetija: 'h kmetije: 1 'I2 kmetije: i Hišar: Vodnik Ocepik Kropar Dernovšek Ropret Arovc (Mežnar) V Zidajn Pušavic Kovač Zadergal Jakec Ropretov mlin Malenšek Koritenca Svetic Lenarč Remic NB: Vsa tri naselja so danes pod imenom: Komenda. Vse kapelske cele kmetije imajo še svoje bajte z gostači. Danes ni več kmetij: Koritenca, Lenarč, Dernovšek, Ocepik, Ropretov mlin in Vodnik, od katerega je še samo hiša z vrtom. Od aplenških hišarjev pa je danes samo še Glavarjev beneficij in Kramar. Vse druge bajte so podrte in z novimi naseljenci pozidane. V novi obliki je danes »Vampek« pa tudi »Mlin pod cerkvijo«. KLANEC: 1 'h kmetije: Drešar Cela kmetija: Hanžek Hofnar Lenarč Prostar Mikel Gmajnar Mlinar Vi kmetije Meršev z mlinom '/2 kmetije Jurjovc Nemec Teme Frenkula Stupar Boštečev Mavc Butalč Klemenca '/.? kmetije Hišarji: Jurca Kuplenk Francetov 'li kmetije: Peterlin Slanovc Kramar Peterka Bedenik Koftan Hribec Pirnat Jurga Urbanca Kočij až Bajde Cu ješ Muzel Bern j us Vovk Fertel Brehčur Kadunc Kramar Pridgar Alenčnik Nagou Lipar Krail NB: Danes ne obstajajo več hišni nazivi: Meršev, Mikel, Pro- star, Frenkula, Jurca, Bedenik, Pirnat, Jurga, Urbanca, Bajde, Cuješ, Alenčnik, Nagou, Lipar in Krail. ZALOG; Cela kmetija: '/s kmetije: Zlebir Kirn (mlin) Kne(č) DOBRAVA; Cela kmetija: Slanovc Prosen Kosimik 1 in '1-2 kmetije: Borštnar '/ž kmetije: Matijevc '/3 kmetije: Vrtačnik Korbar 'Is kmetije: Vrtačnik (Jaka) Brezar mmji: Majer Hvale (blizu Ocepkov) Luknar Zgajnar Kolpet (pred Zgajnarjem) Andrijan Dovče (pod Prosenom) Zaje Klemše Miha_ NB: Danes ne obstajajo več: Majer, Hvale, Kolpet, Luknar, Dov- če, Zaje, Klemše in Miha. PODBORST je obstajal iz samih hišarjev: Zimahar, Kermec, Tobias, Mivc, Cuk (z dvema hišama), Jurček, Stele (Sklé), Drolka, Ahec, Arjovc, Miklavž, Klobovs, Markee, Bendovc, Grogar, Kovčik, Jerneje, Zgajnar, Grabnar, Til- ka, Gregore, Hančika. Danes ni več priimkov: Miklavž, Drolka, Klobovs, Zgajnar, Tilka, Grogar in Hančika. 28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 GMAJNICA in MLAKA: Dve celi kmetiji z mlinom Jokob Remic. '/i kmetije: Kašper Remic '/4 kmetije: Truden Vsi ostali so bili hišarji, ki so se ukvarjali predvsem z lončarstvom: Truden (Pauer), Keklov An- žeE, Pauleška, Primožek, Boštjan, Natič, Ropret, Križel, Urban, Arovc, Adamič, Arjovc, Mik- lavžek, Močnek, Brezar, Lukeč, Marinkin, Baznek (Brecelj), Lečnik, Matijov (oslék), Rihtar, Beve, Cokvar, Bremšak, Petrove, Petek, Jerneje, Vrbanovc, Bukounik, Roje, Frača, Na Rav- nem. Danes ne obstajajo več: Keklov, Pauleška, Primožek, Natič, Ropret, Adamič, Baznek, Matijov, Beve, Truden, Rihtar in Lukeč. GORA: Cela kmetija: Boštar Kozel Zimand '/3 kmetije: Primec Jež Rejc (Peter) Hišarji: Rakušek Brecelj (svojčas -/3) Hvade Matevž Danes ni več primerovt Rejc, Matevž, Peter in Hvade. POTOK: Cela kmetija: Pire Kozu '/s kmetije: Peterca Prejel | Adamič j Verben ' Hišar: Lah NB: Danes ni več Peterca. BREG: Cela kmetija: 'h kmetije: Zupan (Span) Sitar Pire Pažbar Pergav Mivc Remka Ropret Vi kmetije: Milhar Tomaževe '/3 kmetije: Klemene '/4 kmetije: Blejc Belehar Lamšek Hišarji: Flosman Kočij až Gbanc Posoda Danes ne obstajajo več Lamšek, Remka. Flosman je današnji Zorman, ki je 1. 1754 pri hiši 1/24 kmetije, prav tako Kočijaž, ki ga ni več. Gbanc pa je imel 1/12 kmetije. NASOVCE: Cela kmetija: 'h kmetije: Kozu Oborh Boštinka (Drešar) Mirt Ravnikar Slanovc Birt Zimand Mihevov Anderl Romar Vi kmetije: '/i kmetije: Lipar Lavriha Franciz Adamov Babic Zužem Hišarji: Kralj Blažek Kovač Miha Kosanc Zauber Priimkov Boštinka, Anderl, Romar, Ravnikar, Mihevov, Lauriha, Miha in Zauber danes ni več ŽEJE: Cela kmetija: Ferjan Hočevar Boštek '/2 kmetije: Kancilja Gašper I pave '/4 kmetije: Kolar Lukanc Hišarji: Plajbez Remček Remčkov Andrej Biček Verhounik Danes ni več priimkov Plajbez, Kancilja, Kolar, Lukanc in Biček. 29 KKONiKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 MOSTE: Cela kmetija: Sivec Bartel Kovar Papež (Zupan) Knifec Lukanc Krznar Bidovc Ropret (Kuhar) Pipan Rozman (Plevnik) Kuhar '/2 kmetije: Zerovc Sunkar Maler Ciapič Piegar Bobnar Micnek Glajc Glajka Germounik Tof-Cirar Tofa Kepic Jurka Jurček (Kurant) Biček '/4 kmetije: Muzel Vipave (Kovač) Klobovs Kurant Smole Raj ovc Kovček Hiearß: Podecin (Pocin) Juraj Mlakar Kilar (Žitnik) Kolar Kobasar Cuk Jurgel Kotnik Lorenc Marka Kokal Beve Mu j ovc Pavlin Bremšak Korošec Parte Grilc Lukec (Kiema) Gosposki kovač Kovterc Alenčica Bartl (mlin) Boltouc Nič več ne obstajajo priimki: Papež, Knifec, Lukanc, Bidovc, Ro- pret, Maler, Ciapič, Glajka, Glajc, Jiiraj, Kilar, Kobasar, Jur- gel, Lorenc, Marka, Kokal, Beve, Parte, Lukec, Boltouc, Alenčica in Gosposki kovač. Glajka je za Mujovcem, Glajc je današnji Peterlin-Orvóv. SUHADOhE: Cela kmetija: Seršen Koncilja Povudnik Maren Vidic (Dane) Zebovc Verbanka Ramuš Slivar Rozman Kodre '/ä kmetije: Urbane Ulčar Bezel Grižlej Pernat Letnar Martine Boštek Hostnik Balis Adam Zerounik Gmajnar Rožič Jurček Hišarji: Za cerkvijo Keržov Roje Znidar Kancilja Anka Smrečje mlin Šuštar Burjovc Kodrež Mirt mlin Urbane Stebe mlin V Suhadolah danes ni več teh hišnih nazivov: Vidic, Verbanka, Martine, Adam, Rožič, Gmajner, Stebe mlin. Mirt, Roje. KRIZ: Veleposestvo: Aurspergova graščina Cela kmetija: '/2 kmetije: Košir Vavptov Jaka Breznik Tilka Frača Knifec Boltač Hace Matijon Jurček Trelc '/3 kmetije: Pocin Vavptov Jože Vavptov Luka Pavlek (Povelka) Grintal J '/4 kmetije: Blažovc Pipan Hišarji: Martinak Cuber Hrovat Andreas Pri farju Fajmošter Kravar Jakelč Boštenjak Reginež Staintar Soldat Marka Slivar Stara kajža Danes ni več nazivov: Frača, Knifec, Hace, Matijon, Jurček, Pri | farju, Kravar, Marka, Stantar, Pipan, Blažouc, Vauptov Jože,, Luka in Juri, obstaja samo še Vavptov. i OPOMBE 1. Glavarjeva družinska knjiga 1754—1760. — 2. Glavarjeva oporoka 1752 s kodicilom 1760. 30 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 VLOGA GORENJSKO-KOROŠKE PROMETNE PAHLJACE PRI REKRUTIRANJU POMORSKEGA KADRA V PRETEKLOSTI (1812—1918) MIROSLAV PAHOR Na mednarodnem simpoziju Mogersdorf- Modinci leta 1977 v Radencih sem opozoril na problem furmanstva kot faktorja za raz- voj pomorskega kadra stare Avstrije. Prob- lem sem omejil na Štajersko kot deželo, ki je najbolj od9aljena od morja in od koder ne bi pričakovali toliko pomorskega kadra, kolikor ga v resnici srečujemo v obstoječih in slutimo v izgubljenih virih.^ V razpravi sem dokazal, da so imele veliko vlogo pri od- hodu mladine v mornarico magistralne in druge glavne ceste, kjer so se vsakodnevno gibali furmani na svojih poteh do Trsta in drugih pomorskih mest ter od tam na Dunaj in v druga večja avstrijska, a tudi ogrska in hrvaška mesta. Novejši študij razširja to problematiko na vse slovenske magistralne in glavne ceste. Pri tem se pa jasno kaže, da je največji vpliv za odhod v mornarico pripisati tako imenovanemu slovenskemu pro- metnemu križu, tj. cesti, ki iz Trsta pelje pre- ko naših dežel na Dunaj, in cesti, ki pelje iz Šentvida ob Glini in Celovca preko Ljublja- ne in Novega mesta v Zagreb. Iz tega križa sem trenutno izločil gorenjski del. Ker pa se ceste za Koroško cepijo na tri prelaze in ker se je pokazalo, da so važne tudi druge ceste, sem se odločil na kratko obde- lati prometno mrežo, ki jo v naslovu imenu- jem gorenjsko-koroško prometno pahljačo. Vprašanje nastane, kakšne zveze imajo te ceste s pomorskim kadrom. Zato naj na krat- ko ponovim, da je v središču avstrijske drža- ve še danes v veljavi rek, da je »>treba dobre mornarje iskati v hribih«. Pod terminom »hri- bi« sicer ne razumemo gora, temveč globoko zaledje. Toda zakaj ne bi ta rek veljal tudi za hriboviti Gorenjsko in Koroško? Odgovor pregledanih personalnih virov je v tem po- gledu nedvoumno potrdil stari avstrijski mornariški rek. Zaradi tega naj uvodoma na kratko podam nekoliko pregleda, od kod so se rekrutirali naši pomorščaki in koliko jih je bilo. Per- sonalni viri Vojnega arhiva na Dunaju do- kazujejo, da so slovenske dežele v obravna- vanem času dale v vojno pomorstvo okoli 45.000 ljudi. (Pri tem pa naj poudarim, da je bilo mnogo personalnih virov izgubljenih.) Približno polovica naših pomorščakov je iz- hajala iz Trsta in neposredne okolice ter z območja, ki ga danes ponesrečeno imenujemo obalno območje. Ostane jih pa še vedno pri- bližno 21.000 do 22.000, ki so izšli iz globljega zaledja, tj. z Goriške in Tolminske, s Cer- ' kljanskega in Pivškega, iz Kranjske in Sta-, jerske, a tudi iz Koroške. Kakor prva, tudi ta ; številka ni popolnoma zanesljiva zaradi ne- \ popolnosti virov. Najbrž bo treba številke re- j vidirati, kar bo slovensko udeležbo v vojnem pomorstvu znatno povečalo. Avstrijsko mornariško zgodovino XIX. sto- letja je treba — glede pomorskega kadra — ločiti na pet razdobij, ki ustrezajo petim glav- nim administrativnim in kadrovskim refor- ] mam, ki so bile izvedene med leti 1812 in i 1903. i 1. Avstrijska mornarica je še v dobi tra- : Janja napoleonskih vojn sprejela beneški na-f čin vodenja personalnega gradiva. To je tra- jalo do leta 1848, ko so se Benetke uprle ce- sarstvu in zajele polovico mornarice s štabom vred. Poleg glavne ali temeljne knjige so za oficirje obstajali še temeljni listi, kjer so zapisovali vse glavne podatke prizadetih. Za moštvo in podoficirje so obstajali le temeljni j listi. Sprememba je bila v tem, da so formu- j larjem dodali nekaj rubrik, med katerimi tu- j di rubriko o domovinski pripadnosti in znanju jezikov.^ Te pa ni bilo obvezno izpolniti. 2. Leta 1849 je danski admiral v avstrijski j službi Hans Birch von Dahlerup, ki je iz mor- i narice odpravil večino italijanskega kadra in i odkril vrednost »kranjskih« mornarjev, uve- i del novo administracijo. Več prostora je pu- stil za napredovanje v službi, premestitve in za letne ocene oficirjev in podoficirjev.^ 3. Von Dahlerupovo administracijo je re- formiral in dopolnil Mariborčan admiral Te- \ getthoff, ki je med letoma 1866 in 1868 opazil i določeno zmedo v personalni administraciji. Novi formular j i imajo obvezno jezikovno ru- briko, pri čemer se je za Slovence uveljavilo \ načelo, da so svoj »kranjski«, »ilirski«, »vin- ; dišarski«, »slovenski« ali celo »štajerski« in »jugoslovanski« jezik spisovali praviloma na tretje mesto za obvezno nemščino in itali- janščino.'* 4. Četrto administrativno razdobje je leta : 1883 uvedel admiral Maksimilijan Dauble- ; hsky von Sterneck, Celovčan, ki je tisto leto i prevzel komando mornarice. Ta je v formu- | larjih razširil prostor za oceno strokovne us- \ posobljenosti, kar je dalo boljši razvid za ; pravičnejša napredovanja »ne glede na mate- rin jezik.« Dalje je razširil staro prakso o rekrutiranju tako imenovanih mladeničev pa- lube, mladeničev stroja in mladeničev krmila. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 31 tj. dečkov od 12 do 17 let, ki so imeli po od- služenju tako imenovane vajeniške dobe naj- več možnosti za napredovanje.'' 5. Zadnjo administrativno reformo je uve- del admiral Herman von Spaun leta 1903. Njegovi personalni listi so prilagojeni vsem modernim kriterijem. Prvič se tu pojavi ru- brika o politični zanesljivosti ali nezaneslji- vosti." Poudarjena je strokovnost, pojavijo pa se tudi nove stroke in med njimi torpedna, ki so jo tedaj ločili od artilerijske. Tolminec Anton Haus, komandant mornarice od leta 1913 do 1917, je ocenil von Spaunovo admi- nistracijo za zgledno. Žal je od nje ostalo najmanj dokumentov, ker so bili večinoma vrnjeni državam naslednicam. Za oficirski kader so ta razdobja nekoliko drugačna, vendar so razlike tako majhne, da jih v tem prispevku ne bi jemali v poštev.^ Gorenjce in Korošce srečamo v mornarici še pred Dahlerupovo administrativno refor- mo. Srečamo jih kot učence vojnopomorske akademije v Benetkah, kot oficirje, uradnike, zdravnike, tehnike, duhovnike, podoficirje in mornarje. Poleg teh je tudi nekaj prostakov pomorske artilerije in mornariške pehote. Konkretneje, viri med leti 1812 in 1848 nava- jajo 20 koroških in 8 gorenjskih oficirjev in uradnikov. V istem času navajajo viri 25 pod- oficirjev in med njimi 16 Korošcev.** Pouda- riti je treba, da se je 9 oficirjev povzpelo iz vrst navadnih mornarjev, artileristov in in- fanteristov. To ne bi bilo nič čudnega, če ne bi med njimi srečali tudi podpolkovnike. Ce torej upoštevamo manjkajoče vire in prište- jemo mornarje v razmerju 6 : 1, kar je bilo tedaj za Slovence normalno, pridemo do šte- vila približno 400 mornariških prostovoljcev ali poprečno 11 na leto, kar za ta prvi čas nikakor ni malo. Za obdobje druge administracije je važno predvsem, kako so se Gorenjci in Korošci od- zvali klicu admirala Von Dahlerupa, da bi nadomestili iz mornarice odpravljeni italijan- ski kader.^ Von Dahlerupovo poveljevanje mornarice je trajalo od februarja 1849 do po- letja 1851. Njega posledice pa še do konca leta 1852, ko so bila dela za novo bazo mor- narice v Pulju v veliki meri končana. V tem času beležimo 5 koroških^" in 5 gorenjskih'* oficirjev in uradnikov ter 22 koroških'^ in 9 gorenjskih*^ podoficirjev novincev. Pri tem naj že tu poudarim, da sem od vseh Korošcev, ki so se tedaj prijavili v mornarico, zabeležil le tiste, ki so na tem ali onem mestu vpisali eno od zgoraj omenjenih oznak za slovenski jezik. Takšnih pa je bilo le okoli 60 "/o in med njimi vsi oficirji. Tako lahko rečemo, da je v tem času odšlo v mornarico okoli 55 gorenj- skih in koroških starešin. Upoštevajoč že ome- njeno razmerje napredovanj, pridemo do šte- vilke 385 prostovoljcev, ki so se na Koroš- kem in Gorenjskem odzvali klicu mornarice za blokado upornih Benetk in za izvedbo del pri novi bazi mornarice. Od leta 1853 do konca leta 1868 je prišlo v mornarico 38 koroških starešin, ki so izjavili, da poznajo tudi slovenščino. Od tega je bilo 16 oficirjev in uradnikov** ter 22 podoficir- jev.** V istem času beležimo 52 starešin z Gorenjske; med njimi je bilo 9 oficirjev in uradnikov'" ter 43 podoficirjev." Upoštevajoč še koroške Nemce, jih dobimo okoli 115 ali, vedno po istem razmerju, skupaj s prostaki vseh mornariških strok, približno 660 prosto- voljcev. Poprečje druge administracije bi znašalo torej nekaj več kot 50 mornarjev na leto, kar pa gre pripisati v glavnem navalu v Dahlerupovi dobi. V tretji administraciji navajajo viri 18 ko- roških oficirjev, zdravnikov in uradnikov" ter 20 podoficirjev.'" Z Gorenjske pa je pri- šlo tedaj v mornarico 7 oficirjev in uradni- kov.-" Podoficirjev je bilo 17-'"''. Skupaj s ko- roškimi Nemci pa dobimo približno 570 mor- nariških prostovoljcev. Tu pa je treba pouda- riti, da se je v tem času prijavilo v mornari- co več kot 50 fantov iz Javornika, ki so iz- ven razmerja za napredovanje, ker niso ho- teli napredovati in so v celotni zgodovini slo- venskega mornariškega kadra izjemen primer. Ce jih prištejemo k ostalim, dobimo za to dobo okoli 630 prostovoljcev ali poprečno nekaj manj kot 45 na leto. D vaj seilet je, ki sledi, je v znamenju admi- nistracije, ki jo je leta 1883 uvedel novi ko- mandant mornarice, Celovčan Maksimilijan Daublebski von Sterneck u. Ehrenstein, ad- miral, ki je dunajsko vlado uspel prepričati o nevarnosti italijanskega imperializma. Kot rojen Korošec, ki je del svoje mladosti preži- vel v Celju, se je navezal na slovensko za- ledje in na slovenskega človeka. V njegovi dobi imamo tako rekoč drugi vdor sloven- skega kadra v vojno mornarico. Tedaj so mor- nariški prostaki tudi najlažje napredovali, saj se razmerje spremeni s 6 :1 na 4 :1 v korist tistih, ki so si lahko prisili enega od morna- riških trakcev. V njegovem času je prišlo v mornarico kar 159 koroških starešin. Od tega je bilo 42 oficirjev-' in 117 podoficirjev.^- Tu- di gorenjski kader se je številčno nekoliko povečal. V mornarico je tedaj prišlo 8 ofi- cirjev in uradnikov ter 34 podoficirjev. Ce prištejemo še koroške Nemce, dobimo okro- glo 1580 gorenjskih in koroških prostovolj- cev mornarice. Letno poprečje znaša torej 79 ljudi. 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Zadnja Von Spaunova administracija je od- nos do Slovencev precej spremenila. Avstrija je pripravljala vojno. Slovenske vojake je to- rej potrebovala na kopnem. Zato jih je v mor- narico prišlo vedno manj. Medtem ko je bilo pred letom 1902 10 do 12 »/o celotnega oficir- skega in podoficirskega kadra mornarice do- ma iz slovenskih dežel, je bilo ob koncu 1. svetovne vojne slovenskih mornarjev s stare- šinami vred manj kot 10 "/o jugoslovanskega kadra mornarice. Ce pa upoštevamo tiste mornarje, podoficirje in oficirje, ki so se po vojni odločili živeti v Italiji ali v Zadru, za- to niso vključeni v seznam jugoslovanskih dokumentov, potem se ta odstotek zniža na manj kot 8 »/o od Jugoslovanov v mornarici. Iz Von Spaunove administracije lahko iz- luščimo sledeče:^5 Koroška je med leti 1903 in 1918 dala 48 mornariških oficirjev in urad- nikov^* ter 134 podoficirjev,^^ ki so se izjavili za Slovence. Tu niso všteti tisti, ki so se po prvi svetovni vojni odločili živeti v Italiji ali kateri drugi od držav naslednic (razen Ju- goslavije). Ze navedene številke pa so dovolj visoke. Dodati jim je treba le približno 140 koroških Nemcev. Seznam Jugoslaviji izroče- nih virov navaja še 12 oficirjev in uradni- kov,2* 108 podoficirjev in 60 mornarjev.-' Do- dati je treba 15 oficirjev in podoficirjev ter 6 mornarjev z Gorenjske, ki so se odločili ži- veti v Avstriji."" Tu pa je treba poudariti, da v seznamu Jugoslaviji izročenih dokumen- tov manjkajo vsi uradniki (vojni pisarji, ko- misarji, računovodje, profesorji in učitelji, inženirji, zdravniki itd.) ter vsi tisti podofi- cirji v rangu oficirjev uradnikov, tj. vsi stroj- niki od vodje stroja (rang zastavnika) do višjega štabnega vodje strojnega pogona (po- ložaj polkovnika), prav tako pa tudi vsi takšni podoficirji drugih strok, kakor so torpedna, artilerijska itd. Gotovo je bil med njimi tudi kak Gorenjec. Toda že iz navedenih številk lahko razberemo, da sta napredovala dva od treh gorenjskih mornarjev, torej da je le vsak tretji ostal brez podoficirskega traku. V manj- ši meri se je to dogajalo tudi Korošcem, saj tam dobimo po enega koroškega starešino na enega mornarja. Cesa podobnega najbrž ne bomo srečali nikjer drugje. Potemtakem bi znašalo število Korošcev v zadnji admini- straciji avstrijske vojne mornarice po obsto- ječih virih okroglo 360 ljudi. Ce le-tem pri- štejemo tedaj službujoče Gorenjce, jih z ob- ravnavanega področja dobimo 560 ali popre- čno 35 na leto. Seštevek vseh obravnavanih znaša okrog 3600 starešin in mornarjev do leta 1902 ali 4200 do leta 1918. Ker so bili po letu 1902 zelo redki tisti ljudje, ki so potovali drugače kot z vlakom, bomo za naše nadaljnje raz- mišljenje uporabljali prvi seštevek. Toda to ni vse. Upoštevati bi bilo treba tudi trgovske pomorščake. Tu pa postaja vprašanje izredno težko, ker se viri niso oh- ranili ali so popolnoma nedostopni. Vemo na primer za 4 koroške navtike, ki so pluli v trgovski mornarici. To so bili Ernest Ju- stenberger, Franc Grabušnik in Vladimir Vadnov, vsi iz Celovca ter Anton Fontana iz Beljaka.31 Vemo, da je bil Franc Mozer iz Celovca ladijski strojnik pri avstrijskem Lloydu.'^ Prav tako poznamo dva trgovska kapitana iz Gorenjske tj. Mateja Gasser j a iz Škofje Loke, ki je postal ladjar, ko je leta 1841 skupaj s Francem Jelovškom zgradil svojo ladjo'' in Konrada Metlo iz Kranja, ki je plul za razne ladjarje.^* Novo pristani- šče v Trstu je gradil inženir in ladjar Jožef Mauser, Gorenjec iz radovljške okolice.'^ V seznamih študentov trgovsko-pomorske šole v Trstu je med deklariranimi »Kranjci« brez oznake rojstnega kraja gotovo tudi kak Go- renjec.'* Toda prav nič ne vemo, koliko je bi- lo na trgovskih ladjah avstrijskih in tujih ladjarjev srednjega strokovnega ali priuče- nega kadra, kakor so na primer strojniki, kr- marji, nostromi itd. Ne vemo, koliko je bilo poklicnih mornarjev. V seznamih Lloydovih pomorščakov in drugih delavcev vidimo pri- imke, ki bi jih lahko locirali v Kranj, Tržič, Kamnik, Radovljico in sploh na Gorenjsko.'^ Torej lahko mimo rečemo, da bi se seznam gorenjskih pomorščakov s tem zelo povečal. Važno pa je poudariti naslednje. Obrav- navano območje je dalo mornarici dva ad- mirala, tj. Maksimilijana Daublebskega in Karla Zonto (Schonta) iz Celovca; prvi je bil 14 let komandant mornarice. Generalske epo- lete so nosili še dr. Avgust Detela iz Preske, dr. Adolf Steiner iz Celovca in superior Jurij Račič iz Preske pri Domžalah. Dalje izhaja iz tega območja pet kapetanov bojne ladje (pol- kovniki), tj. Franc Martinak iz Beljaka, Jožef Wilfan iz Škofje Loke, Rajmond Ferro iz Feldbacha, Konrad Wolf iz Velikovca in Vik- tor Vest iz Kranja. Polkovniški čin so imeli še dr. Viktor Slamnik iz Malošč, dr. Friderik Bogensberger iz St. Salvator j a in dr. Jožef Lužar iz Tržiča. Rang polkovnika so imeli višji mornariški komisar Rihard Milešič, strojni inženir Matija de Gasparo iz Beljaka in elektroinženir Rihard Canaval iz Celovca. Naj navedem še sedem kapetanov fregate (podpolkovniki). To so bili Johan Holeček in Johan Mosser, oba iz Celovca, Viljem Lang iz domačne vasi, Johan Taschwer iz Svetne vasi, Miroslav Makuc iz Slovenjega Plajberka, Franc Dworak iz Guštanja (Ravne) in Gabrijel kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 33 Lazarini iz Smlednika. Predvsem pa naj pou- darim dva oficirja, ki sta prišla v mornarico ko-» Polkovnik Kokalj je imel pri organizaciji domobranstva neprestane težave v pogledu oficirjev in podoficirjev. Predvsem je veno- mer manjkalo sposobnih oficirjev, ki so iz ra- zumljivih razlogov vsi prihajali iz Ljubljan- ske pokrajine, saj jih na Primorskem ni bilo. Med njim in oficirji je vladalo ves čas veliko nasprotje, bili so nedisciplinirani, Kokalj je bil klerikalec, večinoma oficirjev pa liberalci, med katerimi je imel velik vpliv major No- vak s svojo ilegalo, kar je zbujalo stalne pritožbe tudi v Ljubljani. Prav gotovo je bil del častnikov poslan na Primorsko na pobudo vodstva SLS, verjetno pa je pri njihovem odhodu vplivala še vrsta drugih vzrokov, ne nazadnje tudi beg pred roko pravice. Neka- teri med njimi so se že v Ljubljanski pokra- jini udejstvovali v protirevolucionamem de- lovanju, predvsem pred kapitulacijo Italije. V začetku je bila tudi velika večina navad- nih stražarjev po izvoru iz Ljubljanske po- krajine in so jih v Ljubljani novačili pred- vsem med dolenjskimi begunci, včasih pa so jih spravili na Primorsko tudi ilegalno.'^ V Trstu je imel SNVZ pri Sv. Ivanu svojo rek- rutno šolo, kjer so se vežbali novinci, v De- vinu pa sta bili občasno pod nemškim vod- stvom še oficirska in podoficirska šola. Ze zdaj lahko omenimo, da so domačini v vrste SNVZ neradi vstopali, saj je npr. prvi trža- ški domačin po nekem poročilu prostovoljno vstopil v SNVZ šele februarja 1944. V prvem razdobju je bil vstop v vrste primorskih stra- žarjev načelno prostovoljen, vendar je bila na mobilizacijskih pohodih npr. v Vipavski dolini uporabljena tudi prisila. Nekaj prosto- voljcev so v začetku dobili med partizanski- mi dezerterji in skrivači, posebno na Idrij- skem in Tolminskem. Pozneje so tudi uradno začeli izvajati prisilno mobilizacijo in nabore na podlagi splošne nemške mobilizacije, kjer so se lahko mobiliziranci odločili tudi za vstop v enote SNVZ, toda ponavadi so v SNVZ najmanj radi vstopali. Takrat so se morali obvezati na neomejeno služenje voj- ske, medtem ko so se prvi prostovoljci ob- vezali le za dobo treh mesecev. Zanimiv je bil na Primorskem problem domobranske prisege. Kot je videti, so jo tukaj odločno odklonili, saj je npr. pomočnik inšpektorja major R. Ferenček 27. junija 1944 v zaupnem 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 dopisu vsem enotam zapovedal, da »ako bi pri kaki edinici SNVZ zahtevali kak nemški oficir ali kaka nemška oblast položitev pri- sege ali bilo kake zaobljube, je ista odkloniti in tukajšnje Poveljstvo nemudoma izvestiti«. Prva partizanska in tudi domobranska po- ročila, ki ocenjujejo začetne korake domo- branske propagande na Primorskem, so si enotna v tem, da domobranska akcija nima skoraj nobenega odziva in da so ljudje od- ločno proti njej, ker domobrance enostavno imajo za navadno strankarsko formacijo, medtem ko »oni hočejo biti le Slovenci«. 2e decembra 1943 je polkovnik Kokalj ob koncu svojega informacijskega potovanja po goriški in tržaški pokrajini poročal, da je moč opaziti velik odpor proti ustanovitvi an- tikomunističnega domobranstva, predvsem partizanski odpor in to tudi v Trstu in Go- rici, seveda pa pravi, da je naletel tudi na določene pozitivne želje.*" Še avgusta 1944 poročajo iz okolice Postojne, da je prebival- stvo razen majhnega števila naklonjeno par- tizanom, medtem ko pa pripadnike SNVZ prezira. V Gorici OOOF na svoji seji 1. janu- arja 1944 ugotavlja, da domobranci v Go- rici nimajo pristašev, vendar mora po prvi propagandni ofenzivi domobrancev že 19. ja- nuarja ugotoviti, da je prihod domobrancev zakolebal večino ljudi in da so ti že pričeli vpadati v mirenski okraj, februarja pa naj bi že mobilizirali v okolici Kanala. Povsod na okupiranem pa tudi osvobojenem ozemlju je bilo najti propagandne agente, ki so sku- šali ljudi obrniti proti OF, proti KPS. Dejansko so domobranci v prvem trenutku lahko računali kot na svoje zanesljive pri- staše le na redke duhovnike Kraljevega kro- ga ter na del t. i. slovenske »buržoazije« v večjih središčih, med katerimi je bila najvid- nejša Gorica s svojo klerikalno inteligenco. Vsi, ki so bili pod njihovim vplivom, pa so v doglednem času postali dovzetni za domo- bransko propagando, vendar je bilo takih ljudi malo. Važen je bil v vsakem kraju pri- hod oborožene domobranske enote, kar je vsaj oportuniste potegnilo na njihovo stran. Večkrat, vendar ne v številnih primerih, je orientaciji ljudi za domobrance botrovala ne- pravilna politika NOG do določenega prebi- valstva kot npr. na Golu nad Ajdovščino, kjer so ljudje trpeli pomanjkanje, toda gospo- darske komisije niso razumele političnega pomena socialnega skrbstva, tudi okrožno po- litično vodstvo ne, in tako so se na Golu vgnezdili »belogardisti« tako močno, da se mu partizanski aktivisti dalj časa niso mogli niti približati." Nekaj ljudi, ki so bili nagnjeni h kontrarevoluciji, se je našlo sicer povsod. toda od konkretne politike OF in predvsem od morebitnega prihoda domobrancev je bila odvisno, ali so sploh prišli do izraza. V skraj- ni črti je domobranska propaganda doživela neuspeh, kar je bilo odsev dejstva, da so bili ljudje že povsod organizirani v OF in so se strinjali z njenim programom popolne narod- ne osvoboditve in pravičnejše ureditve bodo- če družbe. SNVZ je imel poleg borbe proti »brezbožnemu in protinarodnemu komuniz- mu« v svojem programu tudi obnovitev vse- ga gospodarskega in kulturnega življenja, ki je bilo na Primorskem pred prihodom Itali- janov tako bogato. V danem okviru je se- veda ta druga komponenta bila le propagan- dno pomagalo pri uresničevanju prve, osnov- nejše. Pri tem jim je prav prišla nemšlia politika, ki je dopuščala obnovitev slovenske kulture, čeprav z določenimi omejitvami. Vodstvo NOG na Primorskem je pravilno do- povedovalo ljudem, da je to le trenutna tak- tika okupatorja in narodnih izdajalcev. Naj- važnejša je borba proti okupatorju, saj bi ta, če se mu pusti zmagati, odpravil vse sloven- ske šole pa še Slovence povrh.** Iz domobranskega letaka, ki se je ohranil v nemškem propagandnem gradivu, je jasno razvidno, da so bile glavne sestavine te pro- pagande zavzemanje za »mir in varnost«, se pravi, borba proti partizanom, za kar so bili predvsem zainteresirani tudi okupatorji, na- to pa račun z visoko narodno zavestjo pri- morskih Slovencev in zato ponujanje sloven- ske kulture ter slovenskih ustanov. Vse to je bilo začinjeno še s sovraštvom do italijan- skega naroda.*" Kljub tem razglašenim geslom pa je moral polkovnik Kokalj v zaupnem dopisu 21. ju- lija 1944 zabičevati podrejenim, da se mora- jo vsi zavedati, »da so nam predvsem potre- bni vojaki in zopet vojaki. Vsi drugi načrti, ki ravno tako čakajo na reševanje, morajo pred to prvenstveno in najvažnejšo nalogo stopiti v ozadje«. Resnično je ravno zelo maj- hno število pripadnikov SNVZ bila najbolj zgovorna ilustracija neuspeha domobranskih prizadevanj. Ob istem času, ko je bilo vseh primorskih stražarjev le okrog 1800, je orga- nizacijski štab SNVZ predvideval, da bi se moralo njihovo število povečati najmanj za petkrat, da bi SNVZ lahko uspešno opravljal svojo vojaško in kulturno vlogo.^' Iz maja istega leta imamo nemško poročilo, ki navaja, da so nemške oblasti v operacijski coni Jad- ransko primorje, izključujoč Ljubljansko po- krajino, računale s formiranjem domobran- skih oddelkov med Slovenci in Hrvati v skup- nem številu 20.000 mož. Večji del bi pri tem moral odpasti na slovenske oddelke, saj je bilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 49 hrvatskega prebivalstva manj.2' Ta načrt se je v danem položaju izkazal za povsem nere- alnega, Nemci se za njegovo uresničitev niso dosti prizadevali, saj so tiste ljudi, ki so jih še lahko mobilizirali, bolj vključevali v dru- ge, nemške in delovne enote. Vodstvo SNVZ je bilo pri tem vse bolj prepuščeno samemu sebi in je, kot rečeno, pri tem doživljalo ne- uspehe. Na višku svojega razvoja je SNVZ štel slabih 2000 mož in še ti so bih bolj sla- ba vojska, v čemer so si npr. spomladi 1945 edine vse ocene partizanskega vodstva, saj jih po kakovosti primerjajo le še z italijan- skimi vojaki. Aretacije stražarjev, ki so sim- patizirali s partizani, so bile na dnevnem redu, v dnevnih poveljih pa so včasih večji del prostora zavzemale tiralice za ubežniki. Pripadniki SNVZ so največkrat bežali nazaj v Ljubljansko pokrajino, k četnikom ali pa k partizanom. Mnogo preglavic so vodstvu pov- zročali prebegi iz ene čete v drugo, tako da je včasih prihajalo do popolne zmešnjave, saj je bilo npr. v juliju 1944 skoraj polovica 3. čete v Postojni na begu. Pri vsem tem se je štab SNVZ krčevito prizadeval, da bi pri nemških oblasteh izposloval odstranitev ita- lijanskih vojakov in miličnikov iz Primorske ter da bi na njihovo mesto prišli domobranci. Verjel je, da bi odhod italijanskih enot iz slo- venskih krajev zelo povečal njihov ugled, toda to jim je zaradi svoje maloštevilnosti uspelo le deloma, na Postojnskem in Idrij- skem. Odnos primorskih domobrancev do Italija- nov je bil zanimiv in ga ne gre drugače ozna- čiti kot nacionalizem, ki je prehajal že v šo- vinizem. Ce prebiramo njihove propagandne sestavke, se zdi, da je poleg vulgarnega pro- tikomunizma njihova edina resna program- ska postavka bila le še gonja proti Italija- nom, pri čemer so dajali v en koš tako fašiste, badoljevce kot italijanske komuniste. V po- vojni bodočnosti Italijanom niso na Primor- skem priznavali nobenih pravic, niti kot manjšini ne. S trditvijo, da OF prodaja Pri- morsko italijanskim komunistom in sicer- šnjim protiitalijanstvom, so domobranci upali pridobiti na svojo stran vse tiste narodno za- vedne Slovence, ki jih je peklUo fašistično raznarodovanje, niso se pa mogli odločiti za skupen program z OF, ker jih je v njej mo- tila vodilna vloga komunistov in vse tisto, kar je iz tega sledilo. Boj za t. i. goriško sre- dino so bui tudi domobranci in jo zaradi njene neodločnosti tudi oni obsojali. Videti pa je, da so domobranci del teh ljudi uspeli pridobiti zase, da so sodelovali vsaj pri nji- hovem kulturnem in šolskem delu. Ta proces so v precejšnji meri pospeševali Nemci, ki so računali na oportunizem in so domobran- cem v kulturnih zadevah puščali precej pro- ste roke. Celo v Gorici je bilo nameščenih nekaj slovenskih uradnikov in sodnikov, medtem ko je bilo tega v Trstu manj. Tam si je osebno prizadeval ta proces pospešiti polkovnik Kokalj, vendar je naletel na hud odpor italijanskih fašističnih oblasti. Vse te »uspehe« je potem skušala domobranska pro- paganda izkoristiti sebi v prid, kot da ima ona zasluge za to, čeprav je bilo jasno, da to Nemci dopuščajo le z namenom, na tak način zadovoljiti slovensko prebivalstvo, da se ne bi več upiralo, kajti njim je bil v de- želi predvsem potreben mir. Vodstvo NOG je moralo v pojasnjevanje te nemšlče taktike in marionetne vloge domobrancev vložiti precej truda, da so se pojmi povsem razči- stili, čeprav ni nikdar grozila resnejša nevar- nost, da bi oportunizem prevladal. Zahtevalo je absoluten bojkot vseh teh od Nemcev do- voljenih ustanov, šol in drugih »ugodnosti«. Naj Nemci dovolijo slovenske šole na Štajer- skem, pravi neki letak, ki so ga trosili akti- visti po Gorici in s tem pravdno opozorili, da je nemški okupator svoj pravi obraz po- kazal že s svojim ravnanjem s Slovenci na Gorenjskem in Štajerskem, ne glede na to, kakšne trenutne načrte je imel v operacijski coni Jadransko primorje. Vse to je čisto na- vadna nemška slabost, ki ji malo sovražnosti med Italijani in Slovenci kar ustreza. Pod nemškim pokroviteljstvom in z nemško pomočjo so si primorski domobranci oziroma stražarji resnično zelo prizadevali, da bi pri- morske Slovence odvrnili od privrženosti k NOG in k OF, toda tudi sami so ugotavljali, da so bili njihovi uspehi zelo neznatni. Nji- hov argument, da se borijo proti »slovenstvu tujemu komunizmu« in da so oni Slovenci, ki ne bodo dopustili, da bi njim zavladal kak tujec, je bil ob njihovi popolni podrejenosti Nemcem seveda povsem neučinkovit. Niti slovenski župani na deželi ter slovenski pod- župan in sodnik v Gorici, niti slovenska gim- nazija in druge šole ter tečaji, niti kulturne prireditve, razna društva, niti protikomuni- stični odbori in zborovanja ter petje himne »Hej Slovenci« ni pomagalo. O tem piše Po- krajinski odbor OF za Slovensko Primorje 5. februarja 1945: »Na Primorskem ni beli gardi in domobrancem nikjer uspelo dobiti masovne podlage, zlasti pa jim ni nikdar us- pelo, da bi še tistim posameznim primerom, kjer so uspeli, dali videz ideološke oprede- litve. Ze na zunaj nosijo delni, številčno in krajevno omejeni uspehi bele garde in domo- brancev, izključno pečat organiziranega, naj- bolj grobega oportunizma.«^^ Kot že rečeno, 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 skoraj povsod so se našli posamezniki, ki so iz različnih ali celo slučajnih vzrokov sim- patizirali z njimi ali jih celo podpirali, o če- mer priča zelo razvejena domobranska obve- ščevalna mreža, ki je imela poročila prav iz vseh vasi, toda ravno ta poročila so tudi priz- navala, da je večina prebivalstva za OF, kar je v pretežni meri veljalo tudi za mesta, kjer so bile domobranske ali nemške posadke. Res jim je na nekaterih področjih, kot je bilo npr. idrijsko, uspelo pridobiti nekaj več ljudi, toda to so bUe izjeme.^' Velikanska večina primorskih Slovencev je prav zaradi svoje visoke narodne zavesti priznavala program OF za svoj ter je zato podpirala NOV in ni priznavala upravičenosti domobranskih argu- mentov, ki so vodili v sodelovanje z okupa- torjem. Sodelovanje slovenske duhovščine na Pri- morskem z domobranstvom predstavlja pose- ben problem. Nadškof Margotti ji je v začet- ku prepovedal vsako sodelovanje z NOG,^* čeprav OF nikdar ni neposredno obsodil.^' Pozneje pa je celo skušal zbuditi vtis, da simpatizira z NOG in s Slovenci. Tako je potem prišlo do položaja, v katerem je del duhovnikov na podlagi svojega osebnega pre- pričanja ali tudi oportunizma sodeloval z do- mobranci, nekateri so propagirali zanje proti OF in nekateri so imeli celo domobranske oficirske čine npr. v Kobaridu, Tolminu, Po- stojni itd. posebno močno tovrstno središče pa je bila Gorica, kjer je zelo agilno deloval proti NOG mons. Mirko Brumat. Večina du- hovnikov pa je tudi sedaj stala ob strani in se je skušala izogniti opredelitvi, čeprav je bila v začetnem razdobju večina, vsaj po be- sedah, za OF. Vodstvo NOG na Primorskem je na začet- ku označevalo t. i. belogardistično nevarnost za minimalno, toda kljub temu se je mora- lo soočiti tudi s tem problemom, ki pa seveda še daleč ni bil tolikšen kot recimo v Ljub- ljanski pokrajini. POOF 3. marca 1944 ugo- tavlja, da ta domobranska ofenziva ima ne- kaj uspehov, ki jih skoraj ni bilo moč prep- rečiti, toda že takoj se je pričelo intenzivno delo vseh organov ljudske oblasti in poli- tičnih organizacij za preprečevanje te nevar- nosti ter za razkrajanje že obstoječih domo- branskih čet. Uporabljana so bila vsa sred- stva, od dela z domobranskimi družinami pa do radikalnih sredstev, ko je bilo treba opra- viti tudi nekaj likvidacij, tudi duhovnikov. Seveda je največ uspeha imel odločen vojaški nastop proti izdajalskim formacijam, čeprav je videti, da tu niso bile izrabljene vse mož- nosti. Sestavljeni so bili seznami vseh oboro- ženih in političnih predstavnikov domobran- stva in tudi tistih, ki so se zatekali v nji- hovo varstvo. Aktivisti in terenski delavci so ovirali domobransko mobilizacijo, prepričeva- li ljudi z letaki in z osebnimi stiki. Vse to je imelo svoj učinek, ki se je kazal tudi v že omenjenem slabem moralnem stanju domo- branskih enot. V Postojni je npr. ugotavljal poveljnik SNVS, da dosega komunistična pro- paganda velike uspehe med vojaki in to celo med tistimi, ki so ravno prispeli iz rekrutne šole v Trstu. Med najučinkovitejše ukrepe za razkroj domobranskih enot je spadala dezer- tacija iz njihovih enot, po možnosti v parti- zane. Akcija v tej smeri je potekala nepre- stano, v njen okvir pa spadata tudi obe vse- državni amnestiji domobrancev in drugih iz- dajalcev, vendar tudi na Primorskem to ni imelo preveč velikega odziva. Večja skupina domobrancev je pobegnila iz postojanke v Ilirski Bistrici, iz Ajdovščine ter seveda iz drugih postojank, vendar je šlo le za posa- meznike. Včasih so po politični kompanji do- mobranci res pobegnili iz svojih enot, vendar so se potem skrivali ali pa so šli celo k čet- nikom.^" Poročila raznih civilnih in političnih organov o tem problemu so bila včasih pre- več optimistična, medtem ko so seveda domo- branci vsak najmanjši uspeh te kampanje seveda zanikali. Omenili smo že, da v vojaškem pogledu SNVZ nikdar ni pomenil mnogo in to ne sa- mo zaradi svoje maloštevilnosti, ampak sko- raj še bolj zaradi svoje notranje moralne ne- moči, ki je razkrajala njegovo disciplino in učinkovitost. Nemške vojaške in policijske oblasti so domobranske čete v začetku upo- rabljale le za straže pri važnejših objektih, kot so bile npr. vodne črpalke, železniške pro- ge, dalje za spremljavo raznih transportov in podobno. V prvem obdobju niso imele nika- kršne aktivne vojaške vloge in so se omejeva- le le na propagandno delo. Tudi pozneje so se domobranci v samostojne akcije proti parti- zanom le redko spuščali ali pa so to delali v nemškem spremstvu, bili so le kot pomožne sile pri nemških akcijah. V prvem razdobju je bil pomen njihovih postojank predvsem v tem, da so bile postavljene na področjih — sektorjih, ki so bili važni za premikanje parti- zanskih enot. Tako so s to mrežo majhnih po- stojank partizanom omejevali akcijski radij in jim oteževali gibanje. V bližini svojih po- stojank so primorski stražarji vedno postav- ljali zasede, kjer so prestrezali partizanske patrulje in kurirje. Najnevarnejši so bili pri odkrivanju terencev in aktivistov OF, saj so poznali teren bolje od Nemcev in na ta način so zaprli, mučili ali celo ubili mnogo ljudi, vendar so večino predali potem Nem- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 51 cem, ki so jih pošiljaU v koncentracijska ta- borišča ali na prisilno delo v Nemčijo. Na Idrijskem, od koder sploh izvirajo prvi pri- morski domobranci, naj bi samo postojanka na Veharšah po pripovedovanju pobila 24 ljudi. Da bi imeli od teh domobranskih čet večjo korist in ker jim je primanjkovalo last- nih enot, so Nemci jeseni 1944, kot že ome- njeno, iz njih ustvarili štiri udarne bataljo- ne, ki so bili združeni celo v udarni polk. S tem je večina enot SNVZ izgubila svojo pr- votno funkcijo, ki je spominjala na teritori- alni princip nekdanjih vaških straž. Ti udarni bataljoni so potem do konca vojne Nemcem in četnikom pomagali zapirati prostor Trnov- skega gozda in Hrušice ter so bili prisiljeni sodelovati v vseh večjih akcijah in ofenzi- vah od jeseni 1944 proti osvobojenemu ozem- lju in partizanskim enotam na področju Tr- novskega gozda. Predvsem to velja od začetka leta 1945 za oba bataljona v Vipavski dolini, ki sta sestavljala Bojno skupino Ajdovščina in ki so jo Nemci po njenem poveljniku ime- novali kar »Gruppe Debelak«. Brigade 9. korpusa so se v hudih bojih pozimi in spom- ladi 1945 morale spopadati tudi z enotami SNVZ, ki je do zadnjega igral svojo izda- jalsko in hlapčevsko vlogo. Že poleti 1944 pa se je 9. korpus boril ofenzivno proti če- tam SNVZ, saj so bile v letu 1944 napadene skoraj vse njihove postojanke, med temi ne- katere zelo uspešno. Največji uspeh v tem ok- viru predstavlja uničenje 15. čete SNVZ 1. septembra 1944 na Črnem vrhu, toda tudi napade na druge postojanke, predvsem na St. Peter, Razdrto, Senožeče in Vipavo so si pri- morski domobranci dobro zapomnui. Konec vojne se je hitro bližal. SNVZ je kljub svoji maloštevUnosti in kljub negativni oceni, ki mu jo je prisodilo vodstvo SLS v Ljubljani, dobil zaradi določenih političnih načrtov in špekulacij večji pomen tudi za ljubljanske politike. Ko se je februarja 1945 tam formiral t. i. Narodni odbor s svojimi organi in 21. februarja ustanovil tudi svojo »slovensko narodno vojsko«, iki naj bi jo predvsem sestavljalo domobranstvo, se je po daljšem oklevanju temu odboru podredil tudi polkovnik Kokalj s svojim SNVZ. Ta spora- zum naj bi bil za Narodni odbor pomemben, »saj je računal, da bo čez Primorsko najprej vzpostavil stik z angloameriško vojsko in bi se mogel ob kapitulaciji Nemčije v skrajni sili zateči tja.«^^ Ko so se konec aprila zaradi prodiranja 4. jugoslovanske armade in ofenzive 9. korpu- sa Nemci začeli umikati s Primorske, so mo- rali to z njimi storiti tudi primorski domo- branci, če so se hoteli izogniti kazni za svoje izdajalsko sodelovanje z okupatorjem in za delovanje proti NOG. Še pred tem je koman- dant 1. slovenskega udarnega polka major Janko Debel j ak v Ajdovščini prevzel oblast, in sicer pod četniškim geslom: »Z vero v boga za kralja in domovino!«, kar naj bi predstavljalo prelevitev domobrancev v t. i. jugoslovansko kraljevo vojsko. Toda takoj nato je prišel neizogibni konec. Polkovnik Kokalj je na begu iz Trsta na poti proti Go- rici izginil, oziroma ga je ujela Narodna za- ščita. Pred 4. armado in 9. korpusom so se domobranske enote iz Postojnskega, Idrijske- ga in končno iz Vipavske doline umaknile skozi Gorico čez Sočo v Furlanijo, kjer so se skupaj z drugimi kolaboracionističnimi silami predale britanski armadi. Nekaj domobran- cev, ki se niso čutili preveč krive, je pred tem dezertiralo in ostalo doma. Beg ni uspel domobranski posadki pri Sv. Ivanu v Trstu, ki je bila zajeta, ter tolminskim in kobari- škim domobrancem, ki so jih partizani pri umiku deloma uničili, deloma pa ujeli in so se potem zagovarjali pred ljudskim sodi- ščem.2* Del idrijskih pripadnikov SNVZ iz po- stojanke na Veharšah pa se je skupaj s Slo- venskim domobranstvom iz Ljubljanske po- krajine umaknil na Koroško. Primorskih do- mobrancev, ki so se umaknili v Furlanijo, pa za razliko od onih na Koroškem, Britanci potem niso izročih našim oblastem. Tako se je končala neslavna zgodovina pri- morskega domobranstva. Beg pred narodno- osvobodilno vojsko in predaja zaveznikom je samo formalna potrditev dejstva, da je že prej doživelo popoln neuspeh in poraz kljub podpori okupatorja. Zavedno primorsko ljud- stvo je kljub hudim preizkušnjam z redkimi izjemami odklonilo tudi »domobranske« sire- ne. OPOMBE 1. O tem glej situacijska in politična poročila SLS s Primorske v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (AIZDG), domobranski fondi, fase. 122/III. O tem govori tudi razprava dr. Iva Juvančiča »Primorski Narodni svet — Go- riška sredina in OF — NOB«, objavljena v Pri- morskem dnevniku v Trstu od 5. 8. do 26. 8. 1970. — 2. Arhiv CK ZKS, poročua VOS iz Ljub- ljane, marec 1943. — 3. AIZDG, domobranski fondi, »Vesti« 12. 1. 1943, fase. Ill a. — 4. Matija Tratnik, Temna zarja na Primorskem (1940 do 1945), Koledar Svobodne Slovenije 1951, Buenos Aires 1951, str. 143. — 5. AIZDG, domobranski fondi, fase. 274/III. — 6. Arhiv CK ZKS, poro- čUa VOS iz Ljubljane, nov. 1943. — 7. AIZDG, domobranski fondi, »Vesti« 5. 2. 1944, fase. Ill b/V. — 8. Globocnikov dopis, Tgb. št. 790/43 A. Z. 1093, AIZDG, domobranski fondi, fase. 5. 52 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 — 9. Verordnungs- und Amtsblatt des Ober. Ko- | missars in der OZAK, št. 4, 7. 12. 1943 — lO.l Globocnikov dopis! — 11. Zaupna naredba in- : špektorja SNVZ št. 13 (24. 3. 1945) in št. 14 (29. ! 3. 1945), AIZDG, domobranski fondi, fase. 4. — i 12. Dopis stotnika Langa inšpektorju iz Gorice št. 278 (25. 7. 1944), AIZDG, domobranski fondi, fase. 14. — 13. »Junaku v spomin«, Toiminski glas, leto II, št. 5 (3. 2. 1945). — 14. Zaupna na- redba zastopnika inšpektorja majorja R. Feren- čaka št. 31 (5. 9. 1944), AIZDG, domobr. fondi, fase. 4. — 15. Nace Hladnik, Domobranstvo v idrijskem kotu, Vestnik-Noticiero, leto XII, št. 9, Buenos Aires 1961, str. 240. — f6. AIZDG, nemški fondi, fase. 201/11. — 17. Dopis Predsed- stva SNOS PNOO 25. 11. 1944, AIZDG, part, fon- di, fase. 540i/VI. — 18. Okrožnica PNOO o poli- tizaciji šolstva 22. 1. 1944, AIZDG, part, fondi, fase. 540/III. — 19. AIZDG, nemški fondi, fasci 202/IV. — 20. Zaupni dopis inšpektorja SNVZ at. 100 (4. 7. 1944), AIZDG, domobr. fondi, fase. 5. — 21. Poročilo ppolk. Kuhna in majorja De- j generja o službenem potovanju po Italiji, Na- tional Archiev Washington, T-175, R-8. — 22. AIZDG, part, fondi, fase. 540/VI. — 23. Za Idrij- sko glej prispevek Načeta Hladnika o doniobran- stvu v idrijskem kotu! — 24. France Bevk, Apo- stolski blagoslov — narodnim izdajalcem. Parti- ; zanski dnevnik, št. 306, leto II, 18. 11. 1944. — 25. Branko Marušič, Goriški periodični tisk o NOB zadnje mesece vojne. Boj za svobodo. Trst 1975, str. 140. — 26. Poročilo lOOF za Primorsko Slovenijo 19. 8. 1944, AIZDG, part, fondi, fase. 540/V. — 27. Ivan Križnar, Slovensko domobran- stvo, Ljubljana, v ilegali IV, Ljubljana 1970, str. 285. — 28. Andrej Pagon-Ogarev, Osvoboditev Tolmina dne 30. aprila 1945, Tolminski zbornik i 1975, str. 17. j GRADITEV LJUDSKE OBLASTI IN OBNOVA V LJUBLJANI V LETIH 1945—1947 MARJAN DRNOVŠEK »Prišel je dan, katerega smo tako težko pričakovali. Ljubljana je osvobojena, Ljub- ljana je resnično svobodna in se zbuja k no- vemu življenju. Hvala vam junaki!«* Dan osvoboditve, sončna sreda 9. maja, in nasled- nji dan sta bila praznična dneva. Ljubljan- čani so navdušeno pozdravljali osvoboditelje na okrašenih ulicah. Radio Svobodne Ljub- ljane je začel oddajati že prvi dan svobode ob 6,30 zjutraj, istega dne pa je izšla tudi prva številka Slovenskega poročevalca izda- na v svobodi. Sledil je sprejem Narodne vlade Slovenije na Kongresnem trgu 10. ma- ja, dva dni kasneje je bila počastitev padlih na istem trgu in v nedeljo, 13. maja, je bil prvi partizanski miting na Taboru. Na ve- čer Titovega rojstnega dne, 25. maja, so zago- reli kresovi na okoliških hribih, naslednji dan pa je tov. Tito obiskal Ljubljano in sprego- voril množici z balkona Univerze, popoldne pa se je sprehodil po ljubljanskih ulicah. volitve v organe of maja 1945 Osvoboditev Ljubljane pomeni za delo KPS, OF in njenih množičnih organizacij le prehod iz ilegalnega v legalno stanje. Njiho- va dejavnost v zadnjih dneh pred osvobodit- vijo je bila skoraj javna. Osvobodilna fronta ni bila samo politični, temveč tudi oblastni dejavnik v vsem obdobju NOB. In prav Ljub- ljana je imela pomembno vlogo pri nastanku in razvoju OF, o čemer je govoril tudi Boris Kidrič na sprejemu Narodne vlade Slovenije 10. maja v Ljubljani. Vojaško in civilno oblast v mestu je po osvoboditvi začasno prevzela Komanda mesta Ljubljane, medtem ko je bila politična oblast trdno v rokah OF, ki je tudi že opravljala del oblastnih funkcij. Na ljubljanski me.stni občini je prevzel oblast »začasni mestni te- renski odbor OF«, ki ga je imenoval glavni terenski odbor OF. Na dan osvoboditve je izdal okrožnico, naslovljeno na občinske urad- nike, mestne zavode in podjetja z apelom: »... da z dostojanstvom in mirom pozdrav- ljate naše hrabre čete ter jih sprejemate z vsemi onimi častmi, ki so si jih zaslužili s svojim požrtvovalnim osvoboditeljskim de- lom«.- Za začasnega nosilca županskih dol- žnosti je bil postavljen mestni višji svetnik dr. Arnošt Brilej, za člane »začasnega mest- nega odbora OF« pa Stane Gašperšič, ing. Dušan Gregorka, Boris Kogovšek, Stane Mik- lavčič, Igor Puc in Bojan Šega. Komanda mesta Ljubljane s sedežem v Kazini je naslovila prve odredbe in razglase na ljubljansko prebivalstvo z namenom: »... da se zagotovo potrebni javni red in mir, osebna in imovinska varnost«.' Ze 10. maja je izšla prva odredba, s podpisom komandan- ta mesta Ljubljane ppolk. Jožeta Bor.štnarja, s sledečimi zahtevami: KKCNIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 53 »1. Civilno prebivalstvo naj ostane popol- noma mirno na svojih domovih. Vsem je zajamčena varnost življenja in oseb- na lastnina. 2. Vsi javni in zasebni uslužbenci morajo nadaljevati svoje delo na dosedanjih službenih mestih. 3. Zasebni pisemski, telefonski in telegraf- ski promet je začasno ukinjen. 4. Vse trgovine morajo biti do nadaljnjega zaprte. Lekarne poslujejo ves dan in op- ravljajo običajno nočno službo. 5. Gostinski obrati, mesarije in pekarne poslujejo ves dan. 6. Točenje alkoholnih pijač v javnih lo- kalih je do nadaljnjega prepovedano. 7. Vsi industrijski in prometni obrati naj obratujejo dalje. 8. Sežiganje kakršnih koli dokumentov ali drugačno uničevanje arhivov je pre- povedano. 9. Potovanje z območja komande mesta Ljubljane je dovoljeno s posebno do- volilnico, ki jo izda komanda mesta Lju- bljana. 10. Brez posebnega dovoljenja je gibanje civilnega prebivalstva od 20. ure zve- čer do 6. ure zjutraj izven doma do nadaljnjega prepovedano. 11. Vsako nasilje, osebno obračunavanje, ropanje, plenjenje javne ali vojaške imovine je najstrožje prepovedano. 12. Civilno prebivalstvo je dolžno dajati vojaškim oblastvom vsa potrebna po- jasnila.«"* Do začetka junija 1945 je bilo izdanih še 9 odredb in 7 razglasov.' Za njihove kršitelje pa je bilo predvideno sojenje pred vojaškim sodiščem. 13. maja je bil zbor aktivistov OF, ki se ga je udeležilo ok. 2000 ljudi. Na njemu so bile dane smernice za pripravo konferenc na terenu za volitve kvartnih odborov OF in za volitev delegatov za Mestni odbor OF (MOOF). Te konference so bile od 13. do 16. maja v 59 kvartih in ustanovah. To je bila prva večja politična akcija OF med ljubljan- skim prebivalstvom po osvoboditvi. Poudar- jena je bila začasnost bodočih kvartnih od- borov OF in MOOF zaradi postopnega držav- no-pravnega urejanja in zaradi nepopolnega števila prebivalstva v Ljubljani (vračanje iz internacije in partizanov). Volitve 16. maja so potekale po navodilih Izvršnega odbora OF, ki je želel: »... da si Ljubljančani na čim demokratičnejši način tako, kot ga izpovedu- jejo načela OF, izvolijo svoje zastopnike, ki bodo resnični predstavniki ljudstva in ki bo- do zastopali interese volivcev«.' Magistrat- ni odbor OF pa je pozival: »Volitev naj se udeleže vsi mestni uslužbenci in uslužbenke brez izjeme. Sodelovanje pri volitvah ni ob- vezno, je pa dolžnost vsakega izmed nas, ki čuti potrebo in voljo za sodelovanje pri obno- vi naše Ljubljane in naše Slovenije, ki izmu- čena od okupatorske tiranije čaka rok, ki jo bodo dvignile in negovale.«'' To so bile prve svobodne volitve v Ljubljani. Izvoljeni kvart- ni odbori OF so poleg političnih funkcij op- ravljali tudi naloge oblastnega značaja, ki so jih opravljali do volitev narodnoosvobodilnih odborov (NOO) konec julija 1945. leta v Lju- bljani. Na volitvah izvoljeni delegati OF so se zbrali 19. maja v unionski dvorani in izvolili MOOF in njegov plenum. Predhodne konfe- rence, katerih se je udeležilo ok. 26.200 ljudi, so izvolile 515 delegatov. Na samem zboru jih je bilo prisotnih 445 (89 "/o).^ Predsednik plenuma in MOOF je postal dr. Igor Luna- ček, ki je na zboru opozoril na nalogi utrje- vanja uspehov NOB ter razkrinkavanja pe- tokolonašev in obnove Ljubljane pod parolo »Vsi na fronto dela«. S temi volitvami so bili položeni temelji povojnega razvoja ljudske oblasti v Ljubljani. Na prvi seji MOOF, dne 20. maja, je bila opravljena formalna ločitev upravnih (oblast- nih) od politično-organizacijskih poslov z ustanovitvijo dveh ločenih tajništev. Določe- ni so bili odseki za prehrano in preskrbo, za prosveto, za socialno skrbstvo, za zdravstvo, za finance, za industrijo in obrt, za obnovo, za notranje zadeve in za upravo mestnih pod- jetij. Do začetka junija so bili ustanovljeni še stanovanjski odsek, odsek za gradnje in obnovo in personalni odsek.' Med prvimi po- litičnimi nalogami MOOF je bila vzpostavitev rajonov OF, za kar so bili zadolženi posa- mezni člani MOOF, katerih naloga je bila sploh pregled položaja na terenu. Za vodenje teh poslov je bil sestavljen sekretariat 3 lju- di (Novak Ivan-Očka, Skulj Hela in Kovač Ida), ki je: »... vodil kontrolo nad politično organizacijskim delom, vodil brez široke seje terensko drobno delo in kartoteko aktivi- stov«.'" Ze na drugi seji MOOF dne 31. maja, je bil ustanovljen »širši politični aktiv«, ki je bil odgovoren za vse politično delo izven uprave. Sredi junija je MOOF ugotovil spre- membo politične situacije v Ljubljani: »Raz- položenje ni več tisto kot prve dni osvobodi- tve, prihaja iztreznjenost in kritičnost, ki je Slovencem že prirojena.«" Kot nalogo si je postavil: »Vse sile moramo vložiti v politično delo prav do mase, ljudstvo moramo naučiti 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 I. kongres OF v Ljubljani julija 1945 (Fototeka Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana) ceniti vse naše žrtve za vzpostavitev naše oblasti, ker se še ne zaveda ljudske oblasti, ki jo vsak sam izvršuje.«*^ Ljubljana je bila politično zelo razgibana. Sledile so si številne manifestacije (npr. II. kongres AFŽ od 9. do 10. junija, I. kongres ZMS od 25. do 27. ju- nija), mitingi in podobno. Zaradi prepletanja kompetenc Komande mesta Ljubljane in MOOF je prišlo 21. maja do skupnega sestanka, na katerem so pregle- dali dotedanje delo in si zastavili bodoče naloge.*' V glavnem je obdržala vojska vse važnejše zadeve v svojih rokah (npr. mobili- zacijo prevoznih sredstev — predvsem koles, živine in podobno). Pri Komandi mesta Ljub- ljane so v tem času delovali oborožitveni od- sek, mobilizacijski odsek, sanitetni odsek, prometno-tehnični odsek, tehnični odsek, eko- nomski odsek in stanovanjski odsek. Obdobje od osvoboditve do volitev v NOO lahko označimo za prehodno obdobje v iz- gradnji ljudske oblasti v Ljubljani zaradi pre- pletanja civilne (MOOF) in vojaške oblasti (Komanda mesta Ljubljane) na eni strani ter političnih in oblastnih funkcij na drugi strani v MOOF in terenskih ter kvartnih odborih OF. VOLITVE V NOO V LJUBLJANI, 29. JULIJA 1945 Za izvedbo volitev je bila potrebna or- ganizacijsko upravna razdelitev in razmeji- tev Ljubljane. Na prvi seji MOOF so dolo- čili rajone OF: Šiška, Bežigrad, Vič, Trnovo, Moste, Poljane, Center in »okoliške kraje« Polje, Tacen, Dobrova in okoliš Ižanske ceste. Ob popisu prebivalstva in hiš sredi julija me- seca so bile k »okoliškim krajem« uvrščene Dravlje, Jezica, Dev. Marija v Polju, Rudnik in Št. Vid.''' Razdelitev mesta na četrti kot teritorialne enote za bodoče delovanje orga- nov ljudske oblasti na terenu je bila izvede- na še pred volitvami v NOO, vendar uradno določena šele meseca avgusta in v začetku septembra potrjena z zakonom o upravni raz- delitvi federalne Slovenije."^ Ljubljana je bi- la razdeljena na 10 četrti: I. Center, II. Tabor, III. Rakovnik, IV. Moste, V. Vič, VI. Beži- grad, VII. Šiška, VIII. Poije, IX. Jezica in X. Št. Vid. Mestne meje so pogojevali ekonom- ski razlogi in predvidevanja prostorskega razvoja mesta. Skupna površina Ljubljane je bila 150.15 km^. Do manjših teritorialnih ko- rektur je prišlo pri upravni razdelitvi 14. 9. 1946. leta, ko so bila mestu priključena manjša naselja v obsegu 332 ha ter odcepljena v ob- segu 3006 ha.'" Te spremembe so imele velik odmev med prebivalstvom. Tako je npr. predvidena odcepitev vasi Dvor, Stanežiče, Medno, Podutik, Glince in Toško čelo od Lju- bljane povzročila negodovanje med ljudmi teh krajev. Čutili so se odrinjene od indu- strijskih centrov. Zagovorniki teh sprememb pa so se sklicevali na potrebo združevanja iz- razito kmečkih naselij posebej in delavskih naselij posebej." So pa bili tudi primeri iz- raženih želja po odcepitvi od Ljubljane (npr. Polje je večkrat izrazilo željo po odcepitvi od Ljubljane in pridobitvi statusa lastnega ok- raja).'* Pred volitvami so bili na terenu masovni sestanki, konference in zborovanja pod vod- stvom OF in njenih množičnih organizacij, na katerih so poudarjali pomen teh volitev in njihovo demokratičnost, pomen ideje bratstva in enotnosti ter privrženosti programu OF, ki ga je sprejela na svojem I. kongresu v Ljubljani sredi meseca julija leta 1945. Ljudje KRCNIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 55 so postavljali največ vprašanj v zvezi z raz- delitvijo mesta na četrti in glede bodoče vlo- ge NOO. Razjasnjeval se jim je odnos vsem dobro znane OF do NOO kot temeljev ljudske oblasti. Slovenski poročevalec je zapisal: »Do sedaj so v Ljubljani vse posle političnega in posle oblastnega značaja vršili odbori Osvo- bodilne fronte. Naloga odborov Osvobodilne fronte je predvsem politična vzgoja našega ljudstva, in to vzgoja posameznikov kakor ljudskih množic. Od volitev v mestne četrti naprej bodo odbori Osvobodilne fronte v Lju- bljani vršili izključno to politično funkcijo.«" Volitve so bile na nedeljo 29. julija 1945. Komanda mesta Ljubljane je na ta dan uki- nila policijsko uro. Ljubljančani so volili čla- ne NOO vseh 10 mestnih četrti in 52 poslan- cev v okrožno mestno skupščino. Na kandi- dacijskih listah so bili pripadniki vseh slo- jev prebivalstva in hkrati prekaljeni borci revolucije. Volitve je vodila Okrožna volivna komisija za mesto Ljubljano s podrejenimi četrtnimi volivnimi komisijami, ki so pri- pravljale volivne sezname, sprejemale rek- lamacije in vodile volitve na terenu. Okrožna volivna komisija je podala poročilo o volitvah, po katerem je v 10 mestnih četrtih imelo vo- livno pravico 81.564 prebivalcev (od 114.900 živečih v Ljubljani). Volilo jih je 80.274 (98,41 "/o), medtem ko je bilo število oddanih glasov 72.190 (89,90 o/o). Po posameznih mest- nih četrtih je bila udeležba sledeča: Center 80,93 »/o. Tabor 85,68 0/0, Rakovnik 93,73 o/o, Moste 92,32 «/o, Vič 92,96 »/o, Bežigrad 97,77 »/o, Šiška 96,38 o/o, Polje 96,76 o/o. Jezice 90,64 Vo in Št. Vid 94,12 0/0,20 Vojska je volila samo 10 poslancev v okrožno mestno skupščino 3. in 5. avgusta. Udeležba je bila sledeča: I. sloven- ska divizija NO 82,70 0/0, IV. armija 78,70 0/0, komanda IV. armije 67,25 0/0, komanda ljub- ljanskega vojnega področja 98,49 0/0 in OZNA 100 0/0.2' Spomladi leta 1946 so bile nadomestne vo- litve v četrtne ljudske odbore. Na teh je bila udeležba naslednja: Center 90,13 0/0, Bežigrad 91,50 0/0, Št. Vid 59,05 0/0, Moste 97,510/0, Ši- ška 92,770/0, Tabor 88,00 »/o. Jezica 95,00 0/0, Vič 92,000/0.22 Največja abstinenca je bila v CLO Št. Vid, ker: »Aktivisti volitev niso do- bro organizirali in tako so jih morali ponav- ljati v posameznih terenih .. .«.2^ Kar 14,46 0/0 glasov pri teh volitvah je bilo neveljavnih. Z izvolitvijo CNOO (jeseni leta 1945 se pre- imenujejo v CNO in z začetkom leta 1946 v CLO) julija 1945. leta je bila izvedena tudi formalna ločitev političnih funkcij od funkcij ljudske oblasti. Stvarno ločevanje pa je bilo povezano z velikimi problemi, katerim je bila posvečena konferenca CNOO in Mestnega NOO dne 22. 8. 1945, ki je opozorila na na- pake pri delu in predvsem na pojav »kvart- nih despotov«, ki niso hoteli razumeti ločitve političnih od oblastnih funkcij in prepusti- tev zadnjih izvoljenim CNOO. Tov. Sergej Kraigher je pojasnil: »Da se napravi popolna jasnost, smo pristopili k likvidaciji kvartnih odborov, ki so združevali politično vodstvo s funkcijo oblasti ter smo formirali terenske in ulične odbore OF, ki se ne le po kompe- tenci, ampak tudi po teritorialnem obsegu ne krijejo s prejšnjimi kvartnimi odbori. .«2< Poudarjen pa je bil pomen OF in njenih množičnih organizacij (AFŽ, ZMS, sindikatov in drugih) pri politični aktivizaciji ljudskih množic za tvorno delo v CNOO, ki so bili temeljni organi ljudske oblasti in hkrati po- možni tj. izvršilni organi Mestnega NOO, saj: »Četrt je edina stopnja med vohvci in mest- nim kot okrožnim odborom in združuje kra- jevni in okrajni odbor, ne da bi imela vso njihovo oblast.«2-^ Ljudi je bilo treba prepri- čevati o novem značaju teh upravnih enot v primerjavi s predvojnim stanjem: »Občin ni več. Najnižje nove edinice pa niso pravni na- slednik bivših občin, temveč docela nove sa- moupravne edinice z na novo odeljenim de- lokrogom.«2o Večkrat so se postavljala tudi vprašanja o odnosu med četrtnimi in mest- nim odborom glede kompetenc, realnega po- mena obeh in podobno. Ne glede na vrsto problemov v zvezi z delom četrtnth ljudskih odborov v obeh povojnih letih so imeli in op- ravili pomembne naloge s področij organi- zacije preskrbe, socialnega skrbstva, statistič- nih popisov, volitev in z vseh drugih podro- čij dela, ki so bila vezana neposredno na te- rensko delo. Ljubljana je po teh volitvah imela značaj okrožja do njihove razpustitve januarja leta 1947, ko so bile njihove^kompetence in odgo- vornosti prenesene na dotedaj podrejene ok-| Dom Titove mladine (Fototeka MLRS) 56 KB,CNIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 raje. Okrožna mestna skupščina (MNOO) se je v razdobju 1945—1947 sestala le trikrat. Vlogo izvršne oblasti in dejanski nosilec mestne poUtike je bil Izvršni odbor MNOO, ki je bil izvoljen 14. 8. 1945 s predsednikom Franom Albrehtom na čelu. Skozi vso dobo so se morali organi ljudske oblasti boriti s pojavi birokratizma (uradni- škega odnosa do ljudi), egoizma in karieriz- ma. Utrjevanje delovne discipline, tekmova- nja pri delu, upravno politični tečaji (z na- menom dvigniti delovno in politično moralo uradnikov), načrtnost in konstruktivna kriti- ka so bila glavna orožja v boju proti nezdra- vim pojavom. ZBORI VOLIVCEV Pri izgradnji ljudske oblasti so imeli važno vlogo zbori volivcev, ki so bili oblika nepo- srednega sodelovanja delovnih ljudi pri od- ločanju in graditvi nove družbe. Na teh zbo- rih so odkrili marsikatero napako, kot npr. jeseni leta 1945 pomanjkljivo povezanost mestnega in četrtnih ljudskih odborov, ki se je kazala v tem, da mestni ljudski odbor ni poznal problemov terena, teren pa se je na drugi strani izgubljal v drobni kritiki in lo- kalizmih brez posluha za širše mestne proble- me. O tem so govorili tudi na konferenci CNO dne 4. 10. 1945, ko je Sergej Kraigher kriti- ziral premajhno aktivnost zborov volivcev, ki: »... so preveč splošni politični sestanki ali imajo preveč značaj osebnega razčiščeva- nja o delu posameznika pri osvobodilni borbi v preteklih štirih letih. Kvečjemu se še do- tikajo vprašanj glede socialnih podpor, raz- delitve oblek ali obutve in podobno ...«''' V Ljubljani je bilo meseca oktobra leta 1945 58 zborov volivcev z ok. 500 udeleženci na vsakem, kar je bila samo 50 »/a udeležba v primerjavi s številom volivcev. Najslabši je bil odziv v Centru in na Taboru, največji pa na Viču, za katerega ugotavlja poročevalec: »Na zboru je bilo veliko kritike, zdrave kri- tike, pa tudi nekaj neumestne . . .«ß^ Jesenski zbori volivcev so bili posvečeni pripravam na volitve v ustavodajno skupščino Federativne demokratične Jugoslavije, vendar so na njih obravnavali tudi probleme iz vsakodnevnega življenja (črna borza, preskrba in prehrana, stanovanjska stiska in podobno). Spomladi leta 1946 je bilo delo zborov vo- livcev ponovno zelo živo v zvezi z obravnavo dela mestnih in četrtnih ljudskih odborov. Tudi na teh zborih so dominirali vsakodnev- ni problemi (davki, patronati nad socialnimi ustanovami, prostovoljno nedeljsko delo, za- družništvo, vojni dobičkarji itd.). Tudi za te zbore je bila značilna slaba udeležba, saj: »Udeležba v večini četrti ni dosegla niti 50 "/». Ta udeležba kaže, da ljudje še niso osvojili vsebine zbora volivcev. Isto izpričuje tudi viši- na diskusije. Poraznega števila udeležbe na zborih volivcev in vse neproduktivnosti teh zborov volivce ne gre pripisovati kakemu glo- bjemu političnemu procesu v mestu Ljub- ljani .. . «ß'-' Tako se je v CLO Tabor na 6 zborih zbralo le 1800 volivcev (od 14.000), v Klečah in Savljah je bila udeležba le 20 "/o, v Tomačevem kar 60 "/o, najslabša pa v St. Vidu, kjer se je zborov volivcev udeležilo le 60 ljudi!•"» Jeseni leta 1945 je potekala živahna politi- čna akcija za pripravo na volitve v ustavo- dajno skupščino FDJ pod vodstvom OF ter partijskih organizacij. Na zborih volivcev so sprejemali resolucije proti vrnitvi Petra II. in sploh proti monarhični ureditvi države pod parolo »Nočemo več povratka v staro«. Ljub- ljana je volila 3 poslance na listi Ljudske fronte Jugoslavije (Josipa Broza Tita, Ed- varda Kardelja in dr. Marijana Breclja). Re- zultati volitev so bili naslednji: glasovalo je 97,9 »/o volivcev, in sicer za zvezno listo OF 93 "/o (za črno skrinjico 7 %) in za federalno listo OF 93,2 Vo (za črno skrinjico 6,8 "/o)." Velik dogodek je bila razglasitev republike 29. 11. 1945 in sprejetje ustave FLRJ janu- arja naslednje leto. Osnutek ustave so obrav- navali na masovnih sestankih po terenu in na seji MNO, ki je v sprejeti resoluciji zapi- sal, da: »... se ljubljansko prebivalstvo po svojih četrtnih in terenskih odborih z velikim zanimanjem in konstruktivnim sodelovanjem udeležuje diskusij o ustavi... Ljubljansko prebivalstvo ve ceniti izreden pomen držav- nega pa tudi zadružnega sektorja, prav tako dejstvo, da daje ustava vse možnosti razvoja privatnega sektorja ... «.'^ Prva slovenska ustava pa je bila sprejeta leto dni kasneje. Ljubljansko prebivalstvo je sodelovalo tu- di v akcijah množične podpore za pravično rešitev slovenskih meja. To se je odražalo v manifestativnih pohodih po ljubljanskih uli- cah (npr. 8. 9. 1945), sprejemanju resolucij v podjetjih, ustanovah, šolah, društvih in po- dobno. Prvi dve povojni leti sta važni v razvoju novih družbenih odnosov. Na eni strani so bili določeni temelji, postavljeni že med NOB in izvajani na osvobojenem ozemlju (npr. raz- voj NOO), na drugi strani pa so mirnodobni pogoji dela postavljali nove naloge in možno- sti za iskanje novih poti. To obdobje je izra- zito po prepletanju starega z novim in po- membno za razvoj socialističnih družbenih odnosov. 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Flzkulturnl zlet v Ljublja- ni avgusta 194^ (Fototeka MLRS) OBNOVA Ljubljana ni utrpela velike materialne ško- de na zgradbah, komunikacijah in drugih jav- nih objektih v času vojne. Kljub temu pa je uspelo umikajočemu se okupatorju poškodo- vati črnuški most čez Savo, karlovški most, železniški most čez Gruberjev kanal ter raz- streliti strojnico in hladilnico mestne klavni- ce, ki so jo obnovili šele aprila leta 1946.^' Važne mestne institucije, kot so mestni vo- dovod, elektrarna, plinarna in druge, so ostale nepoškodovane. Poškodovana pa so bila ne- katera šolska poslopja, v katerih je bivala vojska. Veliko škode na železniški postaji, in razbitje okenskih stekel daleč okrog nje, je povzročila eksplozija municije v noči od 8. na 9. junij 1945 na ljubljanskem kolodvoru. V tem obdobju: »...je bilo treba že v ne- posredni zvezi z obnovo odstranjevati tudi zaostanke v razvoju, ki jih je Ljubljana ob- čutila še iz prejšnjih dob .. .<^* Pri obnovi domovine v duhu Junakom borbe naj sledijo junaki dela (B. Kidrič) se je zahtevala delovna disciplina, boljša organi- zacija dela, čim večja racionalizacija pri delu, štednja pri materialu, načrtno izkoriščanje prevoznih sredstev in udarništvo ter dviga- nje storilnosti in strokovnosti dela. Prosto- voljno delo je imelo veliko vlogo. Organizi- rali so delovne nedelje, večdnevne delovne akcije, mladinske delovne brigade. Prosto- voljno delo je bilo častno in opravljeno z nav- dušenjem in mladostnim zanosom, čeprav so poleg mladine — od študentov do mlajših pi- onirjev — sodelovali tudi starejši (uradniki, kmetje, profesorji in predstavniki vseh po- klicev). Vsak je po svojih močeh pomagal pri obnovi Ljubljane. Kramp, lopata in samokol- nica so bili glavni pripomočki pri delu, ko so odstranjevali ostanke vojne (bunkerje v oko- lici mesta, ruševine in podobno), ter pomagali popravljati ceste proti Jezici, Dolenjski in pro- ti Vrhniki. V poročilu uprave cest mesta Ljub- ljane o delu dne 19. 5. 1946 beremo: »Delo vršijo masovne organizacije mesta Ljubljane. Število udeležencev: OF (1902), AF2 (536), ZMS (734). Opravljenih delovnih ur: 14.614. Delo: snaženje jarkov in cest, regulacija cest, naprava cest in pločnikov. Opravljeno tudi 387 vozniških ur (76 voznikov) s 17 kamio- ni.«äs Ljubljančani so pomagali tudi pri ob- novi partizanskih vasi v mestni okolici, mla- dinci pa so v tem času organizirali dve večji delovni brigadi (I. MDB je pomagala pri po- spravljanju lesa v Bohinju leta 1945, II. MDB pa je poleti leta 1946 sodelovala pri delih na Krškem polju). Za Ljubljano kot mesto je bila velikega pomena obnova prometa. Prvi vlak po osvoboditvi je pripeljal iz Zidanega mosta 12. 5. 1945, medtem ko je prva med- krajevna avtobusna zveza (Ljubljana—Črno- melj, 113 km) zaživela 27. junija istega leta. Krajevni oziroma mestni promet je bil ob- novljen že prej, saj tramvaj (električna ce- stna železnica) ni utrpel nobene večje škode, vedno bolj pa se je uveljavljal avtobusni promet (npr. v začetku junija je bila vzpo- stavljena avtobusna zveza Jezica—Ljubljana). REVOLUCIONARNI UKREPI IN GOSPODARSTVO LJUBLJANE Važen pogoj za uspešno obnovo gospodar- skega življenja so bili revolucionarni ukrepi. 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 ki jih je začela izvajati nova ljudska oblast. Obdobje 1945—1947 je bila doba prehoda naj- pomembnejših proizvajalnih sredstev v dr- žavno last. Tako je ljudska oblast dobila v svoje roke ključne položaje v gospodarstvu in s tem osnovo za nadaljnji boj z ostanki kapitalističnega sektorja. Na podlagi odloka Avnoja z dne 21. 11. 1944 je bila zaplenjena imovina nemških držav- ljanov in imovina nemške države ter vojnih zločincev in njihovih pomagačev. Podatki o tej imovini so se zbirali na terenu, vendar odziv ni bil vedno enak pričakovanemu. To premoženje so upravljale komisije za upravo narodne imovine (KUNI). V Ljubljani so bila leta 1945 zaplenjena podjetja: Papirnica Vev- če, Saturnus, Pivovarna Union, Josip Kune et Comp., Štora in druga. Pod prisilno državno upravo so prišla tudi podjetja tujih državljanov, ki so služila oku- patorju (sekvester). Dne 29. 5. 1945 je stopil v veljavo zakon o odvzemu vojnega dobička. Kot vojni dobi- ček je bil določen višek imovine v katerikoli obliki, katerega je pravna ali fizična oseba imela dne 9. maja 1945 preko imovine z dne 6. aprila 1941. Ta višek pa je moral biti večji kot 25.000 dinarjev. Odvzeti vojni dobiček je šel v fond za obnovo tj. v Fond v pomoč opustošenim krajem in žrtvam vojne in fa- šistične okupacije. Tudi pri iskanju vojnih dobičkarjev so bile angažirane ljudske mno- žice. Vendar je za december leta 1945 ugo- tavljal javni tožilec za Ljubljano zastoj na tem področju.'" Od 1. septembra do 1. de- cembra 1945 so v Ljubljani odkrili le 255 voj- nih dobičkarjev. Ugotovljeno je bilo slabo sodelovanje ljudstva pri njihovem odkriva- nju." Decembra leta 1945 se je začela izvajati agrarna reforma, ki je kot: »... eden naj- večjih uspehov v izgradnji ljudske obla- sti .. .«^^ zajela zemljišča veleposestnikov, cer- kvena zemljišča, kmetije pobeglih kmetov tu- di v bližnji okolici Ljubljane (npr. v Trno- vem, na Lavrici, Orlah, Črni vasi in drugod). Odvzeta zemljišča so bila združena v »zem- ljiški sklad«. Po zainteresiranih okoUških če- trtnih ljudskih odborih so sestavljali sezna- me agrarnih interesentov, ki jih je bilo v Ljubljani zelo malo. Mestni izvršni odbor je februarja leta 1946 ugotavljal, da je v zem- ljiškem skladu 1200 ha (od tega 792 ha obde- lovalne zemlje). Prosilcev za to zemljo je bilo 980, vendar samo 172 upravičenih." V Ljub- ljani je bilo malo primerov agrarne reforme, zato je bila izvedena že do prve pomladanske setve. H krepitvi socialističnega sektorja gospo- darstva je pripomogla tudi nacionalizacija večjih podjetij, ki je bila izvedena decem- bra leta 1946. Gospodarski sistem v razdobju obnove ima svoje specifičnosti tudi v tem, da so se obnav- ljala in ustanavljala nova podjetja, ki so ime- la deloma še organizacijske oblike kapita- lističnih podjetij (npr. ustanavljali so tudi mešane delniške družbe, kjer je poleg držav- nega kapitala —¦ več kot 50 "/o — sodeloval privatni ali zadružni kapital).*" Ustanavljala pa so se tudi čisto državna podjetja, ki so predstavljala osnovo za razvoj socialističnega sektorja gospodarstva." Važno vlogo v Ljubljani je imela obrtna dejavnost, saj je leta 1945 kar 1/10 prebival- Gradnja Litostroja (Fotoie- ka MLRS) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 59 stva služilo kruh z delom v obrteh.''^ Tega leta je bil napravljen tudi popis vseh obrtnih obratov, ki je postal osnova za novo registra- cijo obrtov v naslednjem letu. Glavni prob- lem tako industrijskih kot tudi obrtnih ob- ratov v času obnove je bilo pomanjkanje su- rovin. Iz tega časa so znane zbiralne akcije, pri čemer se je izkazala predvsem mladina. Tako v poročilu terenskega odbora ZMS Gra- dišče beremo: »Dne 17. 4. 1946 je 9 pionirjev in U mladincev med 7. in 12. uro zbralo: 2800 kg pločevine in cinka, 350 kg konserv- nih škatel, 100 kg papirja, 25 kg tekstilnih odpadkov, 5 kg gumija in 4 kg bakra.«" Po- leg delitve surovin so bili problemi glede de- litve kreditov za obnovo delavnic, dviga stro- kovnosti kadra in glede racionalizacij v roko- delskih proizvodnjah. O vsem tem so pred- stavniki ljubljanske obrti seznanili tudi pred- sednika vlade Borisa Kidriča na sestanku dne 25. 10. 1945. V tem času so imele pomem- bno vlogo tudi obrtno — produktivne zadruge kot tudi obrtno nabavno — prodajne zadru- ge (npr. Čevljarsko produktivna zadruga, Ob- lačilna produktivna zadruga. Produktivna za- druga ljubljanskih mizarjev in druge).^^ Na- stajala so tudi prva državna obrtna podjetja (Kroj 1946, Mestna čevljarna 1946, Mestna steklarna 1946 in druga). Razvoj je šel v sme- ri zviševanja števUa socialističnih obrtnih obratov. V letu 1945 sta bila od 1744 obra- tov le 2 socialistična, medtem ko je bilo v letu 1947 od 1980 obratov že 41 v socialističnem sektorju.*^ Čeprav je bilo obdobje 1945—1947 izrazito doba obnove, imamo v tem času tudi že nove gradnje večjega obsega. Omeniti moramo gradnjo stanovanjskih blokov ob Savski cesti (Savska kolonija), ki se je pričela jeseni leta 1946 in začetek gradnje Litostroja, ki je bil ustanovljen z odločbo vlade LRS dne 22. 8. 1946: »Registrira naj se državno gospodarsko podjetje Litostroj, livarna in tovarna stro- jev ... z osnovnimi sredstvi din 14,794.085.16, ki obstajajo iz zgradb, zemljišč, strojev... združenih podjetij: Sekotex Ljubljana, I. Glo- bočnik, Ljubljana, Tovarna strojev in vodnih turbin, Skofja Loka, Ernest Eylert, Maribor, Dolenc Alojzij, Ljubljana, Jugoindus, Ivan Keršič, St. Vid nad Ljubljano, Livarna Muta v Muti, Smole Anton, Podsmreka in Farič in sinovi, Maribor.«*' Ustanavljala so se tucTi manjša nova podjetja (npr. Tiki 1945, Lek 1946, Letov, letalska tovarna 1946, Utensilia 1946, Triglav film 1946 in druga). PRESKRBA IN PREHRANA Preskrba Ljubljane z življenjskimi potreb- ščinami v prvih dveh letih po osvoboditvi je bila otežena zaradi hudih razmer v času ob- nove. Porušeni industrijski objekti, pomanj- kanje produkcijskih sredstev in surovin, stro-, kovnega kadra, slabe prometne zveze in po- dobno so pripomogli k znižanju količine indu- strijskih in obrtnih proizvodov. Kmetijstvo je ' bilo oslabljeno zaradi opustošenih kmetij ter pomanjkanja živine in semen za setev. Vse to je imelo svoj odsev v življenju mest in j tako tudi Ljubljane, ki je morala z ustrezno delitvijo življenjskih dobrin zadostiti mini- malne potrebe vseh slojev prebivalstva. Trgovina je imela le posredniško vlogo v tem, da je delila kontingente blaga in živil ¦ med potrošnike. Le viški so se smeli proda- j jati v prosti prodaji. Takoj po vojni je imela i važno vlogo pri tej delitvi še privatna trgovi- ¦ na, vedno bolj pa se je krepil zadružni in dr- ' žavni sektor. Pri distribuciji dobrin v Ljub- Ijani je imela važno vlogo Nabavno prodajna ! zadruga (NAPROZA) ter druge zadruge, kot i so Zelezopromet, Sadjar in vrtnar, Lipa in druge.*' Delitev blaga so kontrolirali oblastni organi Mestnega ljudskega odbora. Važno vlo- go pri delitvi in kontroli so imeli četrtni ljud- | ski odbori s svojimi uličnimi in hišnimi po- | verjeniki. j Racionirana preskrba je zahtevala uvedbo j potrošniških nakaznic, brez katerih si ni bilo \ moč zamisliti načrtnega razdeljevanja blaga. Za nabavo blaga je bil predpisan postopek, \ ki je zahteval pisanje prošnje, ugotovitev res- ! nične potrebe po tem blagu, odobritev ustre- j znega oblastnega organa in končno pridobitev I željenega, če je bil kontingent na voljo. Do '] živilskih nakaznic so bUi upravičeni vsi za- i posleni delavci, uslužbenci, njihovi družinski '. člani, vajenci, upokojenci, invalidi in drugi. ; Posebna pozornost se je posvečala fizičnim delavcem, bolnikom, nosečnicam in otrokom. Na osnovno živilsko nakaznico je vsakdo do- bil določeno količino živil, s katero je moral i zadostiti svojim potrebam v teku enega me- I seca (npr. za mesec julij 1945 se je dobilo ; na osnovno živilsko nakaznico: bele moke' (3,87 kg), krušne moke (3,87 kg), riža (1,50 kg), : fižola (500 g), olja (1 in pol dl), masti (300 g), ; sladkorja (250 g), soli (500 g), müa (75 g), ka- ' ve v zrnu (75 g), kavnega nadomestka (125 g), ; kvasa (30 g), kisa (1 in pol dl), sadnega soka i (4 dl), 2 kocki za juho in 1 škatlico vžigalic)."^ Preostanek življenjskih dobrin, ki niso bile razdeljene, se je lahko prodajal v prosti pro- daji. V mesecu juliju 1945 je veljal splošni predpis o cenah, ki je določal za obrtne in in-" dustrijske proizvode ceno iz leta 1939 s 30 "/o ; povečanjem in za kmetijske proizvode ceno iz leta 1939, vendar s 50 "/o povečanjem.*' Za- to je bila prosta prodaja zelo šibka in razvita ' 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Obnavljanje črnuškega mo- stu maja 1945 (Fototeka MLRS) je bila črna borza. Mestni oblastni organi so pozivali OF, AFZ in ZMS v okolici Ljubljane, da bi sodelovali pri prepričevanju kmetov za prodajo kmetijskih pridelkov na Ljubljan- skem živilskem trgu.^" Kajti mnogo boljša je bila prodaja na črni borzi, kjer je cena več- kratno presegla predpisano ceno iz proste prodaje. Zato je bila ena glavnih nalog MLO Ljubljane boj proti špekulacijam in črni bor- zi, ki je potekal več ali manj uspešno ob so- delovanju OF in njenih množičnih organi- zacij in podpori vsega prebivalstva ter Na- rodne milice. »S prestopom iz ilegalnega dela v legalno dne 9. maja 1945 je na iniciativo AF2 usta- novil Mestni pripravljalni odbor OF med drugim tudi odsek za prehrano . .ki je organiziral kuhanje hrane na terenu za pri- hajajoče partizane in vračajoče se interni- rance (repatriirance). Popisali so zaloge hra- ne, jih uskladiščili in zastražili z Narodno mi- lico. Eno takih skladišč je bilo pri Slamiču v Ljubljani. Javne kuhinje so bile v Delavskem domu, Ljudska kuhinja, kuhinja v Delavski zbornici in menza v Cukrani.^^ Na kolodvoru je bila ustanovljena okrepčevalnica za repa- triirance. Prehrana, obleka in stanovanje so bili os- novni življenjski problemi, ki so pestili ljub- ljansko prebivalstvo po vojni. Izredno huda je bila zima 1945/46, predvsem zaradi po- manjkanja kurjave, zdravniki pa so ugotav- ljali veliko nedohranjenost prebivalstva, ki je pripomogla k naglemu naraščanju bolezni revnih — TBC. Statistik je za julij mesec 1945 ugotovil potrebnost kalorij za 5-člansko družino na dan: oče (3100 kal.), mati (2800 kal.), sin 12 let (2400 kal.), dete 2 let (1600 kal.), kar je bilo skupaj 11.900 kalorij. De- jansko pa je družina dobila na živilske karte le za 9534 kalorij hrane na dan, tj. 2366 kalo- rij manj (ali 19 "/o manj)."^ V prehrani je bilo premalo maščob in sladkorja. Za Ljubljano je bila pereča tudi preskrba s svežim mlekom, do katerega so imeli pravico le dojenčki, ot- roci od 2—^14 leta, starejši nad 60 let, bolniki in nosečnice. Poleg svežega mleka so delili tudi kondenzirano mleko (iz UNRRA pake- tov) in mleko v prahu. Za distribucijo mleka v Ljubljani je skrbelo podjetje Mlekopromet tudi preko privatnih mlekarn. Meseca avgu- sta 1946 je bilo v Ljubljani le 28.131 upra- vičencev do svežega mleka.^^ Tudi sveže meso je bilo redko na jedilniku ljubljanske dru- žine. Slovensko podeželje je imelo premalo živine, dovoz iz Banata pa je bil težaven za- radi slabih komunikacij. Problem prehrane je bil zelo velik, vendar je počasi začela prihajati hrana z obnovljene- ga slovenskega podeželja, iz drugih jugoslo- vanskih pokrajin in tudi tujine. SOCIALNO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO Največja pozornost na področju socialnega skrbstva in zdravstva je bila namenjena dru- žinam padlih in družinam žrtev fašističnega terorja, vojnim invalidom in zdravstvene za- ščite potrebnim repatriirancem, predvsem pa vojnim sirotam in vsem otrokom, da bi čim lažje premagovali tegobe pomanjkanja v pr- vih dveh povojnih letih. Osvobodilna fronta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 61 in predvsem njene množične organizacije (Rdeči križ, AFŽ, ZMS) so bile najbolj aktiv- ne pri zbiranju denarja, oblek, obutve, žive- ža, zdravil, igrač, posteljnine in podobno za vse otroke, ki so ostali brez strašev: »... ki so padli na bojiščih za našo svobodo ali pa so bili umorjeni od fašistov in njihovih poma- gačev na moriščih.. .«.^^ Poleg izrednih na- biralnih akcij so morale ljubljanske četrti da- jati redne mesečne vsote denarja za te na- mene in med njimi je bilo razvito pravo tek- movanje v tem, katera bo zbrala več prispev- kov. Zbiranje prostovoljnih prispevkov za kritje socialnih potreb se je leta 1946 bolje organiziralo. Ustanovljen je bil »Socialni fond OF«, ki je konec tega leta vključeval 22 »/o ljubljanskega prebivalstva.^" Med najbolj perečimi problemi je bila pre- hrana otrok. Sledile so si številne akcije za pridobitev dodatne hrane. Tako je npr. odde- lek za zaščito mater, otrok in mladine pri mi- nistrstvu za socialno politiko NVS organizi- ral akcijo za dodatno prehrano mladine v Ljubljani od 20. 6. do 4. 7. 1945, med katero je bilo razdeljeno 9709 kg kruha in 902 kg marmelade.^^ Posamezne ljubljanske družine so pomagale tudi s sprejemanjem vojnih si- rot v rejo ali pa so plačevale zanje oskrbo- valnino v domovih (npr. v Domu Titove mla- dine v Mostah, v Titovem domu v Stanežičah pri Medvodah in drugod). Ljubljana je leta 1945 dobila 438 »bosanskih otrok«, vojnih si- rot brez staršev, in jim preskrbela stanova- nja pri ljubjanskih družinah ter organizirala šolanje (v posebnih razredih na Prulah, Le- dini, v Mostah in drugod).^* Že naslednje leto so se ti otroci, v starosti od 4—14 let, večino- ma vrnili v Bosno. Za šoloobvezne otroke so bile organizirane počitniške kolonije. Že julija leta 1945 so do- bili kvartni odbori OF nalogo, da predlagajo: »... najbolj slabotne in okrepitve potrebne otroke na počitniške kolonije ob morju v Portorose, na Gorenjsko v Bohinj, Bled, Kranjsko goro in Preddvor ... Otrok, ki sam nima dveh rjuh in odeje in ostale opreme, ki naj bi jo imel vsak udeleženec kolonije, naj zaradi tega ne izgubi možnosti udeležbe .. .«.^' V letu 1946 so ljubljanski dijaki preživljali počitnice tudi v zdravstvenem domu v Med- vodah, v šoli v Skofji Loki, Strunjanu in drugod. Posebna pozornost se je posvečala otrokom zaposlenih mater, za katere so ustanavljali »dnevna zavetišča«. Tako je MOOF že julija leta 1945 organiziral dnevno zavetišče pri Ur- šulinkah v Ljubljani; to je bila majhna soba — bivši šolski razred —, v kateri so našli zavetišče otroci v starosti od 4 do 7 let. To so bili začetki otroškega varstva po osvobo- ditvi, ki so bili omejeni zaradi slabih danih objektivnih možnosti. Tudi druge socialne institucije v Ljubljani (ubožnice, domovi za ostarele in druge) so imele težak položaj za- radi neurejenega financiranja in oskrbovanja z življenjskimi potrebščinami. Da bi se nji- hov položaj izboljšal, se je leta 1946 začelo uveljavljati patronatstvo podjetij, institucij, sindikalnih organizacij, ki so prevzeli skrb za njihovo redno delovanje. Prvi patronat je bil vzpostavljen nad Prehodnim domom v Mari- janišču, ki je deloval pod geslom: Otrokom več veselja in ljubezni!"" Posledice vojne in slabe prehrane po njej so vplivale na zdravstveno stanje ljubljan- skega prebivalstva. Razširjene so bUe bolezni, kot so davica, griža, legar; največ težav pa so povzročale srbečice, ušivost in garjavost. Or- ganizirale so se prave kampanje za razku- ževanje perila in oblek (npr. v Antiskabič- nem ambulatoriju v Delavskem domu). Po šolah, tovarnah, četrtnih ljudskih odborih pa so se organizirala predavanja za dvig higi- ene. Leta 1946 je naraslo število obolenj za TBC, kar je bila posledica vojne, hude zime 1945/46 in slabih stanovanjskih razmer. Si- tuacijo je oteževalo še pomanjkanje zdravil, ker domačih tovarn skoraj ni bilo, inozem- ska zdravila pa so bila zelo draga."* Posebno pozornost je nova ljudska oblast posvetila zaščiti materinstva. Že decembra leta 1945 je bil ustanovljen »Materinski dom na Viču«, ki je bila edina ustanova te vrste v jugoslovanskem merilu v tistem času."^ Sprejemal je nosečnice, ki so bile lažje zdrav- stveno ogrožene ali pa niso imele urejenih gmotnih in družinskih razmer. Skrb za do- jenčke in predšolske otroke se je kazala tudi v pospešenem ustanavljanju otroških jasli, vrtcev, mlečnih kuhinj in podobno. ŠOLSTVO Prva naloga po osvoboditvi je bila obnova šolskih poslopij, ki so bila večinoma med vojno in deloma tudi po njej zasedena z vo- jaštvom. Prostorsko stisko v Ljubljani so ve- čali tudi odvzemi dotedanih šolskih poslopij (Mladike, Škofovih zavodov v St. Vidu, Kre- kove gospodinjske šole v Šiški in drugih). Šolska vrata so se odprla šele 15. oktobra. Na ta dan so se zbrali ljubljanski učenci in dijaki na Kongresnem trgu, kjer jim je spre- govoril prosvetni minister dr. Ferdo Kozak. Revolucionarna dejanja na področju šolstva so bila odprava zasebnih in meščanskih šol (npr. zasebne ljudske šole v Marijanišču, Lichtenthurnu, pri Uršulinkah), uvedba na- 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Čela enotnega in obveznega 4-letnega splošno- izobraževalnega šolstva in znanstvena uteme- ljitev učne snovi.'^ Zaradi pomanjkanja uči- teljstva, kar je veljalo predvsem za podeže- lje, so na učiteljišču v Ljubljani organizirali pedagoške tečaje med poletnimi počitnicami leta 1945." Za ljubljansko učiteljstvo pa je bil organiziran v dneh od 24. 9. do 3. 10. 1945 informativno politični tečaj z namenom: »... da bo učiteljstvo pripravljeno na novo življenje in delo v novih šolah.«'"* Tečaj je obiskovalo preko 400 učiteljev in učiteljic. Tisti posamezniki, ki so izgubili narodno čast, so izgubili tudi pravico do šolanja za čas trajanja kazni, na učiteljišču pa za vedno. Tako je sodelovanje z okupatorjem, voditelji oz. propagandisti ter pobudniki preganjanj sošolcev aktivistov vplivalo na izgubo pra- vice do šolanja za dobo 1945—1947, na uni- verzi pa za dobo 1945—1949.'« Najhitrejši raz- voj po osvoboditvi je doživelo strokovno šol- stvo. V tem času so bile ustanovljene Sred- nja šola za turizem in gostinstvo v Ljubljani (1945/46), Sola za umetno obrt (marca 1946), Grafična šola (novembra 1946), Dentistična šola (marca 1946) in druge.'^ Ustanovljeni pa sta bila tudi Akademija upodabljajočih umet- nosti in Akademija za igralsko umetnost. Pomembno vlogo v šolskem življenju sta imeli pionirska in mladinska organizacija, ki sta aktivno sodelovali pri političnem delu, or- ganizaciji razstav, telovadnih nastopov, raz- nih drugih prireditev, igrah, koncertih in po- dobno. Kot primer politične aktivnosti lahko omenimo akcijo srednješolske mladine proti reakcionarnim elementom na šolah 27. no- vembra leta 1945. Zahtevali so odstranitev vseh protinarodnih in proti ljudski oblasti usmerjenih učiteljev in učencev. Demonstri- rali so pred učiteljiščem in pred Lichtenthur- novim zavodom v Ljubljani.** Tudi v šolstvu imamo v razdobju 1945—1947 prepletanje novega s starim. Tako npr. se je takoj po vojni poučevali verouk na ljubljanskih šolah na prostovoljni bazi udeležbe učencev. KULTURA Že maja leta 1945 se je pri MOOF konsti- tuiral Prosvetni oddelek, ki je med drugimi prevzel 3 stare mestne kulturne institucije: Mestni muzej. Slovensko knjižnico in Mestni arhiv, ki je bil z dnem 1. 10. 1945 prvi do- : stopen javnosti.'* Za povojno kulturo je ve- ljalo načelo množičnosti. Jeseni leta 1945 je ! bila ustanovljena Ljudska prosveta LRS, ki \ je imela svoj mestni odbor v Ljubljani in je združevala pevske zbore, igralske družinei, folklorne skupine, godbe, knjižnice, večerne gimnazije in ljudsko univerzo. Z dnem 20. 11. 1945 je pričela z delom osrednja ljudska univerza v Ljubljani v Frančiškanski dvorani v obliki snovno zaključenih predavanj ob upoštevanju vseh področij: »...ki vsebujejo živ interes med občinstvom. Saj se delo os- rednje univerze ne bo omejevalo na izobra- žence v centru mesta, ampak bo skušalo za- jeti po četrtnih ljudskih univerzah tudi na- še mestno periferijo. Prav od te je odvisno, ali bodo mogla biti pota sodobne ljudske uni- verze tudi zares nova pota.«" Radio Ljubljana se je oglasil že prve ure osvoboditve in je imel v vsem obdobju po- mebne informacijske kot tudi kulturno-pro- svetne naloge. Ljubljanske kinodvorane so bile sicer prve dni osvoboditve zaprte, vendar so kmalu začele s prikazovanjem predvsem sovjetskih filmov. Slovensko narodno gleda- lišče je uprizorilo Borove Raztrgance v oper- ni hiši že 19. 5., Frontno gledališče XV. udar- ne divizije pa 6. junija Klopčičevo igro Ma- ti.''' Ljubljanska Drama in Opera sta začeli z rednim delom šele jeseni leta 1945. Pomembno vlogo je imelo tudi časopisje: Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Tek- mujmo (tedanje glasilo MLO), Tovariš (ob- novljen oktobra 1945), Pavliha (6. 9. 1945), Pionir, Mladina, Ciciban in druga. Da bi pri- šle novice do čim širšega kroga bralcev in tudi z namenom doseči aktivno sodelovanje delovnih ljudi pri sestavljanju informacijskih glasil, so se v tem obdobju uveljavili .-sten- časi«. Sredi julija 1945 je bila ustanovljena prva povojna založba Slovenski knjižni zavod, nato Cankarjeva založba, ki je izdajala predvsem politično literaturo, in avgusta istega leta Dr- žavna založba Slovenije, ki je izdajala šol- sko, znanstveno, politično, kulturno, umetni- ško in drugo literaturo. SPORT Telesna kultura oziroma fizkultura je ime- la nalogo zajeti čim širši krog ljudi, predvsem pa mladino z namenom, da bi bUi priprav- ljeni na zahtevnosti življenja v času obnove. Kot v kulturi je imela množičnost svoje mesto tudi v športu. Organizirali so se množični krosi kot npr. 6. 4. 1946. leta, ko so Mestni odbor OF, Mestni medstrokovni svet in Mestni odbor ZMS organizirali tek čez dm in stm, ki se ga je udeležilo 6197 ljudi." Ta spomladanski masovni tek je imel tudi širši pomen, ki je bil opredeljen tudi na plakatu za tek: »Ta fizkulturna manifestacija naj do- kaže in pokaže vsemu svetu, da smo resnično kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 63 Odstranjevanje ruševin za Bežigradom septembra 1945 (Fototeka MLRS) kulturen narod, ki hoče s harmonično kre- : pitvijo duha in telesa ustvariti svojo ljudsko kulturo v prijateljskem sodelovanju z vsemi miroljubnimi narodi.^^^ Ob I. zletu fizkul- turnih društev Slovenije v Ljubljani dne 19. i 8. 1945 je bil množični nastop telovadcev na : stadionu za Bežigradom. Organizirale pa so se tekme vrhunskega športa, kot je bila noi- gometna tekma Ljubljana proti VII. korpusu dne 20. maja 1945, ki jo je spremljalo ok. 1500 gledalcev in ki se je končala z zmago moštva Ljubljana. Ves izkupiček od te tekme je šel v fond za podporo vojnih sirot. Ljubljana je imela v prvem letu po osvobo- ditvi kar 11 fizkulturnih društev, naslednje leto pa le, 7, kar je imelo za posledico izgubo stika s terenom.''* Ljubljana je bila tudi pri- zorišče šahovskega turnirja konec leta 1945, \ motornih dirk maja leta 1946, partizanskega { marša junija leta 1946, letalskega mitinga ' septembra istega leta in vrste drugih šport- i nih manifestacij. i OPOMBE Razprava o razvoju Ljubljane v prvih dveh povojnih letih temelji pretežno na uporabi arhiv- skega gradiva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana in ima tudi namen opozoriti na to gradivo, ki ga dosedanja proučevanja povojne zgodovine Ljubljane v glavnem niso upoštevala. Zaradi neurejenosti je nedostopno arhivsko gra- divo republiškega značaja, ki ga hrani Arhiv SR Slovenije. Opozoriti pa moram tudi na gra- divo, ki ga hrani Arhiv Jugoslavije in ki ni upoštevano v tej razpravi (npr. v fondu Mini- sterstvo industrije 1944—1948 je gradivo o I. na- cionalizaciji decembra 1946. leta). Pregledano in upoštevano je büo dokumentacijsko gradivo: fo- tografije iz fototek Zgodovinskega arhiva Ljub- ljana in Muzeja ljudske revolucije Slovenije ter plakati iz zbirk Arhiva SR Slovenije in Muzeja ljudske revolucije Slovenije. Literatura, ki sem jo upošteval pri tej razpravi: — Ivan Kristan, Družbena ureditev SFRJ, Ljub- ljana 1976; — Trideset let socialistične Jugosla- vije, Beograd 1975; — Arhivsko gradivo v Slo- veniji po osvoboditvi, (Referati 8. zborovanja arhivskih delavcev Slovenije v Kočevju od 20. do 22. aktobra 1977), Ljubljana 1978; — Osnutek raziskovalnega načrta Zgodovina Slovencev 1945 do 1976, (razmnoženo), Ljubljana 1978; — Arhiv- ski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945 do 1947 (razstavni katalog), Ljublja- na 1978; — Koledar zgodovine KPJ — ZKJ, Ljubljana 1969; — Anton Melik, Naša velika dela, Ljubljana 1951; — O naši ustavi in o nekaterih temeljnih zakonih (izdal Sekretariat vlade LRS za personalno službo), Ljubljana 1949; — Z II. kongresa mladine Jugoslavije, Ljubljana 1946; — III. kongres osvobodilne fronte Slovenije, Ljub- ljana 1951; — II. kongres Komunistične partije Slovenije, Ljubljana 1949; — Ljubljana v ilegali do zloma okupatorja, IV, Ljubljana 1970; — Lju- bljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962; — Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine (trojezična izdaja), Ljubljana 1965; — Ljubljana 1945—^1970, Ob petindvajsetletnici osvoboditve, Ljubljana 1970; — Ljubljana 1945—1965 (kronika Ljubljane), Kronika, št. 1, 1965; — Matjanko Dolenc, Razvoj ljudske oblasti v Ljubljani v prvem desetletju po osvoboditvi. Kronika, št. 2, 1965; — Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945—1955, Ljubljana 1965; — Janez Kajzer, Življenje Slovencev v svo- bodi, Borec XVII., 1976, št. 1, 2, 4, 5, 6—7, 8—9, 64 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 10—11; — Marjan Drnovšek, Prvi dnevi svo- bode, Ljubljanski dnevnik, 6. 12. 1978; — isti. Junake boja so zamenjali junaki dela. Ljub- ljanski dnevnik, 13. 12. 1978; — išli. Škatlica vžigalic za mesec dni. Ljubljanski dnevnik, 4. 1. 1979; — isti. Noben otrok ne sme biti nepre- skrbljen, Ljubljanski dnevnik, 19. 1. 1979; 1. Slovenski poročevalec (SP), št. 1, Ljubljana na dan osvoboditve. Pozdrav arhitektov! — 2. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Ljubljana (LJ), Reg II, predsed. št. 76/45, Okrožnica z dne 9. maja 1945. — 3. Ur. 1. SNOS in NVS, št. 5, 2. 6. 1945, str. 31 in SP, št. 2, 10. 5. 1945. — 4. isto, str. 31—32. — 5. isto in Ur. 1. SNOS in NVS, št. 8, 13. 6. 1945. — 6. ZAL, LJ, Izvršni odbor Mestnega ljudskega odbora (IO MLO), Okrožni- ca št. 45 z dne 14. 5. 1945. — 7. isto. — 8. SP, št. 24, 20. 5. 1945, Ljubljana je volila. — 9. ZAL, LJ, IO MLO. Zapisnik II. seje MOOF z dne 31. 5. 1945. — 10. isto. Zapisnik I. seje MOOF z dne 20. 5. 1945. — 11. isto. Zapisnik III. seje MOOF z dne 13. 6. 1945. — 12. isto. — 13. ZAL, LJ, IO MLO, Zapisnik seje MOOF in Komande mesta Ljubljane. — 14. ZAL, U, IO MLO, Popis prebi- valstva in hiš z dne 15. 7. 1945 in SP, št. 76, 18. 7. 1945, Mestno okrožje Ljubljana — razme- jitev in upravna razdelitev. — 15. Ur. 1. SNOS in NVS, št. 33, 8. 9. 1945, str. 137—138 in ZAL, LJ, IO MLO, Odločba predsedstva NVS, oddelka za izgradnjo narodne oblasti, št. 191/1 z dne 20. 8. 1945. — 16. Krajevni leksikon LRS, Ljubljana 1954, str. 105. — 17. ZAL, LJ, IO MLO, pover- Ijivi spisi 1945. — 18. ZAL, LJ, IO MLO, spis št 917, 1946. — 19. SP, št. 81, 24. 7. 1945, V ne- deljo bo Ljubljana volila SP, št. 86, 29. 7. 1945, Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Ribnica na Dolenjskem danes volijo. — 20. ZAL, LJ, IO MLO, Statistični pregled o izidu volitev v ok- rožno mestno skupščino in Narodno osvobodilne odbore vseh 10 mestnih četrti, 29. 7. 1945 in Ur. 1. SNOS in NVS, št. 22, 1. 8. 1945. V Slovenskem poročevalcu, št. 87, 31. 7. 1945 so drugačni po- datki o rezultatih. — 21. ZAL, L.J, IO MLO, spi- si 1945. — 22. ZAL, LJ, IO MLO, 17. seja MIO, 25. 2. 1946 in 27. seja CLO Center z dne 27. 3. 1946. — 2'3. ZAL, LJ, IO MLO, Poročila št. 481/46 za volitve v Si. Vidu, poročilo št. 813/46 za vo- litve na Viču in Poročilo o volitvah na Jezici s št. 307/1946. — 24. ZAL, LJ, IO MLO, spisi 1945. — 25. ZAL, LJ, IO MLO, zapisniki 1945. — 26. ZAL, LJ, IO MLO, Konferenca CNO, 4. 10. 1945. — 27. isto. — 28. SP, št. 152, 14. 10. 1945, Zgleden zbor volivcev mestne četrti Vič. — 29. ZAL, LJ, IO MLO, Dopis predsedstvu vlade LRS, 2. 5. 1946, ki ga je poslal referent za izgradnjo narodne oblasti MLO Ljubljane, št, 568/46. — 30. isto. — 31. SP. št. 179, 16. 11. 1945, VolUni izidi v posa- meznih okrožjih. — 32. ZAL, LJ, IO MLO, II. zasedanje skupščine MLO, 5. 1. 1946. — 33. ZAL, LJ, IO MLO, poročila 1945. — 34. Ljubljana, P ¦ dobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962, str. 9. — 35. ZAL, LJ, IO MLO, spisi 1946. — 36. ZAL, LJ, IO MLO, spisi 1945. — 37. ZAL, LJ, IO MLO, II. plenum MLO, 5. 1. 1946. — 38. ZAL, LJ, IO MLO, III. plenum MLO, 29. 6. 1946 in Ur. 1. SNOS in NVS, št. 62, 19. 12. 1945, Zakon o agrar- ni reformi in kolonizaciji v Sloveniji. — 39. ZAL, LJ, IO MLO, 16. seja MLO, 15. 2. 1946. — 40. ZAL, LJ, IO MLO, spis št. 230, 1. 3. 1947. — 41. ZAL, LJ, Okrožno sodišče v Ljubljani, Sodni register. — 42. ZAL, LJ, IO MLO, II. plenum MLO, 5. 1. 1946. — 43. ZAL, LJ, Četrt Center ZMS Ljubljana 1945—1946. — 44. ZAL, LJ, IO MLO, spisi 1946. — 45. Gradivo o razvoju Ljub- ljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 do 1955, Ljubljana 1965, str. 66. — 46. Arhiv Lito- stroja (še pri ustvarjalcu). — 47. ZAL, LJ, IO MLO, spisi 1946. — 48. ZAL, LJ, IO MLO, spisi 1945. — 49. isto. — 50. ZAL, LJ, Krajevni ljudski odbor Bizovik. — 51. ZAL, LJ, IO MLO, Poro- čilo o delu OF odseka za prehrano. — 52. isto. — 53. ZAL, LJ, IO MLO, Odseka za prehrano MOOF, 20. 7. 1945. — 54. ZAL, LJ, Trgovina in preskrba MLO, fase. 47. — 55. Plakat RK Slove- nije — V imenu revežev in sirot. — 56. Gradivo o razvoju .. . , str. 175. — 57. SP, št. 73, 14. 7. 1945, Akcija za priboljšek v hrani izčrpani mla- dini. — 58. Gradivo o razvoju ..., str. 163. — 59. SP, št. 72, 13. 7. 1945, Otroci gredo v počit- niške kolonije. — 60. ZAL, LJ, IO MLO, 23. seja MIO, 20. 5. 1946. — 61. ZAL, LJ, IO MLO, II. plenum MLO, 5. 1. 1946 in III. plenmn MLO, 29. 6. 1946. — 62. Gradivo o razvoju ..., str. 142. — 63. Ur 1. SNOS in NVS, št. 24, 8. 8. 1945, Ured- ba o ukinitvi meščanskih šol. — 64. ZAL, LJ, Učiteljišče v Ljubljani. — 65. ZAL, LJ, lO MLO, Poročilo prosvetnega oddelka MNOO in SP, št. 151, 13. 10. 1945, Informativno politični tečaji za učiteljstvo v Ljubljani. — 66. Ur. 1. SNOS in NVS, št. 24, 8. 8. 1945, Uredba o prepovedi šola- nja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov. — 67. Gradivo o razvoju ..., str. 188. — 68. SP, št. 192, 2. 12. 1945, Ljubljanski srednješolci proti reakcionarjem na šolah. — 69. ZAL, LJ, IO MLO, II. plenum MLO, 5. 1. 1946. — 70. SP, št. 182, 20. 11. 1945, Letošnji program osrednje ljubljanske ljudske univerze. — 71. SP, št. 23, 19. 5. 1945, SNG v Ljubljani in SP, št. 41, 8. 6. 1945, Nastop frontnega gledališča v Ljubljani. — 72. Arhiv SR Slovenije, Zbirka plakatov, akc. št. 1597. — 73. isto. — 74. Gradivo o razvoju.. ., str. 197. 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 SERGIJ VILFAN — SESTDESETLETNIK Dne 5. aprila letos je profesor dr. Sergij Vilfan praznoval svojo šestdeseti etnico. Ro- jen je bil leta 1919 v Trstu; šole je obiskoval v različnih krajih (v Bratislavi, na Dunaju in v Dubrovniku), kar je bilo povezano z oče- tovimi službenimi mesti, po očetovi smrti pa v Ljubljani. Po maturi je študiral v letih 1937 do 1941 na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral novembra 1941, promoviral pa marca 1942. Najprej je bil v pravni službi (od leta 1946 kot pravni referent Okrajnega ljudskega od- bora Grosuplje). Leta 1950 je bil imenovan za upravnika oziroma ravnatelja Mestnega ar- hiva v Ljubljani in na tem mestu je ostal enaindvajset let (do leta 1971). Mestni arhiv v Ljubljani je v tem času kot prvi arhiv v Sloveniji pridobil funkcionalna skladišča ar- hivskega gradiva in objavil pregled svojih fondov in tudi sicer dosegel visoko raven. Zlasti je pridobil sloves zaradi svoje obsežne publicistične dejavnosti. Profesor Vilfan pa je bil član Zveznega arhivskega sveta (od leta 1964 dalje) in uprave Skupnosti arhivov Slo- venije; sodeloval je pri izdelavi osnutkov za predpise o arhivski službi v Jugoslaviji in Sloveniji, kot ekspert v zadevi jugoslovan- skih arhivskih zahtevkov proti Avstriji ter kot član komisije Mednarodnega arhivskega sveta za pomoč arhivom v deželah v razvoju (1969—1972). «0^1 V ta čas sodi še Vilfanovo delo na dveh nadaljnjih področjih: bistveno je pripomogel k temu, da je bila leta 1953 ustanovljena Kro- nika, časopis za slovensko krajevno zgodovino in je tudi opravil obsežno organizacijsko de- lo, ki je bilo povezano s pričetkom, izhajanja časopisa. Od vsega začetka je tudi član ured- ništva Kronike. Od leta 1962 dalje je bil tudi vršilec dolžnosti sekretarja redakcije Enci- klopedije Jugoslavije pri Leksikografskem zavodu v Zagrebu, za Slovenijo. Potem ko je bil že nekaj let izpraševalec pravnozgodovinskih predmetov (splošna prav- na zgodovina od srednjega veka naprej, na- rodna pravna zgodovina) na pravni fakulteti v Ljubljani, mu je bU leta 1970 priznan naziv vnaprej habilitiranega rednega profesorja za narodno in občo pravno zgodovino na tej fakulteti. Leta 1971 je prešel nato na pravno fakulteto kot redni profesor za pravno zgodo- vino (od začetka srednjega veka dalje), v zadnjih letih je pa tudi predstojnik katedre za pravno zgodovino. Ze v letih 1949 in 1950 začenja sodelovanje profesorja Vilfana tudi pri Slovenski akade- miji znanosti in umetnosti. Tedaj je bil ime- novan za honorarnega strokovnega sodelavca pri Sekciji za občo in narodno zgodovino in pri tedanji Komisiji za slovensko narodopisje. Sedaj je član znanstvenih svetov pri inštitu- tu za zgodovino Milka Kosa in pri inštitutu za narodopisje. Od leta 1957 vodi program Raz- voj pravne misli pri Slovencih pri Centru za družbene vede. Od leta 1976 sodeluje tudi pri delu komisije za pravno terminologijo. Na po- dlagi obsežnega znanstvenega dela je bil leta 1978 izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razreda za zgodovinske in družbene vede. S tem kratkim pregledom nikakor niso iz- črpane vse funkcije, ki jih je opravljal oziro- ma jih opravlja profesor Vilfan. Nekatere bo- mo še omenili pri pregledu njegovega znan- stvenega dela. Pod neposrednim vodstvom profesorja Janka Polca se je začel profesor Vilfan uk- varjati s pravno zgodovino že med študijem na pravni fakulteti v Ljubljani, predvsem na podlagi arhivskih virov. Za nalogo Pregled vsebine deželnih ročinov slovenskih dežel je prejel tudi svetosavsko nagrado. Tako se je pričelo njegovo znanstveno delo na področju pravne zgodovine kot glavne stroke, vendar v povezavi z drugimi panogami, zlasti z et- nografijo, pozneje pa tudi v povezavi z go- spodarsko zgodovino, za katero se je leta 1961 66 kronika. časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 specializiral na École pratique des Hautes'^ Etudes v Parizu. V prvih razpravah iz let 1943—1945 je ob- ravnaval nekaj specialnih vprašanj iz pravne zgodovine, pogosto tudi na podlagi etnograf- skega gradiva (županska sodišča, deželni ro- čini). Iz tega časa je tudi njegov sintetični Očrt slovenskega pravnega narodopisja. V povezavi s službenim položajem po pri- hodu v Ljubljano se je zbudil pri profesorju Vilfanu tudi interes za mestno zgodovino. Leta 1950 se začenjajo monografije, ki obrav- navajo vprašanja mestne zgodovine, še po- sebej Ljubljane. Razprava Nekaj vprašanj iz zgodovine stare Ljubljane je bistveno pripo- mogla k spremembi nazorov o nastanku in razvoju srednjeveške Ljubljane. V povezavi z Ljubljano je treba omeniti tudi napore pro- fesorja Vilfana, da dobi slovensko glavno me- sto sintetični prikaz svoje zgodovine. Svoje poglede, kako nadaljevati začeto delo, pri ka- terem je tudi sam zelo aktivno sodeloval, je opisal v predgovoru k 2. zvezku Razprav Mestnega arhiva ljubljanskega (Stanje in per- spektive sintetičnih prikazov zgodovine Ljub- ljane). Poznje je prešel profesor Vilfan tu- di na obravnavo posameznih vprašanj zgodo- vine drugih mest (Novomeški mestni privi- legij iz leta 1365, Pristojnost ptujskega dežel- skega sodnika po urbarju iz leta 1322 in po ptujskem statutu), nato pa na obranavo vse širših vprašanj s področja mestne zgodovine. Leta 1969 je postal član mednarodne komisije za zgodovino mest (1974 je organiziral tudi sejo te komisije v Skofji Loki oziroma v Lju- bljani) in v letu 1973/74 je postal tudi pred- sednik nacionalnega odbora za zgodovino mest. V ta sklop sodi nadalje referat na sim- poziju Mogersdorf v Köszegu: Srednjeveško mesto med Panonijo in Severno Adrijo ter monografija Stadt und Adel, Ein Vergleich zwischen Küsten- und Binnenstädten zwi- schen der Oberen Adria und Panonien (1974). V Guide international d'histoire urbaine l, Europe, je prispeval prikaz za jugoslovanska mesta. Obsežno sodelovanje pri pripravi Gospodar- ske in družbene zgodovine Slovencev ter po- vezava z etnografi jo so pritegovale pozornost do nekaterih vprašanj iz zgodovine agrarnih panog, pa tudi nekaterih drugih vprašanj, ki so tesno povezana s kmečkim prebivalstvom (Zgodovinske slike iz Brkinov, kjer razprav- lja o gospostvih in njihovih kmetih. Polje- delstvo na Slovenskem v luči nekaterih de- setinskih predpisov. Od vinskega hrama do bajte, ki predstavlja prispevek k zgodovini bajtarstva in gostaštva v dolenjskih vinogra- dih, K obdelavi polja v Slovenski Istri, Podo- be iz nekdanje živinoreje med Trstom in Slavnikom, K zgodovini kmečkega kupčeva- nja s soljo). Glavna Vilfanova sintetična obja- va iz historične etnografije pa je poglavje Kmečka hiša v prvem delu Zgodovine agrar- nih panog. Drugi zvezek Zgodovine agrarnih panog, ki bo v kratkem izšel in ki obdeluje v celoti družbena razmerja v agrarni proiz- vodnji in njihove različne izraze glede kmeč- kega osebnega položaja, kmečkih bremen in kmečkih razrednih gibanj, pa je v veliki meri delo prav profesorja Vilfana. V povezavi s tem je nastala tudi monografija Die Agrar- Eozialpolitik von Maria Theresia bis Kudlich (v: Der Bauer in Mittel- und Osteuropa im sozioökonomischen Wandel des 18. und 19. Jahrhunderts, 1973). Medtem ko se v navedenih razpravah pre- pletajo pravnozgodovinski in gospodarskozgo- dovinski interesi, pa posega profesor Vilfan na čisto področje gospodarske zgodovine z delom Prispevki k zgodovini mer na Sloven- skem s posebnim ozirom na ljubljansko mero. To delo je doslej glavna slovenska razprava o merah v predmetrski dobi. V razpravi Ne- kateri rezultati novejših raziskav o meščan- skih kapitalih v zgodnjem kapitalizmu, ki je nastal na podlagi dveh trgovskih knjig iz prve polovice 16. stoletja in drugih virov v Mest- nem arhivu ljubljanskem, nakazuje nekatere poglavitne elemente v razvoju denarnega si- stema, cen in mezd. Posebej so profesorja Vilfana zanimala vprašanja zgodovine davkov v povezavi z raznimi področji. Tako so nastale razprave Zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani, Davčni privolitvi Kranjske za leta 1523 in 1527 in popis prebivalstva gospostva Gradac iz teh let. Na področje davkov in cen sega mono- grafija Die wirtschaftlichen Auswirkungen der Türkenkriege aus der Sicht der Razioni- erungen, der Steuern und der Preisbewegung. V obravnavo novejše dobe se je spustil pro- fesor Vilfan zlasti ob dveh prilikah: Ko je leta 1968 napisal ob stoletnici Odvetniške zbornice v Ljubljani monografijo Odvetništvo na Slovenskem in ljubljanska odvetniška zbornica do razširitve zborničnega območja na jugoslovansko Slovenijo, ter v delu Die österreichische Zivilprozessordnung von 1895 und der Gebrauch der slowenischen Sprache vor Gericht (1970). Približno ob istem času pa je pričel tudi z raziskovanjem vprašanj zgodnjega srednje- ga veka v zvezi s problemom kosezov, enem temeljnih problemov najstarejše slovenske zgodovine, in vprašanj kontinuitete in dis- kontinuitete med predslovensko in slovensko KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 67 dobo (Koseščina v Logu in vprašanje kose- zov v vzhodni okohci Ljubljane, Staroselci in njihovo izročilo). V sklop širših srednje- veških raziskav sodi tudi razprava Die deut- sche Kolonisation nordöstlich der Oberen Adria und ihre sozialhistorischen Grundla- gen (v: Die deutsche Ostsiedlung des Mittel- alters als Problem der europäischen Geschi- chte, Sigmaringen 1975). Poseben pomen imata v znanstvenem delu profesorja Vilfana njegovi poglavitni sinteti- čni deli. Pravna zgodovina Slovencev od na- selitve do zloma stare Jugoslavije (Ljublja- na 1961), za katero je dobil tudi Kidričevo nagrado ter Rechtsgeschichte der Slowenen bis zum Jahre 1941 (Graz 1968). V bistvu gre za dve različni knjigi, pri čemer druga upošteva tudi nova avtorjeva in druga dog- nanja. Vilfanu je predmet pravne zgodovine pravo, ki je brez ozira na svoj izvor, veljalo na slovenskem ozemlju. Pri tem poudarja pomen komparativne metode in izraža mne- nje, da je v preteklosti pravnike preveč inte- resirala samo abstraktna norma in njena ap- likacija, premalo pa življenje. Opozarja zlasti na oblike in običaje, ki so se ohranili in raz- vili mimo uradoma usmerjenih sfer. Pravna zgodovina mora po jubilantovem mnenju nujno upoštevati vzročno zvezo med gospo- darstvom, družbo in pravom. Etnografi j a mu je historična disciplina o tvornosti in tradi- cijah ljudstva, v ta okvir pa spada tudi ljud- sko pravo. Teoretičnih vprašanj koncepta in metodike pravne zgodovine se je dotaknil še v vrsti drugih prispevkov. Ne nazadnje naj omenimo še področje, kjer je bilo treba še v mnogočem orati ledino. V zvezi z Vilfanovim službenim delom je nasta- la vrsta teoretičnih in za prakso namenjenih del iz arhivistike. Pri tem ni poznal nobenih omejitev, marveč se je loteval vprašanj, ka- kor jih je narekovala vsakodnevna praksa. V prvem obdobju so bila njegova preučevanja usmerjena zlasti v naslednja vprašanja: in- ventarizacija in pripomočki za uporabo, škar- tiranje ter vprašanja povezana s pisarniškim poslovanjem in arhivsko službo (o tem je so- deloval tudi v priročniku Iz arhivistike (Beo- grad 1959). Na poseben odziv pa je naletelo tudi njegovo objavljeno predavanje Položaj i uloga arhiva u socialističkoj Jugoslaviji (Ar- hivist 1958), ker je nastalo v času, ko se je pričela oblikovati nova decentralizirana or- ganizacija arhivov v Jugoslaviji. Z diskusijo na mednarodnem kongresu ar- hivov v Bruslju (leta 1964) je opozoril na možnosti tipologije sistemov pisarniškega po- slovanja s spisi, o čemer je kasneje leta 1972 objavil temeljno delo Tipologija upravnih re- gistratur. Za mednarodni kongres arhivov v Moskvi leta 1972 je kot eden najuglednejših jugoslovanskih arhivarjev skupaj s F. Bilja- nom in M. Miloševičem pripravil referat Die Archivbehelfe im Dienste der Wissenschaft (izšlo tudi v srbohrvatskem prevodu: Obave- štajna sredstva arhiva u službi nauke). Glavni pa je bil delež profesorja Vilfana tu- di pri doslej izšlih temeljnih slovenskih sin- tetičnih delih na področju arhivistike in dela arhivov (Arhivi, Od pisarne do zakladnice zgodovine, Ljubljana 1967; Arhivi v Sloveniji, Ljubljana 1970 ter Arhivistika, Ljubljana 1973; s prispevkom O opremljanju in postav- ljanju gradiva pa je sodeloval tudi v priroč- niku Arhivska tehnika, Ljubljana 1972). Na področju pregledov arhivskega gradiva je skupaj s sodelavci objavil v publikaciji 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega že ome- njeni splošni pregled fondov tega arhiva (Lju- bljana 1959). V mednarodni arhivski reviji Archivum je skupaj z B. Otorepcem pi.sal o notarskih ar- hivih v Jugoslaviji in o mestnih arhivih v Sloveniji, sam pa je objavil še prikaz arhivov lokalnih skupnosti (komunalnih arhivov) v Jugoslaviji (Arhivist 1969). V razpravi Arhiv- ski viri za zgodovino Slovencev 1848—1918 (1970) smo dobili prvič pregledno sliko o ar- hivskem gradivu za slovensko zgodovino iz tega obdobja. Bibliografija del profesorja Vilfana je tako vsestranska in obsežna, da v tako kratkem prikazu še zdaleč ni mogoče zajeti vsega, kaj šele podati celovite ocene tega dela. Njegova raziskovanja so privedla do bogatih novih re- zultatov, tako da mu gre v razvoju sloven- skega zgodovinopisja, posebej še pravne in gospodarske zgodovine, pa tudi etnografi je, posebno mesto. Odlikuje ga izreden smisel za iskanje novih problemov, za primerjavo in za sintezo ter za iskanje novih poti. Zato je ra- zumljivo, da je njegovo delo doživelo že do- slej številna priznanja, ne le v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč tudi na številnih mestih v tujini. Ob šestdesetletnici profesorja Vilfana se tu- di Kronika, za katero ima jubilant nemajhne zasluge, pridružuje čestitkam ostalih v želji, da bi imel pri svojem delu in načrtih še mno- go uspehov. Posebej pa mu želimo zdravja in osebnega zadovoljstva. Jože ZonCar 4» 68 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV .oianfasTCARLOVSKI MOST V LJUBLJANI mirko kambic Se vedno naletimo ined starimi fotografi- jami na motive, ki so brez podatkov. Takšne slike so prijetna uganka za raziskovalca, ki želi motiv opredeliti in ga datirati. Končna ugotovitev je zelo preprosta, zato pa je pot do cilja včasih zapletena in zamudna.'^UnäiJa.t V fototeki Narodnega muzeja v Ljubljani najdemo med neopredeljenimi fotografijami tudi zbledelo sliko, ki kaže gradnjo mostu nad suho strugo. Most je kamnit, ima dva loka, ki sta podprta s skrbno izdelano pove- zavo lesenih opornikov. Nad obokoma so tiri, po katerih se premika posebno vozilo za do- voz rezanega kamna, verjetno neke vrste žer- jav. Suho dno struge je polno gradbenega ma- teriala: lesa, peska in kamenja. Pod mostom in na njem je polno delavcev, okrog štirideset po številu. Med njimi so pri težaških delih tudi ženske. Na levi je za mostom hiša z drev- jem, na desni pa temna lisa, ki se diagonalno manjša proti ozadju. Na originalni sliki je vi- deti, da gre za vrsto visokih jagnjedi ob stru- gi- Kateri most bi predstavljala ta fotografija? Na njeni hrbtni strani najdemo podatek, ki nas lahko vsaj delno vodi v pravo smer iska- nja. Tu je komaj viden zelen žig »E. Pogo- relz, Photograf, Laibach«. In tako steče re- ševanje fotografske uganke do popolnoma trdnega zaključka: gre za gradnjo kamnitega Karlovškega mostu čez Gruberjev prekop v Ljubljani. O ljubljanskih mostovih je napisanega že marsikaj zanimivega. Tudi fotografij starej- šega datuma imamo kar precej. Toda Karlov- ški most je bil zavit v neko meglico. To pač ni bil sprva ljubljanski most, temveč most zunaj ljubljanskega mesta. In ko so ga gra- dili, ni nosil sedanjega imena, temveč je bil to »most čez Gruberjev kanal«. Tisti, ki se želijo poglobiti v podrobnosti gradnje mostu, naj stopijo v Arhiv Slovenije Gradnja karlovškega mostu čez Gruberjev prekop v Ljubljani (fotografiral Ernest Pogorele; fototeka Narod- nega muzeja v Ljubljani) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 in si Ogledajo veliko mapo načrtov pod števil- ko XXXIV, z naslovom »Grubersche Brücke«. Tu je okrog 30 načrtov, povezanih s Kar- lovškim mostom, ki je bil del večjega pro- jekta za osuševanje Ljubljanskega barja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.* Licitacija za »most nad Gruberjevim kana- lom« je bila leta 1860, kolavdacijska komisija pa se je podpisala na načrte 18. januarja 1865. V času, ko so gradili novi most, so po- stavili zasilni most čez prekop nekoliko juž- neje od gradbišča. Ta zasilni most je prišel na dražbo 11. julija 1864, kar pomeni, da je bil novi kamniti most (»Karlovški most«) iz- ročen prometu že leta 1864.^ , Fotograf Pogorele se je vpisal v ljubljan- ski obrtni register leta 1859, fotografiral pa je most še po mokrem postopku: na gradbi- šče je moral prinesti ne le kamero, temveč tudi kemikalije in temnico. Verjetno je nare- dil več posnetkov in možno je, da so drugi motivi še kje ohranjeni: ali v Ljubljani ali na Dun&ju.......... ............ OPOMBE 1. AS, načrti, mapa XXXIV (24650, Land. Reg. Z 985/129-1865). — 2. Laib. Zeitung 1864, No. 152 (7. JuUj). KAMNA GORICA IN BLED MraKO KAMBIC Težko bi se danes vživeli v tisto globoko občutje, ki ga je pred nekaj več kot sto leti zbudila majhna fotografska slika, nalepljena na karton formata običajne vizitke in skrbno varovana v družinskem albumu. Nekateri so se osredotočili samo na portrete, nekatere pa je prevzela tudi pokrajina z naselji. Pokra- jinske slike so bile pri nas sprva bolj redke in posamezniki so jih začeli zbirati predvsem j iz domovinske zavesti. ' V skromnem albumu fotografij politika in \ pesnika Lovra Tomana (1827—1870) najdemo ' Kamna Gorica pred letom 1870; iz albuma dr. Lovra Tomana (Narodni muzej v Ljubljani) 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGOÖOVINO 27 1979 Bled s Triglavom pred letom 1870; iz albuma dr. Lovra Tomana (Narodni muzej v Ljubljani) razen portretov tudi nekaj slik Kamne gorice, kjer je bil Toman rojen, in Bleda, ki je bil Tomanu zelo pri srcu. ' si Časovno gledano so to zelo zgodnji posnetki naših krajev, slikani v času zgodnjih pok- licnih fotografov, ki so uporabljali mokri ko- lodijev postopek. Janez Puhar je sicer foto- grafiral po svojem suhem kemičnem postop- ku na steklene plošče Bled in blejsko okolico (npr. goro Stol) že mnogo let prej, toda nje- gove slike so bile redkost, unikati, ki jih imamo danes za izgubljene ali uničene. Na motivih, ki so ohranjeni v Tomanovem albumu, ni nobene navedbe o fotografu. Gre pa za originalne posnetke iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Slike so dobro ohranjene, tonsko nasičene in skrbno izdelane. Posebej moramo biti pozorni, da se na mo- tivu Kamne gorice in Bleda kaže na ozadju Triglavsko pogorje. Doslej so to prvi znani motivi, na katerih vidimo fotografsko upodo- bljen Triglav. Na sliki Blejskega jezera z gradom je Triglav z Rjavino v ozadju še po- sebno poudarjen, morda celo z rahlo retušo. Triglav je bil tedaj že simbol slovenske na-^ rodne zavesti. Bled pa naj bi postal, po Toma- novih željah, središče slovenske žive, govor- niške besede. uoido ulsmioi nolisji ßo^ Jakob Alešovec pripoveduje v svoji knjigi »Kako sem se jaz likal«, da se je zbralo ob neki priložnosti na Bledu mnogo slovenskih prvakov, med njimi dr. Lovro Toman, Costa, prof. Handele, Tušek, Miroslav Vilhar in dru- gi. Bilo je lepo slavlje na jezeru in Alešovec se je tu srečal z Vilharjem, ki ga je povabil za domačega učitelja na Kaleč. Fotografiji Kamne gorice in Bleda s Trigla- vom sta nastali v času, ki pomeni jutro naše poklicne fotografije. Fotografska slika se je že tedaj uspešno vključila v prebujanje na- rodne zavesti in novega odnosa do slovenske zemlje ter do simbola slovenske svobode — Triglava. OPOMBE 1. Tomanov album. Narodni muzej v Ljubljani (fototeka). — 2. .1. Alešovec, Kako sem se jaz likal, Ljubljana 1973 (Pres. družba), str. 327 sl.^ KIIONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 71 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Arhivski dokumenti o obnovi in socialisti- čni graditvi v Ljubljani v letih 1945—J 947. '7- V razstavišču Arkade na Trgu osvoboditve v Ljubljani je bila v dneh od 6. 11.—19. U. 1978 odprta razstava arhivskih dokumentov iz časa obnove in utrjevanja ljudske oblasti v Ljubljani, ki so jo pripravili delavci Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana. Razstava je imela namen prikazati pred- vsem pomen in vlogo arhivskega gradiva, to je, da so dokumenti, ki so nekoč nastali za- radi potreb tekočega poslovanja, danes prvo- vrsten zgodovinski vir in so del naše kul- turne dediščine. Hotela je opozoriti na raz- noličnost tega gradiva, na njegovo vsebinsko bogatost in ohranjenost, ki je za nekatera področja in obdobja boljša, za druga pa slab- ša. Za Ljubljano iz obdobja 1945—1947 so najbolje ohranjeni fondi upravnega značaja, predvsem Mestni ljudski odbor in Cetrtni ljudski odbori (Center, Moste, Tabor, Rakov- nik in drugi) in gradivo sodnih organov. Manj ohranjeni pa so fondi družbenopolitičnih or- ganizacij (OF, KPS, ZMS, AFZ, sindikati) na nivoju mesta. Vzroki te slabe ohranjenosti so različni. Deloma so bili dokumenti uničeni, deloma so se razgubili ali pa se hranijo še kje na terenu in so možne le naključne najdbe. Tudi za fonde gospodarskega porekla velja ugotovitev, da so slabo ohranjeni za prva po- vojna leta. Tudi tu iščemo vzroke v kasnej- ših uničevanjih in tudi v tem, da je bilo ve- liko podjetij, zadrug in trgovin še v privatnih rokah do prve in druge nacionalizacije in privatnega značaja je bilo tudi to gradivo. Ker pa je to doba centraliziranega poslova- nja, se mnogo dragocenih podatkov z gospo- darskega področja najde v upravnih fondih. Skrb za nastajajoče gradivo je bila prisotna tudi že v tej dobi, saj se poleg navodil za ohranitev arhivskega gradiva pred 9. majem 1945 javljajo tudi okrožnice z navodili o hra- njenju in oddajanju gradiva ustvarjalcev, ki so prenehali s svojo dejavnostjo. Za Ljubljano lahko trdimo, da je ohranje- nega arhivskega gradiva, predvsem po vse- binski pomembnosti, relativno dovolj. Pri razstavi je bil poudarek na dokumen- tih, ki prikazujejo vsakdanje življenje v po- vojni Ljubljani in kako so najširše množice doživljale velike spremembe, ki so nastale v tej dobi. Skratka, razstava je imela namen pokazati mestni utrip takratne Ljubljane. Obdobje 1945—1947 je pomenilo neko za- ključeno celoto. Na eni strani je to doba pre-s hajanja iz vojnega v mirnodobno življenje, utrjevanje novih družbenih odnosov (do prve I slovenske ustave januarja 1947) ter doba ob- <, nove, ki se zaključi do začetka planskega go- ^ spodarstva oziroma prve petletke v začetku i 1947. leta. To je bila izrazito doba prehajanja i iz starega v novo, čas iskanja in dnevnih . sprememb ter doba, ki je postavila marsikate- \ re temelje bodočemu razvoju. j Sama razstava je bila razdeljena na dva ' dela. V prvem delu je bila prikazana gradi- | tev novih družbenih odnosov in utrjevanje j trdnosti pozicij KPS, OF in njenih množičnih ; organizacij. Obdelane so bile naslednje teme: ' osvoboditev Ljubljane, volitve v organe OF , maja 1945, volitve v . narodnoosvobodilne od-j bore 29. julija 1945 (četrtne NOO in Mestni NOO), volitve v ustavodajno skupščino FDJ U. U. 1945, delo četrtnih ljudskih odborov in I vloga zborov volivcev jeseni 1945 in pomladi ' 1946, delo Mestnega ljudskega odbora, spre-' jem Ustave FLRJ januarja 1946, volitve na-j rodnih sodnikov, boj proti birokratizmu in' manifestacije za pravične slovenske meje. Prikazan je bil pester spekter delovanja KPS, j OF, ZMS, AFZ, SKOJ, pionirske organiza-1 cije in sindikatov pri utrjevanju socialističnih i družbenih odnosov. ! Drugi del je bil posvečen obnovi in vsak-i dan j emu življenju ljudi. Revolucionarni ukre- i pi (zaplemba nemške imovine, vojnega dobi- i čka, agrarna reforma, prva nacionalizaci-j ja ...) so bili temelji krepitve socialističnega ; gospodarskega sektorja. Obnova industrije in i obrti, prometa ter že začetki nove industrij-« ske gradnje (Litostroj) so značilni za obrav-i na vano obdobje. Prikazu kmetijstva so sle- ( dile teme: preskrba in prehrana, stanovanj-1 ska izgradnja (graditev nove Savske kolo-i nije), zdravstvo, socialno skrbstvo (skrb za ; vojne sirote, repatriirance), znanost, kultura 1 in šport. i Zanimiva je bila tudi likovna rešitev raz-i stave — delo ing. arh. Matije Suhadolca. Do- j kumenti, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Lju-1 ramidah, kar je cenena, toda učinkovita po-s stavitev. Klasično prezentacijo dokumentov i na stenah oziroma v vitrinah je zamenjala i postavitev v prostoru. Arhivalija ni zanimiva 3 samo po vsebini, temveč je lahko zanimiva ; tudi kot razstavni eksponat. Razstavljeni so bili predvsem arhivski do-; kumenti, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljub-' Ijana, Enota Mestni arhiv Ljubljane, kjer že : več let potekajo urejevalna dela na povojnem' gradivu za obdobje 1945—1955 in je razstava rezultat delovnih naporov, vloženih pri teh' 72 KROMIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 delih. Zgodovinski arhiv Ljubljana se tudiQ sicer vključuje v širše projekte, kot je npr. Projekt zgodovine Slovencev 1945—1976, za katerega je bil izdelan elaborat o stanju na območju Ljubljane. Zgodovinski arhiv Ljubljana s svojim jed- rom Mestnim arhivom Ljubljane letos praz- nuje 80-letnico delovanja na območju mesta Ljubljane in je razstava delovni prispevek k praznovanju te visoke obletnice. Ob razstavi je izšel tudi katalog: »Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945—1947«, v katerem je poleg uvo- dne besede strnjen prikaz dobe obnove in so- cialistične graditve v letih 1945—1947 ter prikaz stanja arhivskega gradiva iz navede- nih let. Katalog je popestren z reprodukcija- mi dokumentov. V zadnjem delu je popis fondov iz povojnega obdobja, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana 'ter navedena uporabljena literatura in drugi viri podatkov. Razstava je imela velik odmev v javnosti, saj je naše dnevno časopisje prineslo vrsto prispevkov o razstavi in problematiki tega obdobja sploh. V dvanajstih dneh, kolikor je bila razstava odprta (škoda, da ni bila dalj časa), si jo je ogledalo 1900 ljudi, od tega je bilo 1394 šolske mladine. Nedvomno je bila zelo koristna za popestritev pouka zgodovine v šolah in prav zato bi moralo biti takih razstav čim več. Generacijam, ki so doživljale in ustvarjalno delovale v tem razgibanem obdobju, je bila razstava obuditev spominov. Namenjena pa je bila predvsem mlajšim generacijam, da spoznajo to težko obdobje graditve naše soci- alistične družbe. , Darinka BenedičlS ' Razstava o prvem ljubljanskem samopri- spevku. Slovenski šolski muzej je v sodelovanju s Skladom ljubljanskih občin za gradnjo os- novnih šol in vzgojno varstvenih zavodov v prostorih skupščine mesta Ljubljane na Ma- gistratu pripravil razstavo o prvem ljubljan- skem samoprispevku. Odprli so jo 21. novem- bra 1978. Občani petih ljubljanskih občin so se namreč na ta dan leta 1971 z referendu- mom odločili, da prispevajo procent od svo- jega čistega dohodka za izgradnjo nujno po- trebnih otroških vrtcev in šol, ki jih je takrat zelo primanjkovalo. r.Razstava, s katero posega Slovenski šolski muzej na zelo aktualno področje naše stvar- nosti, pomeni prvi element obračuna te po- membne akcije naše solidarnosti. Pripraviti jo je bilo treba v zelo kratkem času, vendar pa je prikazala vse zgrajene stavbe, prav tako pa tudi gradivo, ki je spremljalo refe- rendum in občane sproti obveščalo, kaj je bilo že zgrajenega z njihovim denarjem. Ta razstava je šele začetek. Za leto 1979 pripravlja Slovenski šolski muzej skupaj z že omenjenim skladom širše zasnovan prikaz iz katerega bo že jasna popolna finančna slika prvega samoprispevka, ker bo ta takrat že dokončno zaključen. Gradivo za razstavo je pripravil Andrej- Vovko, likovno pa jo je oblikoval stalni sodelavec Slovenskega šolskega muzeja Tone Demšar. Odprta je bila od 21- novembra do 6. decembra. Andrej Vovko ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 73 NOVE PUBLIKACIJE Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 47, nova vrsfu 12, zvezek 2, Maribor 1976; str. 191—406. (Laški zbornik) 19. novembra 1977 je bilo v Laškem posve- tovanje slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo posvečeno 750-letnici prve omembe nekdanje- ga trga Laško in 50-letnici mesta. Bralce na- še revije je z njegovim potekom seznanila že Darja Mihelič (Kronika 26, 1978, str. 47—48), ki je zapisala, da bodo nekateri referati izšli še v posebnem zvezku CZN, ki bo posvečen temu jubileju in v posebnem zborniku, ki bo posvečen zgodovini Laškega. Jasno je, da ta rešitev ni ravno idealna, ker bi bilo pravil- neje, da bi bilo vse objavljeno na enem mestu. Arheolog Tone Knez v članku Arheološke najdbe iz Laškega o svojem rojstnem kraju ni mogel pisati v stilu, kakršnega smo vajeni pri njem, ko piše o rezultatih svojega dela v mestu na okljuku Krke. Mesto nima muzeja, niti ni kakšna druga ustanova ali posameznik opravljal tam kakršnih koli sistematičnih iz- kopavanj. Na podlagi slučajnih fragmentar- nih najdb je možno trditi, da je bil ta prostor od bronaste dobe dalje naseljen. Pomembnej- še so rimske najdbe, zlasti zaradi kamenitih spomenikov, ko so se ohranili vzidani v ne^ katere stavbe. Knez sodi, da so večja najdišča uničena, da pa so ob raznih preurejanjih, kot je bilo to pri cerkvi in župnišču, slučajne najdbe še možne. Dogajanje v desetletjih pred prvo omembo trga (in po njej) je obdelal Miloš Rybär. V dobi Babenberžanov naj bi imelo Laško go- spostvo za lastnike poseben pomen, ker so želeli speljati »beneško cesto« skozi svojo po- sest. Kot ukrepe v tem smislu ocenjuje avtor ne samo gradnjo mostu preko Save (Zidani most), ampak tudi obnovitev jurkloštrske kartuzije in še zlasti podelitev trških pravic Laškemu. Zadnjega sicer ni moč neposredno dokazati, toda kažejo na to ravno silnice os- novnega političnega delovanja Babenberža- nov. Rybafevo razpravo zaključuje opis ob- sega in upravne strukture laškega gospostva ter prikaz uvajanja cerkvene organizacije, ki jo je spremljala gradnja sakralnih objektov »laške skupine«. Jože Koropec je v okviru ciklusa razprav, s katerimi osvetljuje gospodarske in socialne razmere zemljiških gospostev na Štajerskem v srednjem veku, pripravil prikaz Laškega gospostva. Bralcu, ki se bo skozi zgoščen, podatkov poln tekst razmeroma težko prebi- jal, bo ostalo v spominu predvsem drobljenje enega nekdanjih največjih gospostev na Slo- venskem. Vsakokratni zakupniki so si sku- šali zakupino čimprej povrniti in so s tem dodatno prispevali k znani upornosti tamkaj- šnjih kmetov. Anton Ožinger, ki tako po znanju kot po prizadevnosti nadaljuje tradicijo uglednih predhodnikov na svojem delovnem mestu, je prispeval dve razpravi. V prvi našteva du- najske študente iz Laškega od 14. do 16. sto- letja, med katerimi je najbolj znamenit Tif- fernus, eden najslavnejših humanistov 16. stoletja, v drugi pa oblikovanje župnij v pra- fari Laško, pri čemer seže do najnovejše, po- vojne dobe. Problematiko v zvezi z laškim grbom je obdelal Božo Otorepec. Kljub jasnosti pode- litvenega privilegija je prišlo pri kasnejših upodobitvah do odstopanj, ki niso samo od- sev umetnostnih zahtev časa, ampak tudi ne- razumevanja že omenjenega privilegija. Že na samem posvetovanju je precej pozor- nosti pritegnil referat Jožeta Mačka o upira- nju jurkloštrskih podložnikov v zadnjih de- setletjih 18. stoletja. Ti v začetku namreč ni- so hoteli pristati na prevedbo tlake v denarne ali druge naturalne dajatve, ker so pričako- vali, da se bodo reforme Marije Terezije in njenega sina končale z odpravo fevdalnega sistema. Obnašanje kmetov pri pogajanjih je izredno plastična podoba razrahljanosti fev- dalnega sistema. Njihova enotnost jih je pri- peljala do uspeha, saj so dosegli evalvacijo tlake le v denarju in ne v predpisanem žitu; Eman Pertl objavlja Pregled razvoja zdrav- stva v Laškem in njegovem okolišu. Zaradi toplih vrelcev na desnem bregu Savinje je kraj že zgodaj imel času primerno zdrav- stveno oskrbo. Določene medicinske nege so bili deležni tudi oskrbovanci treh laških špi- taloV. Pretresljivi so podatki, ki jih navaja avtor za novejšo dobo. Pri tem si je namreč pomagal s spomini nekega tamkajšnjega zdravnika, ki je v mestu deloval nekaj de- setletij. Ob Pertlovem članku bi veljalo pou- dariti, da slovensko zgodovinopisje to plat naše preteklosti pušča ob strani in da so tu še velike bele lise v našem znanju. S področja umetnostne zgodovine so trije članki. Emilij an Cevc opisuje tri poznorene- sančne in en baročen nagrobnik, Sergej Vri- šer pa dopolnjuje svoje poprejšnje, že ob- javljene raziskave o kiparju Janezu Gregorju Božiču. Razvoj laške mestne podobe in spre- 74 Ki-.ONiKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 membe mestnih stavb opisuje Jože Curie. Opo- zarja, da leže urbane vrednote Laškega bolj v pokrajinski legi kot arhitektonski vsebini. Zanimivo je, da že v samem zborniku navaja neki avtor trditev, ki se ne ujema s Curkom, ko pravi, da je doseženo pri Laškem sozvočje terasastega terena in arhitekture in »uglaše- no do panoramske popolnosti«. Tretjo skupino razprav sestavljata dva pri- spevka. Kajetan Gantar objavlja bogato ko- mentiran prevod pesmi jurkloštrskega meni- ha Sifrida o vojvodi Leopoldu VI, ki je na- stala v začetku druge polovice 13. stol. in slovi kot »ena najstarejših, formalno in vse- binsko najbolj zanimivih latinskih pesmi, kar jih je v srednjem veku nastalo na naših tleh«. O ljudeh, ko so že del preteklosti, je prispeval razpravo Tomo Korošec. Laški rud- nik je namreč zaprt in značilna govorica ru- darjev bo kmalu tudi domačinom tuja. Gledano v celoti je Laški zbornik zelo raz- novrstno in zanimivo delo. Obljubljeni Zbor- nik občine Laško mu bo nujna dopolnitev, ker tu nekatera vprašanja iz najnovejše dobe niso obdelana. Obžalovati pa moramo, da so tokrat odpovedali tiskarji. Nekaj strani v zborniku ni v čast ne njihovemu poklicu, ne tehniki, s katero delajo. stAl^yoBX v il stane Granda , Glazerjev zbornik. Časopis za zgodovino in narodopisje, nova. vrsta 13 (48). Maribor 1977, 426 str. Trinajsti letnik nove vrste CZN je posve- čen Janku Glazerju, enemu od urednikov predvojnega CZN, pesniku, slavistu, gimna- zijskemu profesorju in bibliotekarju ter dol- goletnemu ravnatelju mariborske Ištudijske knjižnice. Njegovo življenje in delo je opisalo več avtorjev: Ciril Stani je podal Življenje- pis Janka Glazerja, nekateri njegovi sodob- niki in prijatelji pa so prispevali vrsto zani- mivih spominov nanj. Matija Zadravec, Gla- zerjev sošolec in član »literarnega triumvi- rata« (J. Glazer, D, Marčinko in M. Zadra- vec) se spominja prvih literarnih uveljavljanj Janka Glazerja v gimnaziji ter dela za raz- redni dijaški list Bodočnost. Makso Snuderl se prav tako spominja Glazerjevega literar- nega ustvarjanja v gimnazijskih letih od 1909 dalje, obuja pa tudi spomine na njune kas- nejše literarne in prijateljske zveze. Ciril Šlebinger je dal svojemu prispevku naslov Janko Glazer in njegova domovina, kjer je želel pokazati, kako je Glazer v svojem lite- ranem delu rasel iz domače zemlje, ki mii je vtisnila svoj pečat. Dalje naj omenimo pri- spevnk Alfonza Koprive Pesnik in profesor Janko Glazer, kjer se avtor spominja svojega profesorja in mentorja literarnega kluba Ut- rinki na mariborski klasični gimnaziji v letih 1920/21 do 1922/23. O Glazerjevem prvem knjižničarskem obdobju (tj. do leta 1930, ko je postal ravnatelj študijske knjižnice) piše sedanji ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Mariboru Bruno Hartman. Kot človeka, pe- snika, vzgojitelja pesniškega naraščaja in li- terarnega zgodovinarja se ga spominja tudi Mar j a Boršnikova. France Filipič obuja spo- mine na svoja srečanja z Glazer jem v treh desetletjih vzburkanega in sprememb polne- ga povojnega časa in se predvsem ustavlja ob pesnikovem vrednotenju poezije. Spomine nanj obujata še Pavle Zidar in Nada Gabo- rovič, medtem ko Jože Bajec piše o Glazerje- vi pomoči pri sestavljanju bibliografije Slo- venski časniki in časopisi 1937—1945. Manica Spendal pa obravnava Glazerjev prispevek k raziskovanju zgodovine mariborske čital- nice. Sledi 18 krajših in daljših prispevkov iz zgodovine, umetnostne zgodovine in literarne zgodovine, ki obravnavajo pretežno Štajersko in Prekmurje. Sledijo poročila o novih knji- gah in tri bibliografije. Ce se najprej na kratko pomudimo ob his- toričnih člankih, moramo omeniti prispevek Jožeta Koropca Ruše v srednjem veku, ki prikazuje na podlagi arhivskega gradiva raz- voj Ruš od nastanka do srede 17. stoletja. Opozarja tudi na dejstvo, da je v Rušah 1645. leta nastala edina župnijska gimnazija (na Slovenskem, ki je živela nato 113 let kot predhodnica mariborske klasične gimnazije. Kamnico in njeno župnijo do prve polovice 18. stoletja je opisal Jože Mlinaric. Helfried Valentinitsch je avtor razprave Državna go- spodarska politika in trgovina s soljo v četrti Celje od 16. do začetka 18. stoletja (prispe- vek je napisan v nemščini, ima pa daljši slo- venski povzetek). Trgovino z morsko soljo s področja beneškega gospostva so imeli v za- četku novega veka v rokah kranjski potu- joči trgovci in jo v celjski četrti zamenjavali za naturalije in platno. Avtor naglasa, da ko si v 16. in 17. stoletju prilaste monopol nad soljo Habsburžani, hočejo povečati prodajo soli iz svojega rudnika Aussee. Kmetje pa niso hoteli kupovati drage rudniške soli in so še dalje uporabljali morsko sol, ki so jo prinašali tihotapci; zemljiški gospodje upo- rabi morske soli tudi niso nasprotovali. Anto- ša Leskovec je prispeval krajši zapis, v kate- rem povzema vsebino spisa iz arhiva štajer-^ skega gubernija o pridobitvi deželnega to J KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 75 varniškega dovoljenja za steklarno ob Lobni- ci v Rušah (1841), ki jo je imel v posesti naj- pomembnejši podjetnik v času razcveta po- horskega steklarstva Benedikt Vivat. Janko Orožen obravnava zgodovino osnov- ne šole v Žalcu v zvezi z gospodarskim, kul- turnim in narodnoobrambnim razvojem Sa- vinjske doline in kraja samega in razlikuje v njenem razvoju 5 faz (od protestantizma do konca stare Jugoslavije). Usmerjenost Sloven- ske matice k drugim jugoslovanskim kultu- ram obravnava Janez Rotar zlasti na podlagi Matičinih publikacij Letopisa in Zbornika. Franc Rozman podaja na podlagi arhivske- ga in časopisnega gradiva sliko praznovanj prvega maja na slovenskem Štajerskem od prvega praznovanja leta 1890 do leta 1914. Češki vpliv pri snovanju slovenskih pod- pornih »jednot« v ZDA je popisal Toussaint Hočevar. Slovenska podporna društva so bila namreč na začetku v sklopu čeških združenj, kasneje pa so se razvile samostojne sloven- ske »jednote«. Na obdobje stare Jugoslavije se nanaša pri- spevek Mavricija Zgonika Izigravanje zakona o agrarni reformi v predaprilski Jugoslaviji na primeru falske graščinske veleposesti. Falsko veleposestvo je po zakonu o likvida- ciji agrarne reforme ostalo skoraj neokrnjeno (od 4416 ha produktivnih površin je bilo od- vzeto le 13 ha). Daljša razprava Marjana Žni- dariča govori o okupatorjevih raznarodoval- nih ukrepih v Mariboru leta 1941. Posebej na Prekmurje se nanašajo nasled- nji prispevki: »Agenda vandalica* in Bako- šev rokopisni obrednik — prispevek Franca Šebjaniča. Avtor domneva, da gre za »sloven- ski obrednik« in za doslej neodkrit Mandelj- čev tisk iz 16. stoletja, ki je bil v Prekmurju v rabi ob koncu 16. in v 17. stoletju. Na ozemlje Prekmurja pa posega tudi Ivan Ška- far s prispevkom Sodelovanje dr. Franca Iva- nocyja in Jožefa Klekla st. pri zemljevidu slovenskega ozemlja (1921). Odbor Slovenske matice je že 1894 sklenil pripraviti zemlje- vid slovenskega ozemlja; iz članka izvemo, da je Anton Trstenjak za severovzhodni del slo- venskega ozemlja pritegnil k sodelovanju tu- di Ivanocyja in Klekla st. in kako je to sode- lovanje potekalo. Štefan Barbaric je prispe- val Narodopisno prekmuriano Bälinta Bello- sicsa. Bellosics je namreč v 90. letih v mad- žarki publicistiki objavil vrsto ljudskih pesmi in narodopisnih informativnih sestankov o življenju prekmurskih Slovencev. Barbaric nam podaja seznam teh prispevkov in daje kratko oceno Bellosicsevega dela. Ne le za umetnostne zgodovinarje, ampak tudi za širši krog bralcev bosta zanimivi raz- pravi Jožeta Curka in Sergeja Vrišerja. Prvi je z orisom gradbene zgodovine nekdanjega minoritskega samostana in Žičkega dvora v Mariboru podal gradbeno zgodovino tega za- nimivega stavbnega kompleksa. Obe stavbi, ki segata vsaj do 15. stoletja, po zasnovi pa celo do 13. stoletja, sta nadvse zanimivi tudi po svoji zgodovini nastajanja iin vsekakor vredni ohranitve. Sergej Vrišer pa v Dones- kih k baročnemu kiparstvu v Mariboru in njegovi okolici obravnava novo v opusu ki- parja F. K. Reissa, dalje kamniti skupini kri- žanja v Rušah, po avtorjevem mnenju nastali pod vplivom graškega kiparja J. J. Schoya. Tretji sestavek pa govori o oltarnih antepen- dijih v Rušah in Puščavi, ki so po Vrišerje- vem mnenju verjetno delo celovškega kipa- rja Krištofa Rudolfa. Predvsem za etnologe bodo zanimive, za ostale bralce pa poučne ugotovitve Vilka No- vaka v prispevku Etnologija v CZN. Avtor razčlenjuje vsebino CZN z etnološkega vidika, začenja s pregledom terminov, ki so jih pri nas uporabljali za etnološko znanost ter z oznako dela posameznih avtorjev (F. Kotnik, F. Baš). Končuje s pregledom današnjega stanja etnoloških publikacij na Slovenskem. Omeniti velja tudi dva literarnozgodovin- ska prispevka in sicer Jara Dolarja Cankar in trivialna literatura in Antona Slodnjaka Preliminarni pogled na seznam Prešernovih knjig v pesnikovem zapuščinskem aktu, ki nam prinašata nove in zanimive ugotovitve. Kot že rečeno zaključujejo Glazerjev zbor- nik tri bibliografije. Ivanka Žmavc-Baranova in Zora Slebinger Ilich sta pripravili biblio- grafijo slovenik v graškem »Der Aufmerksa- me«, ki je izhajal v letih 1812—1842 in 1855— 1858 kot priloga »Grazer Zeitung«. Tu je ob- delanih prvih 31 letnikov, medtem ko bi let- niki 1855—1858 bili potrebni posebne obde- lave, avtoricam pa tudi niso bili na razpo- lago. Pavla Reberšek je avtorica bibliografskega ; kazala mariborskega časopisa »Zora« (1872— ' 1878) in njene znanstvene priloge »Vestni- ¦ ka« (1873—1875). Vasja Sterlé podaja bibIio-1 grafsko gradivo o Janku Glazerju, popisanih ; je 136 enot, pri čemer niso zajeti prispevki v ! leksikonih, literarnih zgodovinah in antolo- ' gijah, temveč gre predvsem za izbrane članke ' iz periodičnega tiska. • Naj zaključim z ugotovitvijo, da spada Gla-; zerjev zbornik med vsebinsko najbolj bogate j letnike nove vrste CZN. I Olga Jahäa-Zorn 'ó 76 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Slovenski visokošolci v hoju za narodno osvoboditev in socializem. Ob 40-letnici Tita na čelu KPJ in ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Univerzitetna konjerenca ZKS. Ljubljana 1977, 217 str. ^'^'ričujoči zbornik sestavkov o boju sloveA- skih visokošolcev za narodno osvoboditev in socializem skuša v celoti zajeti čas od usta- novitve ljubljanske univerze leta 1919 pa do 1973. Knjiga naj bi zapolnila vrzel pri obrav- navanju boja slovenskih visokošolcev na uni- verzah v Ljubljani in Zagrebu s spominskim gradivom, ki je bilo doslej razmetano po raz- nih časnikih, časopisih in drugih zbornikih. V tem se razlikuje od knjige Slavka Kre- menška: Slovensko študentovsko gibanje 1919 do 1941, Ljubljana, 1972, ki je napisana na podlagi študija virov in opremljena s potreb- nimi znanstvenimi opombami. Zatorej ni v zborniku znanstvenega aparata, razen v član- ku Ane Benedetič: Študentje ljubljanske uni- verze v narodnoosvobodilnem boju. Slovenske visokošolce poznamo predvsem po njihovem deležu v NOB in iz povojne so^ cialistične graditve, veliko manj pa njihovo borbe za narodno osvoboditev in socializem na univerzah v Ljubljani in Zagrebu — pri- kazati ta boj pa je namen zbornika. Po njem bodo segali vsi tisti, ki jih ta problematika zanima, kot tudi zgodovinarji, ki se bodo pri raziskovanju najnovejšega obdobja oprli na spominsko gradivo. Zbornik je razdeljen na tri poglavja: med obema vojnama, v letih fašistične okupacije in v letih socialistične graditve. Prvi dve po- glavji sta zelo izčrpni s številnimi spomin- skimi članki, tretje poglavje pa prikazuje le splošno situacijo na ljubljanski univerzi od uveljavljanja samoupravljanja naprej. Na koncu zbornika so kratki orisi življenja in dela piscev te knjige. Zaradi člankov različne vsebine se omejimo le na najvažnejše karakteristike. Med obema vojnama. Pregledni del je na- pisal Slavko Kremenšek: Študentska levica med obema vojnama. Sestavek sloni na nje-^ govi, že prej omenjeni knjigi o študentskeni gibanju med dvema vojnama. Poudariti j^ treba, da je v zgoščenem besedilu sistemati4 čno obdelano levo gibanje, preglednost teksta, pa dajejo v mastnem tisku napisani najvaž^ nejši dogodki na univerzah ter imena društev^ in glasil, ki so bila levo usmerjena. Pozornost zasluži članek Pavleta Žavcerja: Zagrebški »Triglav« v letih pred drugo svetovno vojno, ki je napisan po arhivu CK ZKS in spominu ter opisuje prehod tega društva iz liberalne jugoslovanske integralistične usmeritve do srede tridesetih let v levičarsko protifašisti- čno in narodnoobrambno delo. Številnim člankom (18) je dodano tudi nekaj virov. Po uradnih zapiskih rektorata ljubljanske uni- verze, uprave policije in po spominih takrat- nih študentov je ponazorjen potek demon- stracije 14. januarja 1933, ko so študentje pod vplivom partijske organizacije demon- strirali proti nacionalnemu zatiranju in šesto- januarski diktaturi. Iz ciklostilnega lista Slovenski študent, ki je zastopal smernice čebinskega programa, sta natisnjena dva član- ka: uvodnik v prvo številko Slovensko vpra- šanje, ki poudarja, kaj Slovenci hočejo; Os- nutek programa Slovenske akademske mla- dine pa v posameznih točkah jedrnato spo- roča, kaj študentje zahtevajo: reorganizacijo študija, odpravo socialnih razlik in uvedbo demokratičnih svoboščin na univerzi. V letih jašistične okupacije. Temu obdobju je posvečenih 8 sestavkov. V uvodnem delu nam Ana Benedetič predstavi splošni razvoj protifašističnega gibanja na univerzi v Ljub- ljani. Študentje so bili med prvimi, ki so organizirali odpor proti okupatorju in odšli v partizane. Matični odbor OF na univerzi ]e, začel delovati že maja 1941. leta. V času nem- škega preseljevanja zavednega slovenskega prebivalstva z Gorenjskega julija 1941. leta so se študentje udeležili prvih množičnih de- monstracij proti okupatorjem v Ljubljani. Posebno velik delež v NOB so imeli medi- cinci, katerih vloga in pomen sta še premalo ovrednoteni. Študentje elektrotehničnega se- minarja pa so veliko prispevali k bolj ali manj rednemu delovanju oddajnika OF »Kri- čača«. Slovenska univerza je v času NOB op- ravila svojo dolžnost in izpričala predanost ljudstvu in domovini. Njeni študentje so dali v NOB okrog 600 partizanov in prek 800 ak- tivistov; približno 1000 študentov je bilo v zaporih, v internaciji in koncentracijskih ta- boriščih, okrog 200 slušateljev in slušateljic pa je dalo svoja življenja. V letih socialistične graditve. O situaciji na univerzi v Ljbljani, predvsem pa o aktiv- nosti študentov poročajo trije sekretarji UK ZKS — Rino Simoneti, Stane Markič in Goj- ko Stanič. Franci Matičič Ferdo Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana, Slovenska akademija znanosti irfc umetnosti, Razred za zgodovinske in družbe-^ ne vede, Dela 21, Zgodovinski inštitut Milka Kosa 7, Ljubljana 1978, 148 str. i Delo je plod večletnega podrobnega preu- čevanja originalnih virov od listin in testa-, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 77 mentov prek notarskih do cele vrste (okrog 150) vicedomskih knjig. Študij originalov terja od raziskovalca temeljito poprejšnje zna- nje in poznavanje pomožnih zgodovinskih ved. Seveda zahtevajo sintetični zaključki, izpeljani iz množice drobnih podatkov, ki jih nudijo omenjeni viri, izkušenega izvedenca za področje srednjeveškega gospodarstva, zlasti pa njegovih neagramih panog trgo- vine in pomorstva. Ker je avtor zveze Pirana z zaledjem podrobno razčlenil že v svojem delu Trgovina slovenskega zaledja s primor- skimi mesti od 13. do konca 16. stoletja (Lju- bljana 1965), jih tokrat obravnava bolj ob strani, svojo pozornost pa posveča zlasti sti- kom Pirana izven tega območja. Avtor najprej predstavlja globalne obrise razvoja povezav Pirana, njegovega pomor- stva in trgovine v obdobju od najstarejših vesti iz srednjega veka do kraja 15. stoletja. V tem okviru pokaže položaj in vlogo odlo- čilnih faktorjev v gospodarskem razvoju Pi- rana v tem obdobju. Omenja prve nastope Benetk in njihovo preraščanje v enega od glavnih činiteljev, ki so od zunaj omejevali in usmerjali piransko gospodarstvo. Piran je navezoval stike tudi z drugimi kraji in po- krajinami v Istri, Dalmaciji, Furlaniji, Mar- kah, Apuliji. V njegovem gospodarstvu je rasel pomen zaledja, ki je prek Pirana iskalo odjemalce svojih proizvodov. Za ocenitev pomena, ki ga je ladjarstvo in pomorstvo imelo za Piran, je eden bistvenih podatkov samo število ladij in njihovih zvr- sti, ki se v srednjem veku pojavljajo v Pira- nu. V ta namen knjiga posreduje preglednico, ki od leta 1272 do leta 1499 navaja število plovnih objektov po različnih tipih ladij, ki jih je pisec srečal v virih. Po podatkih iz vi- rov in po lastni presoji vrednosti ladij oce- njuje avtor višino v pomorstvo vloženega ka- pitala. Pri opisu lastništva in lastnikov plovil glede na družbeno razslojenost pa tudi sicer so posebej obravnavani domačini in tujci, po- sebej pa Slovani. Zanimivi so zaključki o pravnem položaju in zaščiti lastnikov in na- jemnikov ladij in njihovega tovora. Ker viri omenjajo različne vrste ladij, je avtor posa- mič obdelal različne tipe plovnih objektov po njihovi velikosti, opremi, vrednosti, nosil- nosti in uporabnosti v različne namene. V tedanji tehniki pomorske trgovine in poslo- vanja, kjer so se oblikovali različni tipi družb z začetnimi kapitalističnimi elementi, so ime- la posebno vlogo lastništva ladij in njih de- ležev. Ladje so se seveda uporabljale tudi za pomorski promet in se oddajale v najem. Knjiga ob konkretnih primerih analizira po- stopek najemanja in z različno višino najem- nin za razne tipe ladij določa njihovo amor- tizacijsko dobo. Viri vsebujejo podatke o na- stanku in razvoju pristanišča, z njegovim poslovanjem pa nas seznanjajo le pičlo. V Piranu se je razvijala tudi ladjedelniška de- javnost. Izdelava kot popravila ladij so ostali zasnovani obrtno, temeljili pa so na uvože- nem materialu. Posebna tabela predstavlja število ladjedelniških mojstrov, ki se pojav- ljajo v virih v preučevanem obdobju. Avtor obravnava tudi mornarje in galjote ter pret- resa njihov izvor in zaslužek. Potem ko je predstavil notranjo sliko po- morstva v Piranu, pokaže pisec v sklepni be- sedi tudi objektivni položaj Pirana v po- morstvu. Opisuje namreč stanje in pomen različnih pristanišč na vzhodni obali Jadrana v srednjem veku in nakazuje mesto, ki ga je med njimi zavzemal Piran. Knjiga v do- datku seznanja bralca z denarnim sistemom in spremembami v njem, pa tudi z različnimi merami, ki so se uporabljale v Piranu v sred- njem veku. Poleg tega vsebuje še krajevno, osebno in stvarno kazalo. Vrednost tega dela ni le v sistematični predstavitvi piranskega pomorstva v času in prostoru, ilustrirani s številnimi slikovnimi ponazorili in preglednicami. Njegova priv- lačnost je tudi v tem, da ob citatih iz origi- nalov, s katerimi pisec utemeljuje svoje tr- ditve, nazorno kaže, kako more s pravilnim sklepanjem iz drobnih podatkov zrasti slika sintetične celote, ki zaokroženo prikazuje ob- ravnavano problematiko. Darja Mihelič i Branko Reisp, Grad Krumperk in iahor nad Ihanom. Ljubljana 1978, 30 str. (Kultur- ni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov 83) Kakor že nekaj podobnih vodnikov iste zbirke je Branko Reisp vzorno pripravil tudi knjižico, ki opisuje dve znamenitosti iz oko- lice Domžal — grad Krumperk in tabor nad Ihanom. Kot velik poznavalec Valvasorjevega dela je skrbno proučil njegove podatke o Krum- perku v Slavi Vojvodine Kranjske in jih pri- merjal z arhivskimi viri, literaturo in ljud- skim izročilom. Grajsko stavbo, katere lepoto Valvasor tako hvali, so zgradili takšno, kot stoji še danes, Ravbarji (Rauber) okoli leta 1580. ] B. Reisp je prav Ravbarjem, stari kranjski ! plemiški rodbini, v svoji razpravi posvetil precej pozornosti. Grad Krumperk je prišel v \ 78 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Z7 1Q79 njihovo last leta 1517. Posebej omenja Niko- laja Ravbarja, ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja, dalje Andreja Ebenharda Ravbar- : ja, dvornega svetnika in ljubljenca cesarja Maksimiljana II., o katerem je med drugim , napisal krajšo povest P. Hicinger, dalje Ada- \ ma Ravbarja, poveljnika kranjskih plemiških J konjenikov v bitki pri Sisku 1593 (o tem poje tudi ljudska pesem) itd. Potomec te znameni- te rodbine je bil tudi Valvasor. Ko je nam- reč leta 1617 umrl Jurij Ravbar, lastnik Krumperka, je zapustil dve hčeri: Ana Mari- ja je bila mati J. V. Valvasorja, druga hči pa se je poročila z J. L. Raspom, potomcem ple- miške rodbine, ki je ostala lastnica Krumper- ka še skoraj 200 let. Pozneje se je lastništvo gradu še večkrat menjalo; danes so v gradu stanovanja, nekaj prostorov pa je urejenih kot arhiv občine Domžale, tu je tudi slamni- karska zbirka. Grad pa ni zanimiv le po svo- ji zgodovini, ampak tudi kot stavba sama, saj velja za enega prvih renesančnih gradov rav- ninskega dvoriščnega tipa pri nas. Zadnji del knjižice opisuje tabor nad Iha- nom, ki je eden izmed redkih vsaj do neke mere ohranjenih protiturških taborov pri nas, iz polpretekle dobe pa znan tudi po shodu Ljudske fronte (maja 1937). Knjižico zaklju- čuje bogat seznam literature. Olga Janša-Zorn -d(. Peter Krečič: Grad Kromberk, 75. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spome- niki Slovenije, izdaja Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana 1977, 31 str. Avtor, umetnostni zgodovinar in kritik, je sam nekaj časa služboval v Goriškem muzeju, ki ima prostore v kromberškem gradu, zato gotovo ni imel težav z njegovo predstavitvijo v znani zbirki kulturnih in naravnih spome- nikov Slovenije. Uvodoma opiše lego gradu, nato se ukvarja ž njegovim imenom in zgodovino, pri čemer se naslanja na dela Carla von Czoerniga, Si- mona Rutarja in Ivana Crnčiča. Od leta 1607 do 1947 je usoda gradu povezana s plemiško rodbino Coronini, od tega leta je Primorska pripadla Jugoslaviji, grad pa prešel v druž- beno last. Leta 1954 se je vanj preselil dve leti prej ustanovljeni Goriški muzej, ki je v njem še danes. Dalje avtor prikaže arhitektonsko zasnovo gradu. Opis dopolnjujejo tloris in številne fotografije stavbe. Slediti moremo vsem spre- membam, ki jih je doživljalo poslopje in nje- gova okolica (park). Grad je leta 1916 pogo- rel, grof Viljem Coronini-Cronberg pa ga je ! začel leta 1936 obnavljati, tudi tako, da je manjkajočo opremo prenesel iz drugih stavb na svojih posestvih. Leta 1943 je grad v dru- go pogorel, po vojni ga je začel grof znova i obnavljati, obnovitvena dela pa so se nada- ljevala tudi po priključitvi tega področja Ju- goslaviji. Precej prostora avtor posveti ureditvi gra- du, ko se je v njegove prostore vselil muzej, kot tudi opisu njegovih zbirk: etnološke, : umetnostne, arheološke, kulturno-zgodovin- i ske, oddelka NOB in galerije primorskih umetnikov. Knjižica je nepogrešjiv in dragocen pripo- | moček vsem, ki se bodo odločili obiskati | Kromberg in bogate zbirke Groriškega mu- j žeja. i Andrej Vovko j Novo mesto skozi čas. Uredila Jovo Gro- bovšek in Tone Knez. Izdal in založil Dolenj- ski muzej Novo mesto, Novo mesto 1978, ne- paginirano. Jeseni lanskega leta je bila v Dolenjski ga- leriji v Novem mestu zanimiva in dobra raz- stava Novo mesto skozi čas. Ob tej priložno- sti je bil izdan tudi katalog z gornjim naslo- vom. Članke so prispevali Tone Knez: Novo mesto v prazgodovini in Naselitvena zgodo- vina novomeškega prostora, Janko Jarc: Iz preteklih stoletij Novega mesta, Anton Stam- pohar: Kulturnozgodovinski spomeniki No- vega mesta in Jovo Grobovšek: Sodobno No- vo mesto. Razen zadnjega članka so vsi zgo- raj navedeni izredno skrčeni povzetki tek- stov, katere bralci Kronike posredno ali ne- posredno že poznajo. Pri njihovem branju ima bralec občutek, da avtorji niso bili ome- jeni le po prostoru ampak celo po tiskarskih znakih, zaradi česar so nekatere važne stvari izpuščene ali pa preveč poenostavljene. Očit- no so mišljeni kot nekakšna leksikografska informacija. Nov je tekst arh. Jova Grobovška. Obrav- nava rast naselja na podlagi urbanističnih načrtov v zadnjih desetletjih: od Mušičevega iz konca dvajsetih let tega stoletja do zad- njega, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS v Ljubljani. Osnovni problemi mesta so v bistvu isti, ki so značilni za vso našo re- publiko: slabe in malo prepustne prometne zveze ter slaba in malomarna oskrba prebi- valstva. Kot vse kaže, ni problem v načrtih, ampak v tem, da jih nihče ne izvaja. Pri Novem mestu bi morali biti srečni, da neka- tere niso izvedli, vendar pa je bolj tragično KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Z7 1979 79 to, da se tudi najnovejšega (in dragega) ne držijo. V Novem mestu postaja že kronična razvada, da vsak posameznik, ki je v tem ali onem pogledu »močan«, planira po mili volji. Iz Grobovškovega teksta bi mogli, mo- goče malo svojevoljno, sklepati, da so dobri načrti le tisti, ki so jih naredili strokovno dobro podkovani domačini (Mušič in Lapaj- ne). Njihov odnos do mesta ni le strokoven, ampak tudi čustven, oni vedo, kaj pomeni do- mačinu, ki se bliža mestu s katerekoli strani, pogled na mogočni Kapitelj. Le iz vedike mere znanja, ljubezni in spoštovanja do člo- veka in objekta dela je mogoče ustvariti ne- kaj, kar bo »oplemenitilo doživetje prebival- cev«. Kolikor se bo Novo mesto še naprej razvijalo tako kot danes in bodo še vnaprej odločale vse strani razen omenjenega, bodo še vnaprej rasli »spomeniki«, kot so bivši špital ali Dom kulture ter nedavno odprta stavba plemenitega namena. vianßns Posebno poglavje je lepa, bogata in skrbna oprema, ki vsebuje številne fotografije na- črtov in zgradb. To ji daje dokumentarno vrednost, ki jo po strokovni plati zvišuje še izbrana bibliografija o Novem mestu. ßq riiJi^^ivobo9s mßnsaa sé nsbofo jjr ijAxi.v , , Slane Granda -OH V vojiinsnioqz nijiantvobopxon iijiIuji ni 'ibu) tojf utvßgo*? V nr rfTg^?.nßiso/I en .u[letOE uai [:¦]•'¦;' Fran Juriševič: Partizansko gospodarstvo na Primorskem. Koper 1975, Založba Lipa. Knjižnica OF 2; 429 str. ^.„r Knjiga je zanimiv prispevek k popolnejši osvetlitvi NOB na Primorskem, zlasti eko- nomske plati boja, ki je gotovo mnogo manj znana in tudi manj upoštevana, kot ugptavr Ija tudi avtor sam. -5 ,,„1^.,,.^ Delo temelji na virih, ki jih povečini hrani Arhiv IZDG v Ljubljani, pa tudi arhivske institucije v Trstu (Arhiv Narodne in študij r ske knjižnice — oddelek za zgodovino. Istitu- to Regionale per la Storia del Movimento di Liberazione del Friuli e Venezia Giulia). Po- leg tega so uporabljeni še spomini in izjave nekaterih partizanskih »gospodarstvenikov«. Vsebina je razdeljena v štiri večje enote: I. Predvojno gospodarsko stanje kmetov in delavcev. II. Prvo obdobje partizanske gospodarske dejavnosti na Primorskem do kapitulacije Italije. III. Pričetek organiziranega dela gospodar- skih komisij — od kapitulacije Italije do re- organizacije okrožij. IV. Od reorganizacije okrožij do osvobo- ditve. Ob koncu imamo še tri krajša poglavja o deležu žensk v partizanskem gospodarstvu, o nemški gospodarski politiki na Primorskem ter o gospodarskih razmerah ob koncu vojne. Knjigo zaključuje še imenski in krajevni in- deks. .[So-ijlo Krajše uvodno poglavje ugotavlja, da je fa- šizem zatiral slovensko prebivalstvo tudi na gospodarskem področju. Poglavitni instru- menti te politike so bili davčni sistem, ki ga je še stopnjeval način pobiranja davkov (za- kupništvo), uničeno slovensko zadružništvo ter močna konkurenca Juga prav v vinograd- ništvu in sadjarstvu. Spričo tega je postalo stanje slovenskega kmeta kritično. Skqzi ves čas fašistične vladavine so se vrstile dražbe in prodaje kmetij. Delavstvo so prizadeli od- pusti politično nezanesljivih in dotok cenejše delovne sije z juga države. onönsn Za dobo do kapitulacije Italije je ohranjeno le malo gradiva, saj je vladala stroga konspi- racija. Za Primorsko se dajo ugotoviti podob- ne značilnosti kot za ostalo Slovenijo, le da je razvoj kasnil. Partizanske enote so se oskr- bovale same, večjih problemov ni bilo, kajti ljudje so radi dajali hrano za borce. Z vzpo- stavitvijo mreže odborov OF in formiranjem okrožij konec 1942 je prešla skrb za prehra- no tudi na odbore OF. Sredi leta 1943 so že prva poročila o obstoju gospodarskih komisij (v nadaljevanju GK), ki pa so bile povečini prepuščene same sebi in zelo različno uspeš- ne. Njihove poglavitne naloge so bile zavaro- vati letino pred sovražnikom ter zbirati po- treben material in denarna sredstva. , " OH 9Ma Množičen vstop v partizanske enote zazna- mujemo na Primorskem takoj po kapitulaciji Italije, kar je postavilo pred GK nove nalo- ge. Zagotoviti je bilo treba hrano in druge potrebščine ne glede na nevarnost. Pri tem so GK pokazale izredno iznajdljivost in ve- like uspehe kljub temu, da so jih pestili stal- no pomanjkanje denarja, dolgovi, kadrovski problemi, včasih pa tudi neustrezna navodila višjih organov. GK so nadzorovale kmetijsko in obrtno produkcijo, organizirano odkupova- le živež. Presežke so izmenjevale med seboj in oskrbovale pasivna območja. Sredstva so GK dobivale iz davkov in posojil svobode, ki so vedno znova pokazala visoko zavest pre- bivalstva, saj so vedno presegla načrtovane vsote. Poseben podvig je pomenilo nabavljanje ži- veža in tehničnega materiala iz Furlanije. Nekatere cenitve navajajo, da je prihajalo od tam 30—40 "/o vsega živeža, potrebnega za NOV. Nabavne poti so bile različne; tja so hodili partizanski nabavljalci, veliko so po- 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 magale tudi mreže italijanskih antifašistov, zlasti «Intendenza Montes«. Podroben pregled dela posameznih okrož- nih GK prinaša marsikatero zanimivost. Zal pa ni dovolj ohranjenih podatkov za vsa okrožja. Posebej je obdelan še problem oskrbe s so- ljo. Med NOB te nikoli ni bilo dovolj. Samo področje IX. korpusa bi potrebovalo okoli 70 centov soli mesečno! Ker je bila sol monopol države, so soline varovali finančni stražniki. Različni nakupovalci so sol skrivaj kupovali od solinarjev, jo ponoči odnašali iz skladišč in nato tovorili v notranjost, vsem nevarno- stim nakljub. Reorganizacija okrožij julija 1944 ni bist- veno vplivala na naloge GK; povečanim po- trebam so mogle zadostiti le kadrovsko in fi- nančno okrepljene. Z izvolitvijo NOO pa so začele GK izgubljati svojo vlogo, nadomešča- li so jih odseki za prehrano. Kljub formalni ukinitvi so se GK obdržale do konca vojne Zagotoviti dovolj živeža za stalno narašča- jočo vojsko, zaledje in civilno prebivalstvo, to je bila poglavitna naloga vseh. Vedno bolj se je kazala izčrpanost vsega ozemlja. Črpati je bilo treba zadnje rezerve. Oddajne obveze kmetov so se povečale zlasti pri maščobah in žitu. Dovoz iz Furlanije je pomenil veliko, čeprav tudi ta ni bila neizčrpna. Preskrbo so ovirala tudi nekatera nesoglasja z italijanski- mi partizani. Ženske, ugotavlja avtor, so prispevale v NOB prav toliko kot moški, pri preskrbi voj- ske so se še posebej izkazale. Pripravile so na tisoče darilnih paketov za borce, bile so aktivistke GK pa tudi zemljo so v veliki me- ri obdelovale ženske in starejši ljudje. Nemško gospodarsko politiko v »Jadran- skem Primorju« je usmerjal vrhovni komisar Rainer. Osnovni princip je bil zagotoviti os- novo za bodočo nemško ekspanzijo na jugo- vzhod, osrednje mesto v tej politiki je imel Trst. Vse gospodarske vire so Nemci izkori- ščali za dvig svojega vojnega potenciala. In- dustrija je delala z okoli 40—50 "/o zmoglji- vosti. Cirri bolj se je bližal konec vojne, tem bolj je slabela gospodarska dejavnost nemške okupacijske uprave. Damijan Güstin Spominki dom dr. Franceta in Borisa Ki- driča na Knežcu pri Rogaški Slatini, Spome- niki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, Ljub- ljana 1978, 3. zvezek, 38 str; Konferenca KPS v Smiglovi zidanici, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobo- dilnega boja v Sloveniji, 4. zvezek, Ljublja- na 1978, 48 str. Tretji zvezek Spomenikov delavskega re- volucionarnega gibanja in narodnoosvobodil- nega boja v Sloveniji nam ob Spominskem domu na Knežcu podaja življenjsko pot in življenjsko ^delo dveh zaslužnih slovenskih mož literarnega zgodovinarja dr. Franceta in politika Borisa Kidriča. Delo nam najprej predstavi Spominski dom na Knežcu kot et- nološki in kulturno-zgodovinski spomenik, nato pa nam predstavi življenjsko pot in znanstveno-raziskovalno delo dr. Franceta Kidriča. Drugi del zvezka je posvečen revolucionar- ju in mislecu Borisu Kidriču in to najprej s predstavitvijo njegove življenjske poti, nato pa še z izborom citatov iz njegovih del. Zvezku je dodan še seznam zgodovinskih in kulturnozgodovinskih spomenikov v Po- sotelju, na Kozjanskem in v Posavju kot tudi seznam literature o dr. Francetu in Borisu Kidriču. Četrti zvezek Spomenikov revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v Sloveniji osvet- ljuje konferenco PPS v Smiglovi zidanici, kot tudi dogodke, pomembne za zgodovino KPJ neposredno pred konferenco in po njej. Tako opisuje četrti zvezek Titovo dejavnost marca in aprila 1938, kot tudi potek in pomen kon- ference v Smiglovi zidanici. Kot dodatek sta pomembna vira, ki sta objavljena v tem zvez- ku: »Sklepi 1. konference komunistične stran- ke Slovenije«, pa tudi »Pozdrav Cankarjevi četi« (Španskim borcem op. M. K.). Kot k vsakemu od dosedanjih zvezko^^ »Spomeni- kov« je tudi temu dodan seznam udeležencev konference z njihovimi življenjepisi. ' Tudi ta dva zvezka »Spomenikov« pome- nita pomemben prispevek za širjenje zavesti o naši bližnji preteklosti med širši krog ljudi. Matjaž Klemeneič UDC 332.24.012.326 (497.12 Bajnof) Mlinaric Jože, arhivski svetovalec, Pokrajinski arhiv v Mariboru 62000 Maribor, Ljubljanska 3a, Yu Stiski Bajnof do konca XVI. stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 26, št. 3, december 1978, str. 8—17, ci(. lit. 73 Avtor obravnava v članku najprej pridobitev posesti na Bajnofu pri No- vem mestu (vlila Wingarten) po stiškem samostanu že v letu njegove ustanovitve leta 1136, ki je postal gospodarski in upravni sedež samostana za njegovo obsežno vinsko in urbarialno posest na Spodnjem Dolenjskem, nato pa podaja lokalizacijo te posesti ter navaja sumarično dohodke s po- sameznih področij vinskega območja. Jedro članka pa predstavlja obrav- navanje dvora konec 16. stoletja pod opatom Lavrencijem (1580—1600), ko »je bil bajnofški oskrbnik pater Pankracij, ki je dal pred letom 1591 dvor prezidati in mu nadel podobo, kakršno jo je kazal do druge polovice 17. stoletja, ko mu je novo podobo nadel opat Maksimilijan Mottoch (1661 do 1680). Na Pankracijevo prezidavo spominja napisna plošča s tremi distihi v latinskem jeziku iz leta 1591, nekoč vzidana na zunanji steni Bajnofa, požganega leta 1942, in ki jo danes hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. UDK 359(436:497.12-16+436.6)"1812/1913" Pahor Miroslav, višji znanstveni sodelavec, ravnatelj. Pomorski muzej v Piranu 66330 Piran, Gortano^'a 27 a, Yu Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju pomorskega kadra v preteklosti (1812—1918) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 1, maj 1979, str. 30—42, cit. lit. 44 .Avtor obravnava rekrutiranje pomorščakov na območju gorenjske ma- gistralne ceste in njenih odcepov na Koroško do Ziljske doline, Šentvida ob Glini in Wolfsberga. Ugotavlja, da je veliko število pomorščakov pri- hajalo v mornarico iz povsem hribovitih krajev in da so se v svojih služ- bah obnesli več kot dobro. Najvažnejši faktorji rekrutiranja so bili morna- riški gozdarji in tehniki, ki so na Gorenjskem sekali les za pomorstvo, predvsem pa furmani, ki so vozili na relaciji Koroška—Trst in narobe, s svojo propagando za pomorstvo so furmani naredili tako vojni kakor trgovski mornarici neprecenljive kadrovske usluge s tem, da so v pove- zavi z rekrutacijskimi oficirji in ladjarskimi družbami rekrutirali spo- sobne in inteligentne mlade ljudi in jih tudi sami prevažali na cilj. UDK 939.86 Poetovio "0069" Sasel Jaroslav, znanstveni svetnik, slovenska akademija znanosti in umet- nosti v Ljubljani 61O0O Ljubljana, Novi trg 3, Yu Avgust 69: vojaški puč v Poetovioni Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 1, maj 1979, str. 1—7, cit. lit. 6 Ob zgoščenem orisu političnih dogajanj v letih 68 in 69 poskuäa avtor po- sebej izoblikovati vlogo, ki so jo pri tem odigrale enote in štabi po Iliriku razmeščenih vojnih enot, posebej v Poetovioni, Karnuntu in Burnu, ter vlogo, pomen, značaj in življenje glavnega akterja tedanjega pohoda na Rim, poveljnika 7. legije iz Karnunta, M. Antonija Prima. UDK 929.3(497.12 Komenda) "1754/1760" Demšar Viktorijan, dekan v pokoju 61128 Komenda 43, Yu Prebivalci Komendo po družinski knjigi Petra Pavla Glavarja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 1, maj 1979, str. 18--29, cit. lit. 2 Iz življenjsko smiselno napisane debele v usnje vezane družinske knjige z naslovom »Examen doctrinae christianae ab anno 1754—1760« oziroma »status anlmarum« moremo spoznati življenjske razmere tipične za Ko- mendo 18. stoletja, pa tudi za druge kraje v severozaliodni Sloveniji, ki so imele v marsičem podobno stanje. Avtor knjige je magister filozofije in teologije in komendski župnik Peter Pavel Glavar. Lastnoročno in res kaligrafično Jo je spisal v slovenskem in latnskem Jeziku. Iz rubrik te knjige lahko ugotovimo število prebival- cev, posestno stanje družin, podložništvo hiš raznim gospoščinam in de- javnost župljanov; dalje tudi inteligentnost prebivalstva, življenjsko dobo, številčnost v družinah in družne, ki so z očetovim priimkom po ravni liniji še danes ostale pri isti hiši ter zanimive hišne nazive, ki jasno kažejo slovenski izvor. UDC 359(436:497.12-16+436.6)»1812/1918-< Pahor Miroslav, Senior Scientific Counsellor, Director, The Naval Museum at Piran CG330 Piran, Gortanova 27 a, Yu The Role of the Carniolio-Carinthian Crossways in the Recruiting of the Naval Cadre in the Past Kronilta, a review for Slovene local history, 27, No. 1, May 1979, pp. 30—42, notes 44 The author deals with the recruiting of mariners on the territory of the Carniolian main road and its off-roads to Carinthia up to the Valley of Zi- Ija, Šentvid near Glina, and Wolfsberg. The author states that a great number of men came to the marine from the mountainous parts of the country, and that they made very good marines. The main factors of the recruiting were marine foresters and technicians who cut wood for tiie navy in Carniolia, and especially transporters who carried goods from Carinthia to Trieste and bacie. The latter were the most Important lor both the mercantile marine and for the navy, because with their propa- ganda for marine and together with the recruiting officers and ship com- panies they recruited intelligent young men and also drove them there. UDC 332.24.012.326 (497.12 Bajnol) Mlinaric Jože, Archives Advisor, Provincial Archives in Maribor 62000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Yu The Feudal Property Bajnof Belonging to Stična up to the End of the XVIth Century Kronika, a review for Slovene local history, 26, No. 3, December 1978, pp. 8—17, notes 73 First, the author deals with the acquisition of the Bajnof property near the town of Novo mesto (villa Wingarten) by the Stična monastery in the very year of its foundation, 1136. Thus Bajnof became the economic and administrative seat of the monastery having under control the vast feu- dal property fhat belonged to the monastery. The author then gives the percise location of the Bajnof property and states the total income for each region of the wine area. The main part of the article deals with the mansion at the end of the 16th century under the abbot Lavrencij (1580— i 1600) at the time when the Bajnof manager was a certain father Pankracij who, before the year 1591 had the mansion reconstructed, thus giving it the form which it kept until the second half of the 17th century. It was | then rebuilt yet again by the abbot MakslmiUjan Mott'och (1661—1680). As ' a sign of Pankracij's reconstruction there is a tablet with three distiches in Latin, dating from the year 1591, which used to be in the outer waii of the Bajnof castle. The tablet is nowadays kept in the Museum at Novo mesto. The Bajnof castle Itself was burnt down in 1942. UDC 929.3(497.12 Komenda) »1754/1760« Demšar Viktorijan, Dean (Retired) 61128 Komenda 43, Yu The Inhabitants of Komenda as Described in the Family Book by Peter Pavel Glavar Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 1, May 1979, pp. 18—29, notes 2 The thick, leather-bound and true-to-life book with the title »Examen doctri- nae christianae ab anno 1754—1760« or »Status animarum« reveals to us the way of life typical of the 18th century Komenda and of some other places of the noith-western Slovenia, where the situation was much alike. The book is written in Slovene and Latin, by Peter Pavel Glavar, M. A. in philosophy and theology, and the Bishop of Komenda, who wrote it In calligraphy with his own hand, and gives us some interesting data, such as the number of the inhabtants, property situation of the families, subordination of individual families to various nobilities, activities of the inhabitants, their Intelligence, their life-time, the number of the family member, the families that kept their houses up to this day under their father's surname, and also some interesting house names clearly pointing to the Slovene origin. UDC 939.86 Poetovio »0069« Sasel Jaroslav, Scientific Councillor, Slovene Academy of Science and Art in Ljubljana 61000 Ljubljana, Novi trg 3. Yu August A. D. 69: Putsch in Poetovio Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 1, May 1979, pp. 1—7, notes 6 Outline of the main events in A. D. 68 and 69. The role of the military units and head quarters in Illyricum, especially in the garrison towns of Poetovio, Carnuntum and Burnum. The role, value, character and bio- graphical fragments of M. Antonius Primus, commander of the 7th legion from Carnuntum and leader of the march to Rome. UDK 352(497.12 Ljubljana)"1945/1947" Drnovšek Marjan, arhjivist, Zgodovinski arhiv LJubljana 61000 Ljubljana, Maistrova 4/b, Yu Graditev ljudske oblasti in obnova v Ljubljani v letih 1945—1947 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 1, maj 1979, str. 52—64, cit. lit. 60 V članku Je na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv LJubljana, ter časopisnih virov in literature obdelana okvirna podoba LJubljane v prvih dveh povojnih letih. Avtor Je imel namen prikazati življenje ljudi s pregledom razvoja ljudske oblasti po 9. maju 1945, pro- blematike obnove gospodarstva ter problemov preskrbe in prehrane, soci- alnega skrbstva in zdravstva, šolstva, kulture in športa. Glavni namen članka pa Je opozoriti na bogato arhivsko gradivo, ki je že dostopno za raziskovalne namene. UDK 940.531.63(497.12—15) Mlakar Boris, asistent, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v LJubljani 65282 Cerkno, Cerkno 65, Yu Domobranstvo na Primorskem Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 1, maj 1979, str. 43—52, cit. lit. 28 Na začetku svojega prispevka pisec označuje nasprotnike narodnoosvobo- dinega gibanja na Primorskem ter ugotavlja njihovo Izredno maloštevll- nost in nemoč v času pred kapitulacijo Italije. Sele po nemški okupaciji ter po silovitem razmahu partizanskega gibanja, ki je skoraj vse Slovence prisililo, da se izjasnijo za to ali ono stran, se je tudi na Primorskem or. ganizlralo kolaboraclonistiCno in protirevoluconarno domobranstvo ob od- ločilni pomoči Slovenskega domobranstva ter reakcionarnih voditeljev v Ljubljani. Domobranstvo Je izrabljalo specifično preteklost Primorske ter v svoji propagandi trdilo, da prinaša Primorcem osvoboditev izpod itali- janske nadoblasti, čeprav Je bUo po drugi strani samo popolnoma odvisno od nacistov. Zato pisec ugotavlja, da je domobranska akcija tudi trenutno na Primorskem doživela neuspeh ter Je domobranstvo vojaško In politično pomenilo povsem neznatno silo. UDC 352 (497.12 Ljubljana) »1945/1947« Drnovšek Marjan, Archivist, The Historical Archives Ljubljana 6ieco Ljubljana, Maistrova 4/b, Yu The Establishing o( the People's Authority and the Reconstruction of Ljub- ljana in the Years 194S—1947 Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 1, May 1979, pp. 52—64, notes 60 The article gives us, on the basis of the archival material from The Histo- rical Archives Ljubljana, newspapers and various literature, a rough pic- ture of Ljubljana in the first two years after the war. The author's in- tention has been to describe the life of people in Ljubljana, to give the survey of the development of the people's authority after May 9th, 1945. to present the problems of the renewal of the economy as well as those of the provision and nourishment, social and medical care, educaton, cul- ture and sport. The main intention of the article is, however, to call attention to rich archival material, already obtainable for further research. UDC 940.531.63 (497.12—15) Mlakar Boris, Assistant, The Institute for the History of W^orkers' Move- ment in Ljubljana 65282 Cerkno, Cerkno 65, Yu The Anti-revolutionary Movement in the Region of Primorsko Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 1, May 1979, pp. 43—52, notes 28 At the beginning the author gives the characteristics of the national li- beration war opponents in the region of Primorsko, and states that they were very few and weak at the time before the capitulation of Italy. It Was only after the German occupation, and consequently the spread of the partisan movement, which made all Slovenes clearly show their stand- point, that antirevoutlonary activity was organized also In the region of Primorsko. It was backed by Slovene anti-revolutlonarles as well as reacti- onary leaders in Ljubljana, and it used the specific history of the region for its propaganda, persuading people that this movement will liberate them from Italian sovereignty, although the movement itself wholly de- pended on German occupators. That is why the author states that the anti-revolutionary activity in the region of Primorsko failed, and that the anti-revolutionary movement in the military as well as political sense me- ant practically nothing. Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (razmnoženo kot rokopis) I. Listine 1243—1397, Ljubljana 1956 25.— II. Listine 1299—1450, Ljubljana 1957 25.— III. Listine 1320—1470, Ljubljana 1958 25.— IV. Listine 1471—1521, Ljubljana 1959 25.— V. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu, 1320—1348, Ljubljana 1960 25.— VI. Listine 1444—1499, Ljubljana 1961 25.— VII. Listine 1243—1498, Ljubljana 1962 25.— VIII. Register Krištofove bratovščine v Ljubljani 1489—1518, Ljubljana 1963 25.— IX. Listine 1220—1497, Ljubljana 1964 25.— X. Listine 1144—1499, Ljubljana 1965 25.— XI. Fevdna knjiga Jamskih 1453—1480, Ljubljana 1966 25.— XII. Urbarji 1490—1527, Ljubljana 1968 25.— 2. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 40.— 3. Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945—1955, Ljubljana 1965 52.— 4. Razprave I. Vlado Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemlji- ške odveze, Ljubljana 1958 30.— II. Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razprav), Ljubljana 1971 40.— III. Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja (Zbornik razprav), Ljubljana 1972 40.— IV. Ljubljanska obrt od začetka 18. do srede 19. stoletja (Zbor- nik razprav), Ljubljana 1977 80.— 5. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962 (broširana, žepna izdaja) 20.— 6. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1965 (trijezična izdaja) 60.— 7. Ljubljana 1945—1970, Ljubljana 1970 30.— 8. Katalog: Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973 20.— Frany. Kurz zum .Thurn und Goldenstein: Kamnik 1848,49, original v Narodni galeriji v Ljubljani (foto Srečo Habič)