Narodna in univerzitetna knjižnica Berila ali Lifti E VAN GELU v’ nedelje in prašnike zeliga leta, in vfe dni fvetiga pofta. S’ terpljenjem nafhiga Odrefhenika, in s’ navadnimi molitvami per flushbi Boshji. Zena teh bukev nesvesanih 40 kr. C. M. Svesanih v’ ufnjatim herbtu 50 kr. ' C. M. NA IH VUf. V’ salogi zefarfke kraljeve bukvarnize sa fhdlfke bukve, per fveti Ani v’ Janesovih ulizah. 1 840. PERVI DEL Berila iu ETangelli nedelje zeliga leta, in vfe dni fve tiga pofta. Pervo nedeljo v’ adventu. ŠBenlo id lij 1 ta j. PPavl a aj)ojtel^~ na do Rimljanov v ’ 13. poftavi od 11. do 14. verJ'te. B ratje! vemo, de je she ura, de od fpa- nja vftanemo. Sakaj nafhe svelizhanje je blishji, kakor takrat, ko fmo verni portali. Nozh je prefhla, dan pa fe je perblishal. Versimo te- dej od Tebe dela teme, in obležimo oroshje fvetlobe. Kakor po dnevu pofhteno hodimo , ne v’ poshrefhnofti in pijanofti, ne v’ nezhirto- fti in neframnorti, ne v’ kregu in nehvaleshno- fti, ampak obležite Gofpoda Jesufa Kriftufa. A fjvancjeli J--veticja &uledfia 21, 25 — 33. Tifti zhaf je Jesuf rdkel fvojim uzhenzam: Snamnja bodo na fonzu, in mefzu in svesdah, in na seinlji bo ftifka med narodi savoljo firaf bniga flmmenja morja in valov. In ljudje bodo koperneli od ftrahii in zbakanja tifti ga, kar ima zhes vef fvet priti; sakaj nebefhke mozlii fe bodo giba- le. In tedej bodo vidili Sinu zblove- koviga priti na oblaku s’veliko obla¬ tijo in zhaftjo. Kadar fe bo pa to sa- zhelo goditi, poglejte in povsdiguite fvoje glave, ker vaflie odrefhenje fe perblishuje. I11 jim je priliko po¬ vedal: Poglejte figovo drevo, in vfe drevefa; kadar she berft poganjajo, vefte, de je leto bliso. Tako tudi vi, kadar bote vidili, de fe to godi, ve¬ dite , de je bliso boslije kraljeftvo. Retmzlmo vam povem, de ta rod ne bo pref hel, dokler fe vfe ne sgo- di. Nebo in sernlja bota prefhlk, mo¬ je befede pa ne bodo prefhle. 3 Drugo nedeljo v’ adventu. berilo id ujt a J. {Pavla a-pojteti¬ na do Rimljanov 15 > 4 — 13» Bratje! kar koli je pilaniga, je v’ nafhe poduzhenje pilano, de po poterpeshljivofti in povefeljenji pifem upanje imamo. Bog poter¬ peshljivofti in poveleljenja pa ram daj, de bote med Teboj ene mifli po Jesufu Kriftulu, de s’ enim ferzam, in s’ enimi uftmi zhaft dajete Bo¬ gu in Ozhetu Gofpoda nafbiga Jesufa Kriftula. Sato fprejemajte Te med Teboj, kakor je tudi KriftuT vaT Tprejel, Bogu v’ zhaft. Rezbem nam- rezh, de je bil KriftuT JesuT Tlushabnik obrese savoljo reTnize Boshje, de bi poterdil obljube ozhakov, in pa, de bi neverniki Boga savoljo milofti zbaftili, kakor je piTano: »Sato te bom, GoTpod, med neverniki hvalil, in tvojimu ime¬ nu pel!« In sopet rezhe: »VeTelite Te, never¬ niki, s’ njegovim ljudftvam!« In sopet: »Hva¬ lite GoTpoda vil neverniki, in povilhujte ga vTe ljudftva!« In sopet rezhe Isaija: »Bo kore¬ nina Jeletova, in kteri bo vftal zhes nevernike kraljevat, vanj bodo neverniki upali.« Bog upanja pa naj val napolni s’ vilm veleljem in miram v’ verovanji, de obogatite v’ upanji in mozhi Tvetiga Duha. Tifti zhafje Janes, ko je v’ je zhi Kriftufove dela flifhal, dva fvo> 4 2 4 jih uzlienzov poflal, in mu je rekel: §i tl, kteri ima priti, ali drugiga zhakamo? In Jesuf je odgovoril in jima rekel: Pojdita in povejta Jane- su, kar fta fliThala in vidita. Slepi Spregledujejo, hromi hodijo, gobo¬ vi fe ozhif kujejo, gluhi fpreflifhu- jejo, mertvi vftajajo, in ubogim fe evangeliosnanuje. In blagor mu, kte¬ ri fe nad menoj ne bo pohujfhal. Ka¬ dar fta pa odfhla, je Jesuf sazhel mnoshizam govoriti od Janesa: Ko¬ ga fte fhli v 1 pufhavo gledat ? terfta od vetra majaniga? Ali kogti fte fhli gledat? Zhloveka v’ mehko oble- zheniga? Glejte! kteri fe v’ mehko oblazhijo, fo v’ kraljevih hifhali. Ali koga fte f lili gledat? preroka? Prav, vam povem, flie vezh kakor prero¬ ka. Saka j ta je, od kteriga je pifa- no: Glej! jeft pofhljem fvojiga an¬ gela pred tvojim oblizhjam, kteri bo pred teboj tvoj pot perpravlial. Tretjo nedeljo v’ adventu. ... . na do Fdiptjanov 4, 4 — 7. Bratje! vefelite fe vfelej v’ Cof podu; fhe rezliem, vefelite fe. Vaffaa pohlevno!! bodi sna- na vfim ljudem; Oofpod je bliso. Nizh naj vaf ne fkerbl; ampak v’ vfaki rezhi naj s’ molitvijo in perporozhanjem in sahvaljenjem Vafhe pro- fhnje snane bodo pred Bogam. In mir Boshji, kteri vefum prefeshe, varuj vafhe ferza in va- fho pamet v’ Kriftufu Jesufu. J vitica 3ane6a , 19 — 28 . Tifti zliaf Ib Judje is Jerusalema duhovnov in levitov poflali do Jane- sa, de Ib ga vprafhali: Kdo fi ti ? I11 je povedal, in ni tajil, in je po¬ vedal : Jeft nitim Kriliuf. In fo ga vprafhali: Kaj tedej ? Si ti Elija ? Inje rekel: Nitim. č*ii ti prerok? In je odgovoril: Nifim. §o mu tedej re¬ kli: Kdo ti pa’, de jim odgovor da¬ mo, kteri fo naf poflali? Kaj pra- vifh fam od febe? Jiezhe: Jeft tim glaf vpijozhiga v’ pufhavi; perpra- vite pot Grofpodov, kakor je rekel Isaija prerok.' In kteri fo bili pofla- ni, fo bili smed Farisejov. In fo ga vprafhali, in mu rekli: Kaj tedej kerfhujefh, ako niti ti ne Kriftuf, ne Elija, ne prerok? Janes jim je odgovoril, rekozh: Jeft kerfhujem v’vodi; v’ fredi med vami pa ftoji, ki ga vi ne posnate. On je, kteri ima sa menoj priti, kteri je vezhi od me- (jvancjeli 6 ne, kterimujeft nifim vreden od zhe- vljov jermenov odvesati. To fe je godilo v’ Betanii na uni ftrani Jorda¬ na, kjer je Janes kerfheval. Zheterto nedeljo v’ adventu. Čftenlo id /. lijta J. iv la apo- fteljna do Korinzhanov 4? 1 — 5. Bratje! imejte naf sa Kriftufove fluskakni- ke in delirze fkrirnolt Boskjik. Tukej med de- livzi pa fe ifke, de je kdo sveft najden. Meni pa je zlo malo mar, de fim od vaf ali od dru- siga zhloveka fojen ; pa tudi fam fe ne fodim. Sakaj nizk fizer nimam na velli: tode v’ tem nifim opravizhen ; Gofpod pa je, kteri me fo- di. Ne fodite tedej pred zkafam, dokler Gofpod ne pride , kteri ko rasfvetlil, kar je v’ temi fkritiga, in ko mifli ferz rasodel, in takrat ko vfak kvalo od Boga imel. 3, 1 — 6. Petnajfto leto zefarftva zefarja Tiberija, ko je bilPonzi Pilatush ob¬ laftnikv’ Judeji, Herodeshpa zlieter- tni oblaftnik v’ Galileji, Filip njegov brat pa zhetertni oblaftnik v’ Itureji in Tralionifliki desheli, in Lisanija zhetertni oblaftnik v’ Abileni, pod 7 velikima duhovnama Anam in Kaj fe- sham, je Gofpod govoril Janesu, Za¬ har ij o vimu (Inn v’ pufhavi. In je pri- fliei na vfo ftran Jordanfko, in je osnanoval kerft pokore v’ odpufhen- je grehov, kakor je pifano v’ bukvah govorov Isaija preroka: Glaf vpijo- zliiga v’pufhavi: Perpravite pot Go- fpodovo, ravne ftorite njegove ftese; vfaka dolina naj fe napolni, in vfaka gora in vlak grizli naj fe ponislia; in kar je kriviga, bodi ravno, in kar je ojftriga, gladke pota. In vfe zhlo- veflitvo bo vidilo svelizhanje boshje. Predboslrizhni dan. berilo id lijta J. ^Pavla apojteti¬ na do Rimljanov 1, ] — 6. Pavl, flushabnik Jesufa Kriftufa, poklizan apoftelj, odlozhen v’ evangeli Boshji, kteriga je bil Bog pred obljubil po fvojih prerokih v’ fvetih pifmih od fvojiga §ina, (kteri mu je bil rojen po mefu is Davidoviga saroda, kteri je bil §in Boshji fkasan v’ mozhi, po Duhu po- fvezhujozhim, is vftajenja od mertvih), Jesufa Kriftufa Gofpoda nafbiga, po kterim fmo pre¬ jeli miloft in apofteljftvo, de vfe narode savoljo njegoviga imena pod pokorfhino vere fpravimo, med kterimi fte tudi vi, poklizani Jesufa Kri¬ ftufa Gofpoda nafhiga. 8 jveticja *yMatevdha 1, 18 — 21. Ko je bila Marija, mati Jesufo- va, Joshefu sarozhena, fe je, pre¬ den fta vkup priflila, snaflila nofe- zha od fvetiga Duha. Joshef pa, nje¬ ni mosh, ker je bil pravizhen, in je ni hotel rasglalili, jo je hotel fkri- vej sapuftiti. Kadar je pa to miflil, glej! fe mu je angel Grofpodov v’ fpa- nji perkasal, rekozh: Joshef, Da¬ vidov lin! ne 'boj fe (V febi) vseti Marije fvoje shene; sakaj kar je v’ nji rojeno, je od fvetiga Duha. Ho¬ dila pa bo lina , in imenuj njegovo ime Jesuf; on bo namrezh odrefhil fvoje ljudftvo od njih grehov. §veti boshizhni prašnik. (Per maflii o polnozlii.) la apojtelj— —15. Preljubi! perkasala fe je milofl; Boga Sveli- zharja nafhiga v/im ljudem, ktera naf uzhi, de fe odpovejmo hudobii in pofvetnim sheljam, ter tresno, prijetno in bogabojezhe shivimo na tem fvetu, zhakajozhi svelizhanfkiga upanja in Netilo id lijta J. UPav na clo Tita 2, 11- (ovancjeli 9 zhaftitljiviga prihoda veliziga Boga in Svelizhar- ja nafhiga Jesufa Kriftufa, kteri je dal febe sa naf, de bi naf refhil od vfe kri vize, in febi ozhiftil prijetno ljudftvo, vneto sa dobre dela. To govori in opominjaj, v’ Kriftufu Jesufu Go- fpodu nafhim. eh jveticj a &uke- ga greha. In ko je to isrekel, je safpal v’ Go- fpodu. Tifti zhaf je Jesuf rekel pifmoii- kam in farisejem: Glejte! j eh vam pofkiljam preroke in modre in pil— marje, in smed njih hote liektere u- morili in krishali, in liektere gaj- shlali v’ fvojih f-hodmzali, in pre¬ ganjali od meha do meha, de pride nad val* vfa pravizhna kri, ktera j 0 23 , 34 — 31 ). 15 je prelita na scmljl, od kervi pravi- zkniga Akeljna do kervi Zakarija, finii JBarokijoviga, kteriga fte umo¬ rili med tempeljnam in altarjam. Re- fnizliuo vam povem, vfe to bo pri¬ lili o nad ta rod. Jerusalem, Jerusa- lem! ki morifh preroke, in jili kam- njafli, kteri fo k’ tebi poflani; koli¬ kokrat tim kotel škrati tvoje otroke, kakor koklja skerafvoje pifheta pod penite, in niti kotel! Glejte! vafka kifka vam ko pulta pufkena. Sakaj povem vam, ne kote me vidili odtlej, dokler ne porezkete: Zkefken bodi, kteri pride v’ imenu Gofpodovim! V’ dan fvetiga Janesa apofteljna in evangelifta. Netilo id Suhev 15 , 1 — 7 . Kdor fe Koga boji, bo dobro flori}, in kdor fe pravizhnoki dershi, jo bo dofegel, in mu bo na proti prifhla , ko zhaftita mati. S’kruham shivljenja in raslima ga bo pafla, in s’ vodo svelizhanfke modrofli ga napajala j in fe bo v’ njem uterdila, in fe ne bo ganila. In ga bo ohranila, in ne bo oframoten. In ga bo povi- fhala per njegovih fofedih, in v’ fredi sbirali- fha bo odperla njegove ofta. in Gofpod ga bo 16 napolnil s* duham modrolti in rasumnofti, in ga bo oblekel s’ zhaftitljivim oblazbilam. S’ve- feljem in dobrovoljnoftjo ga bo obogatil, in mu v’ del dal vezhno ime Gofpod nafh Bog, ( ovan^eli Jveticja 3ane 11—-15. Preljubi! perkasala fe je i. t. d. (kakor /Ve¬ ti bosliizhni prašnik, per mafhi o polnozlii, ftran 8.) Svanaelt ^veticja 2 , 21 - Titli zliaf, ko je bilo ofem dni dopolnjenih, deje bil otrok obresan, mu je bilo dano ime Jesuf, ktero je bilo imenovano od angela, preden je bil fpozhet v’ maternim teletu. V’ nedeljo pred rasgla- fhenjem Crofpodovim. na do Galazhanov 4, 1 — 7. Bratje ! dokler je naflednik majhen i. t, d. (kakor v’ nedeljo pred novim letam , ftran 18.) (jvancjeli J-veticja ^/Ptatevdha 2, 19 — 23. Tifti zhaf, kadar j e bil Herodesli umeri, glej! fe je angel Oofpodov Joshcfu v’ fpanji perkasal v’ Egiptu, rekozh: Vliani, in vsemi dete in nje¬ govo mater, in pojdi na Israelfko semljo, sakaj pomerli fo, k!eri fo detetu po shivJjenji liregii. In je vftal, in vsel dele in njegovo mater, in je prifhel na Israelfko semljo. Ko je pa flifhal, de Arhelaj kraljuje v’ Judeji nameft Herodesha fvojiga o- zheta, fe je kal tj e iti; inv’ fpanji o- pomnjen fe je uganil na G-alilejfko. In je prifhel in prebival v’ meftu, kterimu je ime Nazaret, de fe je do¬ polnilo, kar je govorjeno po prero¬ kih, de bode Nazarej imenovan. V’ prašnik zhaffitiga ras- glafhenja Gofpodoviga ali v’ fvelih kraljev god. berilo id 3enlo id lijta J. llPavla aj)oJtel^- na do Rimljanov 12, 6 — 16. Bratje! po milofti, ktera nam je dana. imamo rasne darove: ali prerokvanje, po meri vere: ali flushbo . v’ flushenji; ali kdor uzhi, v’ poduzhenji; kdor opominja, v’ opominja¬ nji; kdor podeluje, v’ priproftofti; kdor je zhes drugepoftavljen, v’fkerki; kdor ufmiljenje fka- suje, v’ vefelji, Ljubesen bodi bres hinavfhine ; fovrasbite hudo, dershite fe dobriga. S’ bra- tovfko Ijubesnijo fe med feboj ljubite. S’ pofh- tovanjem pridite eden drugimu naproti. Ne 28 bodite leni v’ ofkerbovanji; bodite gorezhi v’ duhu; flushite Gofpodu; v’ upanji bodite ve¬ leli, v’ nadlogi poterpeshljivi, v’molitvi Aa- novitni; v’ potrebah fvetim podelajte; jituje radi fprejemajte. Dobro jim vofhite, kteri vaf preganjajo; blagoflovile, in nikar ne kolnite. Vefelite fe s’ vefelimi, in jokajte s’ jokajozhi- rrii. Bodite ene mifli med feboj; nikar /i vifo- zih rezhi ne domifhljujte, ampak k’ niškim fe ponishajte. Ja aneda Tifti zhaf j c bila shenitnina v’ Ivani Galilejfki, in mati Jesufova je bila tam. Bilje pa tudi Jesuf povab¬ ljen in njegovi uzhenzi na shenitni- no. In ko je vina smanjkalo, rezlie mati Jesufova njemu: Vina nimajo. In Jesuf ji rezlie: Shena! kaj je me¬ ni in tebi mar? Moja ura fhe ni pri- fhla. Njegova mali rezlie flushabni- kam: Kar koli vam porezlie, ftorite. Bilo je pa tam fheft kamnatili ver- zhov pofiavljenilipo fliegi Judovfki- ga ozhiflievanja, kteri fo dershali ]>o dve ali tri mere. Jesuf jim rezlie: Napolnite verzhe s’ vodo. In fo jih napolnili do verha. In Jesuf jim re¬ zke : S apnite sdaj, in nefite ftarafhs- liu. In fo nefli. Ko je pa ftarafhi- 29 na v’ vino fpremenjeno votlo pokufil, in ni vedel od kod de je, Cflushab- liiki pa, kteri fo vodo sajemali, fo vodili.) poklizhe ftarafhina shenina, in mu rezke: Vlak zhlovek tla dobro vino pervizh, in kadar fe napijejo, tedej flabfliiga; ti pa li dobro vino do stlaj perhranil. Ta sazhetik zhu- tlesbov je ftoril Jesufv’ Rani Galilej- fki, in je rasodel fvoje veiizhaftvo; in njegovi uzhenzi fo vanj verovali. Tretjo nedeljo po rasgla- flienji Gofpodovim. na do Rimljanov 12 , 16—21. Bratje! ne bodite farni per febi modri. Ni¬ komur ne vrazhujte hudiga sa hudo; persade- vajte li sa dobro, ne le pred Bogam, ampak tudi pred viimi ljudmi. Ako je mogozhe, koli¬ kor je per vaf, imejte mir s’ v/imi ljudmi. Ne delajte li farni pravize, preljubi! ampak dajte proftor jesi. Sakaj pifano je : Meni gre mafhe- vanje, jeft bom povernil, rezhe Gofpod. Te- muzb ako je tvoj fovrashnik lazben, daj mu je¬ ki ; ako je shejin, daj mu piti. Sakaj zb e to ftorifh, mu bofh sherjavzo na glavo nofil. TŠe daj fe hudimu premagati, temuzh premagaj hudo s’ dobrim. Š^enio id lijeta j. [Pavla aj>oJt 30 eh 8 , 1 — 13 . Tifti zhaf, kadar je Jesuf s’ go¬ re fhel, je veliko mnosliiz sa njim riilo. In glej! gobov je jirlfliel, in ga molil, rekozli: Gofpod! ako ho- zhefli, me morefh ozhiftili. In Jesuf je ftegnil roko, in fe gaje dotaknil, rekozli: iio/Jiem, bodi ozhifhen. in kar zhift je bil od fvojih gob. In Je- sufnm je rekel: Glej, de nikomur ne povefh; temiizh pojdi, infkashi fe duhovnu, in opravi dar, kteriga j e 3Iojsef sapovedal, nj im v’ prizheva- nje. Kadar je pa v’Rafarnaum fhel, je ftopil k’ njemu ftotnik, Meri gaje profil, in je rekel: Gofpod! moj hhi- pez leski doma merlvoiiden, in ga hudo vije! In Jesuf mu je rekel: Jeft bom prifhel in ga bom osdravil. In ftotnik odgovori in rezhe: Gofpod! nilim vreden, de grefh pod mojo ftreho; temuzh rezi le befedo, in moj lilapez bo osdravljen. Saka] tudi jeft fini zlilo vek, ki fini pod oblaftjo, in imam vojfhake pod feboj, in re- zhem temu: Idi, in gre; in irniinu : Pridi, in pride; in fvojimu f Jushab- niku: Stori fo, in flori. Ko je pa Je- e, van Jveticja ^jflatevdha 31 sufto flifkal, fe je sazhudil, in jim je rekel, kleri Ib sa njim i*lili: Ite- fnizkno vam povem, tolike vere ni¬ tim v’ Israelu nafhel. Povem vam pa, de jik ko veliko od is-koda in sahoda prifhlo, in kodo fedek )>er miši s’ Akrakamam in Isakam in .Ja- kokamv’ nckefkkimkraljeftvu; otro- /i kraljeftva pa kodo paknjeni v 1 n na¬ jejo temo; ondi ko jok in fkkripanje s’ fokmi. In Jesufje rekel Bolniku: Pojdi, in kakor li veroval, tako fe ti sgodi! In klapez je kil osdravljen tifto uro. Zlietesio nedeljo po ras glafkenji Gofpodovim. Bratje! ne bodite nikomur nizh dolshni, rasun tega, de fe med feboj ljubite; kdor nam- rezb blisbnjiga ljubi, je poftavo dopolnil. Sa- kaj to: Ne prefhefhtvaj, ne ubijaj , ne kradi, ne govori kriviga prizhevanja, neposheli, in zlie je kaka druga sapoved. je v’ tih befedah sapopadena: Ljubi frojiga blisbnjiga , kakor fam febe? Ljubesen do blishnjiga ne dela hu- diga. ^polnjenje poltave tedej je ljubesen. Netilo 14 lijta j. Pavla aj>oJtel na do Rimljanov 13,8 10 . 32 a _ 4 Tifti zhaf je Jesuf hopil v’ zliol- nizh, in njegovi uzhenzi fo fhli sa njim. In glej! velik viharje v hal na morji, tako de fo valovi zholnizh po¬ krivali; onjepafpal. In njegovi u- zhenzi fo k’ njemu perftopili, in foga sbudili, rekozli: Gofpod! olmi naf, poginjamo. In Jesuf jim je rekel: Kaj he bojezhi, maloverni? Tedej je vftal, in sapovedal velrovam in mor¬ ju, in bila je velika tihota. Ljudje pa fo fe zbudili, rekozh: Kdo je ta, de fo mu pokorni vetrovi in morje? sjjlatevdh a Peto nedeljo po rasgla- fhenji (iofpodovim. Netilo id lijta J. (Pavla upojtelj- na do Koloflianov 3/ 12—17. Bratje! obležite, kakor isvoljeni Boshji, fveti io ljubi, preferzhno ufmiljenje, dobrot- ljivolt, ponishnoft, pohlevnoffc, polerpeshlji- vofl: .Prenefile eden drusiga, in odpufhajtfe fi med feboj, zhe ima kdo zhes koga pertoshenje; ka¬ kor je Gofpod vam odpuftil, tudi vi! Predvfim tem pa imejte ljubesen, ktera je ves popolna- mofti, in mir Kriftufov naj gofpoduje v’ vafhih 33 ferzih, h’ kterimu fte tudi poklizani v’ enim telefu; in bodite hvaleshni. Befeda Kriltufova naj prebiva obilno med vami, s’ vfo modroft- jo; uzhite in opominjajte fe med feboj f’ pfal- mi, s’hvalnimi in duhovnimi pefmimi, pojte Bogu veleli v’ fvojih ferzih. Vfe, kar koli de¬ late s’ befedo ali v’ djanji, vfe borite v’ imenu Gofpoda Jesufa Kriftufa, in sahvalite Boga in Ozheta j>o Jesufu Kriftufu Gofpodu nafbim. Svancjeh Jveti^a ^jftateveti lo id ^Tdaija jj f er dla 38 , 1 — 6 . Tifti zhaf je bil Ezekija fmertno bolan, in pride k’ njemu prerok Isaija, Amosov /in, ter mu rezhe: To govori Gofpod: Ofkerbi tvo¬ jo hifho, sakaj umeri bofh, in ne vezhshivel! In Ezekija oberne fvoj obras v’ /leno, in moli k’ Gofpodu, ter rezhe: Pro/im Gofpod! fpom- ni fe vfaj , kako /im hodil pred teboj , v’ ref- nizi in f’ prav dobrim ferzam, in /im delal. karje dobro v’ tvojih ozheh. In Ezekija britko joka. Tedej je Gofpod Isaiju govoril rekdzh : Pojdi, in rezi Ezekiju: To govori Gofpod, Bog tvoji ga ozhe ta Davida: §im flifhal tvojo moli¬ tev, in vidil tvoje folse; glej, perdal bom tvo- jimu shivljenju petnaj/l let, in otel is roke A- /irfkiga kralja tebe in to mefto, in ga bom va¬ roval , rezhe Gofpod v/igamogozlini. 46 Svanaeli Jvetiaa ^jflatevtha 8 , 5 — 13 . Tifti zkaf, kadar je Jesuf v’ Ka- farnaum fkel, je kopit k’ njemu kol¬ nik, k Seri ga je profil, in je rekel: Gofpod! mojklapez leski domamert- vouden, in ga kudd vije. In Jesuf mu je rekel: Jeft bom prifhel in ga osdravil. In kotnik odgovori in re¬ zke : Gofpod! nifim vreden, de grefk pod mojo kreho; tenrazk rezi le be- fedo, in moj klapez bo osdravljen. Sakaj .tudi jeft fini zlilovek, ki (im pod oklakjo, in imam vojfkake pod Seboj, in rezkem temu: Mi, in gre; in unimu: Pridi, in pride; in fvoji- mu fluskabniku: ^tori to, in ftori. Ko je pa Jesuf to flifkal, feje sa- zkudil, in jim je rekel, kteri fo sa njim fkli: Kefnizkno vam povem, to¬ like vere nifim v’ Israelu nafliel! Po¬ vem vam pa, dejikko veliko od is- koda in sakoda prifhlo, in bodo fe- deli p er miši s’ Abrakamam in Isakam in Jakobam v’ nebefhkim kraljeftvu. Otrozi kralj ekva pa bodo pahnjeni v’ unanjo temo; ondi bo jok in fkkri pa¬ nj e s’ sobmi. In Jesuf je rekel kotni¬ ku: Pojdi, in kakor fi veroval, tako 47 fe ti sgddi! In hlapez je bil osdrav- Ijen tilio uro, _ V’ petik po pepelmzi. Šftenlo id ČJdcuja -pretolči 58 , 1 — 9 . To rezhe Gofpod Bog: Vpij, ne jenjaj; kakor trobenta povesdviguj fvoj glaf, in os- nanuj mojimu ljuddvu njegove hudobije, in hifhi Jakobovi njene grehe. Od dne do dne me ifhejo, in hozhejo snati moje pota 5 kakor ljud- Itvo, ktero dela pravizo, in sapoved fvojiga Boga ni sapudilo , ifhejo per meni pravizhnih podav, in fe hozhejo Bogu perblishati. Sakaj fmo fe podili, in nifi pogledal; ponishali fvoje dufhe, in ti ni bilo mar? Glejte! v’ dan fvojiga poda delate po fvoji glavi, in difkate vfe fvoje dolshnike. Glejte! v'pravdah in prepirih fe podi¬ te, in bijete f’pedjo neufmiljeno. Ne podite fe, kakor do sdej, de bi fe flifhalo na vifokim vafhe vpitje. Je mar to pod, kteriga/im fi isvolil, de zhlovek zhes dan fvoj shivot tare, de fvojo glavo obefha, naojdrim in v’ pepelu leshi? Bofh li to imenoval pod, in Gofpodu prijeten dan? Ali ni bolj to pod , kteriga /im /i isvolil: Refhi kri- vizhno svesane; rasveshi bremena, ktere te- sh e* ispudi poterte, in rastri vfako butaro. Lo¬ mi lazhnimu fvoj kruh, in vodi uboge in ube- shne v’ fvojo hifho; kadar nasiga vidifh, ga pokrij, in ne sanizhuj fvojiga mefa. Tedej bo, kakor sarja, tvoja luzh safvetila, in kmalo bo prifhlo tvoje sdravje • tvoja praviza pojde pred teboj, in Gofpodova zhad te bo obdalo. Ta- 48 krat bofh klizal, in Gofpod bo uflifhal; vpil bofh , in porezbe : »Vidifh , tukej fim ; ker fim ufmiljen, Gofpod tvoj Bog.« t 1 1 5, 43 — 48, in 6, 1 — 6. 1 Tiftti zhaf, je Jesuf rekel fvojim J uzlienzam: ^lifhali fte, de je rezke- ] no: Ljubi fvojiga blishnjiga, in fo- vrashi fvojiga fovrashnika. Jeft pa vam povem: „Ljubite fvoje fovrasli- nike; dobro jim ftorlte , kteri vaf fovrashijo, in molite sa-nje, kteri vaf preganjajo in obrekujejo; de bo¬ le otrozi fvojiga Gzheta, kije v’ ne¬ belih, kteri da fvojimu fonzu lijali na dobre in hudobne, in da desftiti na pravizhne in krivizhne. Sakaj, ako tifte ljubite, kteri vaf ljubijo, kako- fhno plazhilo bole imeli? Ali ne de¬ lajo tega tudi zolnarji ? In ako pos- dravljate le fvoje brate, kaj ftorite vezli? Ali ne delajo tega tudi mali- kovavzi? Bodite tedej popolnama, kakor je vafh Ozlie neb ef liki popol¬ nama. Glejte, de fvojih dobrih del ne delate pred ljudmi, de bi vaf vi- dili; lizer ne hote imeli plazhila per fvojim Ozhetu, kteri je v’ nebelih. Kadar tedej vbogajme dajefh, ne p« 1 ;er 111 J >- ia tf •i i % ) i 49 trobi pred feboj , kakor liinavzi de¬ lajo po f-hodnizah in po tergeh, de bi od ljudi Irvalj eni bili. Refnizhno vam povem, prejeli fo IVoje plazlii- lo. Kadar pa vbogajme dajefh, naj ne ve tvoja le viza, kaj dela tvoja de- fniza; de bo tvoja almoshna na fkriv- liim, in tvoj Ozke, kteri na fkriv- nim vidi, ti bo povernil. Ih kadar molite, ne bodite, kakor liinavzi, kteri radi v’ f-hodnizah in na voglih potov ftoje in molijo, de bi jih ljudje vidili. Refnizhno, povem vam, pre¬ jeli fo fvoje plazhilo. Ti pa, kadar molifh, pojdi v’ fvoj hrani, sapri du¬ ri, inmolifvojiga Ozhetanafkrivnim; in tvoj Ozhe, kteri na fkrivnim vidi, ti bo povernil. V’ faboto po pepelmzi. berilo id Udcuja j)tetolia 58 , 9 — 14 . To rezhe Gofpod Bog: Ako vershefh she- lesje od febe, in jenjafh istegovati fvoj perft, in govoriti, kar je krivizhno; ako islijefh pred lazhnim fvoje ferze, in Itifkaniga nafitifh : ti bo v’ temi luzh safvetila, in tvoja tema bo ka¬ kor poldan. In Gofpod ti bo pokoj dal vfelej, in bo tvojo dufho f’ fvetlobo napolnil 5 bo tvo¬ je kolti okrepzhal, ter bofh kakor namozhen D 50 vert, in kakor tekozh ftudeniz, kterimu vode ne smanjka. In od tebe bo Tosidano, kar je ve¬ liko let pufto leshalo 5 bofli podloge rodovine in rodovine uterdil, in bofh imenovan sagra- javiz versel in premeniz Ttes v’ prebivalifba. Ako odvernefh od fabote fvojo nogo, de ne is- polnifh fvoje volje moj fveti dan , in imenujefh faboto sasheljen in Gofpoda pofvezhen zhallit- Ijiv dan; ako jo pofvezhujefh, de ne hodifh po Tvojih sheljah, in ne ispolnifh Tvoje volje, de bi (hudo) govoril: potlej Te bolh v’ GoTpodu veTelil, te bom poviThal zhes vTe viTokoili na s e ml ji in ti dal vshivati del Jakoba, ozheta tvojiga, sakaj GoTpodove ufta To govorile. Tifti zhaf, kadar Teje kil vezher ftoril, je kil zholn na fredi morja, in .lesuf lam na fuhim. In je vidil IVojc uzhenze truditi fe s’ veflanjam, (“kil je namrezh veter nafproti). In oko¬ li zheterte ftrashe nozhi je prifhel k’ njim gredozh po morji, in je ko¬ tel raemo njih iti. Oni pa, ko fo ga vi- dili hoditi po morji, Ib menili, deje perkasen, in fo savpili. čšakaj vfi fo ga vidili, in fo fe preftrafhili. In sdajzi jili je ogovoril in jim je re¬ kel: Sanpajte, jeft tim; nikar fe ne kojte. In je ftopil v’ zholn k’ njim, in veter je nehal. In fhe kolj fo ft k x f A r 1 A I I l Č 1 1 1 ] < : 51 ftermeli. Nifo namrezh umeli od kruhov; sakaj njih ferze j e bilo of le¬ pljeno. In fo fe prepeljali, in fo pri- fhli na Genesarefliko, in fo v’ kraj vftavili. In, ko fo is zholna ftopili, fo ga prezej fposnali. I fo obtekali vfo tifto Hran , in fo sazheli holne na pofteljali pernafhati, kjer fo flifha¬ li, deje on. In kamor koli je fhel, v’ vafi in v’ terge ali v’ mefta, fo bol¬ nike na ulize pokladali, in fo ga pro¬ fili, de naj fe vfaj robu njegoviga o- blazhila dotaknejo; in kolikor fe jih gaje dotaknilo, fo bili osdravljeni. Pepelmzhno ali pervo ne¬ deljo v’ poftu. berilo id -2» lijta J\ {-Pavla apo - Jteljna do Korinzhanov 6 , 1 — 10, Bratje ! opominjamo vaf, de gnade od Boga nepridama ne prejmete. Govori nam¬ rezh: Ob prijetnim zhafu /im te uflifhal, inv’ dan svelizhanja /im ti pomagal. Glejte, sdejje prijetni zhaf; glejte, sdej je dan svelizhanja! Nikomur ne dajajmo pohujfhanja, de fe na- fha flushba ne sanizhuje 5 ampak v’ v/ih rezheh fe fkashimo Boshje flushabnike v’ velikim po- terpljenji, v’ nadlogah, v’ potrebah, v’ ftif- kah, v’ ranah, v’ jezhah, v’ puntih, v’ tru- dih, v’ zhuvanji, v’ poftih, v’ zhi/tofti, v’ D 2 52 snanji, v' persanafhanji, v 5 prijasnolli, v’fve* lim Duhu , v’ ljubesni hres hinavfhine, v’ be- fedi refnize , v’ mozhi Boshji, s’ oroshjem pra- vize na delni in na levi, per zhafti in nezhafti, per nepofhtenji in dobrim imenu, bakor sa- peljivzi in vender refnizhni, kakor nesnani in vender snani, kakor umirajozhi, in glejte, sbivimo, kakor llepeni in vender ne umorjeni, kakor shaloflni, vender pa vfelej veleli, kakor ubogi, in vender jih veliko bogatimo, kakor de bi nizh ne imeli, in vender vfe pofedemo. Tifti zhafje bil Jesuf od Duha v’ pufhavo peljtin, de hi bil od hudizlia fkufhan. In ko fe je fhtirdefet dni in fhtirdefet nozlii polili, je bil po teni lazben. In fkufhnjavez je k’ njemu ftopil in rekel: Ako li Sin Boshji, rezi, de naj ti kamni kruh bodo. On je pa odgovoril in rekel: Pifano je: zlilo vek ne shivi le od kruha, ampak od vfake befede, ktera pride is uh Boshjih. Tedej ga vsame hudizli s’ feboj v’ fvcto metio, in ga poftavi na verh tempeljna, in mu rezke: Ako li $in Boshji, versi fe doli; sakaj pi¬ fano je : Svojim angelam je savotjo tebe sapovedal, in na rokah te bodo nofili, de kje s’ fvojo nogo ob kamen 53 ne sadenefh. Jesufmuje rekel: §pet jepifano: Ne fkufhaj Gofpoda fvo- jiga Boga. §pet ga hudizh vsame s’ feboj na filno vifoko goro, in mu po- kashe vfe kraljeftvafveta in njih ve- lizhaftvo, in mu rezke: Vfe to kom tebi dal, ako (pred-me) padefh in me molifk. Tedej mu rezke Jesuf: Poberi fe, fatan! sakaj pifano je: Gofpoda fvojiga Boga moli, in njemu famimu fluski. Tedej ga je kudizh popuftil; in glej! angeli fo perftopili in mu ftregli. V’ pondeljik po 1 . nedelji v’ poftu. Čfterdo id /ozehiela j)rerolia 34 , 11 — 16 . To rezhe Gofpod Bog: Glejte, jeft fam bom poifkal fvoje ovze, in jih obifkal. Kakor obifhe paftir Tvojo zhedo, kadar je v’fredifvo- jili raskropljenih ovz; tako bom obifkal Tvoje ovze, in jih refhil od viih Hrani, kamor fo fe rassgubile oblazhni in temni dan. lspeljal jih bom smed ljudftev, in is deshel jih sbral, in jih perpeljal v’ njih deshelo, in jih pafel na Israelfkih gorah per potokih in na v tih felih deshele. Na nar boljfhih pafhah jih bom pafel, in na vifokih gorah Israelfkih bodo njih fpa- fhniki. Tam bodo pozhivale po selenih tratah, 54 in po tolftih pafhah fe bodo pofle v’ Israelfkih gorah. Jeli bom pafel fvoje ovze , in jeli jih bom pozhivat vodil, rezhe Gofpod Bog. Sgub- Ijeno bom poifhal, sbegano savernil, ranjeno obvesal, flabo pokrepzhal, debelo in mozhno varoval, in jih pafel po pravizi, rezbe Gofpod vligamogozhni. Tifti zliaf je Jesuf rekel fvojim uzhenzam: Kadar pride §in zlilo ve¬ kov v’ fvojim velizhaftvu, in vli an¬ geli s’ njim, takrat bo fedel na fede- shu fvojiga velizhaftva. In sbrali fe bodo pred njim vli narodi, in jih bo narasen lozhil, kakor paliir lozhi ovze od koslov. In bo ovze poftavil na fvojo defnizo, kosle pa na levizo. Takrat porezlie kralj tiftim, kteri bodo na njegovi defnizi: Pmlite she- gnani mojiga Ozheta! poledite kra- Ijeftvo, ktero vam je perpravljeuo od sazhetka fveta! Sakaj lazhen lim bil, in fte mi dali jefti; shejin lim bil, in fte mi dali piti; ptujiz lim bil, in fte me po ftrehdni vseli; nag lim bil, in fte me oblekli; bolan lini bil, in fte me obifkali; v’ jezhi lim bil, in fte k’ meni prifhlo. Tcdej mu bodo pra- vizhni odgovorili, rekozh: Gofpod! h n i d l • J i ] ] 55 - >- ti, 83 je saflifhal petje in plef. In je eniga srn e d klapzov poklizal in poprafkal, kaj deje to. On pa mu je rekel: Tvoj brat je prifhel, in tvoj ozke je sa- klal pitano tele, ker gaje fpet sdra- viga nasaj dobil. Ujesil fe je pa, in ni bolel noter iti. Tedej je njegov ozke vini fkel, in gaje sazliel profi¬ ti. On pa je odgovoril in rekel fvoji- mu ozhelu: Glej, toliko let ti flu¬ škim, in nitim nikoli tvojiga povelja preftopil, in nikdar mi niti dal kosli- zka, de bi fe bil goftil s’ fvojimi pri- jatli. Ko je pa prifkel ta tvoj tin, ki je fvoje premoskenje s’ kurkami sa- pravil, ti mu saklal pitano tele. On pa mu j e rekel: Sin! liti smirej per meni, in vfe moje je tvoje. Goftiti fe pa in vefeliti, fe je f[i o dobilo, ker je ta tvoj brat bil mertev, in je fpet oskivel; je bil sgubljen, in je najden. Tretjo nedeljo v’ podu. upojul^na do Efeshanov 5 , 1 — 9 * Bratje! bodite pofnemavzi Boshji, kakor preljubi otrozi, in hodite v’ ljubesni, kakor je tudi Kriftuf naf ljubil, in fe sa naf dal v’ dar in klavfhino Bogu v’ prijeten duh. Kurbanje F 2 84 pa in vfa nezhiftoft ali lakomnoft fe fhe ne ime- g nuj med vami, (kakor fe fpodobi fvetim,) ali |] neframnoft, ali nefpametne ali gerde befede, ^ kar fe ne fpodobi; ampak sabvaljenje veliko bolj. To nainrezb vedite in premiflite, de no- ^ ben kurbir , ali nezhiftnik, ali lakomnik, (kar je malikovanje,) nima dela v’ kralj eftvu Kriftu- J fovim in Bosbjim. Ne dajte fe nikomur sapelja- 1 ti f’ prašnimi befedami, ker savoljo tega pride | jesa Boshja nad otroke nepokorfhine. Ne bodi- f te tedej njih deleshniki! Sakaj bili fte nekedej j tema, sdej pa fte fvetloba v’ Gofpodu. Kakor otrozi fvetlobe hodite; ker fad fvellobe je v’ vli dobroti in pravizi in refnizi. J eh ■fvet 11 , 14 Tifti zhaf je Jesuf hudizha is- ganjal, in ta je bi! mulati. In ko je bil hudizha isgnal, je mutez govoril, in mnoshize fo fe zbudile. Eni sined njih pa fo rekli: S’ Belzebubam, vi- fhim hudizhov, isganja hujdizhe. In drugi fo ga fkufhali, in fo ifkali snamnja s’ neba od njega. On pa, ker je vtdil njih mifli, jim je rekel: Vfako kraljeftvo, ktero je lamo so- |)er febe rasdeljeno, bo rasdjano, in hifha bo na hifho padla. Akojepa tildi fatan tam soper febe rasdeijen, kako bo obftalo njegovo kraljeftvo? ker pravite, de s’ Belzehubam hiidi- vvan 'f a £uliedlu - 28 . a 85 zhe isganjam. Zhe pa jeft s’ Belze- bubam hudizlie isganjam, s’ kom jih vafhi otrozi isganjajo? Salo bodo oni vafhi fodnlki. Ako pa f’ perftam Boshjim hudizhe isganjam, je ref Bdshje kraljeftvo k’ vam prifhlo. Kadar mozhan v’oroshjifvojiga d vo¬ ra varuje, je v’ miru njegovo premo- shenje. Zhe pa inozhnejfhi kakor on liadnj pride, in ga premaga, bo vfe njegovo oroslije pobral, na ktero fe je sanafhal, in bo delil njegov rop. Kdor ni s’ menoj, je soper mene ; in kdor ne pobira s’ menoj, rastrefa. Kadar nezhifti duh is zhloveka pri¬ de , hodi po fuhih krajih, in ifhe po¬ koja, in ker gane najde, pravi: Ver- nil fe bom v’ fvojo hifho, od koder Hm isfhel. In ko pride, jo najde po¬ meteno in ofnasheno. Tedej gre, in 11 pervsame ledeni drugih duhov, hujfhih kot on, in gredo va-njo, in prebivajo tam. In poflednje tiltiga zhloveka je hujfhi, kakor pervo. Pergodilo fe je pa, ko je to govoril, je povsdignila neka shena glaf smed mnoshize, in mu je rekla: Blagor te- lefu, ktero je tebe nolilo, in perfam, ktere h fefal! On pa je rekel: Veli- 86 ko bolj blagor tiftim, kteri Boshjo befedo poflufhajo, in jo obranijo! V’ pondeljik po 3. nedelji v’ poftu. berilo id 4. Sukev kraljev 5 , 1 — 15 . Tifte dni je bil Naman, poglavar vojakov §irfkiga kralja, velik mosh per fvojim gofpodu in zhefhen ; sakaj po njem je dal Gofpod srna- go §irji. Bil je pa mozhan in bogat mosh , tode gobov. Takrat je bilo fhlo is §irje nekaj voja¬ kov na rop , in fo bili perpeljali is Israelfke de- sbele deklizo vjeto, ktera je bila v’ flushbi per Namanovi sheni. TarezheTvoji gofpej: O, debi bil pazh moj gofpod perpreroku ? kteri jev’ §a- marii; gotovo bi ga osdravil od gob, ktere ima! Naman gre tedej k’ fvojimu gofpodu, in mu po¬ ve, rekozh: Tako in tako je govorila dekliza is Israelfke desbele. In mu rezhe §irfki kralj: Pojdi, poflal bom lili Israelfkimu kralju. Gre, in vsa- pie s’ feboj defet talentov frebra, in fhell tav- shent slatov, in defet prashn jih oblazhil; inper- nefe lili Israelfkimu kralju teh befed: Kadar pr ej- mefh ta lili, vedi, de /im poflal k’ tebi Nama- na fvojiga flushabnika, de ga osdravifh od nje¬ govih gob. Ko je Israelfki kralj lili prebral, preterga fvoje oblazhila, in rezhe: §im jeli mar Bog, de bi mogel timoriti in oshiviti, ker je on do mene poflal, de bi osdravil zhloveka od njegovih gob? Rasumejte in poglejte, kako perloshnolti ifhe soper mene! Ko je flifhal Eli- 87 sej, mosh Boshji, de je namrezh Israelfki kralj pretergal fvoje oblazhila, pofhlje k’ njemu, rc- kozh : Sakaj liTroje oblazhila pretergal? K’meni naj pride, in svedil bo, de je prerok v’ Israelu. Naman tedej pride f’ konji in s’ vosmi, in ob- ftoji pred vratmi Elisejeve bifiie. In Elisej po¬ fhlje k’ njemu fporozhit in povedat: Pojdi in fkoplji fe fedemkrat v’ Jordanu, in bo osdravclo tvoje telo, in bofh ozhifhen, Naman fe rasjesi in oberne, rekozh: §im miflil, de bo vun k’ meni prifhel, in fe ultopil, ter klizal v’ ime Gofpoda fvojiga Bega, in de fe bo f’ fvojo ro¬ ko gob dotaknil, in me osdravil. Nifo li bolj- fhi Abana in Farfara, reke Damafhke, od vlih vod v’ Israelu, de bi fe v’ njih kopal, in fe o- zhiftil? Ko fe je tedej obernil, in je ferdit fhel, ftopijo k’ njemu njegovi hlapzi, in mu rek6: Ozhe, ko bi ti bil tudi kaj teshkiga prerok nalo- shil, bi bil to gotovo ftoril; koliko bolj, ker ti je sdej rekel: §koplji fe , in bofh ozhifhen ! Na to gre, in fe fkoplje v’ Jordanu fedemkrat po befedi Boshjiga mosha; in njegovo telo je sdravo, kakor telo majbniga otroka, in je ozhi- fhen. Tedej fe je vernil k’ Boshjimu moshu s’ vfo fvojo drushino, in pride, in hoji pred njim, ter rezhe: Sdej vem, de ni drusiga Boga na vh semlji, kakor le v’ Israelu! Tifti zhaf je rekel Jestif farise- jem: Kaj pa de mi bole rekli ta prego¬ vor: S d ravnik, osdravifamfebe! Ko- likorfkue rezbi fino flifhali, de li jih 4 , 23 — 30 . 88 delal v’ Kafarnaumu, jih delaj tudi tukej v’ Tvojim kraji, llekel je pa: Refmzhno vam povem, de noben prerok ni prijeten v’ Tvojim kraji. V’ reTnizi vam povem: V’ dnevih Elijo- vih je bilo veliko vdov v’ Israelu, ko je bilo nebo tri leta in Theft meTzov saperto, in ko je bila velika lakota po vli desheli; m k’ nobeni is njih ni bil Elija poTlan, ampak le v’ Sarcp- to na ^idoiiTkim k’ sheni vdovi. Tu¬ di je bilo veliko gobovih ob zbafu Eliseja preroka v’ Israelu; in nobe¬ den njih ni bil ozbiTben, ampak le Na- man §irez. In vli v’ T- hodnizi, to Tli- Tliati, To hib polni jese. In To vTtali, in To ga vim is metla isgnali ; in ga peljali na rob gore, na kteri je bilo njih metlo sidano, de bi ga doli Tu sii- li. On pa je, poTred njih grede, Tiran Thel. V’ tvorik po 3. nedelji v’ poftu. eri do 16 4 - 4, 1 fiuiev — 7. bralcev Tifte dni je neka shena vpila Eliseju pre¬ roku, rekozh: Tvoj hlapez moj mosh je umeri, in ti vefh , de fe je tvoj hlapez bal Gofpoda. In 89 glej, pofojevaviz je prifhel, in hozhe vseti mo¬ ja dva fina, de bi mu flushila. Elisej ji rezhe : Kaj hozhefh, de ti Itorim? Povej mi, kaj imafh v’ Tvoji hifhi ? Ona pa odgovori: Jeft tvoja de¬ kla nimam drusiga v’ fvoji liifhi, kakor malo olja, f’ kterim fe mashem. Ji rezhe: Pojdi, fprofi na pofodo od vfih fvojih fofedov veliko prašnih pofod. In pojdi notei - , in saklenifvoje du¬ ri, kadar hofhshe notri ti in tvoja fina, in vlij ga v’ vfe tifte pofode, in ko bodo napolnjene , jih poftavi na ftran. Gre tedej shena, ter sapre du¬ ri sa fehoj , in sa Tvojima linama; ta ji pofodo dajeta, in ona naliva. In kadar fo bile pofode polne, rezhe fvojimu finu: Pernefi mi fhe eno pofodo. In on odgovori: Je nimam. Tedej je- nja olje tezhi. Ona pa gre, in pove Boshjimu moshu. In on rezhe: Pojdi, prodaj olje, in verni fvojimu pofojevavzu; ti pa in tvoja fina shivite od oftanka. Tifti zhafje Jesuf rekel fvojim uzhenzam : Ako grefhi s op er tebe tvoj brat, pojdi in ga pofvari med feboj in med njim farnim. Ako te po¬ flufha, fiperdobilfvojigabrata. Ako te pa ne poflufha, vsemi s’ feboj fhe eniga ali dva, de v’ uftih dveh ali treh prizh ftoji vfa rezh. Ako jih pa ne poflufha, povej zerkvi. Zlie pa zerkve ne poflufha, naj ti bo kakor nevernik in zolnar. llefnizhno vam 18 , 15 — 22 . 90 povem, kar koli bote savesali na semlji, bo savesano tudi v’ nebelih; in kar koli bole rasvesali na semlji, bo rasvesano tudi v’ nebelih. $hc vam povem, de, ako fe dva smed val'ze¬ dinila na semlji, fe jima bo, sa kte- ro rezil koli profita, sgodila od mo- jiga Ozheta, kteri je v’ nebelih. Sa- kaj kjer lita dva, ali kjer fo trije shrani v’ mojim imenu, tam fini jeft v’ fredi med njimi. Takrat je perlio- pil k’ njemu Peter, in je rekel: Go- fpod ! kolikokrat bo gr e fini soper mene moj brat, in naj mu odpuftim? do fedemkrat ? Jesuf mu rezke: Ne rezkem ti do fedemkrat, ampak do fedemdefetkrat fedemkrat. V’ Fred o po 3. nedelji v’ To rezhe Gofpod Bog: §pofhtuj fvojiga ozheta in Tvojo mater, de hofh dolgo shivel na semlji, ktero ti ho dal Gofpod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prefhefhtuj, ne kradi, ne govori soper fvojiga hlishnjiga kriviga prizhevahja, ne sheli fvojiga hlishnjiga hifhe, tudi ne sheli nje¬ gove shene, ne lilapza, ne dekle, ne vola, ne ofla, nekaj dru?iga, kar je njegoviga. Vfe 91 ljudllvo pa je flifhalo grom in glaf trobente, in je vidilo blifk in goro s’ dimam pokrito, in fo od Jftrahu in trepeta vli prevseti od delesh kali, in rekli Mojsefu: Govori nam ti, in te bomo poflufhali! Nikar naj nam ne govori Gofpod, de ne umerjemo! In Mojsef je djal ljudftvu: Nikar fe ne bojte; sakaj Bog je le prifhel, de bi raf fkuiil, in de bi bil njegov lirah per vaf, in de bi ne grefhili. In ljudllvo je od delesh Halo. Mojsef pa je fhel v’ meglo, v’ kteri je bil Bog. Rekel je Gofpod Mojsefu fhe: To po¬ vej Israelovim otrokam: Vidili fte, de lim vam s’ neba govoril. Ne delajte iz frebernih in slalih bogov. §torite mi altar is pei-fB, in darujte na njem fvoje sbgavne in hvalne darove , fvojo dro- bnizo in govedino na vfakim kraji, kjer bo fpornin mojiga imena. eh Jveticj a jftatevdha 15, 1 — 11. Tifti zhaf fo prifhli k’ Jesufu is Jc- rusalema pifmarji in fariseji, re kozli: Sakaj prekopajo tvoji tizlienzi sro- zhllo ftarili? Ne umivajo ti namrezh rok, kadar kriik jedo. On pa je od¬ govoril in jim rekel: Sakaj prekopa¬ te tudi vi sapo veti Boshjo savoljo Ivo- jiga srozMla? Sakaj Bog je rekel: SpoPlituj ozheta in mater; in: Kdor kolne ozJieiaali mater, naj umerje. Vi pa pravite: Kdor koli rezhe ozhelu ali materi: Daritev je, s’ zhimur bi vvan 7 92 fe ti dalo od mene pomagali; in ne bo fpofhloval fvojiga ozheta, ali fvoje matere. Tako fte sapoved Boslijo v’ nizh ftorili savoljo fvojiga srozhila. Hinavzi! prav je prerokoval od vaf Isaija, rekozli: To Ijudftvo me zlia- fti s’ shnabli, njih ferze je pa delezh od mene. Pa saftonj me zhafte, ker uzlie uke in sapovedi zhlovefhke. In je mnoshize k’ febi poklizal, in jim rekel: Poflufhajte in umejte: Kar gre v’ ufta, ne ognjuli zlilo veka, am¬ pak kar gre is uft, to ognjuli zhlo- veka. V’ zhetertik po 3. nedelji v’ poftu. Netilo 14 Je okt id tJeremij-a preroka 7 , 1 — 7 - Tille dni mi je govoril Gofpod, rekozli: §loj med vratmi Gofpodove hifhe, in osnanuj tam to befedo, in rezi: Poflufhajte befedo Go- fpodovo, vfi Judovi, kteri hodite fkosi te vrata Gofpoda molit! To rezhe Gofpod vojfknih trum, Bog Israelov: Poboljfhajte fvoje pota in fvoje dela, in bom prebival s’ vami na tem me- ftu. Ne sanafhajte fe na lashnjive befede, in ne režite: Tempelj Gofpodov, tempelj Gofpodov, tempelj Gofpodov je. Sakaj zhe poboljfhate fvo¬ je pota, in fvoje dela; zhe borite pravizo med 93 moshem in njegovim blishnjim; zhe ptujzu in iiroti in vdovi ne borite krivize , tudi nedol- shne kervi ne prelivate na tem meltu, in sa plujimi bogovi ne hodite farni febi v’ flikodo: bom prebival s’ vami na tem meftu , v’ deshe- li, klero iim dal vafhim ozhetam, od vekomej do vekomej, rezhe Gofpod vligamogozhni. a £ulieil to rekel, je pljunil na tla, in ftoril klala is pljunka, in je pomasal s’ blatani njegove ozhi; in mu je re¬ kel: Pojdi, umij fe v’ kopeli §iloe, (kar fe preftavi poflaii.) Tedej je fhel, in fe je umil, in je prifhel vi- dijozh. 8ofedje tedej, in kteri fo ga poprej vidili, deje bil berazli, ib rekli: Ali ni ta tifti, kteri je fedel, in vbogajine profil? Eni fo rekli: On je. Eni pa: Nikakor, ampak podo¬ ben mu je. On pa je rekel: Jefi fini. Tedej fo mu rekli: Kako fo fe ti od- perle ozki? Je odgovoril: Tifti zblo- vek, ki fe imenuje Jesuf, je blata ftoril, in je pomasal moje ozhi, in mi je rekel: Pojdi h’ kopeli čsiioe, in umij fe. In lim fhel, in fe umil in vi¬ dim. In fo mu rekli: Kje je tifti ? Je rekel: Ne vem. Peljejo ga, kteri je 113 bil fl ep, k’ fari sejani. Bila je pa fa- bota, kadar je Jesuf blata flori I. in odperl njegove ozhi. Tedej fo ga fpet tudi fari seji vprafhali, kako je fpregledal. On pa j im j e rčkel: Bla¬ ta mi je djal na ozhi, in tim fe umil, in vidim. Rekli fo tedej nekteri smed farisejov: Ta zlilovek ni od Boga, ker fabote ne dershi. Drugi pa fo re¬ kli: Kako more zhlovek grefhnik take zhndeshe delati? In je bil ras- pdr med njimi. Reko tedej fpet flep- zu: Kaj ti pravifh od njega, kteri ti je odperl ozhi? On pa je rekel: Prerok je. Judje tedej nifo verjeli od njega, de je bil flep, in de je fpregledal, dokler nifo poklizali ftar- fhov tega, kteri je bil fpregledal. In fo jih vprafhali rekozh: Je Ji la vafh lin, od kteriga vi pravite, deje bil flep rojen? Kako tedej sdej vidi? Njegovi ftarfhi fo jim odgovorili, in rekli: Vemo, de je ta nafh lin, in deje bil flep rojen; kako pa sdej vi¬ di, ne vemo; ali kdo je odperl nje¬ gove ozhi, mi ne vemo. Njega vpra- fhajte, je sadofti ftar, naj fam govo¬ ri od febe. To fo rekli njegovi ftar- fhi, ker fofe Judov bali; sakaj Judje fo bili she fklenili, de, zhe kdo re¬ li 114 zhe,. de je on Krifluf, naj bo od f- hodnike odttVžhcn. Savoljo tega fo njegovi ftarffu rekli: Je doiii Bar, njega vprafbajte. Tedej fo vdrugizh poklizali zhloveka, kleri je bil flep, in .fo urn: rekli l . Daj zhaB Bogu! mi' vemo, de je ta zb! d vek grefhnik. On jifei je tedej rekel: Ali je grefli- ink, ne vem;, farno to vera, - de lim bil;flep ; iii-do sdej vidim. §o mu te¬ dej rekli: Kap lije ftorii ? Kako ti je odp.erj ozhi? Jim je odgovoril: Sim vaiii sbe povedak in lic flifhali: kaj liozliete fpet flifhati? Ali hdzhete Mdi vi njegovi uzhenzf biti? Tedej fo ga kleli info rekli: Ti bodi njegov -ualienez; mi pa fmo Moj šefovi u- zhenzi. Ki vemo, de je s’.Mojsefam dBtetg govoril; od tega pa ne vemo, od kbd de je. Je odgovoril tifii zlilo vek, lif jim-rekel: To je zbudno, de vi ne vefte<, odkod'deje; in je odpori moje-bzM! Vemo pa, de grefhnikov ■Bog; ne uflifM; ampak zhe kdo Bo¬ gu finslsi, in njegovo voljo Bori, nje¬ ga- uflifbi. Kar.fvet Boji, fe ni fli- fhalo, de bi bil kdo fleporojenimu o.dpeii ozhi. Ko bi ta ne bil odBoga, bi ne bil mogel nizb Boriti. So odgo¬ vorili, in iriu rekli: V’ grehihfirojen 115 vef, in ti naf uzhifh? In fo ga is- gnali viinkej. Jesuf je flifhal, de 10 ga viinkej isgnali, in ko ga je bil nafliel, milje rekel: Veruj ef h ti v’ §iira'Bosbjiga? On je odgovoril in rekel: Gofpod! kdo je, de verujem vanj? In Jesuf mu je rekel: Vidil 11 ga, in kteri s’teboj govori, on je. On pa je rekel: Gofpod! verujem. In je padel in ga molil. V ? zhetertik po 4. nedelji v’ poku. perilo i6 Sukev kraljev 4, 25 — 38. Tille dni je fhla §unamfka shena k’ Kliše¬ ju na goro Rarmelfko. In kadar jo je bil sa- gledal mosh Boshji p floti febi iti, je rekel Giezju fvojimu hlapzu: Glej jo §unamko! Te¬ zi ji naproti, in rezi ji: Je li mir tebi in tvo¬ jima moshu in tvojima linu? Ona je odgovo¬ rila: Mir. Kadar je bila pa prifhla k’ moshu Bosbijimu na goro, fe je oklenila njegovih nog; m Giezi je perftopil., in jo je hotel odriniti. Mosh Boshji pa je rekel: Pufti jo: saka j njej je britko per ferzu, in Gofpod mi ni rasodel, in mi ni povedal. Ona pa mu je rekla: §inp li profila finu od fvojiga Gofpoda? Ti riifim li rekla: Nikar mi ne legaj ? In on je rekel Gie- z jn : Opafhi fvoje ledje, in vsemi mojo palizo H 2 116 v’ fvojo roko. ter idi. In ako te kdo frezha, «e posdravljaj ga; in ako te kdo posdravi, ne odgovarjaj mu. In poloshi mojo palizo otroku na obras. Na to je rekla mati otrokova: Kakor refnizhno shivi Gofpod, in shivi tvoja dufha, te ne puftim! Tedej fe je vsdignil in je fhel sa njo. Giezi pa je bil pred njima odfliel, in je bil palizo poloshil otroku na obras; in ni bilo glafu, ne obzhulenja. In fe je vernil njemu naproti , in mu je povedal, rekozh: Otrok ni vftal. Elisej je fhel tedej v’ hifho , in otrok le- sbi mertev na njegovi poftelji. In ko je bil va¬ njo prifhel, je saperl duri sa Teboj in sa otro- kam, in je molil k’ Gofpodu. Tedej fe je vsdig¬ nil, in je legel na otroka , in je djal fvoje ufta na njegove ufta, fvoje ozhi na njegove ozhi, in fvoje roke na njegove roke; in fe je raspro- fterl nad njim , in fe je ogrelo otrokovo telo. In on je vftal, in fhel enkrat po hifhi femter- tje; in je fpet fhel, in fe ulegel na-nj, in otrok fedemkrat saseva, in odpre ozhi. On pa je poklizal Giezja, in mu je rekel: Poklizhi to §unamko. In poklizana ftopi noter k’ njemu. Jirezhe: Vsemi fvojiga lina. Ona je perfhla, in padla k’ njegovim nogam, in fe mu perklo- nila do tal; in je vsela fvojiga fina, in fhla. Elisej pa fe je vernil v’ Galgalo. Ti It i zhaf je fhel Jesuf v’ me- fto, Iti fe imenuje Najin, in s’ njim fo fhli njegovi uzhenzi in velika 117 mnoshiza. Ko fe je pa mednim vra- tam perblishal, glej! fo merlizha nefli, ediniga finu fvoje matere, in ta je bila vdova; in s’njo je bilo veli¬ ko ljudi is rnefta. In kadar jo je Gof- pod vidil, fe mu je v’ferze fmilila, in ji je rekel: Ne jokaj! In je per- ftopil, in fe par dotaknil, (kteri fo pa nofili, fo obdali;) in je rekel: Mladenižh, rezhem ti, vftani! In merlizh je fedel, in sazhel govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vfe pa je ftrah obfhel, in fo Boga hvalili, rekozh: Velik prerok je med nami vflal, in Bog je obifkal fvoje ljud- ftvo! V’ petik po 4. nedelji v’ podu. berilo 16 3 . Sukev kraljev 17 , 17 — 24 . Tifte dni je sbolel /in gofpodinje, in ko¬ lesen je bila tako /ilna , de ni bilo v’njem vezh fape. Je rekla tedej Eliju: Kaj je meni in te¬ bi, mosh Boshji ? §i li sat6 k’ meni prifhel, de pridejo moje pregrehe v’ fpomin, in de umorifh mojiga /ina? In Elija ji je rekel: Daj mi fvojiga lina! In ga je vsel is njeniga naro- fchja, in nefel v’ gornjizo, kjer je on prebival, in ga je poloshil na fvojo pofteljo. In je klizal 118 v’ Gofpoda, ter je tljal: Gofpod moj Bog! fe li hudujefh nad to vdovo, per kteri jed; pre¬ bivam , de fi umoril njeniga fina? In fe je ras- pel, in trikrat po dolgama na otroka ulegel, in je klizal v’ Gofpoda, ter rekel: Gofpod moj Bog! profim, naj fe verne dufha tega otroka v’ njegovo telo. In Gofpod je uflifhal Elijevo profhnjo , in vernila fe je diifha v’ otroka, in je oshivel. In Elija je vsel otroka, in ga je nefel is gornjize v’ fpodnjo liifho , in dal nje¬ govi materi, in ji rekel: Vidifh, tvoj fin shi- vi! In shena je rekla Eliju: Sdej is tega fpos- nam, de fi mosh Boshji, in de je befeda Go- fpodova v’ tvojih uftih refnizhna. SvanjeL e tuja ^Taneda lij 1 — 45. Tifti zhaf je bil nekdo bolan, La¬ zar is Betanije, is terga Marije, bi Marie njene feftre. (Marija pa je bi¬ la, kteraje Gofpoda s’masilam ma- sala, in brifala njegove noge s’Tvoji¬ mi lafmi, ktere brat Lazar j e bil bo¬ lan.) Njegove feftre tedej ftepoflale do njega, rekozb: Gofpod! glej, kteriga ljubil*fi, je bolan. Ko je pa Jesufto flifhal, jim je rekel: Tabo- lesen ni k’fmerti, temuzh je k’zlia- fti Bdsbji, de bo §in Bosiiji po nji povelizhan. Jesuf pa je ljubil Mario, m njeno feftro Marijo, in Lazarja. Ko je tedej fliflial, deje bolan, je fhe 119 dva dni oftal na tiftim meftu. Potem pa je rekel fvojim uzkenzam: Pojdimo fpet v’ Judejo! Uzhenzi mu reko: izlienik! sdaj fo Judje ifkali te kaimijaii, in grefk fpet tje? Jesuf je odgovoril: Nilidvanajft ur v’ dne¬ vu ? A ko kdo po diidhru kodi, fe ne fpodtakne, ker vidi luzli. tdga fveta; ako pa po nozki kodi, fe fpodtakne, ker ni luzki per njem. To je govoril, in po lem jim je rekel: .Lazar, pafk prijat el, fpi; pa grem, degaisfpa- nja skudim. Njegovi uzhenzi fo tedej rekli : Gofpod! ako fpi, ko osdravel, (Jesuf pa je kil rekel od njegove fmerti; oni pa fo menili, de.odna- vaduiga fpanja govori.) Takrat tedej jim je Jesuf rasiozhno rekel: Lazar je umeri. In velel lini savoljo vaf, de nitim kil tam, sato de verujete; pa pojdimo k’ njemu. Tomask tedej , ki je imenovan Dvojzkizk, jerekel sou- zkenzam: Pojdimo tudi mi, de s’njim umerjemo! Jesuf *je tedej prifkel, in gaje nafkel ske f Jitiri dni v' groku leskati. (JBetanija pa je kila blis Je- rusalema, okoli petiiajft težkajo v ko¬ da.) Veliko Judov pa je kilo prifklo k’Marti in k’Marii, de ki ji Is tolashi- li savoljo njih krata. Tio je tedej Marta flifhala, de Jesuf pride, mu je naproti fhla; Marija pa je doma fedela. Marta je tedej rekla Jesufu: Grofpod! ko bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi s daj vem, de, kar koli bofh Boga profil, ti bo Bog dal. Jesuf ji rezlie: Tvoj brat bo vftal. Marta mu rezlie: Vem, de bo vftal ob vftajenji, poflednji dan. Jesuf ji je rekel: Jeft fini vftajenje in stavljenje; kdor v’ me veruje, bo shivel, ako ravno umerje. In kdor koli stavi in v’me veruje, ne bo u- merl vekomaj. Verujefh to? Mu rezlie: Kaj pa de verujem, Grofpod! de fi ti Kriftuf, §in staviga Boga, ki fi na ta fvet prifhel! In ko je bila to isgovorila, je fhla in je poklizala na tihim Marijo fvojo feftro, rekozh: ITzhenik je tukej, in te klizhe. Ona, ko je to flifhala, vftane hitro, in gre k’njemu. Jesuf namrezh fhe ni bil prifhel v’ terg; ampak je bil fhe na tihim meftu, kjer mu je bila Marta naproti prifhla. Judje tedej, kteri fo bili per nji v’ tafta, in fo jo tola- shili, ko fo vidili, deje Marija hitro vftala, in vim fhla, fo fhli sa njo, rekozh: K’ grobu gre, de bo tam jokala. Ko je tedej Marija tj e pri- 121 fhla, kjer je bil Jesuf, in ga je vi- dila, mu je k’nogam padla, in mu rezhe: Gofpod! ko bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri. Jesuf tedej, ko jo je vidil jokati, in jokati Jude, kteri fo bili s’ njo prifhli, fe je sgro- sil v’ duhu, in fe ushalil, in je rekel: Kam fte ga poloshili? Mu reko: Go¬ fpod! pridi in poglej. I11 Jesuf fe je sjokal. Judje fo tedej rekli: Glejte, kako gaje ljubil! Eni smed njih pa fo rekli: Ali ni mogel ta, kije ozki odperl fleporojenimu, tudi boriti, de bi ta ne bil|umerl? Jesuf fe je te¬ dej fpet fam v’ febi sgrosil, in pride k’grobu. Je bila pa jama, in kamen je bil poloshen zbes njo. Jesuf re¬ zhe : Odvalite kamen. Marta, feftra mertviga, mu rezhe: Gofpod! she fmerdl, sakaj shtiri dni she leshl. Jesuf ji rezhe: Ali ti niflm rekel, de, ako verujefh, bofh vidila zhaft Bo- shjo? Tedej fo kamen odvalili. Je¬ suf pa je ozhl na kvifhko vsdignil, in je rekel: Ozhe! sahvalim te, de h me uflifhal. Jeft tim pa vedil, de me vfelej uflifhifh; tode savoljo ljudftva, ki okoli ftojl, tim rekel, de verujejo, de li me tl poflal. I11 ko je bil to isrekel, je s’ velikim gla- 122 lam savpil: Lazar, pridi vim! Inkte- ri je bil umeri, je sdajzi vim prifhel, povesan na rokali in nogah s’ povoji, in njegov obras je bil v’ pert savit. Jesufjim rezke: Itesveshite ga, in puftite ga iti. Veliko Judov tedej, Id Ib bili prifhli k’ Marii in k’Marti, in fo vidili, kar je Jesuf ftoril, je vanj verovalo. V’ fabdto po 4. nedelji v’ poliu. Netilo id SFdaija j)rerolia 49 , 8 — 15 . To rezhe Gofpotl: Ob prijetnim zhafu fim le uflifhal, in v’ dan svelizhanja /im ti poma¬ gal; fim te ohranil, in te dal v’ saveso ljud- ftvu, de povsdignefh deshelo, in pofedefh sa- pufhene dele, de reehefh jetnikam: Isidite! in tiftim , kteri fo v’ temi: Pridite na fvetlobo ! Na potih fe bodo pafli, in na vfih planjavah bo njih pafha. Ne bodo lazhni, ne shejni, tu¬ di jih ne bo pekla vrozhina in folnze; ker njih ufmiljenik jih bo vodil, in k’ ftudenzam vod jih peljal. In bom ftoril vfe fvoje gore v’ pot, inmojeftcse bodo povifhane. Glej, oni bodo od delezh prifhli, in glej, eni od fevei-ja in od morja, drugi od jushne deshele! IJkajte, ne¬ bela , in vefeli fe , semlja ; gora ," pojte hva¬ lo! Sakaj Gofpod je povefelil fvoje ljudftvo, 123 in fe ufmilii fvojih firomakov. Ali §ion rezke: Sapuftil me je Gofpod, in Bog me je posabil. More li mati posabiti froje dete, de bi fe ne ufmilii a linu fvojiga telefa? In ko bi ga ona posabila, jeft vunder tebe ne bom posabil, re- zhe Gofpod rligamogozhni. (jvancjeU Jvetitja SFaneda 8 , 12 — 20 - Tifti zhaf je Jesuf govoril Ju- dovfldm mnoshizam, rekozji: Jeft fini luzh fveta; kdor hodi sa menoj, ne hodi po temi* ampak ho imel luzli shivljenja. Fariseji fo mu tedej rekli: Ti fam od febe prizhujefh, tvoje prizhevanje ni refnizhno. Je¬ suf je odgovoril, in jim rekel: !Zlie tudi jeft fam od febe prizhujem, je moje prizhevanje vunder refnizhno; ker vem, od kod fim prifhel, in kam grem; vi pa ne vefte, od kod pridem in kam grem. Vi po mefufo- dite, jeft nikogar ne fodim. In ako jeft fodim, je moja fodba refnizlma; ker nifim fam, ampak jeft inOzhe, kteri meje poflal. In v’ vafhi pofta- vi je pifano, de dveh zlilo ve kov pri¬ zhevanje je refnizhno. Jeft fini, kte¬ ri fam febi prizhujem; in Ozlie, kteri me je poflal , prizhuje od mene. Te¬ dej fo mu rekli: Kje je tvoj Ozhe ? 124 Jesuf je odgovoril: Ne posnate, ne mene, ne mojiga Ozheta; ako bi me¬ ne posnali, bi pazil tudi mojiga ()- zheta posnali. Te befede je Jesuf govoril v’ tempeljnovi hrambi, ko je uzlul v’ tempeljnu; in nihzhe ga ni prijel, ker njegova ura flieni bila prifhla. Peto poftno ali tiho ne¬ deljo. {Perilo 16 njt a J. {Pavla, ajjoJtel^- na do Hebrejev 9, 11 —15« Bratje! Krilluf je perkopil, kakor veliki duhoven prihodnjih dobrot, fkosi vekfhi in veliko boljfhi fhotor, kteri ni s’ roko korjen, to je, ne tega kvarjenja; tudi ni f’ koslovfko ali telezhjo kervjo, ampak je s’ lakno kervjo enkrat v’ prefvetifhe fhel, in je vezhno odre- fhenje nafhel. Sakaj zhe kri koslov in junzov, in potrefeni telizhni pepel ognjufhene pofveti v’ telefno zhikok, koliko bolj bo kri Krikufa, kteri je po fvetim Duhu fehe bres madesha Bogu dal, nafho vek ozhikila od mertvih del, de bomo flushili shivimuBogu! In sato je fred- nik nove savese, de P fmertjo obljubo odre- fhenja od tikih pregreh, ki fo bile pod po- prejfhnjo saveso, prejmejo, kteri fo poklizani k’ vezhnimu delu v’ Krikufu Jesufu Gofpodu nafhim. 125 Svancjeh jvtti^a Saneda 8 , 46 — 59 . Tifti zhafje rekel Jesuf Judov- f kim m nosili zam: Kdo smed vaf me bo greha preprizhal? Ako vam refnizo govorim, sakaj mine veru¬ jete? Kdor je is Boga, befede B6- slije poflufha. Sa tega voljo vi ne poflufhate, ker nifte is Boga. Judje fo tedej odgovorili, in mu rekli: Ali ne govorimo mi prav, de li Sa¬ marijan, in irnaf h hudizha ? Jesuf je odgovoril: Jeft nimam hudizha; am¬ pak zhaftim fvojiga Ozheta, in vi fte mi zhaft odvseli. Pa jeft ne ifhem fvoje zhafti; je, kteri je ifhe in fodi. Refnizhno, refnizhno vam povem: Ako kdo mojo befedo dopolni, ne bo fmerti vidil vekomaj. Judje fo te¬ dej rekli: S daj fmo fposnali, de imafh hudizha! Abraham je umeri in preroki, in ti pravifh: Ako kdo mojo befedo dopolni, ne bo fmerti okulil vekomaj. §i li ti vezhi, kakor nafh ozhe Abraham, ki je umeri? in preroki fo umerli. Koga fam febe delafh? Jesuf je odgovoril: Zhe jeft fam febe zhaftim, moja zhaft nizh ni; moj Ozhe je, kteri me zhafti, od J 26 kteriga Ti pravite, de je vafii Bog. In ga ne posnate; jeft pti ga posnam, in ako rezliem, de ga ne posnam, kom lasknfk, kakor vi; ali posnam ga in dopolnim njegovo kefedo. Akrakam, vafh ozke, fe je lilno veleli! vi (lili moj dan; vidilgaje, in je kil velel, Judje fo mu tedej rekli: Ske petd.e- let letdiimafk, in li Akrakama vidil2 Jesuf jim je rekel: Mefnizkno, refni- zlmo vam povem, predenje kil Ak¬ rakam, lim jeft. Tedej lo poki rali kamiije, de ki vanj luzkali; Jesuf pa fe je fkril, in je fkel is tempelj na. V’ pondeljik po tihi nedelji. berilo id Sona j>rercla 3, 1 — 10. Tide dni je govoril Gofpod vdrugizh Jo¬ nu preroku, rekozh : Vdani in idi v’ Ninive . veliko medo, in osnanuj v’ njem, kar /im ti jed rekel osnanovati. In je vdal Jona, in fhel v’ Ninive po befedi Gofpodovi. Ninive pa fo bile medo tri dni hoda veliko. In Jona je fhel en dan hoda v’ medo , ter je vpil in rekel: §he fhtirdefet dni, in Ninive bodo rasdjane! In Ninivljani fo verovali v’ Boga, in fo napove¬ dali pod, ter fo oblekli ojdre oblazhila od nav vekfhiga do nar manjfhiga. In perfhla je befe- da do kralja Ninivfkiga, in je vdal f’ fvojiga 127 ftola, in vergel fvojo oblazhilo f’ fcbc, in fo oblekel v’ ojftro oblazhilo, ter fedel na pepel. In je bilo oklizano in rezheno v’ Ninivah po povelji kralja in njegovih knesov tako: Nizh naj ne okufijo ne ljudje, ne.shivina , ne gove¬ do , ne drobniza; tudi naj fe ne pafejo, in vode naj ne pijejo. In naj fe oblezhejo v’ ojftre cblazhila ljudje in shivma, in naj klizhejo v’ Gofpoda na vfo mozh. In flehern naj fe ober- ne od fvojiga hudiga pota in od krivize fvojih rok. Kdo ve, morebiti fe bo Cog obernil, in bo sanefel, in odjenjal od fvojiga grosniga ferda, in ne bomo kouzhani. In Bog je vidil njih dela, de fo fe obernili od fvojiga hudiga pota, in ufmilil fe je fvojiga ljudftva Gofpod nafh BoreroJ\a 14, 28 — 42. Tifte dni fo ftopili Babilonzhani pred[kra- Ija, in fo rekli: Isdaj nam Daniela, kije Bela rasdjal, in drakona umoril 5 (izer bomo pomo¬ rili tebe in tvojo drushino! Vidil je tedej kralj, de fo slo vanj tifhali, in perfiljen jim je isdal Daniela: Vergli fo ga v’ levfko jamo, in tam je bil fheft dni. V’ levnjaku pa je bilo fedem levov, in dajali fo jim na dan po dve Irupli in dve ovze 5 ali sdej fe jim ni nizh dalo , de bi posherli Daniela. Bil je pa prerok Habakuk v’ Judeji, in on je bil fkuhal podmet, in nadro¬ bil kruha v’ lonez; in je fhel na polje, de bi nefel shcnjzam. Tedej je rekel angel Gofpodov Habakuku: Nefi obedo, ki ga imafh, v’ Babi¬ lon Danielu, kteri je v’ levnjaku. In Habakuk je rekel: Gofpod! Babilona nilim vidil, in sa jamo ne vem. In ga je prijel angel Gofpodov 129 verhi glave, in ga nefel sa lafe njegove glave j in ga je poftavil v’ Babilon nad jamo f’ fvojo hitro mozhjo. In Habakuk je savpil rekozh: Daniel, flushabnik boshji, vsemi obedo, hteri- ga ti je Bog poflal! In Daniel je rekel: §pom- nil li f*e me, Gofpod Bog! in jih nili sapullil , kteri te ljubijo. In Daniel je vdal in jedel. Angel Gofpodov pa je Habakuka bersh pofta¬ vil na njegovo metlo nasaj. §edmi dan tedej je prifhel kralj, de bi obshaloval Daniela, in je tlopil k’jami, terva-njo pogledal, in glej, Daniel fedi v’ fredi levov. Takrat je savpil kralj s’ velikim glafam, rekozdi: Velik/i , Gofpod, Bog Danielov! In ga je potegnil is levnjaka; tifte pa , kteri fo ga hotli pogubiti, je vergel v’ jamo, in fo bili poslierti per tej prizhi pred njim. Tedej je kralj rekel: Boje naj fe vfi pre- bivavzi po vfi desheli Danieloviga Boga; ker on je odrefhenik, ki dela snamnja in zhude- she na nebu in na semlji, ki je refhil Daniela is levnjaka. 7, I —13. Tifti zhaf je Jesuf po Galileji hodil; sakaj po Judeji ni hotel ho¬ dili, ker fo ga Judje ifkali umoriti. Bil je pa hliso Jndovfki prašnik se- lenih fhotdrov. Rekli fo mu pa nje¬ govi bratje: Idi od tod, in poj div’ Judejo, de tudi tvoji uzhenzi vidijo tvoje dela, ktere delafh. Sakaj nih- zhe ne dela kaj na fkrivnim, kteri I 180 ifhe ozhiten biti; zhe to delafh, daj le na snanje fvetu. Tudi njegovi brat¬ je namrezh nifo vanj verovali. Jesuf jimtedej rezke: Moj zhaffhe ni pri- fhel; vafh zhafpaje vfelej perprav- ljen. Vaf fvet ne more fovrašhiti; mene pa fovrashi, ker jeft prizhujem od njega, de Ib njegove dela liude. Vi pojdite na ta prašnik; jeft pa fhe ne grem na ta prašnik, ker moj zhaf flie ni dopolnjen. Ko je bil to rekel, je on oftal v’ Galileji. Ko fo bili pa njegovi bratje odflili, takrat je tudi on na prašnik fhel, ne ozhitno, am¬ pak nekako na fkrivnim. Judje Toga tedej it*kali ob prašniku, in fo rekli: Kje je on? In med ljudmi je bilo na tihim veliko govorjenja savoljonjega. Sakaj nekteri fo rekli: Dober je; nekteri pa fo rekli: Ni tako, temiizli ljudi sapeljuje. Vimčter pa nilizhe ni ozhitno od njega govoril savoljo ftra- hu pred Judi. V’ fredo po tihi nedelji. Netilo id 3. >yKoj 19, 1. 2. 11 — 19. Tifte dni je govoril Gofpod Mojsefu, re- kozh : Govori vfimu sboru Izraelovih otrok, 131 in rezi jim : Jeft fim Gofpod vafh Bog. — Ne kradite, ne legajte, in nihzhe naj ne goljfa fvojiga blishnjiga. Ne perfegaj krivo v’ mojim imenu, in ne ofkrunjaj imena fvojiga Boga; jeli /im Gofpod. Ne delaj krivize fvojimu blish- njimu, in ne satiraj ga f’ lilo; naj ne oflaja plazhilo tvojiga najemnika per tebi do drusiga dne. Ne kolni gtuhiga, in flepimu ne poftav- ljaj fpodtikljeja; ampak boj fe Gofpoda fvojiga Boga, ker jeft lim Gofpod. Ne ftori nizh kri- vizhniga, in po krivizi ne fodi. Ne glej liza ubosiga, in ne fpofhtuj obrasa mogozhniga; fodi fvojiga blishnjiga po pravizi. Ne bodi oprav- ljiviz, ne podpihovaviz med ljudftvam; nepod- ftopi fe soper kri fvojiga blishnjiga; jeft lim Gofpod. Ne fovrashi fvojiga brata v’ fvojim 1'erzu, ampak ozhitno ga pofvari, de nimafh greha savoljo njega. Ne ifhi mafhevanja, in ne fpomni fe krivize fvojih fofedov; ljubi fvo¬ jiga blishnjiga kakor fam febe ; jeft lim Gofpod. Moje sapovedi fpolnujte , sakaj jeft lim Gofpod vafh Bog. Svancjeli Jveticja članeda 10 , 22 — 38 . Tifti zhaf je bil prašnik pofve- 7,1 te vanj a v’ Jerusalemu, in sima je bila. In Jesuf je bodil v’ tempeljnu po Salomonovi lopi. Judje fo ga te- dej obfuli, in fo mu rekli: Doklej naf v’ nevednofti puftifb ? Ako fi ti Kriftuf, povej nam naravnoft! Jesuf I 2 132 jim je odgovoril: Vam pravim, in ne verujete. Dela, ktere jeft delam v’ imenu fvojiga Ozheta, te prizhu- jejo od mene. Tode vi ne verujete, ker nifte is mojih o vaz. Moje ovze moj glaf poflufhajo; in jeft jih pos- nam, in hodijo vfled mene. In jeli jim dam vezimo shivljenje, in ne bo- do pogubljene vekomej, in nihzhe jih ne bo istergal is moje roke. Kar mi je moj ozhe dal, je vezhi, kakor vfe; in nihzhe ne more istergati is roke mojiga Ozheta. Jeft in Ozhe fva eno. Judje fo le dej kamnje po¬ birali, de bi ga karanj ali. Jesufjim je odgovoril: Veliko dobrih del fini vam pokasal od fvojiga Ozheta, sa- voljo kteriga teh del me kanmjate ? Judje fo mu odgovorili: vS a volj o do- briga dela te ne kamnjamo, ampak savoljo bogokletftva, inkerfe, kili zhlovek, Doga delafh. Jesufjim je odgovoril: Ni li pitano v’ vaflii po- ftavi: Jeft fini rekel, bogovi fte? Ako je tifte imenoval bogove, kterim je bila befeda Boshja govorjena, in pif- mo ne more oversheno biti: Kako njemu, kteriga je Ozhe pofvelil, in na fvet poflal, vi rezliete: Prekli- njafh, ker fini rekel: Sin Boslijifim? 133 Ako ne delam del IVojiga Ozlieta, mi nikar ne verjemite. Ako jili pa delam, in ako meni nozliete verjeti, verje¬ mite delam, de fposnate in verujete, deje Ozhe v’ meni, in jeft v’ Ozlietu. a V’ zhetertik po tihi ne¬ delji. Netilo 16 ^Daniela jireroba 3 , 34 — 45 . Tifte dni je molil Asarija k’ Gofpodu, re- kozh: Gofpod nafh Bog! profimo, ne saversi naf vekoma savoljo fvojiga imena, in ne ras- deri fvoje savese. Ne odtegni nam fvojiga uf- miljenja savoljo Abrahama fvojiga ljubiga, Isaka fvojiga flushabnika, in Israelafvojiga fvetiga,kte- rim /i govoril in obljubil, de bofh pomnoshil njih sarod, kakor svesde na nebu in kakor pe/ik ob kraji morja. Sakaj smanjfhali, Gofpod! fmo fe sdej, bolj, ko vji narodje , in fmo po- nishani po vfi seinlji savoljo fvojih grehov. In nimamo sdej knesa, ne preroka, ne vojvoda, ne sligavniga , ne klavniga, ne jedniga daru, ne kadila, tudi ne meda ti darovati pervine, de bi mogli najti tvoje ufmiljenje $ pa savoljo potertiga ferza in ponishniga duha naf fprej- mi. Kakor shgavni darovi ovnov in junzov in veliko tavshent tolftih jagnjet, tako bodi danf nafha daritev pred tvojim oblizhjem, de ti do- pade; sakaj kteri v’ tebe saupajo, ne oftanejo 134 na framoti. In sdej gremo vfled tebe *’ vfim ferzam, in fe te bojimo, in ifbemo tvojiga oblizhja. Ne oframi naf, temuzh flori s’ nami po fvoji dobrotljivofli, in po obilnolli fvojiga ufmiljenja. Otmi naf po Tvojih zhudeshih, in daj zbali fvojimu imenu, Gofpod! In oframo- teni naj bodo vfi, kteri hudo delajo tvojim flushabnikam; naj fe framujejo v’ tvoji vfiga- mogozhnofli, in njih mozh bodi rasterta. In naj vedo, de fi ti Gofpod Bog edini, in zha- llitljiv po vfi semlji, Gofpod nafh Bog, Tifti zhaf je nekdo fmed farise- jov Jesufa profil, de bi penijem je¬ del. In je prifhel v’ hifiio farisejo- vo in k’jedi fedel. In glej!, sliena v’meftu, ktera je bila grefliniza, ko je svedila, de je v’ hiflii farisejovi per jedi, je pernefla alabaftrovo pu- fhizo mašila; in je sad k’ njegovim nogam ftopila, ter mu je sazhela s’ Iblsami noge mozliiti, in jih je s’ lafrni IVoje glave brifala, in mu je noge kuflievala, in s’masilam masala. Farisej pa, kteri ga je povabil, to viditi, je famper lebi djal, rekozb: Ko bi bil on prerok, bi pazh vedil, kdo in kakofhna je sbeiia, ki fe ga dotiknje, deje grefliniza! In Jesuf 135 je odgovoril, in mu rekel: Simon! ti imam nekaj povedali. On pa rezke: ITzhenik, povej! Neki polojevavez je imel dva dolshnika; eden je kil dolshan pel fto denarjev, eden pa petdefel. Ker niftaimela f’ zhdm pla- zhati, je obema odpuftil. Kteri te- dej ga bolj ljubi? Simon je odgovo¬ ril in rekel: Menim, de tifti, kteri- mu je vezli odpuliil. On pa mu je re¬ kel: Prav 11 rasfodil. In leje ober- nil k’ sheni, in je rekel kimonu: Vi- difh to seeno ? Sim prifhel v’ tvojo kifko, in mi vode na noge niti dal; la pa mi je s’foIsami noge mozhila, in s’ fvojimi lafmi jih brifala. Kufh- Ijeja mi nili dal; la pa, kar je v’ hifho prifhla, mi nog ni jenjala kufhevali. Moje glave nili s’ oljarn pomasal; la pa mi je noge s’masi lam niasala. Salo ti povem: Veliko gre- kov ji je odpufhenih, ker je veliko ljubila. Komur fe pa manj odpufti, manj ljubi. Nji pa je rekel: Odpu- 1‘heni fo ti grehi. In fo sazheli, kte¬ ri fo s’ njim per miši bili, lami per Tebi rezki: Kdo je ta, kteri zlo gre¬ he odpufha? Slekel je pa sheni: Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v’ miru! 136 V’ petik po tihi nedelji. ^Berilo m Seremi^a prerola 17 , 13 — 18 . Tifte dni je rekel Jeremija: Gofpod ! vli, kteri te sapufle, bodo oframoteni; kteri od te¬ be odltopijo, bodo v’ prahu sapifani, ker fo gapuftili Gofpoda, vir shivih vod. Osdravi me, Gofpod! in bom osdravljen ; refhi me, in bom refhen: sakaj ti li moja hvala. Glej, oni mi pravijo : Kje je befeda Gofpodova? Naj pride! In jeli nilim bil smamljen , kadar lim sa teboj paltirjem hodil; in dneva zhlovekoviga ni/im poshelel, ti vefh. Kar je isfhlo is mojih uft, je bilo prav pred teboj. Ne bodi mi v’ lirah, mo¬ je upanje li v’ dan nadloge. Naj bodo oframo¬ teni, kteri me preganjajo, jeli pa naj ne bom oframoten ; naj trepetajo oni, jeli pa naj ne trepetam; perpelji nad nje dan nadloge, in liri jih dvakrat, Gofpod nafh Bog! Tifti zhaf fo veliki duhovni in fariseji sbor poklizali, in rekli: Kaj hozhemo ftoriti, ker ta zlilo vek ve¬ liko zhudeshov dela? Ako ga tako puftiino, bodo vli vanj verovali, in bodo prifhli Rimljani, in vseli na- fho deshelo in nafh narod. Eden pa smed njih, Kajfesh po imenu, ki je 137 bil tifto leto veliki duhoven, jim je rekel: Vi nizh ne vefte, in ne pomif- lite, de je bolje savaf, de umerje en zhlovek s a Ijudftvo, in de vef na¬ rod ni pokonzhan. Tega pa ni fam is febe rekel; lemuzh, ker je bil tifto leto veliki duhoven, je prerokoval, de ima Jesuf umreti sa narod, in ne farno sa narod, temiizh tudi, de bi otroke Bdshje, kteri fo bili raskrop- Ijeni, v’ eno sbral. Od tiftiga dne te¬ ti e j fo fe pofvetovali, de bi ga umo¬ rili. Jesuf tedej ni vezli ozhitno ho¬ dil med Judi, ampak je od tod fhel v’ kraj blis pufhave, v’ mefto, ki fe imenuje Efrem, in je tam prebival s’ fvojimi uzhenzi. V’ faboto po tihi nedelji. berilo id '%remtja j>rerola 18 , 18 — 23 . Tifte dni fo rekli hudobni Judje med fe- hoj: Pridite, fklepujrno fklepe soper pravizh- mga; sato ne ho sginila poftava od duhovnov , ne fvet od modriga, ne prerokvanje od pre¬ roka. Pridite, in pobimo ga s’ jesikam, in nizh ne zhiflajmo njegoviga govorjenja! Go- fpod! glej na-me, in flifhi glaf mojih soper- nikov. .Se li povrazhuje dobro f’ hudim , ker 138 fo mi jamo iskopali ? §pomni fe, de fim Hal pred tvojim oblizhjem , de bi govoril sa njih prid,'in odvernil tvoj ferd od njih. Sa tega voljo daj njih otroke v’lakoto, in pelji jihpjod. ojlter mezh^ naj bodo njih shene bres otrok in vdove, in njih moshje pobiti, njih mla- denzhi s’ mezhem v’ boji prefunjeni. Naj fe flifhi krizhanje is njih hifh, sakaj perpeljal bofh naglo nad-nje rasbojnika; ker fo jamo iskopali, de bi me vjeli, in fkrivej saderge na- Itavili mojim nogam. Ti pa, Gofpod! vefh vfe njih fvete soper mene v’ fmert; ne saneh njih hudobii, in njih greh pred teboj ne bodi sbrifan ; naj padejo pred tvojimi ozhmi, in ob zhafu fvojiga ferda fe snoli nad njimi, Gofpod nafh Bog! (jvancjeU Jveticja Uaneda ° 12 , 10 - 36 . Tifii zliaf fo fe veliki duhovni pofvetovali, de bi tudi Lazarja umo¬ rili; ker je savoljo njega veliko Ju¬ dov fhlo, in fo verovali v’ Jesufa. Drugi dan pa, ko je veliko ljudi, kteri fo bili prifhli na prašnik, fli- flialo, de pride Jesuf v’ Jerusalem, fo palmove veje vseli, in urn naproti fhli, ter vpili: Hosaua, hvaljen bo¬ di, kteri pride v’ imenu Gofpodovim, Kralj Israelfki! In Jesuf je nafhel oflizlia, in je nanj fedel, kakor je pifano: Ne boj fe hzhi §ion! glej, 139 tvoj kralj pride fedezh na oflizlinim shebetu. Tega njegovi uzhenzi po- pred nifo umeli; ampak, ko je bil Jesuf povelizhan, takrat fo fe Ip om¬ ilili, deje bilo to pitano od njega, in de fo mu to ftorili. Prizhevala je te- dej mnoshiza, ktera je bila s’ njim, kadar je Lazarja is groba poklizal, in ga obudil od mertvih. 8 a volj o te¬ ga mu j e tudi mnoshiza naproti pri- fhla, ker je flifhala, de je ftoril la zhudesh. Fariseji fo tedej rekli med fcboj: Vidite, de nizli ne opravimo! Glejte, zeli IVet dere sa njim! Bili fopanekteri neverniki med tiftimi, kteri fo gdri prif lili, de bi molili ob prašniku. Ti fo ledij perftopili k’ Filipu, ki je bil is Betsajde Galilejfke, in ga profili, rekozh: Gofpod! Je- sufa bi radi vidili. Filip pride, in po¬ ve Andreju; Andrej pa in Filip fia po¬ vedala*! esufu. Jesufpaj ima j e odgovo¬ ril, rekozh: Ura je prif hla, de bo §in zlilo vekov po velizhan.Befnizhno, ref- liizlmo, vam pov^m, ako pfheiiizhno serno ne pade v’ semljo in ne umer- je, oftane ono farno; ako paumerje, ftori veliko fadu. Kdor ljubi fvoje sliivljenje, ga bo sgubil; in kdor fov- rashi fvoje sliivljenje na tem fvetu, 140 ga bo perhranH v’ vdzhno shivljenje. Ako kdo meni fluslii, naj sa menoj kodi; in kjer lim jeft, tamkej bo tu¬ di moj flushabnik. In ako kdo meni fluslii, ga bo moj Ozlie pozhafUl. 8daj je moja dufka skaloftna. In kaj hozhem rezki? Ozke, ref hi me is te ure ? Ali salo lim prifkel v’ to uro. Ozke! povellzhaj fvoje ime. Olaf je tedej prifkel s’ neba: Povellzhal lim ga, in ga bom fpet povelizkal. Mno- skiza tedej, kije ftala in flifkala, je rekla, de je sagromelo. Drugi fo rekli: Angel je s’njim govoril. Je- suf je odgovoril in rekel: Ne savo- ljo mene, ampak savoljo vaf j e ta glaf prifkel. Sdaj je fodba fveta, sdaj bo vojvoda tega fveta isvershen. In jeft, kadar bom povifhan is semlje, bom vfe k’febi vlekel. (To pa je rekel, de je na snanje dal, f’ kakofkno fmertjo de bo umeri.) Muoshiza mu je odgovorila: Mi fmo flifhaliis po- ftave, de Kriftuf vekomaj oftane; in kako pravifh tl: §in zklovekov mo¬ ra povifkan biti? Kdo je tifti Sin zhlovekov? Jesuf jim je tedej rekel: §lie malo zliafa je luzk per vaf. Ho¬ dite , dokler imate luzk, de vaf te¬ ma ne obide; in kdor v’ lemi hodi, e. >j t- li I. j s i. 1 j i i j ) t 141 ne ve, kam gre. Dokler imate lir/,h, verovajte v’ luzli, de hote otrozi la¬ zili. To je Jesuf govoril, in je fhel, in le j im je fkril. §heiIo poftno ali zvetno nedeljo. Per shegnu dljik. berilo id 2* fiukev ^Hojdejovik 15, 27; in 16, 1 — 7. Tifte dni fo prifhli Israelovi otrozi v’Elim, kjer je bilo dvanajA Audenzov vod in fedem- defet palmovih drevef, in fo fhotore poAavili ob vodah. In fo fhli is Elima, in je prifhla vfa mnoshiža Israelovih otrok v’pufhavo §infko, ktera je med Elimam in Sinajem , petnajAi dan drusiga mefza , ko fo bili is-fhli is Egiptovfke deshele. In je mermrala vfa mnoshiža Israelo¬ vih otrok soper Mojsefa in Arona v’ pufhavi, in fo jima rekli Israelovi otrozi: O , de bi bili umerli po Gofpodov r i roki v’ Egiplovfki deshe- li, kadar fino fedeli per lonzih mefa, in Te kruha do iitiga najedali! Sakaj Aa naf perpe- Ijala v’ to pufhavo, de umorita vfo rnnoshizo s’ lakoto? Gofpod pa je Mojsefu djal: Glej, jeA vam bom .deshil kruha s’ nebef ; naj gre Ijud- Avo vun, in naj nabere, kolikor je sa vfak dan treba, de ga pofkufim, ali shivi po moji poAa- vi ali ne. §heAi dan pa naj perpravijo , kar bo¬ do f- hranili, in naj ho dvakrat toliko, kolikor 142 fo nabirali sa vfak dan. In Mojsef in Aren 11 a rekla vfim Israelovim olrokam : Svezher bote svcdili, de vaf je Gofpod ispeljal is Egiplovfke deshele, in sjutrej bote vidili flavo Gofpodovo. Svan^eli Jvlticja jflatevdla, 21, 1 — 9- Tifti zhaf, kadar Teje Jesufper- blislial Jerusalemu, in je prifhel v’ Betfage per olj Tki gori, je pof- lal dva uzhenza, in jima je rekel: Pojdita v’ vaf, ktera je pred vama, in bersh bola nafhla oflizo pervesa- no inshebe peniji; odveshita inper- peljita mi jih. In zhe vama kdo kaj porezlie, rezila, de jih Gofpod po¬ trebuj e, in bersh jih bo fpuftil. Vfe to pa fe je sgodilo, de fe je dopolni¬ lo, kar je govorjeno po preroku, kteri pravi: Povejte hzheri Sion: Glej, tvoj kralj pride k’ tebi krotak, in fedezli na oflizi, in na sliebetu podjarmene oflize. Uzhenza pa fta flila, in fta ftorila, kakor jima je Jesuf ukasal. In fta perpeljala oflizo in sliebe, in fo poloshili fvoje obla- zhila na njih, in fo ga gori pofadili. ^ilno veliko ljudi pa je rasgrinjalo fvoje oblazhila po potu; drugi pa fo veje fekali s’ drevef, in ftlali na pot. 143 Mnoshize pa, ktere fo fpredej in sa- dej flile, Ib vpile, rekozh: Hosaiia Č*}inu Davidovimu! Hvaljen bodi, kteri pride v’ imenu Goljpodovim. Per mafhi. e h~ na do Filipljanov 2, 5 —11, Bratje! ravno to miflite med feboj, kar Krifluf Jesuf, kteri, de/iravno je bil v’ Boshji podobi, ni v’ rop fhtel Bogu enak biti, te- muzh je fam febe v’ nizh Itoril , ko je podobo hlapza na-fe vsel, zblovekam fe upodobil, in po unanjim najden bil kakor zhlovek. Ponishal je fam febe, ko je bil pokoren do fmerti, fmerti panakrishi. Sato ga je tudi Bog povifhal, in mu dal ime, ktero je zhes vfe imena, de fe v’ imenu Jesufovim {takej Je poklekne') vfako koleno perpogne teh, ki fo v’ nebe/ih , na semlji in pod semljo, in de vfak jesik fprizhu- je, de je Gofpod Jesuf Krifiuf v’ zhafti Boga Ozlieta. enlo id lijta J. (Pavla aj)oJt Terpljenje JJcJ-poda najhicja deduja J^ifiJtu¬ fa po fpifu fvetiga Matevsha v’ 26. in 27. poftavi. Tiki zbaf je rekel Jesuf fvojim uzhenzam: Vefte, de bo zhes dva 144 dni velika nozli, In Sin zhlovekov ho fsdan, de bo krishan. Takrat fo fe sbrali veliki duhovni in ftarafhini ljudftva v’ dvor velikiga duhovna, kteri je bil imenovan Kajfesli; in Ib le pofvetovali, de bi Jesufa s’ svija- zho vjeli in umorili. Rekli fo pa: Nikar v’ p rasni k, de kje hrup med Ijudftvam ne vftane. Ko je bil pa Je- suf v’ Belanii, v’ hifhi kimona gobo¬ vi ga , je k’ njemu perftopila. shena, ki je imela alabaftrovo piif hizo dra- giga mašila, in ga je islila na njegovo glavo, ko je j)er miši bil. Ko fo pa uzhenzi to vidili, fo bili nevoljni, re- kozh: Zhimii ta potrata? Sakaj to bi fe bilo dalo drago prodati in dati ubogim. Jesuf pa, ko je vedil, jim je rekel: Kaj nadlego delate ti sheni ? Sakaj dobro delo je ftorila nad menoj. Uboge namrezh imate smirej per fe- bi, mene pa nimale smirej. Sakaj ker je ona to mašilo islila na moj shi- vot, JO to ftorila samoj pogreb. Ref- nizlino vam povem, kjer koli fe bo osnanoval ta evangeli po vfim fvetu, fe bo tudi pravilo, kar je ta ftorila, v’ njen fpomin. Tedej je fhel eden smed dvanajfterih, kteri je bil imeno¬ van Judesh 1 fhkarjot, k’ velikim 145 duhovnam, in jim je rekel: Kajini hozhete dali, injeft vam ga bom is¬ dal ? Oni pa fo mu pervolili tridefet frebernikov. Inodtihmalje ifkalper- loshnofti, de bi ga is dal. Pervi dan oprefnih kruhov pa fo perftopili u- zhenzi k’ Jesufu, in fo mu rekli: Kjehozhefh, de ti perpravimo jefti velikonozhno jagnje? Jesuf pa je rekel: Pojdite v’ mefto k’ onemu, in režite mu: Uzhenik pravi: Moj zhaf je bliso, per tebi hozhem imeti ve¬ liko nozh s’ fvojimi uzhenzi. In u- zhenzi fo ftorili, kar jim je Jesuf u- kasal, in fo perpravili velikonozlmo jagnje. Kadar fe je bil pavezher fto- ril, je s’ fvojimi dvanajftimi uzhenzi k’ rnisi fhel. In kadar fo jedli, je rekel: Refuizhno vam povem, de eden vaf me bo isdal. In tilno slia- loftni fo sazheli flelierni rezili: Oofpod! alilimjeft? On pa je odgo¬ voril in rekel: Kteri pomaka s’ me¬ noj roko v’ fkledo, ta me bo isdal. Sin zlilo veko v lizer gre, kakor je pifano od njega; tode gorje tiftimu zhloveku, po klerim bo Sin zhlove- kovisdan! Bolje bi mu bilo, de bi ne bil rojen lihi zlilo vek. Judeshpa, kteri ga je isdal, je odgovoril, re¬ li 146 kuzh: Uzhenik! aliflmjeft? Mu re¬ zke : Ti fi rekel. Kadar Ib pa vezher- jali, je vsel Jesuf kruh, in gaje po- fvetil in raslomil, ter dal fvojim u- zhenzam, in je rekel: Vsemite in jejte; to je moje telo ! I11 je vsel ke¬ lih, je sahvalil in jim dal, rekozh: Pite is njega vfi! Sakaj to je moja kri nove savese, ktera ho sanjih ve¬ liko prelita v’ odpuflienje grehov. Povem vam pa, de polihmal ne hom pil od tega fadu vinfke terte do tifti- ga dne, ko ga hom noviga s’ vami pil v’ kraljeftvu IVojiga Ozheta. In kadar fo kili sahvalno pefem ispeli, fo fhli na oljfko goro. Tedej jim re- zlie Jesuf: Vi vfi fe hote pohujfhali nad menoj to nozh; sakaj pifano je: Bom udaril paftirja, in raskropile fe kodo ovze zliede. Kadar bom pa vftal, pojdem pred vami v’ Galilejo. Peter pa mu j e odgovoril in rekel: Ko hi fe ravno vli j)ohujfhali nad teboj, fe jeft ne hom nikdar pohujfhal. Jesuf murezhe: Relnizhno ti povem, de to nozh , preden petelin sapoje, me bof h trikrat satajil. Peter mu rezke: Ako ravno bi mi bilo s’ teboj umreti, te ne hom satajil. Tako fo tudi vli u- zhenzi rekli. Tedej je prifhel Jesuf 147 s’ njimi na priftavo, ki fe ji pravi Getsemani, in je rekel fvojim uzhen- zam: Redite tukej, de grem tje, in molim. In je vsel s’ feboj Petra in Zebedejova lina, in je sazhel shalo- ften in otoshen perhajati. Tedej jim je rekel: Moja dufha je shaloftna do fmerti; oftanite tukej iiizhujte s’ me¬ noj. In je malo dalje fhel, in padel na fvoj obras, in je molil, rekozh: Moj Ozke! ako je mogozhe, naj gre od mene ta kelih; pa vimder ne ka¬ kor jeft hozliem, ampak kakor ti. In pride k’fvojim uzhenzam, in jih najde fpati, in rezhe Petru: Tako nifte mogli eno uro s’menoj zliuti! Zhujte in molite, de ne pridete v’ fkufhnjavo. Duh je lizer voljan, me- fo pa flabo. Spel je vdrugizli fhel, in molil, rekozh: Ozhe moj! ako ne more ta kelih inemo iti, kakor de ga pijem, naj fe sgodi tvoja volja. In je fpetprifhel, in jih je nafhel fpa¬ ti ; njih ozhi namrezh fo bile dremot¬ ne. In jih je popuftil in fpet fhel, in vlretjizh molil, in ravno tihe befede govoril. Tedej pride k’ fvojim uzhen¬ zam, in jim rezhe: {§pite sdej in po- zhivajte. Glejte! perblishala fe je ura, in Sin zhlovekov bo isdan grefh- K 2 148 nikam v’ roke. Vftanite, pojdimo! glejte! perblishal fe je, kteri me bo isdal. Infhe je govoril, in glej! Ju- desh, eden dvanajfterih, je prifliel, in s’ njim velika mnoshiza s’ mezhi in s’ kolini poflana od velikih duhov¬ nov in ftarafhinov ljudftva. Njegov isdajavez pa jim je dal snamnje, re- kozh: Kteriga koli bom kuf hnil, ti¬ ki je, njega primite. In bersli je k’ Jesufu ftopil, in je rekel: Sdrav bo¬ di, Uzhenik! in ga je kuf hnil. In Jesuf mu je rekel: Prijatel! zliimu li prifliel? Tedej fo perftopili, in fo roke na Jesufa vergli, in ga prijeli. In glej ! eden smed teh, kteri fo bi¬ li s’ Jesufam, je ftegnilroko in isderl fvoj mezh, in je mahnil po hlapzu velikiga duhovna, in mu je uho od- fekal. Tedej mu rezhe Jesuf: Vtak¬ ni fvoj mezh v’ njegovo mefto; sakaj vii, kteri sa mezh prijemajo, bodo s’ mezharn konzhani. Ali inenifh, de ne morem profiti fvojiga Ozheta, in mi ho poflal vezh ko dvanajft legijo- nov angelov? Kako fe bodo tedej do¬ polnile pifma, ker fe mora tako »go¬ diti? Tifto uro je Jesuf mnoshizam rekel: Kakor nad rasbojnika fte me fhli lovit s’mezhi in s’ kolmi ; vfak 149 dan lim fedel p er vaf, in uzhilv’ tem- peljnu, in me nifte prijeli. Pa to vfe te je sgodilo, de fe dopolnijo pifma prerokov. Takrat fo ga vli uzhenzi sapuftili in fo sbeshali. Kteri fo pa Jesufa vjeli, fo ga peljali h’Kajfe- shu, velikimu duhovnu, kjer fo fe bili pifmarji in ftarafhini foflili. Pe¬ ter pa j e od delezh sa njimfliel do dvo¬ ra veliki ga duhovna. In je fhel vanj, in je fedel s’ flushabniki, de bi vidil konez. Veliki duhovni pa in vefsbor fo ifkali kriviga prizhevanja soper Jesufa, de bi ga umorili; in ganifo nafhli, deliravno je bilo veliko kri¬ vih prizh perftopilo. Sadnjizh pa fte prifhle dve krivi prizhi, in fte rekle: Taje govoril: Jeft morem podreti tempelj Bosliji, in v’ treh dneh ga fpet fosidati. In veliki duhoven je vftal, in mu rekel: Ali nizli ne od- govorifh na to, kar ti soper tebe prizhujejo? Jesuf pa je molzhal. In veliki duhoven mu je rekel: Sa- roliin te p er shivim Bogu, de nam povefh, ali fi ti Kriftuf, §in Boshji? Jesuf mu rezhe: Ti ti rekel. Pa po¬ vem vam: Polihmal hote vidili §inu zhlovekoviga fedeti na defnizi mozhi Bdshje, in priti v’ oblakih neha. Te- 150 dej je veliki duhoven rastergal fvoje oblazhila, rekozh: (Boga) je pre¬ klinjal; kaj potrebujemo Jfhe prizh ? Glejte! sdaj fte flifhali preklinjeva- nje. Kaj fe vam sdi? Oni pa fo odgo¬ vorili in rekli: ^mertije vreden.Te- dej fo mu pljuvali v’ obras, in mu jih sa uho dajali; drugi pa fo ga s’ peftini v’ obras bili, rekozh: Prero¬ kuj nam, Krifte! kdo te je udaril? Peter pa je sunej fedel na dvorifku, in perftopila je ena dekla k’ njemu, rekozh: Tudi ti li bil s’ J esufam Ga- lilejzam. On pa je tajil vprizho vlili, rekozh: Ne vem,kaj pravifh. Ko je pa fkos vrata fhel, ga je vidila dru¬ ga dekla, in je rekla tihim, kteri fo bili tam: Tudi ta je bil s’ Jesufam Nazar efhkim.In j e fp e l tajil s’ perfego: Ne posnam tega zhloveka. Zbes ma¬ lo pa fo perftopili ondi ftojezhi, in fo rekli Pelru: Befnizlmo! tuditifismed tihih; sakaj tvoj jesik te rasodeva. Tedej je sazhel rotiti fe in perfegati, de ne posna tega zhloveka. In sdajzi je petelin sapel. InPeter fe je fpom- nil befede Jesufove, ki jo je rekel: Preden bo petelin sapel, me bofh trikrat satajil. In je vun fhel, in je britko jokal. Kadar fe je pa jutro ho- 151 rilo, fo fklenili vli veliki duhovni in harafhini ljudftva soper Jesufa, de bi ga v’ fmerl isdali. In fo svesaniga peljali inisdaliPonzijuPilatushu, po¬ glavarju deshele. Tedej, ko je Ju- desh, kteri gaje isdal, vidil, de je obfojen, feje fkefal, in je nasaj per- nefel tridefet frebernikov velikim duhovnam in harafhinam, rekozh: Gref hil (im, ker lini isdal nedolshno kri. Oni pa fo rekli: Kaj j e nam mar, ti glej. In je vergel od febe freberni- ke v’tempeljnu, infejevernil, in je fhel in fe s’ vervjo obelil. Veliki du¬ hovni pa fo vseli frebernike, in fo rekli: Ne fpodobi fe jih devati v’ tempeljnovo fkrinjizo; sakaj to je zena kervi. Oklenili fo pa, in kupili sa-nje lonzharjovo njivo sa pokopa- lifhe piujzov. Salo je imenovana ti¬ ha njiva Hakeldama, to je, njiva ker¬ vi, do danafhnjiga dne! Tedej feje dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: In fo vseli tridefet frebernikov, ženo ze- njeniga, kteriga fo fkupzhevali od Israelovih otrok, in fo jih dali sa njivo lonzharjovo, kakor mijeuka- salGofpod. Jesufpa je hal p^’ed pog- lavarjam, in poglavar ga je vpra- 152 fhal, rekozli: Alifiti kralj Judovfki? Jesuf mu je rekel: Ti pravifh. In kadar je bil toshen od velikih du¬ hovnov in ftarafhinov, ni ni/h odgo¬ voril. Tedej mu rezhe Pilatush: Ali ne flifliifh, koliko soper te prizhu- jejo? In mu ni odgovoril na nobeno befedo, tako de fe je poglavar lilno zbudil. Ob prašniku pa je poglavar navado imel ljudftvu ispuftiti eniga jetnika, kteriga fo hotli. Imel je pa takrat flovezhiga jetnika, kteri je bil imenovan Baraba. Ko fo fe tedej sbrali, je Pilatush rekel: Kteriga hozhete, de vam ispuftim, Baraba ali Jesufa, kteri je imenovan Kri- ftuf. Sakaj vedil je, de fo ga bili is nevofhlivofti isdali. Kadar je pa fe- del na foduim ftolu, je poflala k’ njemu njegova shena, rekozh: Nizh ti ne dajaj opraviti s’ tempravizhnim; sakaj veliko lim terpela danf v’ fa- njahsavoljo njega. Ali veliki duhovni in ftarafhini fo pregovarjali ljudi, de bi profili sa Baraba, Jesufa pa pogubili. Poglavar pa je odgovoril in jim rekel: Kteriga teh dveh hozhe¬ te, de vam ispuftim? Oni pa fo rekli: Baraba. Pilatush j im rezlie: Kaj te¬ dej naj borim 1 s’ Jesufam, kteri je imenovan Kriftuf? Vli reko: Krishan naj bo. Poglavar jim rezke: Kaj pa je Imdiga ftoril? Ali oni fo fhe bolj vpili, rekozh: Krishan naj bo. Ko je pa Pilatush vidil, de nizh ne opra¬ vi, temuzli de vezhihrup vlitaja; je vsel vode, in li je roke umil vprizho ljudftva, rekozh: Jeft lini nedolshen nad kervjo tega pravizlmiga, vi glej¬ te! In vfe ljudftvo je odgovorilo in reklo: Njegova kri pridi na naf in na naflie otroke. Tedej jim je ispuftil Baraka; Jesufa pa jim je gajshlaniga is dal, de bi bil krishan. Tedej fo po- glavarjovi vojfhaki Jesufa s’ feboj vseli na fodifhe, in fo k’ njemu Ipra- vili vfo trumo. In to ga flekli, in fo mu fhkerlataft plajfh ogernili. In fo fpletli krono is ternja, in fo mu jo na glavo djali, in terft v’ njegovo delhizo, in fo pred njega pokleko- vali, in ga salramovali, rekozh: 8 dr a v bodi kralj Judovfki! In fo vanj pljuvali, in terft jemali in tolkli po glavi. In po tem, ko fo ga salra¬ movali, fo mu flekli plajfh, in ga oblekli v’ njegove oblazhila, in ga peljali, debi gakrishali. Grede pa fo dobili zhlovekais Zirene, kimona po imenu; tega fo permorali, de je 154 nefel njegov krish. In Ib prifhli na mefto, ki fe imenuje Golgota, to je mefto mertvafhkih glav. In fo mu dali piti vina s’ sholzam smefhaniga. In ko je bil pokufil, ni hotel piti. Po tem pa, ko fo ga bili krishali, fo rasdelili njegove oblazhila, in fo 16- sali sa-nje, de fe je dopolnilo, kar je rezheno po preroku, ki pravi: Rasdelili fo fl moje oblazini a, in sa mojo fuknjo fo losali. I11 fo fedeli, in ga varovali. In fo djali verh njegove glave njegovo obfojenje pifano: Ta je Jesuf kralj Judov. Takrat fta bila krishana s’ njim vred dva rasbojnika, eden na defnizi in eden na levizi. Ti pa, ki fo memo hodili, fo ga prekli- njevali, in s’ fvojimi glavami sma- jevali, in fo rekli: Aha, kako tem¬ pelj Boshji poderafh, in v’ treh dneh fpet fosidafh; pomagaj famfebi! Zhe ii Sin Boshji, ftopi s’ kri s ha. Ravno tako fo ga saframovali tudi veliki du¬ hovni s’ pifmarji in ftarafhmi vred in fo rekli: Drugim je pomagal, fam febi ne more pomagati! Ako je Is- raelfki kralj, naj ftopi sdaj s’ krisha, in verujemo vanj. V’ Boga je saupai; naj ga sdaj ref hi, zhe ga rad ima! {§ej je rekel: §in Boshji tim. Ravno 155 to fla mn ozhitala tudi rasbojnika, ktera Ba bila s’ njim vred krishana. Od fhefteure pa leje tema Borila po vfi semlji do devete ure. In okoli de¬ vete ure je Jesuf s’ velikim g latam vpil, reko zb: Eli, Eli! lama fa- b akt a ni? To je: Moj Bog, moj Bog! sakaj fi me sapuftil? Eni pa tam fiojezhih, to flifhati, fo rekli: Elija klizlie la. In bersh je ftekel eden smed njih, vselgobo, jo s’ je- filiam napojil, in nataknil na terft, in mu je dal piti. Drugi pa fo rekli: Pu- fti, poglejmo, ali pride Elija ga re- f hit! Jesuf pa je fpet saupil s’ veli¬ kim glafam, in je is dihnil dufho. In glej! sagrinjalo v’ tempeljnu fe je pretergalo na dvoje od verha do tal; in senilja fe je potrefla, in fkale fo pokale, in grobi fo fe odperli, in veliko telef fvetnikov, kteri lo fpa- li, fe je obudilo. Info flili is grobov po njegovim vBajenji, in fo prifhli v’ fveto mefto, in fo fe mnogim per- kasali. Stotnik pa, in kteri fo s’ njim bili in Jesufa varovali, ko fo vidili potref, in kar fe je godilo, fo fe Bi¬ no bali, in fo rekli: Relhizhno, ta je bil §in Boshji! Bilo je pa tam od delezh veliko shen, ktere fo bile sa 156 Jesufam prifhle od Galileje, in fo inu ftregle; med kterimi je bila Ma¬ nja Magdalena, in Marija mati Ja¬ koba in Joshefa, in mati Zebedejo- vih lino v. Kadar fe je pa vezher fto- ril, je prifhel neki bogat zlilo vek is Arimateje, po imenu J oshef, kteri je bil tudi lam uzhenez Jesufov. Ta je fliel k’ Pilatushu, in je profil telo Jesufovo. Tedej je Pilatush ukasal telo dati. In Joshef je vsel telo, in gaje savil v’ zhifto tanzhizo; in ga je poloshil v’ fvoj novi grob, kteri- ga je bil isfekal v’ fkalo; in je sava- lil velik kamen k’ durim groba, in je fhei. Bila je pa ondi Marija Magda¬ lena, in una Marija; in fie fedele grobu nafproti. Drugi dan pa, kte¬ ri je po perpravljanji, fo fe sbrali veliki duhovni in fariseji k’ Pilatushu, rekozh: Gofpod! fpomnili fino fe, de je ta sapeljivez, ko je fhe shiv bil, rekel: Zhes tri dni bom vftal. llkaslii tedej grob obvarovati do tre- Ijiga dne, de kje ne pridejo njegovi uzhenzi, in ga ne ukradejo, in ne reko ljudftvu: Od mertvih je vftal; in poflednja smota bo hujfhi od per- ve. Pilatush pa jim je rekel: Imate ftraslio; pojdite, obvarujte, kakor 157 vefte. Oni pa fo flili, in fo grob ob¬ dali s’ varhi, in kamen sapezlialili. Veliki pondeljik. 50 , 5 — 10 . Tibe dni je rekel Isaija: Gofpod Bog mi je odperl uho; jeb pa fe ni/im vbavil, ni/im odbopil. §voje telo /im jim sdal, kteri fo me bili, in fvoje liza tillim, kteri fo me tesali. §vojiga oblizlija ni/im odvernil od njih, ki fo me saframovali in sapljevali. Gofpod Bog je moj pomozhnik, sato ne bom oframoten; sa- to /im nabavil fvoje oblizhje, ko nar ter ji fka- lo, in vem, de ne bom oframoten. Bliso je, kteri me opravizhuje: kdo mi bo soper govo¬ ril ? {stopimo fkupej; kdo je moj sopernik ? Naj /lopi k" meni! Glejte, Gofpod Bog je moj pomozhnik; kdo me bo obfodil? Glejte, vfi fe bodo kot oblazbilo pobarali, molj jih bo jedel. Kdo smed vaf fe boji Gofpoda, in po- flufha glaf njegoviga hlapza? Kdor v’ temi hodi, in nima/fvetlobe, naj upa v’ Gofpodo- vo ime, in naj fe sanefe na Gofpoda fvojiga Boga. irercla Čftenlo id 3ii prerok, mogozhen v’ djanji in v’ befedi, pred Bogam in vlim Ijudft- vam; in kako fo ga isdali naflii ve¬ liki duhovni in oblaftniki v’ obfoje- nje k’fmerti, in fo gakrishali. Mi pa fmo upanje imeli, de bo on Israel odrefhil; ali memo vliga tega je dani* she tretji dan, kar fe je to sgo- dilo. Pa tudi ene shene is nafliih fo liaf oftrafhile, ktere fo bile pred dnevam per grobu, in nifo nafhle njegoviga telefa, ter fo prifhle in rekle, de fo tudi perkasen angelov vidile, kteri pravijo, de sbivi. In nekaj nafhih je fhlo k’ grobu, in fo ravno tako nafhli, kakor fo shene pravile, njega pa nifo nafhli. In on jima je rekel: O vi nefpametni, in kefniga ferza, verovati vfe, kar fo govorili preroki! Ali ni bilo potreb¬ no, deje Kriftufto terpel, in tako v’ fvojo zhaft fhel? In je sazhel od Mojsefa in vlili prerokov, in jima je raslagal, kar je bilo od njega v’ vlili pilmih. In fo fe perblisliali ier- gu, kamor fo f lili; in on fe je delal, kakor de bi bolel dalje iti. In fla ga lilila, rekdzh: Oftani s’ nama, ker fe mrazili, in fe je dan she nagnil. In je 202 fhei noter s’ njima. In sgodilo fe je, ko je s’ njima per miši bil, je vsel kruh, in ga je pofvetil in slomil, in jima podal. In odperle fo fe jima o- zlu, in fta ga fposjiala; in on jima je sginil spred ozlii. In fta rekla med feboj: Ali ni bilo naj n o ferze gore- zbe v’ naju, ko je po poti govoril, in nama pifma raskladal? In fta vita la tifto uro, in fe ventila v’ Jerusalem; in fta nafhla sbrane enajftere, in lifte, ki fo bili s’ njimi, kteri fo rekli: Gofpod je ref vitki, in fe je perka- sal čjfiinonu! I11 ona fta pravila, kaj fe je bilo na potu sgodilo, in kako fta ga fposnala v’ lomljenji kruha. Velikonozhni tvorik. f ... . o id d^an^a 13, 26- Tifte dni je Pavl vflal, in je s’ roko poka- sal molzhati, in rekel: Moslije, bratje, tinovi Abrahamoviga rodu, in kteri fe med vami Boga boje! vam je befeda tega svelizhanja poflana, Sa- kaj v’ Jerusalemu prebivajozhi in njih knesi, ki nifo Jesufa fposnali, nebefed prerokov , kterefe vfako faboto bero, fo (jih) s’ obfojenjem dopol¬ nili ; in ako ravno nizh fmerti vredniga nad njim nifo nafhli, fo Pilatusha profili, de bi ga urno- 20.1 rili. In kadar fo vfe dopolnili, kar jo bilo od njega pifano, fo ga fneli s' lefa, in poloshili v’ grob. Bog pa ga je tretji dan obudil od mert- vih, in vidili fo ga Ikosi vezh dni ti, kteri fo bili piifhli sh’ njim vred is Galileje v’ Jerusa- lem, in ti fo do sdej njegove prizhe pred Ijud- flvam. In mi vam osnanujemo tifto obljubo, ktera je bila nafhim ozhetam ftorjena ; ker to je Bog nam, njih otrokam, dopolnil, ki je obudil Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga. Tifti zhaf je Jesuf v’ fredi med Tvojimi uzhenzi ftal, in jim rekel: Mir vam bodi; jeft tim, ne bojte fe. Preftrafhili fo fe pa in sbali, in fo menili, de dulia vidijo. In jim je rekel: Kaj fte preftrafheni, in take mifli obhajajo vafhe ferza. Poglejte moje roke in noge, de tim jeft fam; potipajte in poglejte, fej duh nima mefa in kofti, kakor vidite, de jeti imam. In ko je to rekel, jim je po- kasal roke in noge. Ker pa fhe nifo verovali od vefelja, in fo fe zbudili, je rekel: Imate kaj jefti tukej ? Oni pa fo mu ponudili kof pezhene ribe, in fat medu. In je vprizho njih jedel, ter vsel oftanke, in jim dal. In jim je rekel: To fo bcfede, ktcrc lini 204 vam govoril, ko lim fhe per vaf bil, de mora vfe dopolnjeno biti, kar je pifano ad mene v’ poftavi Mojsefovi, in v’ prerokih in v’ pfalmih. Tedej jim je odperl um, de fo ras ume 11 pif- ma. In jim je rekel: Tako je pifano, in tako je bilo treba Kriftufu terpe- ti, in tretji dan vftali od mertvih; in osnanovati v’ njegovim imenu pokoro in odpufhenje grehov med vfimi na¬ rodi. Pervo nedeljo po veliki no zhi, ali belo nedeljo. Čftenlo id /. lijta J. tfaneda apojtej na 5, 4—10 Preljubi! vfe, kar je rojeno is Boga, pre¬ maga fvet; in to je smaga , ktera premaga fvet, nafha vera. Kdo je pa, kteri premaga fvet, kakor kdor veruje, de je Jesuf §in Boshji? Ta jc, kteri je prifhel s’ vodo in ker- vjo, Jesuf Kriftuf; ne le v’ vodi, ampak v’ vodi in kervi. In Duh je , kteri prizhuje, de je Kriftuf refniza. Sakaj trije fo, kteri prizhu- jejo v’ nebelih: Ozhe, Befeda, in fveti Duh; in ti trije fo eno. In trije fo , kteri prizhujejo na semlji: Duh, in voda in kri: in ti trije fo eno. Ako zhlovefhko prizhevanje fprejmemo, je prizhevanje Boshje vekfhi; to namrezh je prizhevanje Boshje, ktero je vekfhi, ker je 205 Bog prizheval od fvojiga §ina. Kdor veruje v’ ipnu Boshjiga, ima prizlievanje Boshje v’ febi. SvancjeU Jveticjci ^Janeta 20 j 19 — 31. Tifti zhaf, kad«ar je bil vezlier tiftiga dneva, perviga v’ tednu, in fo bile duri saklenjene, kjer fo bili u- zhenzi shrani savoljo ftraliu pred Ju¬ di, je prifhel Jesuf, in je v’ fredo med nje fiopil, in jim rekel: Mir vam bodi! In ko j e bil to rekel, jim je pokasal roke in ftran. Uzhenzi fo fe tedej obvefelili, ker fo vidili Go- Ipoda. Tedej jim je fpet rekel: Mir vam bodi! Kakor je (izbe mene pof- lal, tudi jeft vaf pofh!jem. In ko je bil to isrekel, je v’ nje dihnil, in jim rekel: Prejmite fvetiga Duha; kle- rimhote grehe odpuftili, fo jim od- pufheni; in kterim jih bole sader- shali, fo jim sadershani. Tomasha pa, dvanajfterih eniga, kteri je imeno¬ van dvojzhizh, ni bilo p er njih, ko je Jesuf prifhel. Drugi uzhenzi te¬ dej fo mu povedali: Gofpoda fmo vi¬ dili. On pa jim je rekel: Ako ne vi¬ dim na njegovih rokah snamenj sheb- Ijov, in ne denem fvojiga perfta v’ rane shebljov, in ne polosliim fvoje 206 roke v’ njegovo ftran, ne bom vero¬ val. In zhes ofem dni fo bili njego¬ vi uzhenzi fpet notri, in Toinasli s’ njimi. Jesuf pride, ako ravno fo bile duri saklenjene, in je kal na fredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej rezhe Tomasliu: Vloshi fvoj perft femkej , in poglej moje roke; in podaj femkej fvojo roko, inpoloshijo v’ mojo ftran, in ne bodi neveren, ampak veren. Tomasli je odgovoril, in mu rekel: Moj Gofpdd, in moj Bog! Jesuf mu rezhe: Ker ti me vidil Tomasli! ti veroval; blagor jim, kteri nifo vidi- li, in fo verovali. Jesuf je tizer fhe veliko drugih zhudeshov ftoril vpri- zho fvojih uzhenzov, kteri nifo sa- pifani v’ teh bukvah. Ti pa fo sapi- fani, de verujete, de Jesuf je Kri- ftuf, Sin Boshji, in de imate vero- vajozlii shivljenje v’ njegovim imenu. Drugo nedeljo po veliki nozlii. PPenlo (d 1 . lijta J- pPetra aj)oJteL, 2 , 21 na 25 . Preljubi! Kriftuf je sa naf terpel, in vam sgled sapuflil, de bodite po njegovih ftopinjah. ‘207 On ni greli« doril, luili ni bila najdena golj- fija v’ njegovih udih. On, ko je bil preklinjati, ni klel; ko je terpel, ni pertil, temuzh fe mu je vdal, kteri ga je fodil krivizhno • on je na- fhe grehe fam nofil v’ fvojim telefu na lefu, de bi greharn odmerli, in pravizhnodi shiveli. S’ njegovimi ranami debili osdravljeni. Sakaj bili de , kakor sgubljene ovze; sdej pa de fe obernili k* padirju in fhkofu fvojih dufh. (jvanaeL Jveticja 3ane/im ftraham; ne le dobrim in krotkim, ampak tudi zhmernim. To namrezh je prijetno , v’ Krillufu Jesufu Gofpodu nafhim. Jtel^na (Perilo id 1. lijta j. (Petra Ijvancjeli Jveticja Uaneda 16, 16 — 22. Tifti zliaf je Jesuf rekel fvojim uzhenzam: §liemalo, iii me vezli ne bole vidili; in fpet malo, in me bote ' 209 vidili; ker grem k’ Ozhelu. Teclej je nekaj njegovih uzhenzov rekli) med Teboj: Kaj je to, kar nam pra¬ vi : $he malo, in me ne hote vidili, in fpet malo, in me bole vidili; in: ker grem k’ Ozhelu? So ledej re¬ kli: Kaj je to, kar pravi: malo ? Ne vemo, kaj govori. Jesuf pa je fpos- nal, delo ga hotli vprafhati, in jim je rekel: To le vprafhate, ker fini rekel: She malo, in me ne hote vi¬ dili; in fpet malo, in me hote vidili? Relhizhno, refnizhno vam povem, de hote jokali inshalovali, fvet pa fe ho velelil; vi hote shalo vali, ali vafha shaloft fe ho v’ vefelje fpreo- hernila. She na, kadar je na porodu , ima shaloft, ker je prifhla njena li¬ ra; kadar je pa porodila dete, ne mifli vezli v’ britkoft, od vefelja, de je zlilovek rojen na fvet. Tudi vi le¬ dej imale sdaj fizer shaloft; pa fpet vaf bom vidil, in vafhe ferze fe ho vefelilo, in vafhiga vefelja vam ne ho nihzhe vseh 0 210 Zheterto nedeljo po veliki nozhi. ^Berilo id lijta J. Jaloia apojteljna L, 17 — 21. Preljubi! vlak dober dar in vlako popolno darilo je od sgorej, ki pride od Ozheta fvetlo- be, per kterim ni premenjenja, tudi ne fenzc preobrazhanja. Sakaj radovoljno naf je rodil s’ befedo refnize , de fmo nekakofbne pprvine njegovih Avari. Vede preljubi moji bratje! vfak zhlovek bodi hiter k’ poflufhanju, kefen pa k’ govorjenju, in pozhafen k’ jesi; zhlovekova ješ a namrezh ne dela pravize Bosbje. Sa tega voljo odlosbite vfo nezhednoft in obilnoA hu¬ dobije, in v’ krotkoAi ohranite vfajeno befe¬ do . ktera samore svelizbati vafhe dufhe. Jo aneda Tifti zhaf je Jesuf rekel fvojini uzhenzam: Grem k’ njemu, kieri mc je poflal, in nobeden smed vaf me ne vprafha: Kam grefh? Temu zli, ker nm vam to govoril, je slialoft napolnila vaflie ferze. Ali jeft vam refnizo povem: Sa vaf je dobro, de jeft grem. Sakaj ako ne grem, Trofhtar ne bo k’ vam prifhel; ako pa grem, vam ga bom poflal. In ka- 2 ] 1 dar on pride, bo fvet preprizhal greha, in pravize in fodbe; greha lizer, ker nifo verovali v’ me; pra¬ vize pa, ker grem k’ Ozhetu, in me po leni ne bole vidili; fodbe pa, ker je vojvoda tega fveta she obfojen. She veliko vam imam povedati; to- de s daj ne morete nohti. Kadar pa pride on, Duh refnize, vafbouzhil vfo refnizo; ne ho namrezli govoril fain is fehe, lemuzh, kar ho flifhal, bo govoril, in prihodnje rezili vam bo osnanoval. On ho mene povelizhal, ker ho od mojiga vsel, in vam os¬ nanoval. Peto nedeljo po veliki no zhi. berilo id up a Jveticja SFatoSa aj)o- fieljna 1, 22 — 27. Preljubi! bodite delavzi befcde, in ne farno poflufhavzi, f’ zhi m ur bi farni febe sa peljevali. Sakaj ako je kdo poflufhavez befede, ne pa delavez, tak je podoben zhloveku, ktc ri ogleduje obras fvojiga rojftva v’ serkalu; f< ogleda namrezh in gre, in bersb posabi, ka- kofhen je bil. Kdor pa prav pregleda popolno poftavo proftofti, inv’ njej oflane , ne posab ljiv poflufhavez, ampak delavez; on bo frc- O 2 212 zlien v’ fvojmi djanji. Ako pa kdo meni, deje poboshen, pa ne bersda fvojiga jesika, temuzh snpeljuje fvoje ferze; je prašna njegova pobosh- noft. Zhifta in pred Bogam in Ozhetam neo- madeshana pobosbnoft je ta: obifkovati /irole in vdove v’ njih nadlogi, in neomadeshanigafe ohraniti pred tem fvetam. J, aneda Tifii zhafje Jesuf rekel fvojim uzlienzam: Itefnizlnio, refnizhno vam povem: Ako bofe Ozheta kaj profili v’ mojim imenu, vam bo dal. Do sdaj ilifte nizh profili v’ mojim imenu. Profite, in bote prejeli, de bo vafhe vefelje dopolnjeno. To tim vam v’ prilikah govoril. Pride ura, de vam ne bom vezli v’ prilikah go¬ voril, ampak vam bom ozhitno os- nanoval od Ozheta. Tifti dan bole v’ mojim imenu profili; in vam ne re- zhem, de bom jeft Ozheta profil sa vaf. 8akaj Ozhe vaf fam ljubi, ker fte vi mene ljubili, in fie verovali, de fini jeft is Boga isfhel. Isfhel fini od Ozheta, in fini prifhel na fvet; fpet sapuftim fvet, in grem k’ Ozhe- tu. Mu reko njegovi uzhenzi: Glej! sdaj ozhitno govorifh, in ne pravifh nobene prilike. Sdaj vemo, de vfe 213 vefli, in ne polrebujefh, de le kdo vprafha; sato verujemo, de li od Boga isfiiei. Krisliev teden. tfderilo 16 lijta j. Jalova apojtejna 5 , 16 — 20 - Preljubi! povejte /I med febdj fvoje gre¬ he, in molile eden sa drusiga, de hote ohra¬ njeni; veliko namrezh premore ftanovitna mo¬ litev pravi/dmiga. kilija je bil zhlovek terplje- nju podvershen, kakor mi, in je is ferza molil, de bi ne bilo deshja na semljo ; in ni bilo desh- ja tri leta in fheft mefzov. In je fpel molil, in nebo je dalo desh, in semlja je rodila fvoj fad. Bratje moji! ako kdo smed vaf sajde od refni- ze, in ga kdo verne; naj ve, de, kdor grefh- nika verne od njegove krive poli, bo refhil njegovo dilfho odimerti, in pokril veliko fbte- vilo grehov. Tiki zhaf je Jesti f rekel fvojini uzhenzam: Ko bi kdo sined vaf pri- jatla imel, in bi k’ njemu fliel o polno/dii, in mu rekel: Prijate!! pofodi mi tri hlebe, ker je moj pri- jalel prifhel k’ meni s’ pota, in nimam kaj prednj ooloslnti; in uni bi sno- I 214 trej odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, duri fo she saperle, in mo¬ ji otrdzi fo s’ menoj v’ hramu; ne morem vftaii in li dati. In ako uni le fhe terka, vam povem: ko bi ravno ne vftal, in mu ne dal salo, ker je njegov prijatel, bo vimder savoljo njegove nadleshnofti vftal, in mu dal, kolikor potrebuje. In jeft vam povem: Profile, in fe vam bo dalo; ifhite, in bole nafhli; terkajte, in fe vam bo odperlo. 8 a kaj flehern, kteri profi, prejme; in kdor ifhe, najde; in kdor terka, fe mu bo od¬ perlo. Kdo pa smed vaf ozheta kru¬ ha profi, pa mu bo kamen dal? ali ribo, mu bo li nameft ribe kazho dal? Ali zhe ga jajze profi, mu bo li fhkorpijona podal? Ako tedej vi, ki fte hudobni, vefte dobre darove dajali fvojim olrokam; koliko bolj bo vafh Ozhe s’ nebef jim dal dobri- ga duha, kleri ga profijo. V’ god Kriftufoviga vne- bohoda. V’ pervim pitanji fim govoril, o Teoiil ! 215 od vfiga, kar jo Jesuf od sazhetka delal in uzhil do dneva, ko je apolloljnam, ktere je bil isvolil, ]>o fvetim Duhu sapdvedi dal, in bil gor vset; klerim je po fvojim terpljenji tudi s’mnogimi snamhji fkasal, de je shiv, ko fe jim je perkasoval fhtirdefet dni, in je' govoril od liraljebva lloshjiga. In kadar je sli’ njimi je¬ del, jim je sapovedal, de naj ne hodijo is Je rusalema, ampak naj zhakajo obljube Ozhe- tove, ktero lle Cje rekel) flifhali is mojih ub; ker Janes je kerfbeval s’ vodo, vi pa bole ker- fheni f’ fvetim Dubanikmalo po teli dneh. Te- dej fo ga, kteri fo fe bili fofhli, vprafhali re- kozh: Gofpoil! ali bofh v’ tem zhafu pobavil Israelovo kraljebvo? Rekel pa jim je. Vam ne gre vedili zhafov ali ur, ktere je Ozhe obra¬ nil v’ fvoji oblabi; pa prejeli bole mozh fveti- ga Duha, kteri bo v’ vaf prifbel, in mi hote prizhe v’ Jerusalemu. in po vli Judeji in §a- marii in do kraja fveta. In kadar je bil to isgo- voril, fe je vprizho njih vsdignil, in oblak ga je vsel fpred njih ozlii. In ko fo ga gledali v’ nebo iti, glej, Ita dva mosha per njih bala v’ belih oblazhilih, in fta rekla : Mosbje Galilej fki! kaj bojite, in gledale v’nebo ? Ta Jesuf, kteri je bil vset od vaf v’ nebo, bo tako prifhel, kakor be ga vidili iti v’ nebo. eh Jveticj a jflarka 16 , 14 — 20 . Tifti zhaf fe je Jesuf perkasal ena ) lic rim, ko fo per miši kili, in je /Varil njih nejevero, in lerdoko (jvan 'f 216 njihferza, de tiliiyi, kteri To vidili, de je vitki, nifo verjeli. In jim je rekel: Pojdite po vlim fvetu, in os- nanujte evangeli vli kvari. Kdor ve¬ ruje in je kerflien, bo svelizhan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo te snam- lija sa njimi: V’ mojim imenu bodo liudizhe isganjali; nove jesike govo¬ rili; kazhe prijemali; in ako kaj ftrupeniga pijejo, jim ne bo fliko- dovalo; in na bolnike bodo roke pokla- daii, in bodo sdravi. In Grofpod Je- suf, ko jim je bil isgovoril, je bil v’ nebo vset, in ledi na defnizi Iloshji. Oni pa fo flili, in fo uzhili povfod, in Grofpod je delal s’ njimi, in beledo poterdoval s’ zlmdeshi, kteri fo fe po tem godili. Shelto nedeljo po veliki nozlii. Predragi! bodite modri, in zhujte v’ mo¬ litvah. Pred v/im pa imejte vedno Ijubesen med feboj, ker Ijubesen pokrije obilnotl grehov. Jemljite radi eden drusiga pod ftrebo bres go- dernjanja. Kakor je vfak prejel dar , f’ ten^ , 217 poftresite eden drugima, kakor dobri delivzi mnogotere milolli Boshje. Ako kdo govori, naj govori, kakor Boshje befede; ako kdo flushi, noj flushi is mozhi, ktero Bog daje 5 de ho Bog v’ viih rezheh zhefhen po Jesufu Kriftufu Oofpodu nafhim. fjvanc^eL 'fvetufa Jcineda 15 , 26 J '' - 27 } in 16 , 1 — 4 . Tifti zhaf je Jesuf rekel Tvoj im uzhenzam: Kadar pride ITzhenik, kteriga vam bom jeftpoflal od Ozhe- ta, Duh refnize, kteri le od Ozlieta is- baja, 011 bo prizheval od mene. Pa tudi vi bole prizhevali, ker fte od sazhetka per meni. To tim vam govoril, de le nepoliujfhate. Is f-hod- mz vaf bodo devali; ura zlo pride, de bo vfak, kteri val* umori, menil, de Bogu flushbo ftori. In to vam bo¬ do borili, ker ne posnajo ne Ozlieta ne mene. To pa lini vam govoril, de fe fpomaiite, kadar ura pride, de tim vam jeft to pravil. V’ god bmkefhtne nedelje. Netilo id d^anja 2, 1 — 11. Kadar je bilo petclefet dni (po veliki no,- 218 zhi) dopolnjenih, fo bili v/i apofteljni vkupej na tihim meha. In v/lal je nanaglima s’ neba fhum, kakor perhajozhiga /ilniga pifha, in je napolnil vfo hifho, kjer fo fedeli. In fo fe jim perkasali rasdeljeni jesiki kakor ognja , in je fedel na njih fleherniga. In fo bili napolnje-, ni v/i f’ fvetim Duham, in fo jeli govoriti v’ mnogoterih jesikih, kakor jim je fveti Duh dal isgovarjati. Prebivali fo pa v’ Jerusalemu Judje, bogabojezhi moshje, is vfaziga naroda, kteri je pod neham. Kadar fe je pa to rasgla- filo, fe je mnoshiza fofhla, in fe je savsela, ker jih je flifhal vfak po fvojim jesiku govori¬ ti. V/i pa fo oltermeli, in fe zbudili, rekozh: Glejte, nifo li v/i ti, kteri govore, Galilejzi, in kako mi flifhimo vfak fvoj jesik, v’ kterim fmo rojeni? Partjani, Medjani, in Elamljani, in kteri prebivajo v’ Mesopotamii, v’ Judeji in Kapadozii, v’ Pontu in v’ Asii, v’ Frigii in Pamlilii, v’ Egiptu in v’ ftraneh Libije, klera je per Zireni, in ptujzi is Rima, tudi Judje in preobernjeni, Krezhani, in Arabljani, fmo jih flifhali govoriti v’ nafhih jesikih velike de¬ la Boshje! &vcin (jeli jveticja S^aneda 14 , 23 — 31 . Tifti zhafje Jesuf rekel fvojim uzlienzam: Ako me kdo ljubi, bo moje befede fpolnoval; in moj Ozke f a bo ljubil, in bova k’ njemu pri¬ lila, in per njem prebivala. Kdor me ne ljubi, ne fpolnuje mojih befed. In 219 befdde, ktdre ite flifltali, nifo moje, ampak Ozheta, kteri me je pofial. To lim vam govoril, dokler lim per vaf. Uzjtenik fveti'Dulipa, kteriga bo pofial Ozke v’ mojim imenu, on vaf bo uzliil vfe, in vaf bo opomnil vliga, kar koli lim vam rekel. Mir vam sapultim, IVoj mir vam dam; ne kakor fvet daje, vam jeft dam. Va- fhe ferze naj fe ne preftraflii, in naj fe ne boji! flifltali fte, de lim vam jeft rekel: Grem, in pridem k’ vam. Ako bi me ljubili, bi fe pazit velel ili, de grem k’ Ožite tu; sakaj Ožite je vezmi od mene. In sdiij lim vam povedal, preden fe sgodt, de bole verovali, kadar fe sgodi. Ne bom site veliko s’ vami govoril. Fri¬ de natnrezh vojvoda tega fvet a, in jter meni nizlt nima. Ampak de fvet fposmi, de ljubim Ozheta, in tako delam, kakor mi je Ozhe sapovedal. Bmkeflitni pondeljik. id cljanja 10 , 42 - Tifte dni je Peler odperl fvoje ufta, in re¬ kel: Moslije kralje! nam je Gofpod. ukasal o.*- 220 nanovati ljuditvu, iti prizhevali, deje on lilti, kteri je od. Boga poltavljen fodnik shlvilt in mertvih. Temu vJi preroki prizhevanje dajejo, ile dobe v’ njegovim imenu odpuflienje grehov vfi, kteri va- nj verujejo. Ko je Peter fhe go¬ voril te befede, je fveli Duh padci na vfe, kte¬ ri fo befedo poflufhali. In verni is obrese, kte¬ ri fo bili f’ Petram prifhli, fo fe savseli, de je bila tudi na nevernike miloft fvetiga Duha isli- ta. §lifhali fo jih namrezh govorili mnoge jesi- ke, in Boga povelizhevali. Tedej je Peter re¬ kel: §me li kdo vode braniti, de bi ne bili kerfheni ti, kteri fo fvetiga Duha prejeli, ka¬ kor tudi mi ? In jih je ukasal ker ki ti v’ imenu Gofpoda Jesufa Kriftufa. fjvancjeh jveti^a 3aneda 3 , 16 — 21 . Tifti zhaf je Jesuf rekel Ni ko¬ deinu: Bog je fvet tako ljubil, deje dal fvojiga edinorojeiiiga §inu, de, kdor koli vanj veruje, fe ne pogubi, lemiizh ima vezhno sliivljeuje. Bog namrezh ni poflal IVojiga §inu na fvet, de bi fvet fodil, temiizh de bi bil fvet po njem svelizhan. Kdor vanj veru¬ je, ne bo fojen; kdor pa ne veruje, je she lojen, ker ne veruje v’ ime edinorojeniga Sinu Boshjiga. To pa je fodba, ker je luzh prifhla na fvet, in fo ljudje bolj ljubili temo ko luzh; sakaj njiii dela fo bile hude. §lehern 221 namrezh, ki eri hudo dela, fo vrasli i luzh, in ne pride k’ luzlii, de nifo fvarjene njegove dela. Kdor pa de¬ la refnizo, pride k’ luzlii, de fe raso- denejo njegove dela, ker fo v’ Bogu ftorjene. Bmkefhtni tvori k. (Ivanja 8 , 14 — 17 . Tiftc oJteJ na do Korinzhanov 3 , 4 — 9. Bratje! takofhno saupanje imamo poKri- ftufu v’ Boga, ne kakor de bi premogli is fe- be kaj mifliti. kakor is febe, ampak nafha pre- moshnofl: je is Boga, kteri naf je tudi fto- ril perpravne flushabnike nove savese , ne Q 2 244 po zherki, ampak po duhu. Zherka namrezh umori, duh pa ftshivlja. Ako je tedej flushba fmcrti, 1’ zherkami v’ kamne vdolbena, v’ zhafli bila , tako de Israelovi otrozi nifo mogli pogledati v’ Mojsefov obras savoljo fvetlobe njegoviga oblizhja, ktera mine5 kako ne bo veliko bolj flushba duha v’ zhafli? Sakaj ako je flushba pogubljenja v’ zhafli, je flushba pra- vize v’ veliko obilnifhi zhafli. Tifti zkafje rekel Jesuf Tvojim uzkenzam: §rezbne ozki, ktere vi¬ dijo, kar vi vidite. Ker povem vam, de veliko prerokov in kralj o v je hotlo vidili, kar vi vidite, in nifo vidili; in flifhati, kar vi flifkite, in nifo flifliali. In glej! neki uzhenik poftave je vftal, ki eri ga fkufha in rezlie: Iz lt eni k! kaj naj ftorini, de hom vezimo sliivljenje sadobil? On pa mu je rekel: Kaj je v’ poftavi pi- fano? Kako berefk? On je odgovo¬ ril in rekel: liju bi Grofpoda fvojiga Boga is viiga fvojiga ferza, in is vic fvoje dufhe, in is vfe fvoje mozki, in is vie fvoje mifli; in fVojiga bli- shnjiga, kakor fam febe. In mu je rekel: Prav li odgovoril; to flori, in bofk shi vel! On pa je kotel fam felie 245 pravizhniga delati, in je rekel Je- siifu: in kdo je moj Mislinji? Jesuf pa je odgovoril in rekel: Neki zhlo- vek je fhel od Jerusalema doli v’ Jeriho , in je padel med rashojnike, kteri fo ga tudi obropali, in s’ rana¬ mi obdali, ter Ib fhii in ga puftili na pol merlviga. Fermerilo fe je pa, de je neki duhoven fhel po tihim potu; in gaje vidil, in je me mo fhel. Kav¬ no tako je tudi levit, ko je prifhel nato mefto, in ga vidil, meiuo fhel. Neki popoten Samarijan pa je pri¬ fhel do njega, in ko gaje vidil, fe mu je v’ ferze fmilil. In je perftopil in mu obešal rane, in je vlil vanje olja in vina, in gaje pofadil na Tvo¬ je shivinzhe, ter ga peljal v’ goftiv- nizo, in ga ofkerbel. In drugi dan je vsel dva denarja, in jih je dal go- ftivniku, in je rekel: §kerbi sa-nj, in kolikor vezli isdafh, ti bom jeft nasaj grede povernil. Kteri teh Ircli fe ti sdi, deje bil Mislinji tiftimu, ki je padel med rashojnike? On pa je rekel: Tifti, kteri mu je ufrniljenje ftoril. In Jesuf mu rezhe: Pojdi, in tudi ti tako libri. 246 Trinajfto nedeljo po bm- kefhtih. do Galazhanov 3,16 — 22. Bratje ! Abrahamu in njegovimu sarodu fo bile obljube ftorjene. (Pifmo) ne rezhe: In sarodam, kakor de bi jih vezh bilo, ampak kakor le enimu: In sarodu tvojimu , kteri je Kriftuf. To pa rezhem: Od Boga poterjena sa- vesa f’ poftavo, ktera je fbtiri Ao in tridefet let potlej dana, ni overshena, de bi obljuba nizh ne veljala, Sakaj ako je is poftave delesh, tedej ni is obljube j Abrahamu pa gaje Bog po obljubi dal. Zhemu tedej poftava? Savoljo prelomljenja je poftavljena, dokler bi ne pri- fhel sarod, kterimu je bil (Bog) obljubil, in je bila po angelih Iredniku srozhena. prednik pa ni eniga , Bog pa je eden. Je li tedej pofta¬ va soper obljube Boshje? To ne! Sakaj ko bi bila poftava dana, ktera bi mogla oshivljati, bi bila pravizhnoft ref is poftav e. Pa pifmo je vle pod greh saklenilo, de bi bila obljuba is vere Jesufove vernim dana. Tifti zhaf, ko je Jesuf v’ Jeru- salem fhel, je Iiodil po fredi Sama¬ rije in Galileje. In ko je fJiel v’ eno vaf, mu je naproti prifhlo dolet go- 247 bovih mosh, kleri fo od ddlezh ftali, in fo povsdignili glaf, rekozh: Je- suf, uzhenlk, ufmili fe naf! Inko jih je sagledal, je rekel: Pojdite, in skashile fe duhovnam. In pergodilo fe je, ko fo flili, fo bili ozhifJieni. Eden smed njih pa, ko je vidil, de je ozhifhen, fe je vernil, in je s’ve¬ likani glafam Boga zhaftil; in je pa¬ del na ohras pred njegove noge, in fe mu je sahvalil. In ta je bil Sama¬ rijan. Jesuf pa je odgovoril in rekel: Ali jih ni bilo defet ozhifhenih? Kje je pa unih devet? Nobeden fenisna- fhel, de bi fe bil vernil, in Bogu zhaft dal, kakor ta ptujiz. In mu je rekel: Vftani in pojdi, ker tvoja vera lije pomagala. Šiitirnajilo nedeljo po bin- kef litih. {perilo id lijta j. {Pavla aj)ojtel^j- na do Galazhanov 5? 16—24* Bratje! hodite po duhu, in ne hote shelj mefa fpolnili. Sakaj mefo posheli sopcr duhii, duh pa soper mefo; ta dva namrezh fta eden drugimu soper, de ne ftorite, kar hi koli hotli. Ako fe dalle duhu vodili, nifte pod pofta- Dela mefa pa fo snanc, in te fo: prelhefh- vo. 248 toranje , kurbanje , nezhiftoit, neframnoft, malikovanje, savtlajanje, fovrafhtva, sdrash- be, savicl, jesa, boji, k regi, raspertje, ne- vofhljivofti, uboji, pijanzhevanje, poshrefh- noll, in kar je temu podobniga. Od tazih del vam napovem, kakor /im vam napovedoval, de, kteri take rezhi delajo, ne bodo kraljeft- va Hoshjiga dofegli. §ad duha pa je: ljubesen, vefelje , mir, poterpeshljivoft, miloferzhnoft, dobrotljivo/!, persanafhljivoft, krotkoft, vera, pohlevnoft, sdershnoft, zhiftoft. Soper takofh- ne ni poltava. ftteri fo pa Kriftufovi, /o Tvoje mefo krishali s’ grebi in sheljami vred. Tifti zhaf je rekel Jesuffvojim uzhenzam: Nilizlie ne more dvema gofpodama flusliiti; ali bo namrezh eniga fovrashil, in eniga ljubil; ali fe bo eniga dershal, in eniga sanizhe- val. Ne morete flushiti Bogu inma- monu. Sato vam povem, ne fkerbite sa fvoje sliivljenje, kaj bole jedli; tudi ne sa fvoje telo, kaj bote obla- zhili. Ali ni sliivljenje vezli, ko jed, in telo vezli, ko oblazliilo ? Poglej¬ te ptize neba, ker ne fejejo, in ne slianjejo, in ne fpravljajo v’ shitnize; in vafli Ozhe nebefliki jih shivi. Ali nifte vi veliko vezli, kakor one? 249 Kdo pa h med vafmore s’ fvojo Tker- bjo perdjatileen komolz k’Tvoji dol- goTti? In sa obleko kaj Tkerbite? Poglejte lilije na polji, kako raftejo : ne delajo m ne predejo; pa vam po¬ vem, de fhe Salomon v’ vli Tvoji zka- Tti ni bil lak6 oblezhen, kakor njih ena. Zlie pa travo na polji, klera danT Ttoji, in Te jutri v’ pczk verske, Bog tako oblazlii; koliko bolj bovaT, maloverni! Ne Tkerbite tedej, re- kozli: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s’ zliem Te bomo oblazhili? Ker po leni vfim opraTkujejo never¬ niki. §ej ve vaTh Ozlie nebeTkki, de vliga tega potrebujete. ITkite tedej nar poprej Boskjiga kraljeTtva innje- gove pravize, in vTe to vam bo per- versheno. Petnajllo nedeljo po bm~ keTklih. berilo id lijta J. Pavla apojteljna do Galazlianov 5, 25 — 26; w 6, 1 — 10- Bratje! ako v’ duhu shivimo, tudi v’ du¬ hu hodimo. Ne hodimo sheljni prasne sli a rti, de hi eden drusiga drashili, eden drugimu ne- vofhljivi Lili. Bratje ! ako je kdo od kaziga greha prenagljen, taziga vi, hi rte duhovni, 250 poduzhite v’ duhu krotkofti; in glej fam na-fe, de ne bofh tudi ti fkufhan. Eden drusiga bre¬ mena nofite, in tako bole dopolnili Kriftufovo poftavo. Sakaj ako kdo od febe meni, de je kaj, ker nizh ni, fam febe sapelje. §lehern pa naj prevdari fvoje delo; in tako bo fam v’ febi zhaft imel, in ne v’ drugim. Vfak nam- rezh bo fvoje breme no/il. Tifti pa, kteri je v’ kerfhanftvu poduzhevan, naj podeluje tifti- mu, kteri poduzhuje, vfe dobro. Nikar fe ne molite; s’ Kogam fe ni fhalili. Sakaj kar zhlo- vek feje, to bo tudi shel. Kdor feje tedej v’ fvojim mefu, bo od mefa tudi shel trohnjenje; kdor pa feje v’ duhu, bo od duha shel vezhno shivljenje. Kadar pa dobro delamo . nikar fe ne utrudimo; ker ob fvojim zhafu bomo she- li, ako fe ne utrudimo. Dokler tedej zhaf imamo, ftorimo dobro v/irn, slafti pa doma- zhim po veri. Tifti zliaf je fhel Jesuf v’ mefto, ki fe imenuje Naj m i. t. d. (kakor v’ zhetertik po 4. nedelji v’ poftu, ftran 116.) ^heftnajfto nedeljo po bm- kefhtih. Netilo id lijta j. {Pavla ajjojteljna do Efeshanov 3, 13 —21. liratje! vafprofim, de ne obnemagajte v’ 251 nadlogah mojih sa vaf, ktere fo vafha zhaA. Savoljo tega perhlanjam fvoje kolena pred O- zhetam Gofpoda nafhiga Jesufa Kriflufa, kteri je Ozlie vliga, kar je v' nebelih in na semlji, de vam da po boga (Ivu fvoje zhaAi mozhno u- terditi fe po njegovim Duhu v’ notranjim zhlo- veku, prebivati Kriftufu po veri v’ vafhih Tor¬ zih, de v’ljubesni vkoreninjeni in uterjeni mo¬ rete umeti s’ vfimi fvetimi, kakofhna je fhiro- kota in dolgota, vifozhina in globozhina; tudi fposnati ljubesen KriAufovo, ktera um prefe- she, de Ae napolnjeni s’ vfo polnoAjo Boshjo. Njemu pa, kteri premore vfe obilnifhi Aoriti, kakor pro/imo ali umemo, po mozhi, ktera v’ naf dela, njemu zhaA v’ zerkvi in v’ KriAufu Jesufu v’ vfe rodove vekoma ! Amen. Tifti zhaf, ko je fliel Jesuf v’ hiflio nekiga vifiiiga farisejov v’ fa¬ bulo kruli jeft, fo oni na-nj gledali. In glej! neki vodenizhen zhlovekje bil pred njim. In Jesuf je fpregovo- ril, in djal uzhenikam poftave in fa- risejam, rekozli: Ali fe fnie v’ fabo- to osdravljali? Oni pa fo molzhali. In gaje prijel, osdravil in fpuftil. 9n je odgovoril, in jim rekel: Komu smed vaf bo ofel ali vol v’ kapnizo padel, in ga ne bo islekel prezej fa¬ bul ni dan ? In mu nifo mogli na to od- 252 govoriti. Povedal je pa tudi pova¬ bljenim priliko, ker je vidil, kako ti perve fedeshe isbirajo, in jim je rekel: Kadar ti povabljen na shenit- nino, ne tedaj na pervo mefto; de, ko bi bil morebiti zhaftitljivfhi ka¬ kor ti, od njega povabljen, ne pri¬ de, kteri je tebe in njega povabil, in ti ne rez h e: Ugani fe temu; in te takrat ne sazhnef h s’ framdto na sad- nj e mefto prefedati. Temuzh kadar ti povabljen, pojdi in ledi napofled- nje mefto, de ti porezhe, ko pride, kteri te je povabil: Prijale!! po¬ makni fe vifhe! Takrat ti bo zbaft v’ prizho tiftik, kteri fo s’ teboj vred per miši. Sakaj vfak, kleri fe povi- fliuje, bo ponishan, in kdor fe po- nishuje, bo povifban. ^edenmajfto nedeljo po binkefhtih. la do Efeshanov 4, 1 — Bratje! profim vaf jeft jetnik v’ Gofpodu, de fpodobno shivite po poklizu, Id kterimu de poklizani, s’ vfo poinshnoftjo in krotkoftjo, f’ poterpljenjem; prcnefite eden drusiga lju- Š$enlo id lijta J, llPav 253 besni, in fkerbitc ohraniti edinoft duha v’ sa- vesi miru. Bodite eno telo in en duh, hahor fte poklizani v’ eno upanje fvojiga pokliza. En Gofpod je, ena vera, en kerft. En Bog in Ozhe je v/ih, kteri je nad vfimi, in po v/im , in v’ naf v/ih, kteri je hvaljen vekoma. Amen. Tifti zhaf fo perftopili k’ Jesufu fariseji; in eden smed njih, uzhenik poftave, gaje vprafhal ga fkufha- jozh: Uzhenik! ki era je velika sa- poved v’ poftavi? Jesuf pa mu je re¬ kel: Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vliga fvojiga ferza, in isvfefvoje du- fhe , in is vfe fvoje mifli. Ta je nar vezlii in perva sapoved. Druga pa je lej enaka: Ljubi fvojiga blishnji- ga, kakor fant febe. V’ teh dveh sa- povedih je sapopadena vfa poftava in preroki. Ko fo bili pa fariseji shra¬ ni, jih je Jesuf vprafhal, rekozh: Kaj fe vam sdi od Kriftufa, zhigav linje? 3Iu reko: Davidov. Jim re¬ zke: Kako ga tedej David v’ duhu imenuje Gofpoda, rekozh: Gofpod je rekel mojimu Gofpodu: IJfedi fe na mojo defnizo, dokler ne poloshini tvojihfovrashnikovv’ podnoshje Ivo- 254 jih nog. Ako ga tedej David imenu¬ je Gofpoda, kako je njegov fin? In nobeden mu ni mogel odgovoriti he- fede; tudi fe ga ni od tiftiga dne no¬ beden predersnil fbe kaj vprafliati. Ofemnajfto nedeljo po binkeflitih. (Perilo id 1. lijta J. (Pavla apojtelj- na do Korinzhanov 1, 4 — 8* Bratje! sahvalim fvojiga Boga vfelej sa vaf savoljo mil o ki Boshje, ktera vam je dana v’ Krikufu Jesufu ; ker ke po njem v’ v/im o- bogateli, v’ v/i kefedi in v’ v/im snanji, (kakor je kilo prizhevanje Krikufovo poterjeno med vami:) tako de vam ne manjka nokeniga da¬ ru , kteri zkakate rasodenja Gofpoda nafhiga Jesufa Krikufa, ki vaf ko tudi poterdoval do konza, de kote kres greha v’ dan prihoda Go¬ fpoda nafhiga Jesufa Krikufa. Pvancjeh Jvetuja jflatevdla 9 , 1 — 8 . Tifii zhafje Jesuf ftopil v’ zhol- nizh, ter fe je prepeljal, in je pri- fbel v’ fvoje mefto. In glej! perne- fli fo mu mertvoudniga, lesbezhiga na poftelji. In ker je Jesuf vidil njih vero; je rekel mertvoudnimu : Sati- 255 paj fin, odpnf heni fo ti tvoji grehi! In glej! eni pifmarjov fo famiperfe- bi rekli: Ta preklinja. In ko je Je- suf vidil njih mifli, je rekel: >Sa- kaj miflite hudo v’ fvojih ferzih? Kaj je loshej, rezili: Odpufheni fo ti tvoji grehi; ali rezili: Vftani in hodi? De pa vehe, de ima čjin zhlo- vekov oblah na semlji odpnf hali gre¬ he, (rezile tedej mertvondiiimii): Vftani, vsemi fvojo poheljo, in poj¬ di na fvoj dom. In je vftiil, in fhel na fvoj dom. Mnoshiže pa, toviditi, fo ftermele, in zhaftile Boga , kteri je dal tako oblah ljudem. Devetnajfio nedeljo po hinkefhtili. in obležite noviga zhloveka, kteri je ]>o Bogii ftvarjen v’ refnizhni pravizhnofti in fveldJti. Sa tega voljo opuftile lash , govorile reTnizo vTak- teri F Tvojim blishnjim; ker Trno udje med Te¬ boj. Jesite Te, tode nikar ne greThite^ Tolnze veulo id do Efeslianov 4, 23 — 28. Bratje! ponovite Te v’duhu Tvojiga uma, 256 kar jo dobro, de bo imel kaj podeliti potreb¬ nimi!. fi)Vancjeli Jveticj-a *jflatevo fvoje shene dcr- shal, in kota dva v’ enim mefu. Torej nifta vezli dva, ampak eno meto. Kar je tedej Bog sdrushil, naj zlilo vek ne lozlu. Mu reko: Saka j je pa Moj- sef sapovedal lozhiven lili dali, in le iozliiti (od nje)? Jim rezke: Mojsef vam je savoljo lerdobe vafhiga fer- za perpuftil lozkili fe od fvojili sken; o«l fazketka pa ni bilo tako. Povem vam pa, de, kdorkoli fe J ozki od fvoje shene, rasun savoljo kur kanja, in drugo vsame, preflieflituje; in kdor iozheno vsame, preflieflituje. Mu reko njegovi uzhienzi: Zke je ta¬ ko zhlovekova rezli s’ skend, ni dobro sheniti fe. On pa jim je rekel : Te befede ne rasumejo vfi, ampak klerim je dano. $o namrezli fkop- Ijenzi, kteri fo is materniga telefa tako rojeni; in fo (kopij e n zi, kteri food ljudi fkopljeni; in fo fkopljen- zi, kteri fo farni febe fkopili savoljo nebefhkiga kraljeftva. Kdor more n meti, naj ume. 298 6. fvezhana. V’ dan f. Doroteje devize marternize. Netilo id $ut ev o^itahovii 15 , 13 — 17 . Gofpod moj Bog! povsdignil fi na semlji mo¬ je prebivalifhe } in fim profil refhenje od finer- ti. Klizal fim v’ Gofpoda, ozheta mojiga Go- fpoda, de bi me ne sapultil v’ dan moje nadlo¬ ge, in v’ zhafu prevsetnih bres pomozhi. Hva¬ lil bom Ivoje ime vedno, in ga zhailil f hva- leshnofljo. Sakaj uflifhana je moja molitev, re- fhil li me od pogubljenja, in me otel od hudi- ga zhafa. Sa tega voljo te bom zhaftil, in hvalo dajal tvojimu imenu, Gofpod nafh Bog! Evangeli: Nebefhko kraljeftvo je podobno sakladu i. t. d. (kakor v’ dan f. Luzije devize marter- nize ftr. 271.) 9. fvezhana. V’ dan f. Apolonije devize marternize. Berilo: Zhailil te bom, Gofpod kralj! i. t.d, Evangeli: Nebdfhko kralj eh vo je podobno defelim devizam, i. t. d. 299 (obojekakor v’dani*.Barbare de¬ vize in marternize ftr. 270.) 14. fvezh&na, V’ dan f. Valentina marter- Pravizhniga je peljal Gofpod po ravnih po¬ tih , in mu je pokasal kraljeltVo Boshje , ter mu je dal umnoft fvetih; obogatil ga je v' njego¬ vim trudu. in je dopolnil njegove dela, Per svijazhi njegovih sopernikov mu je na Hrani Ital, in ga je obogatil. Ubranil ga je pred fovrash- niki, in pred sapeljivzi ga je obvaroval, in mu je terd boj napravil, de bi premagal, in sve- del, de je modroft mozhneji od v/ib rezhi, Ta pravizhniga prodaniga ni sapuftila, ampak ga je od grefhnikov refhila, in je fhla sh’ njim v’ jezbo, in ga v’ veseh ni sapuftila, dokler mu ni pernefla kraljeve palize in oblafti do tiftih, kteri fo ga Jflifkali. In jih je lashnike pokasala, kleri fo ga omadeshevali, in dal mu je vezhno fvelloft Gofpod nafh Bog, 10 , 34 — 42 - Tifti zhaf je rekel Jesuf fvojim uzlieiizaiii: Nikar ne miflite, de nika. 10 , 10 — 14 . 300 fini mir prifhel perneft na semljo; ne miru, ampak mezli fini prifhel per¬ neft. Prifhel lim namrezh rasdvojit zhloveka soper njegoviga Ozheta, in hzher soper njeno mater, in ne- vefto soper njeno tuf ho. In zhlove- kovi fovrashniki bodo njegovi doma- zlii. Kdor ljubi ozheta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi fina, ali hzher bolj ko mene, ni mene vreden. In kdor ne vsame fvojiga krjslia in ne hodi sa menoj , ni mene vreden. Kdor najde tvoje sili vij enj e, ga bo sgubil; in kdor sgubi fvoje shivljenje savoljo mene, gabonafhel. Kdor vaffprej¬ me, mene fprejme; in kdor fprejme mene, fprejme njega, kteri me jc poflal. Kdor fprejme preroka v’ ime¬ nu preroka, bo plazhilo preroka prejel; in kdor fprejme pravizhniga v’ imenu pravizhniga, bo plazhilo pravizhniga prejel. In kdor koli da piti komu s ni e d teh nar manjfhih le kosarez mersle vode v’ imenu u- zhenza, refnizlino vam povem, ne bo sgubil fvojiga plazhila. 301 22. fvezliana. V’ dan llola f. Petra v’ An- tioliii. berilo 16 /. lijta J. ffletra ayoJtel/na 1,1-7. Peter apoftelj i. t. <1. (kakor v’ dan llola f. Petra v’Rimu, ftr. 284.) Evangeli: Tifiizhafje prifhel Je¬ sti!* v’ kraje Zesareje Filipove (kakor v’ dan fiola f. Petra v’ Ri¬ mu , ftr. 284.) 23. fvezhana, V’ dan f. Margerete Kor- tonfke. $)etilo id vjoke -pejrru jalomonove 3, 2 — 5) in s, 6 — 7. Vftala bom , in obhodila mefto; po tergih in lilizah ga Lom ifkala, kteriga ljubi moja dufha. §im ga ifkala, in ga nitim nafhla. Na- fhli f o me zhuvaji, kteri varujejo mefto. §te ga li vidili, kteriga ljubi moja dufba? Ko tim bila odfhla malo od njih , tim ga nafhla, kte¬ riga ljubi moja dufha 5 udershala tim ga, in ga ne bom fpuftila, dokler ga ne perpeljem v' hi- fho fvoje matere, in v’ hram fvoje porodnize. 302 Sarolim vaf, hzhere Jerusalemfke! por fernah in jelenih na polji, de ne »budite in ne pre¬ dramite ljubke, dokler ne bo farna hotla.— Poloshi me kakor pezhat na fvojc ferze, kakor pezhatnik na fvojo roko : ker mozbna ko fmerl je ljubesen, in hude ko pekel fo ferza shelje; njih sharki fo ko sharki ognja in plamena. Ve¬ liko vod ne more ugafiti ljubesni, in reke je ne potope. Ako da zhlovek vfe premoshenje fvoje hifhe sa ljubesen, ga bo kakor n izb zhiflal. Evangeli: Nebefhko kraljeftvo je podobno sakladu i. t. d. (kakor v’ dan f. Luzije devize marlerni- ze, ftr. 277.) 24. ali 25. fvezliana. V’ dan f Matija apofteljna. id d^an^a 1 15 — 26 . Tille dni je Peter v’ fredi bratov ftal, in je rekel, (bilo je pa okoli fto in dvajfet ljudi vkupej:) Moshje bratje ! fe mora dopolniti pi- fmo, ktero je prerokoval fveti Duh po Davi¬ dovih udih od Judata, kteri je bil vodnik ti- ftih , ki fo Jesufa vjeli, kteri je bil med naf perfhtet, in je prejel del te flushbe. (fn ta je dobil njivo is krivizhniga plazhila, in fe je obe- fil, in fe po fredi raspozhil, in fe je isful vef njegov drob, in fe rassnanilo vfim v’ Jerusale- 303 mu prebivajozhim, tako de fe je reklo tifti nji¬ vi po njih jesiku Hakeldama, to je, njiva ker- vi.) Sakaj pifano je v’ bukvah pfalmov: Naj bo pufto njih prebivalifhe, in nihzhe naj v’ njem ne prebivaj in njegovo fhkofftvo naj prejme kdo drugi. Teh mosh tedej, kteri fo bili s’na¬ mi sbratii vef zliaf, v’ kterim je Gofpod Jesuf med nami prebival in hodil, od Janesoviga ker- fta do dne, ko je bil od naf v’ nebo vset, teh eden mora biti s’ nami prizha njegoviga vfta- jenja. In fo poftavili dva, Joshefa, kteri je bil imenovan Barsaba, f’ primkam Pravizhni, in Matija. In fo molili, rekozh: Ti, Gofpod! ki posnafh v/ih ferza, pokashi, kteriga teh dveh /i isvolil, de prejme mefto te flushbe in apo- fteljftva, od kteriga je odpadel Juda, de je fhcl v’ fvoje mefto. In fo vadljali sa nje; in sadelo je Matija, in je bil perfhtet enajfterim apofteljnam. 11 , 25 — 30 . Tifti zliaf je Jesuf odgovoril iii rekel: Sahvalim te, Ozhe, Golpod nebef in semlje! de li to fkril mo¬ drim in rasumnim, in ft rasodel ma¬ lim. Prav, Ozhe! tako je bilo tebi vfhezh. Vfemijesrozheno od moji ga Ozlieta. In nihzhe ne posna §inu, kakor le Ozhe; tudi Ozheta nihzhe ne posna, kakor le §in, in komur bozhe §in rasodeti. Pridite k’ meni 304 vfi, kteri fe trudite, in fte obtesheni, in jeft vaf bom poshivil! Vsenute moj jarm nate, in uzhite fe od mene, ker jeft lim krotak, in is ferza ponishiu, in bote pokoj nafhli fvojim dufham. Moj jarm namrezh je sladak, in moje breme je lahko. 11. fufhza. V’ dan f. Franziflike Rim- fke vdove. $eulo id iul ev ojalomonovih-pujiovejt 31 , 10 — 31 - §erzhno sheno kdo bo nafhel ? Zhes lo, kar je is daljniga in od sadnjjh pokranj , je njena zena. Sanefe fe na-njo ferze njeniga mosha, in ropa ne bo potreboval. Dela mu dobro, in ne hudiga vfe dni fvojiga shivljenja. Poifhe volne in prediva, in dela P fvetam Tvo¬ jih rok. Je kakor barka kupza, ktera is dalj¬ niga pernefe njegov kruh. §lie po nozlii vfta- ne, in da brefhno fvojim domazbim, in delo fvojim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od perdelka fvojih rok safadi vinograd, prepafhe s' mozhjo fvoje ledje, in uterdi fvojo roko. §kuli in vidi , de je dobra njena kupzhija; ne ugafne po nozhi njena luzh. Istegne fvojo roko po koshelji, in njeni perlli primejo vreteno. §vojo roko odpre ubogimu, in fvoje dlani pro- 305 ftre potrebnimu. Ne boji fe sa fvojo hifho fne- sheniga m rasa: sakaj v/i njeni domazlii imajo dvojno obleko. Zhaftitljivo ogrinjalo /i napravi, tanzhiza in fhkerlat je njena nofha. Zhaften per vratih je njen mosh, kadar fedi s’ deshel- nimi ftarafhini. Dela tanko platno, in proda¬ ja, in jiaf daje Kananeju. Mozh in lepota jo njeno oblazhilo, in fmejala fe bo poflednji dan. Svoje uda odpira modrofti, in podava mi- lofti je na njenim jesiku. Pregleduje pota fvoje hifhe, in ne je lena kruha. Njeni otrozi vfta- nejo, in jo blagrujejo; tudi njen mosh jo hvali. Veliko hzher sbera krepod, ti prema- gafh vfe. Lashnjiva je lepota, in prašna je brehkota; shena, ktera fe Gofpoda boji, ona bo hvaljena. Dajte ji fadu njenih rok, in hva¬ lijo naj jo ozhitno njena dela. Evangeli: Nebefhko kraljeftvo je podobno sakladu i. I. d. (Itakor v’ dan f. Luzije devize marterni- ze, ftr. 277.) 12. fufhza. V’ dan f. Gregorja pape¬ ška, zerkveniga uzkenika. Berilo: »Predragi! Saprizham pred Bogam«- i. t. d. (kakor v’ dan f. §ilvedra papesha, ftran 20.) U :ioo /jvancjeli Jveticja 5 , 13 — */Hatevči 19 . Tiftizhafje rekel JesuflVojim u- zhenzam: Yi fte fol femlje; ako fe pa fol fpridi, s’ zh e ni fe bo lotila ? Ni sa drusiga vezli, kakor de fe vun ver- she, in polaptii od ljudi. Vi lite luzii fveta. 3iefto fe ne more fkriti, ktero na gori Hoji. Tudi ne pershigajo lu¬ žili, de bi jo pod mernik poftavili, ampak na fvezhnik, de fveti vfim, kteri fo v’ Jiifhi. Tako naj fveli va- fha luzii pred ljudmi, de vidijo va- f lie dobre dela, in zliafte vafbiga Ozheta, kteri je v’ nebelih. Nikar ne miflite, de lini prifhel rasvesovat poftavo ali preroke; ne rasvesovat, ampak depolnit lini jili prifhel. Sa- kaj refnizlino vam povem; dokler ne preide nebo in semlja, le ena zherka, ali ena pizhiza ne bo prefhla od po- ftave, dokler fe vfe ne sgodi. Kdor tedej rasveshe le eno teh nar manj- fhih sapoved, in uzlii tako ljudi, bo nar manjfhi imenovan v’ nebefhkim kraljeftvii; kdor pa ftori in uzhi, bo velik imenovan v’ nebefhkim l< ra- ljeftvu. 307 17 . fufhza. V’ dan f. Jederti devize. apojtej na do Korinzhanov 7,25 — 34. Bratje! od deviz nimam Gofpodoviga po¬ velja , fvet pa dam, ker /im miloft dofegel od Gofpoda, sve/l biti. Menim tedej, de je to dobro savoljo Zidanje nadloge; ref, dobro je zhloveku tako biti. Si svesan s’ sheno ; ne ifhi rasvese. §i prod od shene; ne ifhi shene. Ako fe pa oshenifh, nifi grefbil; in ako fe deviza omoshi, ni grefhila: tode nadloge mefa bodo imeli taki. Jed pa vam persanefem. To tedej rezhem , bratje! Zhaf je kratik, tedej naj bo¬ do tudi, kteri imajo shene, kakor bi jih ne imeli; in kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri fe vefele, kakor bi fe ne vefelili; in kte¬ ri kupujejo, kakor bi ne imeli; in kteri vshi- vajo ta fvet, kakor bi ga ne vshivali; ker po¬ doba tega fveta prejde. Shelim pa, de bi bili vi bres fkerbi. Kdor je bres shene, fkerbi sa to, kar je Gofpodoviga, kako bi Bogii vfhezh bil; kdor je pa oshenjen, fkerbi sa to , kar je fvetoviga , kako bi sbeni vfhezh bil, in je ras- delj en. In shena neomoshena in deviza mifli, bar je Gofpodoviga, de bi bila fveta na telefu in duhu, v’ Kridufu Jesufu Gofpodu nafhim. berilo id /. lijta J. {Pavla Eva n geli: Nebefhko kraljeftvo je podobno defelim devizam i. t. d. U 2 308 (kakor v’ dan f. Barbare devize marternize, ftr. 271.) 19. fufhza. V’ dan f. Joshefa shenina devize matere Marije. berilo id Suk ev kirahovih 45, 1—6. Je bil ljub Bogu in ljudem i. t. d. (kakor V’ dan f. Antona pufhavnika, lir. 283.) &vancjeli Jveticja ^/flatevčka 1, 18—21. Ko je bila Marija mali Jesufova Joshefu sarozhena, i. t. d. (kakor predboshizhni dan, ftr. 8.) 2l. fufbza. V’ dan f. Benedikta abata. Berilo: Je bil ljub Bogu in ljudem, i. t. d, (kakor v’ dan f. Antona pufhavnika, lir. 283.) Evangeli: Glejmi fmo vle sapu- liili, i. t. d. (kakor v’ dan fpre- obernjenja f. Pavla apofteljiia. ftr. 292.) 309 24. fufhza. V’ dan f. Gabriela veliziga angela. berilo 14 (^Daniela j)reroha 9 , 21 — 26 . Tifte dni, glej , je mosh Gabriel, kterig« ‘jim vidil v’ perkasni v’ sazhetku, hitro perle- tel, in fe me je dotaknil ob zhafu vezherne daritve. lii me je uzhil, in mi govoril in re¬ kel : Daniel! sdej /im isfhel, de te poduzhim, in de umefh. V’ sazhetku tvojih profhenj je isfhlo povelje; jeti pa /im prifhel, de ti raso- denem, de /i ljubi mosh. Poflufhaj tedej sve¬ tlo govorjenje, in rasumej perkasen. §edem- defet tednov fe je perkrajfhalo nad tvojim ljudftvam in nad tvojim fvetirn metlam, de je- nja pregrcfhenje, in konez vsame greh, in fe sbrifhe kriviza, in fe perblisha vezhna praviza, in fe dopolni rasodenjo in prerokovanje, in fe pomdshe ,§veti fvetih. \edi tedej in rasumej: Od is-hoda povelja, de naj fe fpet fosida Je- rusalem, do Kritlufa vladnika bo fedem tednov, in dva in fheltdefet tednov : in fpet bodo fosi- dane zefte in sidovi v’ ftifki zhafov. In po dva in fhetldefetih tednih bo umorjen Kritluf, in ne bo njegovo ljudftvo, ktero ga bo satajilo. In metlo in fvetifhe bo rasdjal ljud f’ prihod¬ njim vojvodam; in njegov konez bo ras/ip, in po dokonzhanim boji bo namenjena pufhava. Ev angeli: Tilli zhaf je bil angel 310 Gabriel od Boga poflan i. t. d. (kakor v’ dan perzhako vanj a po¬ roda devize matere Marije, ftr. 2790 25. fiifhza. V’ god vzhlovezhenja^inu Boshjiga in osnanjenja devizi ma¬ teri Marii. Berilo in Evangeli kakor v’ (lan perzha- kovanja poroda devize matere Marije, 18. dan grudna, Jtlr. 279. V’ petik po tihi nedelji. V’ dan VII. shaloft devize matere Marije. š&erilo 16 Sul ev čJudiUmh 13, 22—25 Gofpod te je F Tvojo mozhjo oblagodaril, ker je po tebi v’ nizh ftoril nafbe fovrashnike. Oblagodarjena fi ti, hzhi! od Gofpoda previ- foziga Boga pred v/imi sbenami na semlji. Hvaljen bodi Gofpod, kteri je ftvaril nebo in semljo, ker je danf tvoje ime tako povifhal, de ne prejde tvoja hvala is uft ljudi, kteri bo¬ do pomnili Gofpodovo mozh vekomej. Savoljo britkofti in nadloge fvojiga ljudftva fvojimu 311 rhivljenju ni/i persanefla, ampak ti odvernila pokonzhanje pred oblizhjem nafhiga Boga. fivancjeli ^veticja ^Janeta 19, 25 — 27. Tifti zhaf fo ftale poleg* kriška Jesufoviga njegova mali, in feftra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedej.lesuf mater in uzhenza, kteriga je ljubil, vidil sraven fiati, rezke fvoji mate¬ ri: Skena, glej, tvoj lin! Potlej re¬ zke uzhenzu: Glej, tvoja mati! In od tifte ure jo je uzkenez k’ febi vsel. ‘27. fufkza. V’ dan f. Ruperta fpovedo- vavza fhkofa. berilo id Ll ev ojirahovih 44 in 45 Glej, veliki duhoven, kteri je v’ tvojih dneh dopadel Bogu, in je bil najden pravi- zhen, in je bil ob zhafu ferda v’ fpravo. iVi mu bil najden enak, kteri bi bil fpolnoval po- §povedovavez te imenuje vtik fvetrnk, kt<5ri je kerflianfko vdro pred fvetam fpovedoval, ali na snanje dajal, pa ni bil sato umorjen, am¬ pak je mirno umeri. • 312 ftavo PreviToziga. Sa tega voljo ga je Gofpod f’ perfego povsdignil med Tvojim ljudftvam. Bla- goflov v/ih narodov mu je dal, in Tvoj savet poterdil nad njegovo glavo. Ohifkal gaje f' Tvo¬ jimi dobrotami, ohranil mu je Tvoje uTmilje- nje, in naThel je miloft pred GoTpodovimi ozdi- mi. Povelizhal ga je pred kralji , in mu je dal venez Tlave. §toril je sh’ njim vezhno saveso, in dal mu veliko duhov/Ivo, in ga je oblagoda- ril v’ Tlavi • de opravlja duhovTko Tlushbo, in ima hvalo v’ njegovim imenu , in mu daruje vredno kadilo v’ prijeten duh. Ev angeli: Nekdo, kteri je na plu¬ je fhel i. 1. d. (kakor v’ dan f. Nikolavsha, 6. dan grudna, fir. 273.) 24. maliga travna. V ’ dan f. Jurja marternika. 00en lo id 2. lijta j. {Pavla do {Ti¬ moteja 2, 8 — 10; in 3, 10 — 12. Predragi! pomni, de je GoTpod JesuTKri- ftuT is saroda Davidoviga vftal od mertvih po mojim osnanovanji, savoljo kteriga terpim do shelesja kakor hudodelnik; tode lloshja beTeda ni vklenjena. Sato vTe preteipim savoljo isvo- Ijenih de tudi oni svelizhanje doTeshejo, kle- ro je v’ KriftuTu JesuTu s’ nebeThko zhaftjo. —■ Tipali TliTbal moj nauk, poduzhenje, persa- devanje , vero, krotkoil, ljubesen, poterpe- 313 »hliivofl, preganjanje, terpljenje, kar le mi je pergodilo v’ Antiohii, v" Ikonii in v’ Liftrah, kakofhno preganjanje /im preterpel, in is vfiga me je refhil Gofpod. In vfi . kteri hozhejo po- boshno shiveti v’ Kriftufu Jesufu, bodo pre¬ ganjani. {jvancjeli Jveticja Sane vezli po polhi- X .'{‘22 \i, sato ko jim je fmert branila okati; Jesuf pa, ker oftane vekoma, ima vezhno duhovftvo. Torej jih premore tudi vekoma svelizhati, kle- ri pridejo po njem k’Bogu, ker vedno shivi, de sa naf proti. Spodobilo fe je namrezh, de imamo taziga veliziga duhovna, fvetiga, ne- dolshniga, neomadeshaniga, odldzheniga od grefhnikov, in vifhiga, ko fo nebefa: kteriniu ni treba kakor duhovnem v fak dan poprej sa fvoje grehe darovati, potlej sa grehe ljudftva, sakaj to je ftoril enkrat, ker je fam febe daro¬ val, Jesuf Kriftuf nafh Gofpod. G v angeli jv et t(j a ^ftatevdka 24 , 42 — 47 . Tifti zhaf je rekel Jesuf fvojim uzhenzam: Zhujte, ker ne velite, ktero uro bo vafh Gofpod prifhel. To pa vedite, de, ko bi vedel Jiifli¬ ni gofpod ar, ktero uro ima tat priti, bi gotovo zhul, in bi ne puftil pod- kopati fvoje biflie. Torej bodite tu¬ di vi perpravljeni; ker ob uri, ki jene vefte, bo Sin zhJovekov pri¬ fhel. Kdo neki je svefti in rasumni hlapez, kteriga je poftavil njegov gofpod zhes fvojo drushino, de jim daje ob zhafu jed? Blagor tiftimu Mapzu, kteriga njegov gofpod, ka¬ dar pride, najde tako delati! Ref- 32.5 nizhno vam povem, de ga bo zhes vfe fvoje premoshenje potiavil. 16. veliziga travna. V’ dan f. Janesa Nepomu- zliana marlernika. Netilo i6 (j ul ev qJ nalovil 21 , 26 — 31 . Neumni fkosi okno gleda v’ hifho ; ra- sumni mosli pa sune} Hoji. Nefpamet zhlove- kova je poflufhati p er durih; modriga pa teslh frarhota. Ufia neumnih nefpamelno go¬ vore , befede modrih pa fo s’ mero pretehta¬ ne. Trapafti imajo na jesiku fvoje ferze , mo¬ dri pa v’ ferzu fvoj jesik. Kadar kolne hudob¬ ni hudizha, kolne fain fvojo dufho. §heptaviz ofknini fvoj o dufho, in je povfod zherten; in kdor fe ga dershi, jefovrashen: molzhezhi in rasumni je zhefheii. Evangeli: Tifti zhaf, je Janes, ko je v’ jezili i. t. d. (kakor drugo nedeljo v’ adventu, tiran. 3.) 25. veliziga travna. V’ dan f. Urbana marterni- ka papeška. Berilo: Bratje! hvaljen hodi Bog, i. t. d. 324 (kakor v r elan f. Blasha marlernika fhkofa. lir. 294-> Ev an ge li: Nekdo, k (eri je na plu¬ je fliel i. I. d. (kakor v’ dan f. Nikolavsha fpovedovavza fhko- fa, ftr. ‘273.) 31. veli žiga travna. V’ dan IT. Kanzjana in to- varfliev marternikov. (O veJikonozknim zhafu.) Berilo: Hvaljen kodi Bog in Ozhe i. t. d. E v angeli: Jeft tim terla, vi mla¬ dike i. t. d. (oboje kakor v’ dan (.Florjana in tovarfhev, ftr. 320.) (Sunej velikonozhniga zhafa.) berilo id Suiev moi 5, 16 — 20- idr oj ti Pravizhni pa kodo vekomej shiveli, in per Gofpodu je njih plazhilo, in fkerh sa-nje per jSarvifliim. Salo hodo prejeli zhaftitljivo kra- Ijeftvo in lepo krono is Gofpodove roke; ker 1’ fvojo rlefnizo jih ho pokril, in f’ fvojo /Veto roko jih ho hranil. Prejel ho oroshje njegov ferd, in ohoroshil flvari v’ mafhevanje nad fovrashniki. Oblekel ho riamefti oklepa pravi- zo , in vsel namelli zhelade pravizhno fodko. Prijel ho nepremagavni fhkit, fvetoft. fjvamjeli Jvetujci £u!ed/a 6, 17 — 23. Tifti zhaf je fhel Jesufs’ gore i. t. d. (kakor v’ dan 11*. Fabjana in $e- baftjana marternikov, ftr. 286). 2. reshniga zvela. V’ dan fl*. Marzelina, Pe¬ tra in Erasma marternikov. Berilo: Bratje! menim, de fe terpljenje fi- danjiga zbala ne da permerili i. t. d. (kakor zheterlo nedeljo bo binkefhtili ? ftr. 230 ) Ev ang el i:,Kadar bole fiifhalivoj- fke i. t. d. (kakor v’ dan fl*. Vin- zenzja in Anaftasja marternikov. ftr. 288.) 9. reshniga zve la. V’ dan iL Primasha in Fe- lizjana marternikov. Berilo: Pravizhni pa bodo vekoinej shiveli i. t. d. (kakor v’ dan fl. Kanzjana in tovar- fhev maternikov, ftr. 3240 E v angeli: S ah valim de Ozhe i. t. 326 d. (kakor '24. dan fvezhaua lir. 303.) 10. reshniga zvela. V’ dan f. Margarete kra¬ lj ize. 13 er il o: §erzhno flieno kdo bo nafhel ? i. t. d. fkakor v’ dan f. Franzifhke Rimfke vdov e, ftr. 304.) •» E v a n g e 1 i: Nehefhko kraljeftvo je podobno sakladu, i. I. d. (kakor v’ dan f. 5 /užije devize marterni- ze, ftr.OT.) 13. reshniga zvela. V’ dan f. Antona Padov Tki ga. Ijna do Korinzhanov 4 > 9 —14. Bratje! v’ rasgledovanje fmo fvetu, in angelam in ljudem. Mi fmo neumni savoijo Kriftufa, vi pa modri v’ Kriftufu; mi flabi, vi pa rnozhni: vi zhaftili , mi pa bre.szhaftni. Do te ure fmo lazhni , shejni in nagi, in naf sa uho bijejo, in nimamo ftanovitniga prebivali- fha. In fe trudimo s’ Tvojimi rokami delajo- zhi; naf kolnejo, in blagoflovimo: naf pre- 327 ganjajo, inprenefemoj naf prekljinajo, in pro¬ žimo ; kakor fmeti tega fveta fino pokali, vfi- ga [isvershik ko sdej. Tega ne pifliem, de ki vaf oframolil. ampak vaf opominjam , kakor fvoje predrage otroke v’ Kriftufu Jcfufu Gofpo- du nafkim. Eva n geli: Naj bo opafano vaflie ledje, i. i. d. (kakor v’ dan f. Silveltra papeška, ftr. 21.) 15. reshniga zveta. V’ dan fT. V ida in tovarfliev marlernikov. Berilo: Pravizhnih duflie fo v’ roki Boskji, i. t. d. Ckakor v’ dan IT. Vinzenzja in Ana- kasja mart. kr. 2880 (j vangeli Jveticfa £utedla 10 , 16 — 20 . Tifti zhafje rekel Jesuf Tvojim uzhenzam: Kdor vaf poflufka, me¬ ne poflufha; in kdor val* sanizhuje, mene sanizhuje. Kdor pa mene sa- nizhuje, sanizhuje njega, kteri me je poflal. Dva in fedemdefeteri pafo le s’ vefeljam vernili, rekozh: Go- fpod! tudi liudizhi fo nam pokorni v’ tvojim imenu. In jim je rekel: Vidil lim fatana, kakor biifk s’ne¬ ba pafti. Glejte! dam vam oblaft fto- pati na kazlie in fhkorpijoue, in so- per vib iliozh fovrashnikovo; in nizh vam ne bo fhkodovalo. Vunder ne veleli le telega, de fo vam duhovi po¬ korni ; vete! ite fe pa, de fo vallie imena sapifane v’ nebelih. 21. reshniga zvela. 7? dan f. Alojsja fpovedo- vavza. berilo id Ll ev QJirahovih 31 , 8 — 11 . Blagor zhloveku, kteri je najden kres rnadesha , in kteri sa slatam ne hodi , in fe ne sanafha na saloge denarjov. Kdo je ta, in ga bomo hvalili? Sakaj prezhudne rezili je delal v’ fvojirn slavljenji. On je fkufhen v’ tem, in popoln najden , in mu ho vezhna zhaft. On bi bil samogel grefhiti, in ni grefhil; hudo ko¬ riti, in ni ftoril. Sato je uterjeno njegovo bla¬ go v’ Gofpodu, in njegovo milofhinjo bo os- nanovala vfa mnoshiza fvetih. (jvangeli Jve-ticja */ttatevdha 22 , 29 — 40 . Tifti zliaf je odgovoril Jesuf fa- duzejem in rekel: Se motite, ker nc 329 uinete ne pifein ne mozhiBoshje. Oh vftajenji namrezh fe ne bodo ne she- nili ne moshile, temuzh bodo kakor angeli Bosliji v’ nebelih. Od vliaje- nja mertvili pa, ali nifte brali, kar vam je govoril Bog rekbzh: Jeftlim Bog Abrahamov, in Bog Isakov, in Bog Jakobov? Bog ni mer Ivih, am¬ pak shivih. In mnbshize, lo flifhati, fo fe savsele nad njegovim ukani. Ko Ib pa fariseji flifhali, deje faduzeje k’ molzhanju perpravil, fo fe fofhli. In eden smed njih, uzheuik poftave, ga je vprafhal ga fkufhajozh : Uzhe- nik! klora je velika sapbved v’ po- ftavi? Jesuf pa mu je rekel: Ljubi Oofpoda fvojiga Boga is vliga fvoji- ga ferza, in is vfe fvoje dufhe, in is vfe fvoje mifli. Ta je nar vežhi in perva sapbved. Druga pa je tej ena¬ ka: Ljubi fvojiga blishnjiga, kakor lam febe. V’ teh dveh sapbvedihje sapopadena vfa pokava in preroki. 22. reslmiga zveta. V’ dan IF. Aliazja in tov ar- fhev marternikov. Berilo: Pravizhni pa bodo vekomej shiveli 330 i. t. d. (kakor v' dan IT. Kanzjana in tovar- fhev mart. Ur. 324.) Ev angeli: Tifti zhafje fhel Jesuf s’ gore i. I. d. (kakor v’ dan fl*. Fabjana in ^ebaftjana marterni- kov ftr. 286.) 24. reshniga zveta. V’ dan roj (Iva f. Janesa Kerftnika. 0šcu lo id Jdaija j)reroha 49, 1 — 7. Poflufhajte , otoki, in vsemite /I v’ ferze , daljne Ijudftva! Gofpod me je v’ maternim te- lefu poklizal; ko fim Ihe v’ telefu fvoje mate¬ re l>il, fe je fpomnil mojiga imena. In je fto- ril moje ufta kakor ojfter mezh; v’ fenzo fvoje roke me je fkril, in me je vsel ko isbrano pfhizo, v’ fvoj tul me je fkril. In mi je rekel: Moj blapez ti ti, Israel! ker v’ tebi bom ras- fvetlovan. In sdej rezbe Gofpod, ki me je is materniga telefa febi hlapza ftoril: Glej, dal fim te narodam v’ fvetlobo, de fi moje sveli- zhanje do konza fvela. Kralji bodo vidili, in knesi vllali . ter te molili savoljo Gofpoda tvo- jiga Boga , in savoljo Sjvetnika Israeloviga, kte- ri te je isvolil. 331 Elisabeti Teje Ipolnil zhaT po¬ roditi*, in je rodila linu. In njeni Ib- Tedje in smahta fo TliThali, de je Go- fpod Tkasal Tvoje veliko ufniiljenje nad njo, in To Te s’ njo vred velelili. In sgodilo Te je , oTmi dan To prif lili obresovat deteta, in To ga imenovali po imenu njegoviga ozhela Zaharija. In njegova inali je odgovorila in re¬ kla: Tega ne, ampak Jan e s naj Te imenuje. In To ji rekli: !$ej ni niko¬ gar v’ tvojim rodu, kterimu bi bilo tako ime. Pomignili To pa njegovi mu ozlietu, kako liozhe, de bife imeno¬ val. In lije ukasal dati tablizo, in je sapiTal, rekozh: Janes je njegovo ime. In To Te vli zbudili. Per tej pri- zhi pa To Te odperle njegove ulita in njegov jesik, in je ipregovoril in Boga hvalil. In opadel je ftrali vTe njih ToTede, in po vlih JudejTkih go¬ rah To Te rasglafile vTe te rezili. In vli, kteri To TliThali, To li k’ Terzu vseli, rekozh: Kaj koli bo is tega deteta? Sakaj roka GoTpodova je bi¬ la s’njim. In Zaharija, njegov ozlie, je bil napolnjen T’ Tvetini Duham, in 332 je prerokoval, rekozh: Hvaljen Go- Ipod, IsraelovBog, ker jfe obifkal, in ftorii odreflienje IVojimu Ijudftvu. ‘2o. reslmiga z ve la. V’ dan it Janesa in Pavla marternikov. berilo 16 Slik ev o)trakovih 44 , 10 — 15 . Ti fo ufmiijeni moshje, klerik pravizh- nofti nifo posabljene • per njih sarodu oftane njih blago, fvet del fo n|ih vnuki; in v’ savesi je oftnl njih sarod, in njih otrozi savoljo njih vekornej oftane j o njih rod in njih flava ne ko¬ ta prefhla. Njih telefa fo v' miru pokopane, in njili imena shive od rodu do rodu. Njih mo¬ dro!! bodo perpovedovale vfe ijudftva, in njih hvalo bo osnanoval vef sbor fvetnikov. Svancjeli Jveticja £ukedka 12 , 1 — 8 . Tifti zhaf je rekel .Jesuf Tvojim u/Ji e n zam: Varujte Te kvafa farise- jov, kteri je liiuavfhiiia. Nizh pa ni fkriliga, kar bi le ne rasodelo; tu¬ di nizh f krivniga, kar bi Te ne s ve¬ di lo. Torej, kar fte v’ temi rekli, Te bo na fvetlim govorilo; in kar fte na uho govorili v’hramih, ho osnano- vano na ftrehah. Povem pa vam Tvo¬ jim prijal kun : Ne hoj te fe jih, kteri telo umore, in po tem nimajo kaj flo¬ ri li. iiozhem vam pa pokasati, koga fe bojle. Bojte fe tiftiga, kteri, ko je umoril, ima ohlaft vrezhi v’ pe¬ kel. Sief, vani povem, tega fe hojle! Ali fe ne proda pet vrabzov sa dva vinarja? In ne eden smed njih ni posab- ljen per Bogu. Pa tudi lafje vafhe glave fo vli rasfhteti. Ne bojte fe te- dej; vezli ko veliko vrabzov fte vi vredni. Povem vam pa: Kdor koli me fposna pred ljudmi, bo tudi Sin zhlovekov njega fposnal pred angeli Boshjimi. 29. reshniga zveta. V’ god H* apofteljnov Petra in Pavla. berilo ia cljanja Tifte dni jih je kralj Herodesh jel nekej (' zerkvi preganjali. Umoril pa je Jakoba . Jane- sovjga brata, s’ rhezhem. Ko je pa vidii. de je to Judam vfhezh. je ukasal tudi fhe Petra 'jeti. Bili fo pa dnevi oprefnikov. Ko ga je bil 334 tedej vjel , ga je poflal v’ jezho, in dal fhti- rirn zhveterftvam vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki n ozki poftaviti pred Ijudftvo. In Peter je bil fizer saperl v’ jezho, zerkev pa je sa-nj neprenehama k’ Bogu molila. Kadar ga je pa Ilerodesh imel pred ljudi poftaviti, je lifto nozh Peter fpal med dvema vojakama vklenjen v’ dve ketinij in varili fo pred durmi varovali jezho. In glej, angel Gofpodov je per- ftopi! , in luzh fe je safvelila v’ jezhi; in je vdaril Petra v’ hok, in ga isbudil, rekozh : Vlta- ni hitro! In fo padle ketine od njegovih rok. Rekel pa mu je angel : Opafhi fe, in obuj fvo- je zhevlje! In ftoril je tako. In (angel) mu je rekel: Ogerni fvoji plajfh , in pojdi sa menoj. In je fhel vun sa njim, in ni vedil. de je ref, kar fe je godilo po angelu; ampak je menil, de perkasen vidi. Kadar fla bila pa odfhla memo perve in druge ftrasbe, fta prifhla do sliele- snih vrat, ktere peljejo v’ metlo , in te fo fe jima farne od febe odperle. In fta fhla fkosi nje, in prifhla v’ ene ulize, in sdajzi je odftopil an¬ gel od njega. In Peter fe save, in rezhe : Sdej vem ref, de je poflal Gofpod fvojiga angela, in me je otel od Herodesheve roke , in od vfiga zhakanja Judovfkiga ljudftva. /jvan^eli Jveticja ftatevdha 16 , 13 — 19 - Tifti zhaf je prif hel Jesuf i. t. d. (kakor v’ dan ftola f. Petra v’ Rimu. ftr. 284.) 335 2. maliga ferpana. V’ dan obifkanja f. Marije devize. berilo id vijoie jjeJmi oj a L cmonove 2, 8 — 14. Glej , on pride , in fkazhe po gorah , in prefkakuje hribe. Podoben je moj. ljubik fer- ni in mladimu jelenu. Glej, on lloji sa nafho fteno , in gleda fkosi okna, in pogleduje fkosi mresho. Glej, moj ljubik mi govori: Vrtani, hiti, prijatliza moja , golobiza moja, lepa mo¬ ja ! in pridi: ker sima je she minula ; desh je odfhel in nehal; zvetlize fo fe perkasale v’ nafhi desbeli ; zhaf obresvanja je prifhel; glaf gerlize fe je saflifhal v’ nafhi desheli; figovo drevo je pognalo fvoj zvet ; zvetozhi vinogra- dje dajo fvoj duh. Vrtani, prijatliza moja, lepa moja! in pridi. Golobiza moja v’ raspokih fka- le, v’ luknjah kamnate ograje! pokashi mi fvoje oblizhje, daj flifhali fvoj glaf v’ mojih ufhefih ; ker tvoj glaf je fladak, in tvoje ohli- zhje lepo. Tifti zhaf fe je Marija vsdignila, in jejaderno fhla v’ gore v’melto na Judovim. Tuje ftopda v’ hifho Zaha- 1’ijovo in je posdravila Elisaheto. In 336 shodilo I*e je, ko je saflifhala Elisa- iiela posdravljenje Mariino, je po- fkozhiio dete v’ njenim teletu. In Elisabela je bila napolnjena f’ fvetini Duham, in je savpila s’ velikim gla- fam, in rekla: Šhegnana li ti med shenami, in shegnan je fad tvoji ga teleta! fin od kod to meni, de pride mati moji ga Gofpoda k’ meni? Šakaj glej! ko je prifhel glaf tvoji ga pos- dravljenja v’ moje ufhefa, je dete pofkozhilo od vefelja v’ mojim lele¬ fu. In blagor li, ki li verovala, ker febo dopolnilo, kar li je povedano od Gofpoda. In Marija je rekla: Mo¬ ja dufha povelizhuje Gofpoda, in moj duh fe vefeli v’ Bogu, mojim Svelizharji. 4. maliga ferpana. V’ dan f. Ulrika fpovedo- vavza fhkofa. Berilo: Bratje! duhovnov" je bilo vez h i. t. d. Evangeli: Zhujte, ker ne vefte i. t. d. (oboje kakor v’ dan f. Got- liarda fpovedovavza fbkofa. ftr. 321.) 337 12. maliga ferpana. V’ dan ir. Hermagora flikofa in Fortunata diakona, mar- Icrnikov, Krajnfke deshcle perpo- rozlmikov. Berilo: Pr.ivizhnih dufhe fo v’ roki Boshji, i. h tl. E v a n g e l i: Kadar hote f lif hal i voj- fke, i. t. d. (oboje kakor v’dan IT. Vinzenzja in Anaftasja mart. ftr. 288.) 13. maliga ferpana. V’ dan f. Margarete devize marternize. Berilo: (jofpod, moj Bog! pOvsdignil f: i. t. d. (kakor v' dan f. Doroteje , ftr. 29S.) Evangeli: Nebefhko kraljeftvoje podobno sakladu i. t. d. (kakor v’ dan f Fuzije devize marlerni- ze, ftr. 277) V 338 16 . maliga ferpana. •V’ dan f. devize Marije Jeli /im ko terta fladek in difhezh fad ro¬ dila , in is mojiga zvetja je zhaftit in ohiln fad. Je/l fim mati zhi/le ljubesni, in /Iraliu, iii fposnanja in fvetiga upanja. Per meni je vfa milofl pota in refnize, per meni vfe upanje shivljenja in zhedno/li. Per/lopite k’ meni v/I, kteri me shelite, in mojiga fadu fe na/itite. Sakaj moj duh je flajfhi od medli, in moj del flajfhi od medli in fatovja. Moj fpomin je v’ vezhne rodove. Kteri mene jedo, bodo fhe lazhni ; in kteri mene pijo, bodo fbe sbejni. Kdor mene poflufha, ne bo oframoten; in kteri po moje delajo, ne bodo grefhili. Kteri mene osnanujejo, bodo vezhno shivljenje imeli. Tifti zliaf, ko je Jesuf mnoshi- zam govoril, je povsdignila neka shena glaf smed mnoshize, in mu je rekla: Blagor telefu, ktero je tebe nofilo, in perfam, ktere li fefal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor Karnielfke. 24 , 23 — 31 . 11 , 27 — 28 . :W9 tiftim, kteri Boshjo befedo poflu- fhajo, in jo ohranijo. 17. maliga ferpana. V’ dan f. Alekfia fpovedo vavza. berilo id /. lijta J. Pivla apojteljna do Timoteja 6 , 6- 12 . Predragi! velik dobizhik je poboshnoft s’ sadovoljnoftjo. Nizh namrezh nifmo pernefli na ta fvet; javelne moremo tudi kaj odnefti. Ako pa imamo shivesh in obleko , bodimo f’ tem dovolj ni. Sakaj , kteri hozhejo obogateti, padejo v’ fkufhnjavo, in v’ sadergo hudizhevo, in v’ veliko nepridnih in fhkodljivih shelj, kte- re potope zhloveka v’ pogubljenje in konzha- nje. Korenina vfiga liudiga namrezb je lakom- noft* nekteri, ki fo po njej hrepeneli, fo sa- fhli od vere , in fe sapletli v’ velike nadloge. Ti pa, o zhlovek Boshji! beshi od tega5 der- shi fe pa pravize , poboshnofti, vere , Ijube- sni, poterpeshljivofti, krotkolK. Vojfkuj do¬ bro vojfko vere, fegaj po vezhnim shivljenji. Eva 11 geli: Glej, mi fmo vfe sapu- liili i. t. d. (kakor v’ dan fpreo- bernjenja f. Pavla apofteljna ftr. 292.) 340 20. maliga Terpana. V’ dan f. Elija preroka. 0šeulo id Sul ev (^fitaliovih 48 , 1 — 10 . Je vdal Elija prerok kakor ogenj, in nje¬ gova befeda je kakor bakla gorela. On je per- peljal nad Ijudftva lakoto, in ker To ga rasdra- shili f’ Tvojim savidam , jih je manj perhajalo , nifo namrezh mogli terpeti sapoved GoTpodo- vih. S’ befedo Gofpodovo je saperl nebo, in je perklizal s’ neba ogenj trikrat. Tako Te je povelizhal Elija v’ Tvojih zhudesbih. In kdo Te more tako Tlaviti, kakor ti ? Ti li vsdignil mertviga is groba, is Tmerlne ohladi po beTedi GoTpod Boga. Ti /i vergel kralje v’ pogubo, in rasterl lahko njih mozh, in Tlavne is njih po- delje. Ti li TliThal na §i n a ji Tvarjenje in na Horebu Todbo maThevanja. Ti /1 masal kralje v’ pokorjenje, in li preroke davil naTlednike sa Teboj. Ti li bil vset v’ ognjenim viharji na vosu s' ognjenimi konji. Ti /i bil namenjen ob Tod- bah zhaTov tolashiti Terd GoTpodov, Tpravili ozhetovo Terze T’ linam . in Tpet udanovili ro¬ dove Jakobove. E va n g el i: Tifri zliaT vsame Jesuf s’ Teboj Pelra in Jakoba in Jane- sa i. t. d. (kakor drugo poftno nedeljo ftr. 66.) 22. maliga ferpana. V’ dan f. Marije Magda¬ lene. Berilo: Vrtala bom, in obhodila mefto i. 1. d. kakor 23 . dan fvezhana, ftr. 3010 Evangeli: Tiftl zliaf j e nekdo smed farisejev i. t. d. (kakor v’ zlie- t er tik po tihi nedelji, ftr. 134.) 25. maliga ferpana. V’ dan f. Jakoba apofteljna. h~. na do Korinzhanov 4, 9 '— 15 . Bratje! menim, de je Bog naf apofteljne poflednje poftavil, kakor k’ fmerti namenje¬ ne: ker fmo v’ rasgledovanje fvetu, in ange- lam in ljudem. Mi fmo neumni savoljo Kriftu- fa, vi pa modri v’ Kriftuf u5 mi flabi, vi pa mozhni: vi zhartiti, mi pa breszhartni. Do te ure fmo lazbni, shejni in nagi, in naf sa uho bijejo, in nimamo ftanovitniga prebivalifha. In fe trudimo f’ fvojimi rokami delajozhi; naf kolnejo, in blagoflovimo 5 naf preganjajo, in prenefemo; naf preklinjajo, in profimo; ka¬ kor fmeti tega fveta fmo portali, vfiga isver- shik do sdej. l ega ne pifhem , de bi vaf ofra- motil, ampak vaf opominjam, kakor fvoje pre- (ftertlo id 1 . IJ 1 ' a J. (Pavla ajjoJte 342 ljube otrobe. Sakaj, ko bi ravno defet tav- shent uzhenikov imeli v’ Kriftufu, vender ni¬ mate veliko ozhetov; ker v’ Kriftufu Jesufu firn vaf jeft s’ evangelijem rodil. £jvancjeli Jveti^a ijftatevdha 20 - 20 — 23 . Tifti zliaf je perftopila k’ Jesufu mati Zebedejovih linov, f’ fvojima linama, ter gaje molila in nekaj pro¬ fila. On pa ji je rekel: Kajhozhefh? 31u pravi: Itezi, de Cedita ta moja lina, eden na tvoji defnizi, in eden na tvoji levizi v’ tvojim kraljeftvu. Jesuf pa je odgovoril in rekel: Ne vefta, kaj profita. Ali moreta piti kelih, ki ga bom jeft pil? Mu rezhe- ta: 3Ioreva. Jima rezke: Moj kelih bota lizer pila; fedeti pa na moji defnizi ali levizi ni moje vama dati, ampak klerim je perpravljeno od mojiga Ozheta. Ravno ta dan. V’ dan f. Krifhtofa marternika. Berilo: Pravizhniga je peljal Gofpod i. t. d. E v angeli: Nikar ne miflite i. I. d. 343 poboje kakor v’ dan 1* Valentina marternika, ftr. 299 ) 2b. maliga ferpana. V’dan f. Ane, matere Ma¬ rije devize. Berilo: §erzhno sheno kdo po nafhel ? cka- kor v’ dan f. Franzifhke Kimfke vdove, ftr. 3040 E v a n g e 1 i: Nebefhko kraljeftvo je podobno sakladu, (kakor v’ dan I*. Luzije devize marternize ftr. 277.) _ 2. veliziga ferpana. V’ dan f. ^htefana pape- • slia marternika. id (Ivanja 20, 17 — 21 Tifte dni je s’ Mileta Pavl poflal v’ Efea, poklizat ftarafhine zerkve. Kadar f o bili ti k’ njemu prifhli, in fo vkupej bili, jim je re¬ kel : Vi vefte od perviga dne, ko /im prifhel v’ Asijo, kako /im s’ vami ve/ zhaf bil, flushi- jozh Gofpodu s’ vfo ponishnoftjo in P folsami in fkufhnjami, ktere fo fe mi godile savoljo salesovanja Judov; kako ni/im nizh odteglviL 344 koriftniga, de bi rain ne bil osnanil, in vaf uzhil ozhitno in po hifhah, osnamijozh Judam in nevernikam fpreobernjenje lt’ Bogu in vero v’ nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa. Evangeli: Ako hbzlie kdo sa me¬ noj priti i. t. d. (kakor v’ dan I‘ Blasha marternika fhkofa, ftr. ‘2950 5. veliziga ferpana. V’ dan f. Manje Snesh- nize. 24 , 14 — 16 . Od sazhetka in pred veki fim llvarjena, in nikedar ne bom nehala, in v’ fvetim prc- bivalifhi fim pred njim flushila. In tako fim fe v’ tjionu uterdila, in v’ fvetim medu fim rav¬ no tako pozbivala, in v’ Jerusalemu je bila mo¬ ja oblaft. In fim fe vkoreninila v’ zhallitim IjudfU vu, in v’ mojim Bogu je njegov del, in v drushbi fvetnikov moje ftanovalifhe, Tifti zhaf, ko je Jesuf mnoshi- zam govoril, i. t. d. (kakor v’ dan f. devize Marije Karmelfke, ftr. 3380 345 ltavno da tki). V’ dan f. Osvalda fpovedo- vavza. Berilo: Bratje! v’ rasgledovanje fmo fvetu i. I. d. (kakor v’ dan f. Antona Padovfki- ga, ftr. 3260 (d v angeli Jv e tuja £uiedla 12, 32 — 34. Tifti zjiaf je rekel Jesuf fvojim uzheuzam: Ne bojte fe, majhina zlieda! ker vafhimu Ozhetu je do- ]>adlo vam dali kraljeftvo. Prodajte fvoje premoslienje , in dajte vbogaj- ine. Storite ti moflinje, ktere fe ne karajo; saklad, kteri ne mine v’ ne¬ belih, kamor fe tal neperblisha, in kterigamolj ne rasjeda. Kjer je nam- rezli vafii saklad, tam bo tudi vafhc ferze. (3. vdliziga ferpana. dan IT, Kfifta in lovar- fhev marlernikov. Berilo: Pravizhni pa bodo vekomej shiveli i, t. d. (kakor v* dan ff. Kanzjana in lo- varfhev niart. ftr. 324). 346 E v a n g eli: Tifti zhaf je f hel Jesuf s’ gore i. t. d. ( kakor v’ dan IT. Fabjana in čjfebaftjana jinarl. ftr. 286 ). 10. veliziga ferpana. V’ dan f. Lavrenzja inar ternika. na do Korinzhanov 9, 6 — 10- Bratje! kdor fkopo feje, bo tudi fkopo shel; in kdor feje v’ obilnofti, bo tudi v’ obil¬ nofti shel. §lehern (daruje, kakor je v’ fvo- jim ferzu namenil, ne s’ shaloftjo ali po lili; sakaj vefeliga darovavza ljubi Bog. Bog pa je mogozlien vfak dar sobilfhati med vanii, de imate vfelej v/iga davolj, in fte bogati v’ vfa- ko dobro delo; kakor je pifano: Deli, daje ubogim, njegova pravizhnoft oftane vekomej. Kteri pa daje feme fejavzu, bo tudi kruha jefti dal, in bo namnoshil vafhe feme, in dal rafti obilnifbi fad vafhe pravizhnofti. (Umerilo id 2.. lijta J. ffiavla apojtel (jvancjeli Jv e, tuj a [faneda 12 , 24 — 26 . Tifti zhaf je rekel Jesuf fvojiin uzhenzam: llefnizhiio, refiuzhno vam povem, ako pfhenizhno serno ne pade v’ semljo, in ne unierje, oftane 347 ono farno; ako pa umerje, flori ve¬ liko fadii. Kdor ljubi fvoje shivlje- lije, ga bo sgubil; in kdor fovrashi fvoje shivljenje na tem fvetu, ga bo perhranil v’ vezimo shivljenje. Ako kdo meni f luski, naj sa menoj hodi; in kjer flm jeft, tamkej bo tudi moj flushabnik. In ako kdo meni flushi, ga bo moj Ozke pozhaftil. 15. veliziga ferpana. V^eliko gofpodnizo, ali v’ god vnebovsetja Marije devize. Č&enlo 16 L! ev o^irahovih 24 , 11 — 20 . V’ v/im /im pokoja ifkala, in v’ erbfhini Gofpodovi /im hotla ftanovati. Tedej je sapo- vedal j in mi rekel ftvarnik v/ih rezhi; in kteri me je ftvaril, je pozhival v’ mojim fho- toru, in mi je rekel: V’ Jakobu prebivaj, v’ Israelu imej fvoj del, in med mojimi isvolje- nimi fe vkorenini. — In tako /im fe v’ §ionu uterdila, in v’ fvetim medu /im ravno tako po- zhivala, in v’ Jerusalemu je bila moja oblall. In /im fe vkoreninila v’ zhaditim ljuddvu, in v’ mojim Bogu je njegov del , in v’ drushbi fvetnikov moje danovalifhe. Kakor zeder na hibanu /im povifhana, in kakor ziprefa na gn¬ id §ionfki. Vifoko kakor palma v' Kadesu /im 348 srallla, in kakor safajena rosil« v’Jerihu; kakor lepa oljka na polji, in kakor javor oh vodi na polili /im vifoko srallla. Kakor fladka /kurja in lepo difhezhe inasilo fim difhala , kakor isbra- na mira /im dajala prijeten duh od iebe. Sv angeli j ve. tuja £ui edha 10 , 38 — 42 . Tifti zhaf je liiel Jesuf v’ neko vaf; in neka slična, Marta po imenu, gaje 1 prejela v’ Tvojo liiflio. In ona je imela fcftro, po imenu Marijo, kte- ra je tudi fedla k’ nogam Gofpodo- vim, in poriufliala njegovo beledo. Marta pa li je dajala 1*’ poftreshbo veliko opraviti; ter je perftopila, in rekla: Golpod! ti ni mar, de me mo¬ ja felitra lamo pulti ftrezhi? Stezi ji ted6j, de naj mi pomaga. I n Gotpdd je odgovoril, in ji rekel: Marta, Marta! fkerbna li in li veliko persa- devafh. Pa le eno je potrebno. Ma¬ rija je nar boljfhi del isvolila, kleri ji ne bo odvsčt. IG. veliziga ferpana. V’ dan f. Roka fpovedo- vavza. Berilo: Bratje! v’ rasgletlovanjc fmo /vetu 349 i. t. tl. (kakor v' dan f. Antona Padovfkiga, dr. 326.) Evangeli: Ne bojte fe, majhina zlieda i. t. d. (kakor v’ dan 1*. Os¬ valda fpovedovavza, ftr. 345). 24. veti žiga ferpana. V’ dan f. Jerneja apo- fteljna. Netilo id /. lijta j. avla apojteljna do Korinzlianov 12, 27 — 31. Bratje! vi (le telo Kridufovo in udje med Teboj, In Bog je v’ zerkvi podaril pervizh apo- fteljne, drugizh preroke, tretjizh uzhenike. potlej mozhi, po tem dari osdravljati, poma¬ gati, vladali, mnogotere jesike govoriti, jesi- lte islagati. So mar vfi apodeljni? ali v/i prero¬ ki? ali vfi uzheniki? ali imajo v/i mozhi? ali v/i dari osdravljati ? ali v/i mnogotere jesike govore? ali v/i islagajo? Hitite pa po boljfhik darovih. la Svancjeli jveticja £ulied/it 6, 12—19. Tiki zliafje fliel Jesuf na goro molit, in je prenozhil v’ molitvi Bo- shji. In ko je bil dan, je poklizal tvoje uzbenze, in jih je is lijili dva- 350 najft is volil, (ktere je tudi apofteljne imenoval): §imona, ki ga je tudi Petra imenoval, in Andreja njegovi- ga brata, Jakoba in Janesa, Filipa in Jerneja, Matevsha in Tomas ha, Jakoba Alfejoviga, in §imona, ime- novaniga Zelota, in Judesha Jako- boviga, in Judesha Ifkkarjota, kleri je isdajavez bil. In je fhel doli s’ njimi, in je ftal na ravnim polji, in truma njegovih uzhenzov, in velika mnoshiza ljudi is vfe Judeje, in is Jerusalema, in od primorja, in od Tira in Sidona, kteri fo bili prifhli I poflufhat, in osdravljeni biti od Tvo¬ jih bolesen. In ktere To nadlegovali nezliifti duhovi, To bili osdravljeni. I11 vfa mnoshiza Te gaje ifkala dotak¬ niti, ker je mozh fhla is njega, in je vfe osdravila. 28. veliziga ferpana. V dan f. Avgufhtina JThko- fa in uzhenika. Berilo: Predragi! saprizham pred Bogam i. t. d. (kakor v’ dan f. §ilveltra papesha, lir. 20.) E v angeli: Vi fte Tol femlje, it. d. 351 (kakor v’ dan f. Gregorja pape- sha, ftr. 306 ) 29. veliziga ferpana. V’ dan obglavjenjaf. Jane sa kerftnika. ^erdo irero 'Ji a 1 , 17 — 19 . Tifte dni mi je govoril Gofpod, rekozh : Prepafhi fvoje ledje , in vftani, in govori Judu vfe, kar ti jeft sapovem. Ne boj fe jih; tudi namrezh ne bom perpuftil, de bi fe jih bal. Sakaj jeft te danf ftorim terdno mefto , in she- lesen fteber, in bronaft sid po vli desheli, kra¬ ljem v’ Judu, njegovim knesam, in duhovnam in Ijudftvu deshele. In fe bodo bojevali soper tebe, pa ne bodo premogli, ker /im jeft f’ te¬ boj, re/.he Gofpod, de te refhim. Tiiti zbal* je poflal Herodesh, in vjel Janesa, in ga svesal v’ jezhi savoljo Herodiade, shene fvojiga brala Filipa, ker jo je bil sa sheno vsel. Sakaj Janes je rekel Herode- shu: Ni ti perpufheno imeti shene fvojiga brata. Herodiada pa gaje sa- 352 lesovdla, in ga je hotla umoriti, pa ni mogla. Herodesh fe je namrezh balJanesa, ker je v e (lil, de je pra- vizhen in fvet mosh; in ga je v;tro¬ va!. in je, kakor je od njega flifhal, veliko ftoril, in gaje rad poflufhal. I11 ko je bil perloshen dan prifhel, je Ilerodesb v’ dan fvoj iga rojftva vezlierjo napravil knesam, vojvodam in pervakam Galilejfkim. In ko je bila prifhla hzhi Herodiadina, in je plefala, in dopadla Herodeshu, in s’ njim fedezliim; je rekel kralj de¬ kletu : Proti me, kar hozhefh, in ti bom dal. In ji je perfegel: Kar koli prolifh, ti bom dal, tudi po¬ lo vizo fvojiga kraljestva. In je vini fhla in rekla fvoji materi: Kaj naj protim? Ona pa je rekla: Glavo Ja- nesa kerftnika. In je fbla sdajzi hi¬ tro noter h’ kralju, in je profila, re- kozh: Hozhem, de mi dafh jader- no v’ fldedi glavo Janesa kerlinika. In kralj je bil slialoften, pa savoljo perfege, in savoljo s’ njim fedezhih, jeni hotel shaliti; ternuzh je poflal rabeljna, in ukasal pernefti njegovo glavo v’ fkledi. In ga je v’jezili o!) glavo djal, in je pernefel njegovo glavo v’ fkledi, in jo je dal dekletu, 353 in dekle jo je dalo Tvoji materi. Ka¬ dar To to flifhali njegovi uzhenzi, fo prifhli in vseli njegovo truplo, in fo ga polo škili v’ grob. Pervo nedeljo kimovza. V’ god vtik angelov varhov. berilo id J2. fiukev jflo^dejovik 23 , 20 — 23 . To govori Gofpod Bog: Glej, jeli bom poflal fvojiga angela, kteri pojde pred teboj, in le bo varoval na potu, in perpeljal v’ kraj, kteriga Hm perpravil, §pofhtuj ga, in poflu- fhaj njegov glaf, in glej, de ga ne sanizhuj^fh, ker ne bo sanefel, kadar grefhifh, in moje ime je v’ njem. Ako poflufhafh njegov glaf, in vfe ftorifh , kar govorim; bom fovrashnik tvojim fovrashnikam, in bom nafprotoval tvo¬ jim nafprotnikam. In moj angel pojde pred teboj. a ijflatevdha - 10 . Ti Iti zhaf fo perftopili uzhenzi k’ Jesufu, rekozh: Kteri je li vezhi v’ nebefhkim kraljelivu? In Jesuf je poklizal otroka, in ga je poftavil v’ fredo med nje, in je rekel: Ref- z 35i nizhno vam povem; akofe ne fpreo- bernete, in nifte kakor otrozi, ne pojdete v’ nebefhko kralj eftvo. Kdor koli fe tedej ponisha, kakor ta otrok, la je vezhi v’ nebefhkim kraljeftvu. In kdor fprejme kteriga la ki ga otroka v’ mojim imenu, mene Iprejme. Kdor pa pohujfha kteriga teh malih, ki v’ me verujejo, hi mu hilo bolje, de bi fe mu obelil ml inf k kamen na vrat, in hi fe potopil v’ glohozhino morja. Gorje fvetu sa- voljo pohujfhanja! Pohujfhanje lizer mora priti, ali vini de r gorje tiftimu zhloveku, po kterim pohujfhanje pride. Ako te pa tvoja roka, ali tvo¬ ja noga pohujfha, odtekaj jo, in versi od tebe; bolje ti je hromimu ali kruljovimu iti v’ sliivljenje, ka¬ kor dve roke, ali dve noge imeti, pa vershenimu biti v’ vezhni ogenj. In ako te tvoje oko pohujfha, isderi ga, in versi od tebe; bolje ti je s’ enim ozhefam iti v’ sliivljenje, ka¬ kor dva ozhefa imeti, pa vershenimu biti v’ peklenfki ogenj. Glejte, de ne sanizhujete kteriga teh malih! ker povem vam, de njih angeli v’ ne¬ belih vedno glediijo oblizhje mojiga Ozheta, ki je v’ nebelih. 355 1. kimovza. V’ dan f. Egidja abata. Berilo: Je bil ljub Bogu in ljudem, i t. d. (kakor v’ dan f. Antona pufhavnika, ftr. 2830 E v angeli: Glej, mi fmo vfe sapu- ftili, i. t. d. (kakor v’ dan fpreo- bernjenja f. Pavla apofteljna, ftr. 292). 4. kimovza. V’ dan f. Rosalije devize. Berilo: Bratje! kdor fe hvali, i. t. d. (ka¬ kor v’ dan f. Luzije devize marternize, ftr. 2770 Eva n geli: Nebef hko kraljeftvo je podobno defetim devizam, i. t. d. (kakor v’ dan f. Barbare devize mart. ftr. 271.) 8. kimovza. Malo gofpodnizo ali v’ god rojftva Marije devize. Berilo in Evangeli fe najdeta v’ (prašnik (po- 350 zhetja devize Marije , 8. dan grudna, ftr. 2750 . Pervo nedeljo po mali go- fpodnizi. V’ prašnik fvetiga imena Marije. Berilo: Jeft lini ko terta fladek in difhezh fad rodila i. t. d. (kakor 16- dan maliga ferpana, ftr. 338.) Eva n geli: Tifti zhaf je bil angel Gabriel od Boga poflan i. t. d. (kakor 18. dan grudna, ftr. 279.) 14. kimovza. V’ dan povifhanja fvetiga Krisha. berilo id lijta J. {Pavla apojtel^na do Filipljanov 2, 5—11. Bratje! ravno to miflite med feboj, kar Kriftuf Jesuf, i. t. d. (kakor zvetno nedeljo per mafhi, ftr. 143-) (d v angeli Jveticja PJaneda Tifti zhaf je rekel Jesuf Judov- fkim mnoshizam: N daj je fodba fve- 357 la, s daj bo vojvoda tčga fvetii isver- shen. Injeft, kadar bom poviThan is seinlje, bom aIc k’ febi vlekel. To pa je rekel, de je na snanje dal, f’ kakoflmo finertjo de bo umeri. Mno- sliizamuje odgovorila: Mi lino Tli— fhali is poftave, de Kriftuf vekomaj ofiane; in Itako pravifh ti: Sin zhlo- vekov mora poviThan biti? Kdo je iifti Sin zhlovekov? Jesufjim je te- dej rekel: Sbe malo zhafa je luzh per val*. Hodite, dokler imate luzh, de vaf tema ne oi)ide; in kdor v’ te¬ mi hodi, ne ve, kam gre. Dokler iniale luzh, verovajte v’ luzh, de bole otrozi lužili. To je JesuT govo¬ ril, in je fhel, in fe jim fkril, 17. kimovza. V’ dan f. Lamberta fhkofa marternika. berilo 16 lijta J. Saloma 1, 12 —IS. Predragi! blagor zhloveku, kteri preter- |)i fkufhnjo, ker fkufhen po prejel venez shiv- ljenja, ki ga je Bog tiftim obljubil, kteri ga ljubijo. Nihzhe, ko je fkufhan, ne rezi, de je od Boga fkufhan 5 sakaj Bog fe ne da fku- 358 fhati v’ hudo, in tudi nikogar ne fkufha. Vfak pa je fkufhan, kadar je od fvojiga poshelenja vlezhen in vabljen. Potlej ko poshelenje fpo- zhne , rodi greh ; greh pa , ko je ftorjen , ro¬ di fmert. Ne motite fe tedej, bratje moji pre¬ ljubi! Vfak dober dar in vfako popolno darilo je od sgorej, in pride od Ozheta fvetlobe, per kterim ni premenjenja, tudi ne fenze kaziga preobrazhanja. Sakaj radovoljno naf je rodil s’befedo refnize, de fmo nekake pervine nje¬ govih ftvari. fovancjeli Jvetuja £ul edka 14 , 26 ° " 33 . Tifti zhafje rekel Jesuf mnoshi- zam: Ako pride kdo k’ meni, in ne fovrashi fvojiga ozheta in fvoje ma¬ tere , in shene in otrok, in bralov in fefter, pa fhe tudi fvojiga shiv- Ijenja, ne more biti moj uzhenez. In kdor ne noti fvojiga k ris ha, in ne hodi sa menoj, ne more biti moj uzhenez. Kdo namrezli smed vaf, kadar hozlie turn sidati, ne fede po¬ prej, in ne rasfhteje potrebnih is- dajkov, ali ima dolti ga dodelati; de fe mu, kadar vftavi grunt, in ne mo¬ re dokonzhati, ne sazhno vli, kteri vidijo, pofmehovati, rekozh: Ta zhlovekje sazhel sidati, in ni mogel dokonzhati? Ali kteri kralj, kadar 350 fe gre vojfkovat soper drugiga kralja, ne lede poprej, in ne pre- inifli, ali more s’ defetimi tavshenti naproti iti tiftiniu, ktej*i gre nadnj s’ dvajfeliini tavshenti? $izer po- fhlje, dokler je The delezh, fporo- zhnikov do njega, in proli miru. Ta¬ ko ledej nobeden smed vaf, kteri fe ne odpove vlimu fvojimu premoslie- nju , ne more bili moj uzhenez. 21. kimovza. V’ dan f. Matevsha apo- fteljna in evangelija. berilo i»i (jzehela preroka 1 , JO —14. Podoba obrasov zhveterih shiral: Obras zhlovekov in obras levov je bil na defni, i. t. d. (kakor v’ dan f. Marka evangelilla, ttr. 314.) Tifti zhaf je vidil Jesuf zhlove- ka na zolu fedeti, Matevsha po ime¬ nu, in mu rezhe: Hodi sa menoj. In je vftal, in f hel sa njim. In pergo- »lilo fe je, ko je bil v’ hifhi per je- 360 di, glej! je veliko zolnarjov in gre- fimikov prifhlo, in fo k’jedi fedli s’ Jesufam in njegovimi uzhenzi. In ko fo fariseji to vidili, fo rekli nje¬ govim uzhenzam: Sakaj je vafh u- zlienik s’ zolnarji in grefhniki? Ko je pa Jesuf to fliflial, je rekel: Ni treba sdravnika sdravim, ampak bol¬ nim. Pojdite pa, in uziiile fe, kaj je to: Ufmiljenje hozliem, in ne da¬ ni. Nitim namrezh prifhel klizal pravizhnih, ampak grefhnike. 27. kimovza. V* dan (T. Kosma in Da- miana marternikov. Berilo: Pravizhni pa bodo vekomaj shiveli, i. t, d. (kakor v’ dan fl". Kanzjana in tovar- shev mart. lir. 324.) Evangeli: Tifti zhafje fliel Jesuf s’ gore, i. t. d. (kakor v’ dan tf. Fabjana in §ebaftjana marterni¬ kov, ftr. 286.) 361 29. kimovza. V’ dan f. Mihaela veliziga angela. berilo id j Ir ivnicja radoclenja J. Ja- nesa apofteljna 1, 1—5- Tifte dni je Bogpokasal, kar fe mora fkorej sgoditi, govorezh po Tvojim angelu fvojimu hlapzu Janesu, kteri je prizhevanje dajal be- fedi Boshji, in prizhevanje od Jesufa Kriftufa, kar koli je vidik Blagor mu, kteri bere in flifhi befede tega prerokovanja, in dopolni, kar je v’ njem pifano 5 ker zhaf je blis. Janes fedmerim zerkvam, ktere To v’ Asii. Miloft in mir vam bodi od njega, kteri je, in kteri je bil, in kteri boprifhel; in od fedmerih duhov, kteri To pred njegovim fedesham ; in od Jesufa Kriftufa, kteri je svefta prizha, pervorojeniz is mertvih in poglavar kraljev semlje: kteri naf je ljubil, in naf opral od nafhih grehov v’ fvoji kervi. Evangeli kakor v’ god angelov varhov, pervo nedeljo kimovza, ftr. 353.) Pervo nedeljo kosoperfka. V’ prašnik Marije devize fvetiga roslmiga kranza. Berilo: Od sazhetka in pred veki lim Hvar- 362 jena i. t. d. (kakor v’ dan fvete Marije de¬ vize §neshnize ? ftr. 344. J Evangeli: Tifti zliaf, ko je Jesuf innoshiz&m govoril, je povsdig- nila nekashena i. t. d. (kakor 16. dan maliga ferpana, ftr. 338.) 4. kosoperfka. V’ dan f. Franzifhka Se- raffkiga. Netilo id ujt a j, (Pavla apojteljna do Galazhanov 6 > 14 — 18 . Bratje ! mene pa Bog varuj, de bi fe s’ drugim hvalil, kakor f’ krishem Gofpoda na- fhiga Jesufa Hriftufa, po kterim je tneni fvet krishan in jeli fvetu. Sakaj v’ Kriftufu Jesufu nizh ne velja ne obresa, ne neobresa, ampak nova ftvar. Jn kteri koli fe po tem pravilu rav¬ najo , mir in miloft naj bo nad njimi in nad lsraelam Boshjim! fjizer pa mi nihzhe ne bodi nadleshen; sakaj jeli nolim snamnja ran Go¬ fpoda Jesufa na fvojim telefu. Miloft Gofpoda nafhiga Jesufa Hriftufa bodi s’ vafhim duham, bratje! Amen. Evangeli: S ah valim te, Ozlie i. t. d. (kakor 24. dan fvezhana, ftr- 303.) 363 12. kosoperfka. V’ dan f. Makfimiliana fhkofa marternika. Berilo: Hvaljen bodi Bog in Ozhe i. t. d. (ka¬ kor v’ dan f. Blasha mart. fhkofa, lir. 294 .) Eva n geli: Ako pride kdo k’ meni, i. t* d. (kakor v’ dan f*. Lami) er ta marternika fhkofa, ftr. 358.) 15. kosoperfka. V’ dan f. Teresije devize. Beriljo: Bratje! kdor fe hvali i. t. d. (kakor v’ dan f. Luzije devize marternize, ftr, 277 .) Eva n geli: Nebefhko kralj eftvo je podobno defetim devizam i. t. d. (kakor v’ dan f. Barbare devize marternize, ftr. 271.) 16. kosoperfka. V’ dan f. Gala ahata. Berilo: Je hil ljub Bogu in ljudem i. t. d. (ka¬ kor v’ dan f. Aniona pufhavnika, ftr. 283 .) 364 Eva n geli: E lej, mi lino vfe sapu- 1‘tili i. t. d. (kakor v’ dan fpreo- I)črnjenja 1‘ Pavla apofteljna, ftr. 292.) 18. kofoperfka. V’ dan JT. Lukesha evange¬ lija. [Perilo id J2. lijta J. [Pavla apojteljna do Korinzhanov 8 , 16 — 24. Bratje! hvala Bogu, kteri je dal ravno tako fkerb sa vaf Tilu v’ ferze. Sakaj opomi¬ njanje /izer je prejel 5 pa ker je Lil flo fker- ben, je f’ Tvojo voljo k’ vam fhel. Poflali fmo s’ njim tudi brata , kteriga hvala je v’ evangelii po v/ih zerkvah; ne pa farno to, ampak je tu¬ di poftavljen od zerkev tovarfh nafhiga popoto¬ vanja v’ to milofhinjo, ki jo dajemo v’ zhaft Gofpodovo, in v’ rasodetje Tvoje volje. Tako Te varujemo tega, de naf kdo ne obrekuje sa- voljo te obilno/li, ktero delimo. §kerbimo nam- rezh sa dobro ne le predBogam, ampak tudi pred ljudmi. Poflali fmo pa s’ njima tudi na¬ fhiga brata, kteriga fmo fkufili v’ mnogoterih rezheh velikokrat fkerbniga, sdej pa veliko fkerbnejfhiga s’ velikim saupanjem v’ vaf 5 ah savoljo Tita, kteri je moj tovarfh in pomaga- vez per vaf, ali savoljo nafhih bratov, kteri fo apofteljni zerkev in zhaft Kriftufova. Poka- 365 shite tedej v’ prizho zerkev prizhevanje Tvoje ljubesni do njih in nafhe hvale savoljo vaf. Eva n geli kakor v’ dan f. Marka 25. dan ma l i ga travna, ftr. 314. 21. kofoperfka. V’ dan f. Urfliule in njenih tovarfhiz, deviz in marterniz. Berilo: Bratje! od deviz nimam i. t. d. (ka¬ kor v’ dan f. Jederti devize, ftr. 3070 E v an g e 1 i: Nebefhko kraljeftvo je podobno defelim devizam i. t. d. (kakor v’' dan f. Barbare devize mart. ftr. 271.) 28. kosoperfka. V’ dan IT. Simona in Jude- c sha apofteljnov. berilo id liji a j. Piv la apojtel^na do fcfeslianov 4, 7 — 13- Bratje! vfakterimu smed naf je dana mi- loft po meri darovanja Kriftufoviga. Sa tega Voljo rezhe pilmo: Je fhel na vifoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove ljudem. De je pa gor fhel, kaj je drusiga, kakor de je poprej tudi fhel v’dolne ftrani semlje? Kteri je dol 366 fhel , ravno tilli je tudi gor fhel zhes vfe ne¬ bela, de bi vfe napolnil. Jn on je ene poftavil apofteljne, ene pa preroke, ene pa evangeli¬ je , ene pa paflirje in uzhenike v’ popolnoft fvetih , v' opravljanje flushbe, v’ rasfhirjanje telela Kriftufoviga; dokler fe ne fnidemo vfi v’ edinofti vere in fposnanja §inu Boshjiga , v’ popolniga mosha, v’ mero polne ftarofti Kri- ftufove. fjvancjeli Jveticja Sfaneda ° 15, 17 — 25. Tifti zhafje rekel Jesuf fvojim uzhenzam: To vam sapovem, de fe ljubite med feboj! Ako vaf fvet fov- rashi, vedite, de je mene poprej fovrashil, ko vaf. Ko bi bili is fvela, bi fvet fvoje ljubil; ker pa nifte is fvela, ampak tim vaf jeft od fvela odb ral, torej vaf fvet fovrashi. Opom¬ nite fe befed, klere tim vam jeft go¬ voril: Hlapez ni vezhi, kakor nje¬ gov gofpod. Ako fo mene preganjali, bodo tudi vaf preganjali; ako fomoje befede fpolnovali, bodo tudi vafhe fpolnovali. Vfe to pa vam bodo bo¬ rili savoljo mojiga imena, ker ne posnajo njega, kteri me je poflal. Ko bi ne bil prifliel, in bi jim ne bil' govoril, bi ne imeli greha; sdaj pa nimajo isgovora sa fvoj greh. Kdor 367 mene fovrashi, fovrashi ludi mojiga Ozheta. Ako bi med njimi ne bil bo¬ ril del, kterih nihzhe drugi ni boril, bi ne imeli greha; sdaj pa Jfo vidili, m fovrashijo mene in mojiga Ozheta. Pa de fe dopolni govorjenje, ktero je v’ njih poftavi sap Hano: Saftbnj fo me fovrashili. 1. liftognoja. V’ god vlih fvetnikov. Netilo id Jlfivni^a tadodenja J. Ja- nesa apofteljna 7, 2 —12. Tifte dni, glejte, /im jeli Janes vidil dru- siga angela priti od folnzhniga vs-hoda, kteri je imel snamnje shiviga Boga; in je vpil s’ ve- Hlga dvanajft tavshent sasnamnjanih ; is roda 368 Manafoviga'dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Simeonoviga dvanajft tavshent sasnamnja¬ nih; is roda Levjeviga dvanajft tavshent sas- namnjanih: is roda Ifaharjeviga dvanajft tav¬ shent sasnamnjanih; is rodaZabulonoviga dva¬ najft tavshent sasnamnjanih j is roda Joshefovi- ga dvanajft tavshent sasnamnjanih; is roda Benjaminoviga dvanajft tavshent sasnamnjanih. Po tem /im jih vidil veliko trumo, klere nih- zhe ni mogel prefhteti, is vfih narodov in ro¬ dov, in ljudftev in jesikov, ftati pred fedeshem in pred Jagnjetam, oblezhene v’ bele dolge ob- lazhila, in palmove veje fo bile v’ njih rokah; in fo vpili s’ velikim glafam, rekozh: Zhaft Bo¬ gu nafhimu , ki fedi na fedeshi, in Jagnjetu! In vfi angeli fo ftali okrog fedesha, in ftara- fhlnov in zhveterih sliival; in fo padli pred fedeshem na fvoje ohrase, in molili Boga, re¬ kozh: Amen! hvala in flava, in modroft in sahvala, zhaft in krepoft in mozli Bogu nafhi¬ mu od vekomej do vekomej. Amen. Tifti zhaf, ko je vidil Jesuf mnoshize, je fhel na goro, in ko fe je bil ufedel, fo perftopili k’njemu njegovi uzhenzi. In je odperl fvoje ufta, in je uzhil, rekozh: Blagor ubogim v’ duhu; ker njih je nebefh- ko kraljeftvo. Blagor krotkim; ker oni bodo semljo pofedli. Blagor sita- 369 loftnim; ker oni bodo ovefeljeni. Blagor lazlmim in shejnim pravize; ker oni bodo naliteni. Blagor iilini- I j enim; ker oni bodo ufmiijenje do- legli. Blagor jim, kteri fo zhiftiga ferza; ker oni bodo Boga gledali. Blagor mirnim; ker bodo otroziBd- shji imenovani. Blagor savoljo pra¬ vize preganjanim; ker njih je ne- befhko kraljeftvo. Blagor vam, ka¬ dar vaf bodo kleli in preganjali, in vfe hudo soper vaf lashnjivo govori¬ li savoljo mene; vefelite fe, in od vefelja pofkakujte; ker je vafhe plazililo obilno v’ nebelih. 2. liftognoja. V’ dan f. Jufta marternika. Berilo: Pravizhniga je peljal Gofpod i. t. d. (kakor v’ dan f. Valentina marternika ftr. 299 .) E v a n g e 1 i: Refnizhno, refnizhno vam povem, ako pfhenizhno ser- no i. i. d. (kakor v’ dan f. Iiav- renzja marternika, ftr. 346.) Berilo in Evangeli v’ dan fpomina viih vernih mertvih fe najdeta sadej po obzhini fvet- nikov per mafliah po mertvih. 370 4. liftognoja. V’ dan f. Karola Boromeja fhkofa. Berilo: Glej, veliki duhoven i. t. d., (kakor v' dan f. Ruperta, Ar. 311.) Eva n geli: Nekdo, kteri je na ptuje lliel (kakor v’ dan f. Niko- lavsha, ftr. 273.) 6. liftognoja. V’ dan f. Leonarda abata. Berilo: Je Lil ljub Bogu in ljudem, i. t. d. (kakor v’ dan f. Antona pufhavnika, Ar. 283.) Ev angeli: Naj bo opafano vafhe ledje, i. t. d. (kakor v’ dan f. §il- veftra papeška, ftr. 21.) 11. liftognoja. V’ dan f. Martina fhkofa. Berilo: Glej, veliki duhoven i. t. d. (kakor v’ dan f. Ruperta, Ar. 311.) /jvanijeli Jvettcja £ule^Jia ° 11, 33 — 36. Tiki zhaf je rekel Jesuf fvojini 371 uzlienzam: Nilizhe luzhi, ko jo ushge, ne poftavlja na fkrit kraj, ne pod mernik; ampak na fvezhnik, de, kteri noter gredo, fvetlobo vi¬ dijo. Svetilo Ivojiga teleta je tvoje oko; ako je tvoje oko zliifto, bo fvello vfe tvoje telo; ako je pa fla- bo, bo temno tudi tvoje telo. Glej tedej, de luzli, kteraje v’ tebi, ne bo tema. Ako je tedej vfe tvoje telo fvello, in nima nikjer nizli tenmiga, bo vfe fvello , in te bo kakor fvetla luzli rasfvetlilo. 13. liftognoja. V’ dan f. Brikzija fpovedo- vavza fkhofa. Berilo: Bratje! duhovnov je kilo vezh i. I. d. Ev angeli: Zliujte, ker ne vefte i. t. d. (oboje kakor v’ dan f. Got- liarda, ftr. 321) 15. liftognoja. V’ dan f. Leopolda fpove- dovavza. Berilo: Blagor zhloveku , kteri je najden i. t. d, (kakor v’ dan f. Alojsija, ftr. 328.) Aa 2 Civanjelt jv e tuja £u Jedla 19 , 12 — 26 . Tifti zhaf je rekel Jesuf Tvojim uzhenzam to priliko: Neki shlahten zhldvek je fhel v’ daljno deshelo, vset kraljeltvo v’laft, in fe vernik Poklizal je pa Tvojih detet hlapzov, in jim dal detet liber, in jim je re¬ kel: Kupzhujte, dokler ne pridem. Njegovi meftnjani To ga pa fovrashi- li, in To poflali Tporozhenje sa njim, rekozh: Nozhemo, de bi ta kralje¬ val zhes nat* In sgodilo Teje, de je, ko je bil kraljeltvo prevsel, nasaj prifhel; in je ukasal poklizati lilap- ze, kterim je bil dal denarje, de bi svedil, koliko je vfakteri perku p- zlieval. PriThel je pa pervi, rekozh: GoTpdd! tvoja libra je detet liber perdobila. In mn je rekel: Prav, dobri hlapez! ker ti bil v’ malim sveft, imej oblah zhes defel meti. In drugi je prifliel, rekozh: GoTpdd l tvoja libra je ftorila pet liber. In te¬ mu je rekel: Tudi ti bodi zhes pet meft. In eden je prifhel, rekozh: GoTpdd! glej tvojo libro, ktero tim imel f-hranjeno v’ ruti! Sakaj bal tim Te te, ker liojfter zhldvek, jem- 37;i Ijefh, zhefar nifi naldshil, in sha- njefh, zhefar nifi fejal. >2u rezlie: Is tvojili uft le fotlim, lmddbni hla- pez! Si vedil, te fim jeft ojfter zlilo- vek, ki jemljem, zhefar liilim nalb- shil, in shanjem, zhefar nilim fejal; sakaj nifi dal mojih denar jo v na nie- njavfko miso, de bi jih bil jeft, ka¬ dar bi bil prifhel, s’ obreftjo poteg- nil ? In je rekel sraven ftojezhim: Vsemite tmi libro , in jo daj le tifti- mu, kteri ima defel liber. In fo mu rekli: Gofpod! ima defel liber. Po¬ vem vam pa, devfakimu, kteri ima, fe bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima, mu bo fhe, kar ima, od- vselo. 19. Jiftognoja V* dan f. Elisabete kraljize vdove. Berilo: §erzhno sheno kdo ko nafhel i. 1. d. (kakor v’ dan f. Franziihke Ilimfke vdo¬ ve , ftr. 3040 E v a n g e 1 i: Nebel* hko kraljeftvo je podobno sakiadu i. t d. (kakor v’ dan f Luži j e devize mart. ftr. 277.) 374 21. liliognoja. V’ dan darovanja Marije devize. Berilo: Od sazhetka in pred veki fini A var¬ jene i. t. d. (kakor 5. dan veliziga ferpa- na ftr. 344.) E v angeli: Tifti zhaf, ko je .Jesuf nmoshizam govoril, je povsdig- nila neka shena, i. t. d. (kakor 16. dan maliga ferpana ftr. 338 ) 22. liftognoja. V’ dan f. Zezilije devize marternize. Berilo: Gofpcd, moj Bog! povsdignil fi, i. t. d. (kakor v’ dan f. Doroteje, lir. 298.) E v ang e 1 i: Nebef liko kraljeftvo je podobno defetim devizam, i. t. d. (kakor v’ dan f Barbare devize martemi ze, ftr. 271.) 23. liftognoja. V’ dan f Klemena marter- nika papeslia. Berilo: Bratje pofnemajte mene i. t. d. (ka¬ kor 23. nedeljo po binkefhlih, lir. 2620 375 Evangeli: Zhujte, ker ne vefte i. t. d. (kakor v’ dan f. Gotliarda Ftr. 322.) 25. liFtognoja. V’ dan f. Katarine devize marlernize. Berilo: Zbaftil te bom , Gofpod kralj! i, t. d. Evangeli: Nebefhko kraljeftvo je podobno defetim devizam i. t. d. (oboje kakor v’ dan f. Barbare devize marlernize ftr. 370.) 17. veliziga travna. V’ dan f. Jodoka fpovedo- vavza. Berilo: Bratje! v’ rasgledovanje fino fvetn i. I. d. (kakor v’ dan f. Aniona Padovfki- ga, ftr. 326.) Evangeli: Ne bojte Fe majhina zbeda i. t. d. (kakor v’ dan f. Os¬ valda, Ftr. 345.) TRETJI DEL Kerila in Erangelii V* prašnike Svetnikov, kteri nimajo la- Iti lih, ali obzliina Cvetnikov. V’ predgod apoflteJjna. eni o id ds ul ev itahovih in 45 * 2 — 9. 44, 25 — 27; Bi. goflov Gofpodov je nad glavo pravizh- niga, Sato mu je dal Gofpod lallino, in je rasdelil njegov del med dva naj 11 rodov; in na- fhel je milob pred oblizhjem v/iga zhlovefhtva. Jn ga je povelizhal v’ Arah fovrashnikam, in je s’ njegovimi befedami snamnja ukrotil. Po- zhaftil ga je pred kralji, in mu pokasal fvojo flavo. V’ njegovi veri in krotkofti ga je fvetiga ftoril, in ga isvolil smed vliga zhlovefhtva. In mu je dal ozhitno sapbvedi in poftavo shivlje- nja inmodroAi; in ga je povifhal. §loril je sh’ njim vezhno saveso, in ga je opafal f’ pafam pravizhnolli, in oblekel Gofpod s’ venzam flave. 377 /jvancjelc Jveticja 3aneda 15, 12 —IG. Tifti zhaf je rekel Jesuf fvojim uzlienzam: To je moja sapoved, de fe ljubite med teboj, kakor tim yat* jeti ljubil. Vezhi ljubesni od te nima nihzhe, de kdo Tvoje slavljenje da sa Tvoje prijatle. Vi lite moji prijatli, ako borile, kar vam jeft sapo vem. Potihmal vaT ne bom vezli imenoval hlapzov; ker Iilapez ne ve, kaj dela njegov gofpod; pa prijatle tim vat* imenoval; ker tim vTe, karkoli tim flifhal od fvojiga Ozlieta, vam osna- nil. Niiie vi mene isvolili, ampak jeft fini vat* isvolil, in tim vaf poba vil, de grebe, in Tad obrodite, in de vafh Tadoftane; de, kar koli bote profili Ozlieta v’mojim imenu, vam da. V’ dan cniga marter- nika # ) fhkofa. I. Berilo is lifla f. Jakoba apofteljna 1 , 12 — 18. *) Marternik fe imenuje vfak fvetnik, kteri je kerfhanfko vero Itanovitno prizhal, in je bil sat6 umorjen. V’ befedi fhkof je pa tudi Papesh sapopaden. 378 Predragi! blagor zhloveku i. t. d. (kakor v’ dan f. Lamberla fhkofa mart. ftr. 357.) Evangeli fvetiga Lukesha 14, ‘26—33. A ko pride kdo k’ meni i. L d. i kakor v’ dan f. Lamberla fhkofa mart. ftr. 358 ) II. Berilo is 2. lifta. f. Pavla apolleljnado Korinzha- nov 1, 3—7. Bratje! hvaljen bodi i. t. d f kakor v’ dan f. Blasha marternika fhkofa, lir. 294.) Evangeli fvetiga Matevsha 16, ‘24 — 27. Ako liozhe kdo i. t. d. (ka¬ kor v’ dan f. Blasha marternika fhkofa, ftr. 295.) V’ dan eniga marternika ne fhkofa. I. Berilo is bukev modroflilOj 10—14. Pravizh- niga je peljal i. t. d. Evangeli fvetiga Matevsha 10, 34 — 42. Nikar ne miflite i. t. d. (o- boje kakor v’ dan f. Valentina marternika ftr. 299.) 379 II Berilo is 2. lifta f. Pavla apofteljna do Timo¬ teja 2 , 8 — 10- in 3, 10—12- Predragi pomni i. I. d. (kakor v’ dan f. Jurja mar ternika Ar. 312.) (jvancjeli Jveticja J.tlatevdha 10, 26 —32. Tifti zliaf je rekel Jesuf fvojim uzhenzam: Nizli ni fkritiga, kar bi fe ne rasodelo, in fkrivniga, kar bi fe ne svedilo. Kar vam govorim v’ temi, pravite na fvetiim; in kar na uho flifhite, osnanujte na ftrehah. In ne bojte fe jih, kteri telo umore, durhe pa ne morejo umorili; temuzh hojic fe veliko bolj tiftiga, kteri mo¬ re duflio in telo pogubiti v’ pekel! Ali fe ne prodafta dva vrabza po vi¬ narji? In le eden šmed njih ne bo padel na semljo bres vafhiga Ozhe- ta. Vafhi lafje na glavi pa fo vii ras- fhteli. Nikar fe tedej ne bojte; bolj- fhi ko veliko vrabzov fte vi. Kdor koli bo tedej mene fposnal pred ljud¬ mi, ga bom tudi jeft fposnal pred fvo- jim Ozlielani, ki je v’ nebelih. e 380 Netilo id III. 1 , 2 — 12 . Predragi! v’ veliko vefelje li Thtejte, ka¬ dar padete v’ mnogotere TkuThnje, ker veke, de fkufhnja valhe vere obrodi poterpeshljivoft, poterpeshljivoft pa delo dopolni; de (te popolni inpravizhni, in v’ nizhemur pomankljivi, Ako pa kdo vaf potrebuje modrofti, naj jo prod od Boga, kteri da vfim obilno, in ne oponafha; in mu l>o dana. Naj pa proli s’ saupanjem bres vliga poinifhljanja; sakaj kdor /i pomifhlja, je enak morfkimu valovil, kteriga veter goni, in femtertje mezhe. Naj tedej ne mifli tak zhlo- vek, de bo kaj prejel od Gofpoda. Zhlovek dvojnih mifel je neltanoviten v’ v/ih Tvojih po¬ tih. Hvali pa naj fe /iromafhki brat v’ Tvojim povifhanji, bogati pa v’ Tvojim ponishanji, her bo ko zvet trave preThel. §olnze namrezb vftane s’ vrozhino, in poTuTbi travo, in njen zvet odpade, in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bogatin v’ Tvojih potih svenil. Bla¬ gor zliloveku, kteri preterpi fkuThnjo , ker TkuThen bo prejel venez shivljenja , ki ga je Bog liltim obljubil, kteri ga ljubijo. Vzhafi fe bere tudi: 4, 13 — 19. Predragi! ker (le deleshni KriftuToviga 3S1 terpljenja, vefelite fe, de fe tudi v’ rasodenji njegove zhafti vefelite in rasvefelujele. Ako fte saframovani savoljo imena Kriftufoviga, bla'gor vam, sakaj , kar je hvale, zhafti in mozhi Bo- shje , in duh Boshji, nad vami pozhiva. No¬ beden vaf pa naj ne terpi, kakor ubijavez, ali tat, ali preklinjevavez, ali ptujiga blaga lako¬ men. Ako pa terpi kakor kriftjan , naj fe ne framuje ; .ampak naj zhafti Boga v’ tem imenu. Sakaj zhaf je, de fe sazhne fodba per hifhi Bo¬ shji; ako pa pervizh per naf, kakofhen konez bo tiftih, kteri ne verujejo Boshjimu evange¬ liju. In ako bo pravizhni komej svelizhan, ka¬ ko bo hudobnik in grefhnik ohftal ? Tedej naj tudi lifti, kteri ferpe po volji Boshji, sveftimu ftvarniku perporozhe fvoje dufhe v’ dobrih delih. Evangeli fvetiga Janesa 12, 24 — 26. Ako pfhenizhno šemo i. t. d. (kakor v’ dan f. Lavrenzja niart. ftr. 346.) V’ dan eniga marternika o velikoiiozlinim zliafu #). Berilo is bukev modrofti 5> 1 —5. Pravizhni bodo i. t. d. (kakor v’ dan ff. Filipa in Jakoba apofteljnov, ftr. 316.) *) Zerkvdni velikonozhni zhaf fe fbteje od veli¬ ke fabote do prašnika f. Trojize ali I. nedelje po blnkefhtih. 382 Namcfli tega fe bere vzliali. Berilo is 2. lifta f. Pavla apofteljna do Timoteja 2, 8 —10; in 3, 10 — 12. Predragi! pomni i. t. d. (kakor v’ dan f. Jurja mar- ternika, ftr. 3120 Evangeli fvetiga Janesa 15, 1 — 7. Jeft fini prava vinfka terta i. 1 d. (kakor v’ dan f. Jurja marter- nika ftr. >313.) V’ dan vezli marternikov o velikonozhnim zliafu. Berilo is 1 . lifta f. Petra apofteljna 1 , 3 — 7- Hvaljen kodi Bog i. t. d. Evangeli fvetiga Janesa 15, 5 — 11. Jeft fini terta, vi mladike i. t. d. (olioje kakor v’ danf. Florjana in tovarfliev. marternikov, ftr. 320.) Nameftipoprejfhnjiga beri¬ la in evangelija le vzliafi bereta: Šffietilo id radoden^a -j. «. Janeda apo - fteljna 19, 1 — 9 . Tille dni fim jeft Janes flifhal, kakor glaf veliko trum na nebu, ki fo rekle: Aleluja! asa zlieflienje, in flava, in mozh bodi Bogu na- fhiinu! Ker refnizhue in pravizhne fo njegove fodbe, ki je obfodil veliko kurlro, ktera je pazhila sernljo f’ fvojim kurbanjem, in fe je smafheval savoljo kervi Tvojih flushiibnikov nad njenimi rokami! In fo fpet rekli: Aleluja! in njen dim fevs-hajaod vekomej do vekomej. In fo padli fhtiri in dvajfeteri ftarafhini in zhve- tere shivali, in fo molili Boga fedezhiga na fedeshi, rekozh: Amen, aleluja! In glaf je od fedesha isfhel, rekozh: Hvalite Boga na- fhiga, v/i njegovi flushabniki, in kleri fe ga bojte, mali in veliki! In /im flifhal kakor glaf velike mnoshize , in kakor fhum veliko vod , in kakor bobnenje velizih gromov rezhi: Ale¬ luja, ker kraljuje Gofpod nafh v/igamogozhni Bog! Radujmo in vcfelimo fe, in dajajmo mu flavo : ker je prifhla shenitnina Jagnjeta, in fe je njegova nevefta perpravila! In dano ji je bi¬ lo, de fe je oblekla v’ fvello in belo tanzhizo; tanzhiza namrezh fo pravizhne dela fvetnikov. In mi je rekel: Sapifhi: Blagor jim , kleri fo na shenitno vezherjo Jagnjeta poklizani! /jvancjeh Jvehcja 3ane 16 — 20. „Pravizh- ni bodo“ i. t. d. (kakor v’ dan ff. Kanzi- ana in tovarfhev marternikov ftr. 324.) Evangeli fvetiga Lukesha 6,17 — 23. Tifti zhaf je fhel Jesuf s’ gore i. t. d. (kakor v’ dan IT. Fabjana in Sebaftjana marternikov, ftr. 286.) 385 III id lijta J. do Hebrejev (Pavla apojte 10 , 32 — 38 . Bratje! fpomnite fe nekedanjih dni, r’ kterih rasfvetljeni fte velik boj preftali v’ ter]>- Ijenji, ko fte bili ali saframovani in ftifkani v’ rasgledovanje, ali tovarfhi tiftim, kterim fe je tako godilo. Sakaj tudi s’ jetniki fte ufmilje- nje imeli, in roj) fvojiga blaga s’ vefeljem ]>re- terpeli, ker fte vedili, de imate boljfhi in fta- novitno premoshenje. Nikar tedej ne sgubljajte fvojiga saupanja, ktero ima veliko plazhilo! Poterjieshljivoft namrezh vam je potrebna , de Boshjo voljo ftorite, in dofeshele obljubo. Sa¬ kaj zlo malo zhafa je fhe, in bo prifhel, kte- ri ima priti, in fe ne bo mudil. Moj pravizhni pa is vere shivi. p v angeli j ve, tipa .jfiatevdha 24 , 3 — 13 . Tifti zliaf, ko je Jesuf Fe tlel na oljfki gori, fo perftopili k’ njemu uzhenzi, rekozh: Povej nam, kdaj bo to? in kakofhno bo snamnje tvo- jiga prihoda in konzhanja fveia? In desufje odgovoril in jim rekel: Glej¬ te, de val* kdo ne sapelje! Veliko namrezh jih hoprifhlo v’ mojim ime¬ nu, ki poreko: Jeft lim Kriftuf, in jih bodo veliko sapeljali. §lifhali pa Bb 3S0 bole vojfke in govorjenje od vojfk. Glej le, de fe ne pretirat* hite; ker to fe mora sgoditi, pa flie ni konez. Vsdignil fe bo namrezh narod nad narod, kralj eftvo nad kralj eftvo; in kuga, in lakota in potreti bodo po mnogih krajih. Vfe to pa je le sazhe- tek nadlog. Potlej vaf bodo isdajali v’ britkok, in vaf bodo morili; in bote fovrasheni od vlih narodov sa- voljo mojiga imena. In takrat fe jih bo veliko pohujflialo, in fe bodo med teboj isdajali in med teboj fov- rasliili. In veliko krivih prerokov bo vftalo, in jih bodo veliko sape- ljali. In ker bo hudobija obilno rahla, bo ljubesen per mnogih omersnila. Kdor pa obftoji do konza, bo sveli- zhan. IV. Čftenlo id Suiev modrojti 10 , 17 — 20 . Pravizhnim je Bog dal plnzhilo njih del. in jih je po zhudnih potih vodil } fenza jim je po dnevu Lil, in svesdna Jvelloba po nozhi. 8j;os rudezhe morje jih je fpravil ? in jih svosif ikos /line vocič. Potopil je njih fovrashnike v’ morji, nje pa je is dna glohozliine islekel. To- rej fo pravizhni rop hudobnih odnefli, fo tvo- 38 ? jimu fvetimu imenuj Gofpod, hvalo peli, iu fo tvojo premagavfko roko zhaftili. Evangeli kakor v’ god vfih IVeini- kov ftr. 368. V. {Pen to Id Ujt a j. {-Pavla ajtoJtel-jna do Rimljanov 5, I — 5. Bratje! ker fino po veri opravizheni, imejmo mir s’ Bogam po Gofpodu fvojirn Je- sufu Kriftufu , po kterim tudi fmemo perilo- piti s’ vero v’ to miloft, v’ kteri ftojimo, in le hvalimo s’ zhaftnim upanjem boshjih otrok. Pa ne farno s’ tem, ampak fhe tudi s’ nadlogami fe hvalimo, ker vemo, de nadloga nam poter- pljenje dobiva, poterpljenje pa fkufhnjo, fkufh- nja pa upanje, upanje pa nikdar ne oframoti. Ljubesen boshja namrezh je islita v’ nafhe fer- za po fvetim Duhu, ki nam je dan. Evangeli kakor v’ dan f. Matija apo- fteljna, ftr. 303. VI berilo kakor zheterto nedeljo po binkefhtih , ftr. 230- Svanaeli jv etična £uleo f 1 poveljem in glafam veliziga angela in f. trobento Boshjo prifhel s’ neba: in bteri fo umerli v’ Kriftufu, bodo vftali pervi; potem bomo mi, bi shivi- mo , bi oftanemo , vseti sh’ njimi vred v’ obla- bih Kriftufu naproti v’ srab, in tabo bomo ve¬ dno s’ Gofpodam. Torej fe povefelujte med feboj f temi befedami. a 3aneda 17 . Tiftizhaf je Maria rekla Jesufu: Gofpod! ko bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi sdaj vem, de kar koli bofh Boga profil, ti bo Bog dal. Jesuf ji rezhe: Tvoj brat bo vftal. Maria mu rezke: Vem, de bo vftal ob vftajenji, poflednji dan. Jesuf ji je rekel: Jeft fim vltajenje in shivljenje; kdor v’me veruje, bo shivel, ako ravno umerje. In kdor koli shivi in v’ me veruje, ne bo umeri vekomej. Verujefh to? Mu rezhe: Kaj pa de verujem, Gofpod! de fi ti Krifiuf, Sin shiviga Boga, ki fi na ta fvet prifhel! Svancjeh Jvzticj 11 , 21 — : 403 III. V* dan obletnize po mert- vih. id 2.. Suk ev K^ftabaSejov 12 , 43 — 46 . Tifte dni je Juda, nar ferzhneji mosh, ko fo bili biro ftorili, dvanajft tavshent drahem frebra poflal v’ Jerusalem, de bi opravil sa grehe mertvih daritev, ker je dobro in verno od vftajenja miflil; (ko bi namrezh ne bil upal, de bodo, kteri fo bili pobiti, vftali, bi bilo nepotrebno in prašno moliti sa mertve), in ker je miflil, de imajo liki, kteri fo v’ po- boshnofti umerli, obilno miloft perhranjeno. §veta in dobra je tedej mifel moliti sa mertve, de bi bili od grehov refheni. Jc aneda Tifti zhafje rekel Jesuf Judov- fkim mnoshizam: Vfe, kar mi da Ozhe, bo k’ meni priflilo, in kteri k’ meni pride, ga ne bom vunkej vergel. Ker s’ nebef tim prifhel, ne de bi delal fvojo voljo, ampak voljo tiftiga, kteri meje poflal. To je pa volja Ozheta, kteri me je poflal, de od vtiga tiftiga, kar mi je dal, nizb ne sgubini, temuzli de obudim tifto 404 poflednji dan. To je pa volja mojiga Ozlieta, kteri meje poflal, de ima flehern, kteri vidi $inu in vanj ve¬ ruje, vezimo slavljenje, injeftga bom obudil poflednji dan. IV. Po mertvlh fkosi leto. berilo id tadodenja J. dlaneda apo- Jteljna 4, 13. Tifte dni /im flifhal glaf s’ neba, kteri mi je rekel: Sapifhi: Blagor mertvim , kteri v’ Gofpodu umerjejo! Odflej. rezhe Duh, naj pozhivajo od fvojiga truda; sakaj njih dela gre¬ do sa njimi. (j v angeli Jvetipa dJaneda 6, 51 — 55- Tifti zhaf je rekel Jesuf Judov- fkim mnoshizam: Jeft fini shivi kruh, ki lim s’ nebef prifhel. Ako kdo je od tega kruha, bo shivel ve- komej; in kruh, kteriga bom jeft dal, je moje mefo sa slavljenje fveta. Judje fo fe tedej prepirali med fe- boj, rekozh: Kako nam more ta fvo- je mefo jefti dati? Jesuf jim je tedej 405 rekel: Refnizhno, refnizhno vam povem: Ako ne bote jedli mefa pi¬ lili * zlilo veko viga, in pili njegove ker vi, ne bole imeli shivljenja v’ febi, kdor je moje mefo, in pije mojo kri, ima vezimo shivljenje, in jeft ga bom obudil po Tleti nji dan. 400 PERSTAVEK. T e r p 1 j e n j e oda najhicja dJeouJa Jiktijtuja pofpifu vlih f htirih evangeliftov. a erblisheval fe je prašnik opre- fnih kruhov, kteri fe imenuje veli¬ ka nozh. In Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: Vefte, de bo zlies dva dni velika nozh, in §in zlilo vekov bo isdan, de bo krislian. In veliki duhovni in pifmarji fo ifkali, kako bi Jesufa umorili. Takrat fo fe sbra- li veliki duhovni in ftarafhini ljudftva v’ dvor velikiga duhovna, kteri je bil imenovan Kajfesh; in fo fe po- fvetovali, de bi Jesufa s’ svijazho vjeli in umorili; bali pa fo fe Ijud- Itva. Rekli fo: Nikar v’ prašnik, de kje hrup med ljudftvam ne vftane. §atan pa je fhel v’ Judesha, kteri fe je imenoval Ifhkarjot, ki je bil eden smed dvanajfterih. In je fh61 in govoril s’ velikimi duhovni in » 407 poglavarji, kako bi jim ga isdal, in jim je rekel: Kaj mi hozhete dati, in jeft vam ga bom isdal? Oni pa, ko fo to flifhali, lo fe obvefelili, in fo mu obljubili tridefet frebernikov. In je befedo dal. In je ifkal per- loshnotti, de bi jim ga isdal bres hrupa. Prifhel je pa pervi dan oprefnih kruhov, ob kterim fe je moglo klati velikonozhno jagnje. Tedej fo per- ftopili uzhenzi k’ Jesufu in fo niu re¬ kli: Kam hozhefh de gremo, in ti perpravimo, de bofh jedel veliko- nozhno jagnje ? In pofhlje dva fvojih uzhenzov, Petra in Janesa, in jima rezhe: Pojdita in perpravita nam ve- likonozlinojagnje, dejemo. Ona fta pa rekla: Kje hozhefh, de perpra- viva? In jima je rekel: Pojdita v’ mefto, in vaji bo frezlial zhldvek, kteri ponefe verzli vode; pojdita sa njim v’ hifho, v’ ktero gre, in rezi¬ la hifhnimu gofpodarju : ITzhenik ti rezhe: Moj zhaf je bliso, pertebi hozhem imeti veliko nozh s’ fvojimi uzhenzi. K.j e je moja goftivniza, kjer bom velikonozhno jagnje s’ fvojimi uzhenzi jedel? In on vama bo poka- sal veliko obednizo pogernjeno: on- 408 di nam perpravita. Tn njegova uzhen- za grefta, in pridela v’ mefto, in naj¬ deta, kakor jima je bil povedal; in fta perpravila veIikonozh.no jagnje. Ko leje bil pa vezher ftoril, je prifhel s’ dvanajsterimi. In kadar je ura prifhla, je k’jedi fhel, in dva¬ najsteri apoSteljni s’ njim. In jim je rekel: Is ferza tim skelel to veliko¬ nozhno jagnje jetri s’ vami, preden terpim. Ha kaj povem vam, de od sdej ga ne bom vezli jedel, dokler ne bo dopolnjeno v’ Ildshjim kra¬ lj eftvu. In je vsel kelih, ter je šali¬ va! il, in rekel: Vsemile, in rasde- lite ti med teboj. Saka j povem vam, de ne bom pil od tertniga fadii, dok¬ ler boshje kraljeftvo ne pride. In ko to vezherjali, vftane od vezherje, in dene s’ tebe fvoje ob- lazhilo, in vsame p ort, ter te opafhe. Potlej vlije vode v’ medenizo, in sa- zhne umivati uzlienzam noge, in bri- fati s’pertam, s’kterimje bil opa- fan. Pride tedej k’ Simonu Petru. In Peter mu rezhe: Gofpod! ti meni noge umivafh? Jesuf je odgovoril, in mu rekel: Kar jeft delam, ti sdej ne vefh, vedil pa bofh potlej. Peter mu rezhe: Ne bofh mi umival nog 409 vekomej ne. Jesuf mu je odgovoril: Ako te ne umijem, ne bofk imel deleska s’ menoj. Simon Peter mu rezke: Gofpod! ne lamo nog, ampak tudi roke in glavo. Jesuf mu rezke: Kdor je umit, ne potrebuje, kakor de noge umije, ampak je vef zbiti. Tudi vi fte zkifti, pa ne vti. Vedilje namrezk, kdo je, kteri ga bo isdal; salo je rekel: Nifte vti zkifti. Po tem, ko jim je bil noge umil, in vsel fvoje oblazkila, fe je fpet k’ misiufedel, in jun rekel: Vefte, kaj tim vam ftoril? Vi me klizliete: ITzkenik in Gofpod! in prav pravite, tim tudi. Ako tim tedej jeft, Gofpod inUzkenik, vam noge umil, morate tudi vi eden drugimu noge umivali. Sgled namrezk lini vam dal, de rav¬ no tako, kakor tim jeft vam ftoril , tudi vi ftorite. Refnizlmo, refnizkno vam povem: Illapez ni vekfki, ko njegov gofpod; ne poflanez vekfki, ko tifti, kteri ga je poflal. Ako to vefte, blagor vam bo, zke bole to ftorili. Ne rezkem od vaf vtik; jeft vem, ktere lim isvolil. Ali de fe do¬ polni pifmo: Kteri s’ menoj krilk je, bo vsdignil soper me fvojo peto. — Sdej vam to povem, preden fe sgo- 410 di; de, kadar fe sgodi, verujete, de fim jeft. Refnizhno, refnizhno vam povem: Kdor fprejme, kteriga po- fhljem, mene prejme; kdor pa mene fprejme, fprejme njega, kteri meje poflal. In ko je bil Jesuf to isrekel, je v’ duliu shaloften bil, in je prizhal in rekel: Refnizhno, refnizhno vam povem: Eden smed vafme bo isdal, kteri je s’menoj. Uzhenzi fo fe te¬ dej eden drugiga pogledovali pomi- f bije vaj e, od kteriga de govori. In filno shaloftni fo sazheli f leherni re- zhi: Gofpod! ali fim jeft? On pa je odgovoril in rekel: Kteri pomaka s’ menoj roko v’ fkledo, ta me bo is¬ dal. čijfin zhlovekov gre fizer, kakor je pifano od njega; tode gorje tifti- mu zliloveku, po kterim bo §in zblo- vekov is dan! Bolje bi mu bilo, de bi ne bil rojen tifti zhlovek. Eden pa njegovih uzhenzov, kteriga je Je¬ suf ljubil, je flonel na Jesufovih per- fih. Temu je tedej pomignil ^iinon Peter, in mu je rekel: Kdo je, od kteriga govori? On tedej fe uafloni na perfi Jesufove, in mu rezhe: Go¬ fpod! kdo je? Jesuf je odgovoril: Tifti je, klerimu bom jeft pomozhen kruh podal. Judesh pa, kteri ga je til isdal, je odgovoril, rekozh: Uzhe- nik! ali limjeft? Mu rezke: Ti li re¬ kel. In je pomozhil kruh, in ga dal Judeshu Ifhkarjotu §imonovimu. In po grisliljeji je fhel fatan vanj. Je¬ suf mu tedej rezhe: Kar miflifh bo¬ rili, ftori bersh. Nobeden teh pa, kteri fo per miši bili, ni vedel, zhi- mu mu je to rekel. Eni namrezli fo menili, ker je Judesh mofhno imel, de mu je Jesuf rekel: Kupi, kar sa prašnik potrebujemo; ali de bi kaj ubogim dal. Kadar fo pa vezherjali, je vsel Jesuf kruh, in gaje pofvetil in ras- lomil, ter dal fvojim uzhenzam, in je rekel: Vsemite in jejte; lo je moje telo, ktero je sa vaf dano. In je vsel kelih, je sahvalil, in jim dal rekozh: Pite is njega vli! To je moja kri no¬ ve savčse, ktera bo sa njih veliko prelita v’ odpufhenje grehov. — To borite v’ moj fpomin. In fo pili is njega vli. Ko je bil Judesh odfhel, je Je¬ suf rekel: Sdej je §in zlilo vekov po- velizhau, in Bog je povelizhan v’ njem. Ako je Bog v’njem povelizhan, ga bo Bog tudi fant v’ febi poveli- zhal; in sdajzi ga ho povelizhal 412 Olrozliizhi! fke malo zkafa lim per val*. Me kote ifkali, i« kakor lim Judam rekel: Kamor jeft grem, vi ne morete prili, ludi vam sdej re- zhem. Novo sapoved vam dam: de fe ljubile med teboj. V’ tem bodo vfi fposimli, de fte moji uzhenzi, ako bole ljukesen imeli med teboj. In ko fo bili sahvalno petem fpeli, fo flili na oljfko goro. §1111011 Peter mu rezke : Gofpod! kam grefk? Jesufjeodgovoril: Ka¬ mor jeft grem, sdej ne morefh sa menoj iti; potlej pa pojdefh sa me¬ noj. Peter mu rezke: Sakaj ne mo¬ rem sdej sa teboj iti? Gofpod pa je rekel: Simon, §imon! glej! fatan vaf je kotel imeti, de bi vaf prefejal kakor pfkentzo. Jeft pa lim profil sate, de ne jenja tvoja vera; in ti, kadar fe bofli nekdaj fpreobernil, poterdi fvoje brate. Peter pa mu je rekel: Gofpod! s’ teboj lim perprav- Ijen v’ jezlio in v’ fmert iti. §voje skivljenje bom sate poftavil. Jesuf mu je odgovoril: §voje skivljenje bofk same poftavil ? Refnizkno , re- fnizkno ti povem, de nezoj to nozh, preden bo petelin dvakrat sap el, me kofh trikrat satajil. Vfi fe kote po- 413 hujfhali to nozh nad menoj; sakaj pitano je: Bom udaril paftirja, in ras- kropile fe bodo ovze. Kadar pa vfta- nem, pojdem pred vami v’Galilejo. Peter pa mil rezhe: De bi fe ravno vli pohuj Phali nad teboj, jeft vimder ne. Jesufpaje rekel: Povem ti Pe¬ ter! petelin ne bo dani*pel, preden trikrat ne utajifh, de me posnafh. On pa je fhe vezli govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti s’ teboj, te ne bom satajil. Ravno tako fo pa tudi vli rekli. Jesuf jih je pa milo lola- shil in uzhil: VaPhe ferze naj Pe ne preftrafhi. Verujete v’ Boga, tudi v’ me verovajte. V’ liifhi mojiga Ozhe- ta je veliko prebivalifh. In ko odi¬ dem, in vam mefto perpraviin, bom fpet priPhel, in vaf boni k’ febi vsel, de bote tudi vi, kjer tim jeft. In jeft bom Ozheta profil, in vam bo dru¬ gi ga Uzhenika dal, de jier vaf oftane vekomej. Nebom vaPsapuftilfirol.— Jeft flm prava vinfka terfa, vi mladi¬ ke. Ako oftanete v’ meni, in moje befede v’vaf oftanejo, profite, kar koli hozhete, in fe vam bo sgodilo. Ako vaf fvet fovrashi, vedite, deje mene poprej fovrashil, ko vaf. To je moja sapoved, de fe ljubite med 414 feboj, kakor lini vafjeft ljubil. Ko bi bili is fVeta, bi fvet fvoje ljubil ; ker pa nifte is fveta, ampak fini vaf jeft od fvela odbral, torej vaf fvet fovrashi. Opomnite fe beled, ktere fini vam jeft govoril: Hlapez ni ve- zhi, kakor njegov gofpod. Ako fo mene preganjali, bodo tudi vaf pre¬ ganjali. Is f-hodniz vaf bodo devali; ura zlo pride, de bo vfak, kteri vaf umori, menil, de Bogu fluslibo ftori. Tega pa vam od sazhetka ni- fim pravil, ker 15 m bil p er vaf. In sdej grem k’ njemu, kteri me je po- flal, in nobeden smed vaf me ne vprafha: Kam grefh? Temuzh, ker fim vam to govoril, je slialoft napol¬ nila vafhe ferze. Ali jeft vam refni- zo povem: Sa vaf je dobro, de jeft grem. Sakaj ako ne grem, Trofhtar ne bo k’ vam prifhel, ako pa grem, vam ga bom poflal. §lie malo, in me vezh ne bote vidili, in Ipet malo, in me bole vidili, ker grem k’ Ozhetu. Refnizhno, refnizhno vam povem, de bote jokali in shalovali, fvet pa fe bo vefelil; vi bote shalovali, ali vaflia shaloft le bo v’ vefelje fpreo- bernila; fpet vaf bom vidil, in vafhe ferze fe ho vefelilo, in vafhiga ve- 415 felja vam ne bo nilizhe vsel. Na fve- tu bote britkoft imeli; ali saupajte, jeft lim fvet premagal. To je Jesuf govoril ; in je vsdignil o z In v’ nebo in je rekel: Ozhe! ura jeprifhla; po- velizhaj fvojiga §ina, de tvoj §in te¬ be povelizha: Jeft prolirn sa-nje, sa te, ktere ti mi dal; ker fo tvoji. $ ve¬ ti Ozlie ! obrani jih v’ fvojim imenu. Ne protim, de bi jih is fveta vsel, ampak de bi jih hudiga varo val. Pa ne prolirn farno sa nje, ampak tudi sa tifte, kteri bodo po njih befedi v’ mene verovali. De bodo vli eno, ka¬ kor ti Ozhe v’ meni, in jeft v’ tebi; de bodo tudi oni v’ naf eno. Ozhe! ho- zhem de bodo tifti, ktere ti mi dal, tudi s’ menoj tam, kjer lim jeft; de moje velizhaftvo vidijo. Ko je bil Jesuf to isgovoril, je fhel s’ fvojimi uzhenzi zhes potok Zedron, in je fhel po navadi na olj- fko goro. Sa njim pa fo fhli tudi uzhenzi. Tedej je prifhel s’ njimi na priftavo, ki fe ji pravi Getsemani, kjer je bil vert, v’ kteri ga je fhel on in njegovi uzhenzi. Vediljepa tudi Judesh, kteri ga je isdal, ta kraj, ker je Jčsuf s’ tvojimi uzhenzi pogofto tje hodil. Kadar je Jesuf na 41(5 metlo prifhel, jim je rekel : Redite tukej, de grem tj e, in molim. Mo¬ lite, de ne pridete v’ fkufhnjavo. In vsame s’ teboj Petra, in Jakoba, in Janesa; in sazhne pretirat* h en, sha- loften, in otoshin biti, in jim rezke: Moja dufha je shaloftna do fmerti; oftanile tukej , in zhujte. In je malo naprej fhel, in fe je odtegnil od njih sa ljuzliaj kamna, in je na kolena padel, in molil rekozh: Moj Ozlie! ako je mogozlie, vsemi ta kelih od mene, vunder ne moja, ampak tvo¬ ja volja naj te sgodi. In pride k’ Tvo¬ jim uzhenzam, in jih najde fpati, in rezhe Petru: §imon, fpifh? Niti mogel eno uro zhuti? Zhujte in molite, de ne padete v’ fkufhnja¬ vo. Duh je tizer voljan, ali me- fo je flako. Spelje vdrugizh fhel, in molil, rekozh: Ozhe moj ! ako ne more ta kelih memo iti, kakor de ga pijem, naj fe sgodi tvoja volja. In ko fe je verni!, jih je fpet nafhel fpati (njih ozhi namrezh fo kile trudne) in nifo vedili, kaj bi mu odgovorili. In jih je popuftil, in fpet fhel, in vtret- jizh molil, in ravno tifte kefede go¬ voril. Perkasal fe mu je pa angel s’ nebef, kteri ga je pokrepzhal. Inko 417 fo ga fin er In e teshave obfhle, je pre- ferzhnif hi molil. Njegov pol pa je bil, kakor kervave kaplje tekozhe na semljo. In pride vlretjizh k’ Tvojim uzhenzam, in jim rezhe: čjjpite sdej in pozhivajte! Doftije; ura je prifhla: glejte! §in zhlovekov bo isdan v’ roke grefhnikov. Vftanite, pojdimo! Glejte! kteri me bo is dal, je bliso. In ko je flie govoril, glej! je Judesh, eden dvanajfterih, prifhel, in s’ njim ftrasha in velika mnosliizaflu- shabnikov od velikih duhovnov in farisejov s’ mezhi, in kolmi, s’ fve- tili, in baklami, in ordshjam. Dal jim je bil pa njegov isdajavez snam- nje, rekozli : Kteriga bom kuflmil, lifti je; njega primite, in peljite ga varno. In ko je bil prifhel, je fhel pred njimi, in bersli je k’ Jesufu fto- pil, in je rekel: Sdrav bodi Uzhe- nik! in ga je kufhnil. In Jesuf mu je rekel: Prijalel! zbimu tj prifhel? Judesh! s’ kufhevanjem isdafh §inu zlilo veko viga? In JesuP, ki je vedil vfe, kar je imelo zhesnj priti, je naprej ftopil, in jim rekel: Kogii ifhete? §o mu odgovorili: Jesufa Nazarefhkiga. Jesuf jim rezhe; Jeft 418 lim. §tal je pa tudi Judesh penijih, kteri ga je isdal. Kadar jim je tedej rekel: Jeft fim, fo odftopili in padli na semljo. §pet jih je tedej vpra- fhal: Koga ifhete? Oni fo pa rekli: Jesufa Nazarefhkiga. Jesuf je od¬ govoril : Povedal Ikri vam, de tim jeft; ako tedej mene ifliete, puftite te iti. — De fo fe dopolnile befede, klereje rekel: Ktere ii mi dal, ni- lim nobeniga sined njih sgubil. Tedej fo perftopili, in fo roke na Jesufa vergli, in ga prijeli. Kadar fo pa, kteri fo bili okoli njega, vi- dili, kaj ima hiti, fo mu rekli: Go- fpdd! ali naj mahnemo s’ mezham? ^inion Peter tedej, ki je mezh imel, ga je isderl, in je mahnil po hlapzu velikiga duhovna, in mu je odtekal defno uho. Hlapzu pa je bilo ime Malhus. Jesuf pa je odgovoril in re¬ kel: Jenjajte od tega. In fe je nje- goviga ufhefa dotaknil, in ga je os- dravil. Tedej je Petru rekel: Vtak¬ ni fvoj mezh v’ noshnizo; sakaj vti, kteri sa mezh prijemajo, bodo s’ me¬ zham konzhani. Ali menifh, de ne morem profiti fvojiga Ozhela, in mi ho poflal vezli ko dvanajft legijonov angelov. Ne bom li pil keliha, kte 419 riga mi j e Ozhe dal ? Kako fe bodo tedej dopolnile pifma, ker fe mora tako sgoditi? §trasha tedej, in po¬ glavar in hlapzi Judov fo Jesufa po¬ padli, in fo ga svesali. Tifto uro je Jesuf velikim duhovnam in poglavar- jam tempeljna in ftarafhinam, ki fo nadnj priflili, rekel: Kakor nad ras- bojnika fte priflili s’ mezhi in s’ kol¬ ini me lovit; vfak dan liinfedel per vaf, in uzhil v’ tempeljnu, in me ni— fte prijeli; tode to je vafha ura in oblah teme. Pa to vfe fe je sgodilo, de fe dopolnijo pifma prerokov. Te¬ dej fo ga njegovi uzhenzi sapuftili, in fo vli sbeshali. In kteri fo Jesufa vjeli, fo ga peljali pervizh k’Anasu; bilje nam- rezli taft Kajfesha, kteri je bil ve¬ liki duhoven tifto leto. Bilje pa Kaj- feshtifti, kteri je bil Judam fvetdai, deje bolje, de en zlilovek umerje sa ljudftvo. Kteri fo Jesufa vjeli, fo ga pe¬ ljali potem h’ Kajfeshu velikimu du¬ hovnu , kjer fo fe bili pifmarji infta- rafhini fofhli. Veliki duhoven te¬ dej je vprafhal Jesufa sa njegove uzhenze in njegov uk. Jesuf mu je odgovoril: .Teh tim ozhitno govoril 420 pred fvetani, jeft fim vfelej uzhil v’ [-hodnizi in v’ tempeljnu, kamor I*e vfi Judje f-hajajo , in na fkrivnim nifim ni/Ji govoril. Kaj mene vpra- fhafh ? Vprafhaj tifte, kteri fo fli- fhali, kaj fim jim govoril; glej! oni vedo, kaj fim jeft govoril. Kadar je hilpato rekel, je eden flushabni- kov, kteri je sraven ftal, Jesufa sa uho udaril, rekozh: Tako odgovar- jafh velikimu duhovnu? Jesufmuje odgovoril. Ako fim hudo govoril, fprizhaj od hudiga; ako pa prav, kaj me bijefh? Veliki duhovni pa in vef sbor fo ifkali kriviga prizhevanja soper Jesufa, de bi ga umorili; in ga nifo nafhli, defiravno je bilo ve¬ liko krivih prizh jierftopilo. Sakaj veliko jih je krivo prizhevalo soper njega , pa prizhevanja fe nifo vjema- le. Sfadnjizh pa fte priflile dve kri¬ vi prizlii, in fte krivo prizhevale so¬ per njega rekozh: Mi fino gaflifha¬ li rezili: Jeft morem podreti tempelj Boshji, in v’ treh dneh ga fpet fo- sidati. In tudi njih prizhevanje ni obftaio. In veliki duhoven je ftopil v’ fredo, in vprafha Jesufa, rekozh: Ne odgovorifh nizh na to, kar ti soper tebe prizhajo ? On pa je mol- 421 k hal, in ni nizh odgovoril. In veli¬ ki duhoven mu je rekel: Sarotim te per shivini Bogu, de nam povefh, ali li ti Kriftuf, §in Boshji? Jesuf mu rezhe: Ti li rekel. Pa povem vam: Polihmal hote vidili §inu zlilo- vekoviga fedeti na defnizi mozhiBo- slije, in priti v’ oblakih neha. Te¬ de j je veliki duhoven rastergal fvoje ohlazhila, rekozh: (Boga) je pre¬ klinjal, kaj potrebujemo fhe prizh? Glejte! s dej fte flifhali preklinje- vanje. Kaj le vamsdi? Oni pa fo od¬ govorili in rekli: ^merti je vreden. In moshje, kteri fo ga dershali, fo ga saframovali in bili. In fo ga za¬ krivali , in ga v’ obras bili; in fo ga vprafhali, rekozh: Prerokuj, kdo te je udaril? In vezli drugiga pre- klinjevanja fo govorili soper njega. Peter pa je od delezh sa njim fhel do dvora velikiga duhovna, in drugi uzhenez. Tifti uzhenez pa je bil snan velikimu duhovnu; in je fhel s’ Jesufam vred na dvorifhe veli¬ kiga duhovna; Peter pa je lial sunej per vratih. Uni uzhenez tedej, kteri je velikimu duhovnu snan bil, je vun fhel, in je govoril s’ vratarizo, in je Petra noter peljal. Sakurili fo pa ogenj v’ fredi dvorifha hlapzi in flu- shabniki, in fo ftali p er sherjavzi, ker je bilo mras, in fo le greli, !$tal je pa tudi Peter s’ njimi, in fe je grel, de bi vidil konez. Ko ga je pa vidila dekla vratariza fedeti per ognji, in ga je prav pogledala, je rekla: Tu¬ di ta je bil s’ njim. I11 perftopila je k’ njemu, rekozh: Tudi ti li bil s’ Je- sufam Galilejzam. On pa je tajil vpri- zbo vlili, rekozh: Nitim; shcna! ne posnam ga! ne vem in ne urnem, kaj pravifh! In je vun fh&l pred dvori- fhe, in petelin je sapel. Ko je pa fkosi vrata f bel, gaje vidila druga dekla, in je rekla tiftim, kteri fo bili lam: Tudi la je bil s’ »lesufam Nazarefhkim! In kmalo po tem ga je drugi vidil, in rekel: Tudi ti li smed njili. Peter pa je rekel: O zhlovek! nitim. In nekako uro zba¬ la potlej je nekdo drugi terdil, re¬ kozh : Refnizhno, tudi ta je bil s’ njim, ker je tudi Galilejiz! In zbes malo fo sraven ftojezlii fpet Petru rekli: Ref li smed njih; lej li tudi Galile- jiz, sakaj tvoj jesik te rasodeva. In eden smed blapzov velikiga duhov¬ na, ftriz tiftiga, kterimu je bil Peter uho odtekal, mn rezke: Te li nitim 423 jeft vidil na verlu per njem? Peter je tedej fpet tajil: Ne posnam tega zhloveka, od kteriga pravite. Insdaj- zi je petelin vdrugizh sapel. In Go- fpodfe je oserl in je pogledal v’ Petra. I In Peter fe je fpomnil befede, kte- ro maje bil Jesuf rekel: Preden bo petelin dvakrat sapel, me bofli tri¬ krat satajil. In je vun fhel, in je britko jokal. Kadar fe je pa jutro ftorilo, fo fklenili vli veliki duhovni in ftara- fhini ljudftva soper Jesula, de bi ga v’ fmert isdali, in fo ga peljali v’ fvoje sbiralifhe, rekozh: Ali li ti Kriftuf, povej nam ? In jim je re¬ kel: Ako vam povem, mi ne bole verjeli. Ako pa tudi vprafham, mi ne bote odgovorili, in me ne fpuftili. Odlihmal pa bo §in zhlovekov fedel na defnizi mozlii Bdshje. Vli pa fo rekli: Ti li tedej ^in Bosliji? In je rekel: Vi pravite, de jeft lira. Oni pa fo rekli: Kaj potrebujemo fhe prizhevanja? Sej fmo farni flifhali is njegovih uft! In vftala je vfa njih mnoshiza, in fo svesaniga peljali in isdali Ponziju Pilatushu poglavarju deshele. Tedej, ko je Judesh, kteri ga 424 je isdal, vidil, de je obfojen, feje fkefal, in je nasaj pernefel tridelet frebernikov velikim duhovnam in fta- rafhinam, rekozh: Grefhil lim, ker lini isdal nedolshno kri. Oni pa fo rekli: Kaj je nam mar, ti glej. In je vergel od febe frebernike v’ tem- peljnu, in fe vernil, in je fhel in fe je s’vervjo obelil. Veliki duhovni pa fo vseli frebernike, in fo rekli: Ne fpodobi fe jih devati v’ tempeljnovo fkrinjizo; sakaj to je zena kervi. Oklenili fo pa, in kupili sanje lon- zliarjovo njivo, sa pokopalifhe ptuj- zov. S ato je imenovana tifta njiva Ha- keldama, to je, njiva kervi, do da- naflinjiga dne. Tedejfeje dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii pre¬ rok« , ki pravi: In fo vseli tridelet frebernikov, ženo zenjeniga, kteri- ga fo fkupzhevali od Israelovih otrok. Info jih dali sa njivo lonzhar- jovo, kakor mi je ukasal Gofpod. Peljejo tedej Jesufa od Kajfesha v’ fodno hifho. Bilo je pa sjutrej. In oni nifo fhli v’ fodno hifho, de bi fe ne omadeshvali, temuzh de bi fnieli jefti velikonozhno jagnje. §hel je to¬ rej Pilatush vunkej, in je rekel: Kakoihno toshbo pernefete soper te- 425 ga zliloveka. §o odgovorili in mu re¬ kli: Ko bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili isdali. Pilatush jim je te¬ dej rekel: Vsamite ga vi, in ga po IVoji poftavi fodile. Judje fo mu te¬ dej rekli: Mi ne finem o nikogar umoriti. De fe je dopolnila Jesufo- va befeda, ktero je govoril, ko je na snanje dal, s’ kakofhno fmerljo bo umeri. Sazheli fo ga pa to siliti, rekozli: Tega lino nafhli, de sape- Ijuje nafh narod, in de brani zefarju davkov dajati, in pravi, deje onKri- ftuf kralj. Pilatush pa gaje vprafhal, rekozh: §i ti kralj Judovfki? On pa je odgovoril in rekel: Ti pravifh. in kadar je bil toshen od velikih duhov¬ nov in flarafhinov, ni nizli odgovo¬ ril. Tedej mu rezhe Pilatush: Ali ne flifhifh, koliko soper tebe prizhu- jejo? Nizh ne odgovorifh? In mu ni odgovoril na nobeno befedo, tako, de fe je poglavar filno zbudil. §hel je tedej Pilatush fpet v’ fodno liifho, in je poklizal Jesufa, in mu rekel: Ti li kralj Judov? Jesuf je odgovoril: Govorifh to fam is febe, ali fo ti drugi povedali od mene? Pilatush je odgovoril: .Kaj fiiu jeft Jud? Tvoj narod in veliki duhovni 426 Ib te meni isdali; kaj fi ftoril? Je- sufje odgovoril: Moje kraljeftvo ni od lega lVeta. Ko bi bilo moje kra¬ ljeftvo od lega fvela, bi fe moji flu- sliabniki paz.ii bojevali, de bi ne bil Judam isdan; sdej pa moje kraljeft¬ vo ni od tod. Pilatush mu je tedej rekel: Tedej li ti kralj ? J esufje od¬ govoril :Ti pravif h, de fini jeft kralj. Jeli fim v’ to rojen, in v’ to pri- fliel na fvet, de prizham refnizi. Vfak, kteri je is refnize, pofluflia moj glaf. Pilalusli mu rezhe: Kaj je refniza? In ko je bil to rekel, je fpet vun fhel k’ Judam, in jim rezke: Jeft ne najdem nobene krivize nad njim. Oni fo pa fhebolj Ulili rekozh: Ljudftvo fhunta, ker uzhi po vfi Judeji, sazhenfhi od Galileje do feni. Ko je pa Pilatush flifhal Galilejo, je vprafhal, ali je on Galilejiz. In ko je svedil, de je fpod Herodeshove oblafti, ga je poflal k’ Ifierodeshu, kteri je bil tudi v’ Jerusalemu lifte dni. Herodesh pa, ko je Jesufa vidil, fe je filno obvefelil; sakaj slie sdav- no gaje skelel viditi, ker je veliko flifhal od njega, in je upal, de ga bo vidil kak zhudesh ftoriti. In ga 427 je oprafheval s’ mnogimi beledami, on pa mu ni nizh odgovoril. Veliki duliovni pa in pifmarji fo ftali, in ga terdb toshili. Herodesh pa f’ fvojinii vojfliaki ga je sanizheval in saframo- val, in ga je oblekel v’ belo oblazhi- lo, in gaje nasaj poflal k’Pilatushu. In poftala fta prijatlaHerodesh inPi- latush tifti dan; sakaj poprej fta bila v’ fovrafhtvu med teboj. Pilatush paje poklizal velike du¬ hovne, poglavarje in Ijudftvo, in j im je rekel: Perpeljali fte mi tega zhlo- veka, kakor (le bi odvrazheval Ijud¬ ftvo; in glejte! jeft lun ga vprizlio vaf isprafhal, in niliin nafliel nobe¬ ne kri vize nad tem zhlovekain v’ tem, zhefar ga tosbite. Pa tudi Herodesh ne; sakaj poflal fini vaf bil k’ njemu, in glejte! nizh fmerti vredniga ni bi¬ lo najdeniga nad njim. Ob prašniku pa je poglavar navado imel ljudftvu ispuftiti eniga jetnika, klerigafo kot¬ li. Imel je pa takrat flovezhiga jet¬ nika, kteri je bil imenovan Baraba. Taje bil savoljo nekiga v’ ineftuftor- jeniga punta in uboja v’ jezho ver- shen. In ko je Ijudftvo gori prifhlo, je sazhelo profiti sa Ib, kar jim je vfelej ftoril. Pilatush pa jim je od- 428 govoril, rekozh: Ivi eriga hozhele, de vam ispultiin, Baraba ali Jesufa, kteri je imenovan Kriftuf? Sakaj vedilje, de fo ga bili is nevofhlivo- fti isdali. Kadar je pa Bedel na foduim ftolu, je poflala k’ njemu njegova shena, rekozh: Nizli li ne dajaj opravili s’ tem pravizhnim; sakaj ve¬ liko lim terpela dani* v’ faujali savo- Ijo njega. Ali veliki duhovni in fta- rafhini fo pregovarjali ljudi, de bi profili sa Baraba, Jesufa pa pogubi¬ li. Poglavar pa je odgovoril, in jim rekel: Kteri^a teh dveh liozhete, de vam ispuftim? Zavpila pa je mnb- shiza vfa kmalo, rekozh: Prezh s’ tem, in fpufti nam Baraba. Pilatush jih je tedej fpet nagovoril, ker je hotel Jesufa ispuftili, in jim rekel: Kaj tedej hozhele, de ftorim s’ kra- Ijani Judov? Oni pa fo fpet vpili: Krishaj, krishaj ga! On pa jim je vtretjizh rekel: Kaj je pa ta liudiga ftoril? Nizh fmerti vredniga ne naj¬ dem nad njim; pretepel ga boin le- dej in lpuftil. Ali oni fo fhe bolj vpi¬ li, rekozh: Krishan naj bo. Na to je tedej Pilatush Jesula vsel, in gajshljal. Vojfhaki pa fo ga peljali na dvorifhe fodne hifhe, 420 in fklizhcjo vfo trumo. In fo ga fle- kli, in fo mu f liker lataft plajfh oger- nili. In fo fplelli krono is ternja, in fo mu jo na glavo djali, in lerft v’ njegovo defnizo, in fo pred njega po- klekovali in ga sidram«vali, rekozh: Sdrav bodi, kralj J ud o vf ki! in fo vanj pljuvali , in mu jih sa uho daja¬ li, in terft jemali, in tolkli po glavi, in fo na kolena padali, ter ga molili. Pilat n sli je ledej fpet vunkej fhel, in jim rezke: Glejte! p er pe¬ lje m vam ga vunkej , de fposnate, de ne najdem nad njim nobene krivize. (Jesufje ledej vunkej prifhelnofezli ternjovo krono, in fhkerlatafto obla- zhilo.) In (Pil at ush) jim rezke: dej- % te, zlilovek! Ko fo ga ledej vidili veliki duliovni influskabniki, fo vpi¬ li, rekozh: Krishaj, krishaj ga! Pi- lalusb jim rezke: Vsamite in kri¬ shaj te ga vi; sakaj jeft ne najdem krivize nad njim. Judje fo mu odgo¬ vorili: Mi imamo poftavo, in po po- ftavi mora umreti, ker fe je Simi Boshjiga delal. Kadar je ledej Pilalush flifhal to govorjenje, fe je fbe bolj bal. In je fhel fpet v’ lodno hifho, in je re¬ kel Jesufu: Od kod lili? Jesufpa 130 mu ni odgovoril. Pilatush mu tedej rezhe: Meni ne odgovorifh? Ne vefh, de imam oblah te krišhati, in imam oblah le fpuhiti? Jesuf je od¬ govoril : Ne imel bi nobene oblafti do mene, ko bi ti ne bilo od sgorej da¬ no. Savoljo tega ima tifti, kleri me je tebi isdal, vezhi greh. In odflej je ifkal Pilatush ga fpuftiti. Judje pafo vpili rekozh: Ako tega fpuftifh, niti zefarjov prijate!; sakaj vlak, kteri fe kralja dela, zefarju soper govori. Pilatusli tedej, ko je to govor¬ jenje flifhal, je Jesufa vun perpe- Jjal, in je fedel na fodni ftol, na me¬ hu, ktero fe imenuje Lilohrotos, po hebrejfko pa Gabata. Bilo je pa dan perpravljanja velike nozhi, okoli fhehe ure, in rezhe Judam: Glejte, vafh kralj! Oni fo pa vpili: Prezh s’ njim, prezh s’ njim, krishaj ga! Pilatush jim rezhe: Vafhiga kralja bomkrishal? Veliki duhovni fo od¬ govorili: Nimamo kralja, rasun ze- farja. In oni fo tifhali s’ velikim vpitjam, in fo profili, de naj bo kri- shan; in njih vpiljeje perhajalo zhe- dalje vezhi. Ko je pa Pilatush vidil, de nizh ne opravi, temuzli (le vezhi hrup vftaja; je vsel vode, in lije roke umil vprizho ljudftva, rekozli: Jeli lim nedolshin nad kervjo tega pra- vizliniga, vi glejte! In vfe ijudftvo je odgovorilo in reklo : Njegova kri pridi na naf, in na naflie otroke. In Pilatush je perfodil, de bi fe dopol¬ nila njih prof linja. Teilej jim je ispu- ftil Baraba; Jesufa pa jim je isdal, de bi bil kri s lian. Vseli fo pa Jesufa, in po tem ko fo ga saframovali, fo mu flekli fhkerlat, in ga oblekli s’njegovimi oblazhili, in fo ga vini peljali, de bi ga krishali. In je fvoj krish nefozll vini fhel na mefto, ki fe imenuje me- fto mertvaflikih glav, po hebrejfko pa Golgota. Grede pa fo dobili zhlo- veka is Zirene. kimona po imenu, kteri je fhel is polja, ozheta Alek- fandroviga in Ilufoviga; tega fo per- morali, de je nefel njegov krish. §hla je pa sa njim velika mnoshiza ljudi in shen, klere fo jokale , in ga milo- vale. Jesuf fe je pa proti njim ober- nil in je rekel: Hzbere Jerusalemfke! nikar fe ne jokajte nad menoj , am¬ pak jokajte fe nad feboj, in nad fvo- jimi otrbzi. Sakaj glejte! dnevi bo- do prifhli, ob kterih poreko: §re- zhne fo nerodovitne, in teiefa, kte- re nifo rodile, in perli, ktere nifo dojile! Takrat bodo sazheli rezili go¬ ram: Padite na naf! in liribam: Po¬ krile naf! Zhe namrezh nad frovim lefam lo delajo, kaj fe bo godilo nad fuhim? Peljana fta bila pa s’njim tu¬ di dva druga, hudodelnika, de bi bi¬ la umorjena. In fo prifhli na meflo, ki fe ime¬ nuje Golgola, tojemefto mertyafli¬ ki h glav. In fo mu dali piti vina s’ miro in sholzliain smefhaniga. In ko je bil pokulil, ni bolel pili. Ondi fo ga krishali, njega in hudodelnika, eniga na defni in eniga na levi ftrani, v’ fre- dipaJesufa. In je bilo dopolnjeno pi- fmo, ktero pravi: In med krivizbne je bil fhtet. Jesuf paje rekel: Ozbe! odpufti jim, fej ne vedo, kaj delajo. Bila je pa tretja ura, in fo ga krisha- li. Napifal je pa Pilalush tudi napif, in gaje djal verh krisha. Bilo je pa jrifano: Jesuf Nazarefbki kralj Ju¬ dov. Ta napif je veliko .Judov bralo; kraj namrezh, kjer je bil Jesuf kri- shan, je bil blis meha. Bilo je pa pi- fano po bebrejfko, po grefhko in po latinfko. Rekli fo tedej Pilalushu 433 veliki duhovili: Nikar ne j)if hi: Kralj Judov; ampak deje on rekel: Kralj Judov tim. Pilatush je odgovoril: Karlimpifal, fimpifal. — Vojfhaki tedej, ko fo bili Jesufa krishali, fo vseli njegove oblazlula, (in fo nare¬ dili fhtiri dele, vfakimu vojfhaku del), infuknjo. ^uknjapa je bila bres fhi\ T a, od verha fzelama tkana, Rek- ! li fo tedej med feboj: Nikar je ne reshimo, ampak losajmo sa-njo, zlii- gava hode. De fe je pifmo dopolnilo, ki pravi: Rasdeliii fo moje oblazhi- la med fe, in sa mojo fuknjo fo losa- li. Vojfhaki fo tedej to ftorili, in fo fedeli, in ga varoVr.Ii. Ti pa, ki fo memo hodili, fo ga preklinjevaii, in s’ fvojimi glavami smajevaH, in fo rekli: Aha, kako tempelj Boshji poderafh, in v’treh dneh fpet fosidafh; pomagaj fam fe- bi! Zhe ti §in Boshji, ftopi s’ krisha. Ravno tako fo ga saframovali tudi ve¬ liki duhovni s’ pifmarji in ftarafhini vred, in fo rekli: Drugim je poma¬ gal, fam febi ne more pomagati! Ako je Israelfki kralj, naj ftopi sdej s’ krisha, in verujemo vanj. V’ Boga je. saupal; naj ga sdej ref hi, zhe ga rad ima! §ej je rekel: §in Boshji (im. Ee 4.14 S a (Vam o vali fo ga pa trnli vojfliaki, kteri fo perftopili, in mu jetika po¬ nujali; in fo rekli: Ako li ti kralj Judovfki, pomagaj li! Eden ras I,Oj¬ nikov pa, ktera fta vifela, ga je pre¬ klinjal, reko/di: Ako fi ti Kriftuf, pomagaj fam felii in nama. Drugi pa je odgovoril, in gaje fvaril, rekozk: §e tudi ti ne bojifh Boga, kerliv’ ravno tiftim obfojenji? In midva fi- zer po pravizi, sakaj po saflushenji fvojik del prejemava; ta pa ni nizh hudiga ftoril. In je rekel Jesufu: Go- Ipod! fpomni fe me, kadar pridefli v’ fvoje kraljeftvo. In Jesuf muje re¬ kel. Refnizhno ti povem, dani* bofk s’ menoj v’ raji. Poleg krisha Jesufoviga pa fo ftale njegova mati, in feftra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Kojetedej Jesuf mater in uzkenza, kteri ga je ljubil, vidil sraven Hali, rezke fvoji materi: Slič¬ na, glej, tvoj fin! Potlej rezke uzken- zu: Glej, tvoja mati! In od iifte ure jo je uzhenez k’ febi vsel. Bilo je pa okoli fkefte ure; in le¬ ma fe je ftorila po vli semlji do deve¬ te ure. In folnze je otemnelo. In ob deveti uri je Jesuf s’ velikim glafani 435 savpil, rekozh: Eli, Eli! lama ta- baktani? To je: Moj Bog 1 , moj Bog! sakaj li me sapuftii? Eni pa tam fto- jezliih, to flifhati, fo rekli: Glejte! Elija klizhe. Po tem, ker je Jesuf vedil, de je vfe dokonzhano, (le feje dopol¬ nilo pifmo, je rekel: Sliejin hm! Slala je pa ondi pofoda polna jetika. Oni pa fo gobo s’ jetikam napojili, in na hisop nataknili, ter mn jo k’ uftam podali. Drugi pa fo rekli: Pufti, po¬ glejmo, ali pride Elija ga refkit! Kadar je bil tedej Jesuf jetika vsel, je rekel: dopolnjeno je! In Jesuf je savpil s’ velikim glafam: Ozke! v’ tvoje roke srozhim fvojo dufho. In ko je to isrekel, je duflio isdihnil. {jTukaj fe poklekne, in nekoliko prene¬ haj — l'n glej! sagrinjalo v’ lem- peljnu fe je pretergalo na dvoje od verha do tal; in semljafe jepotrefla, in fkale fo pokale, in grobi fo fe od- perali, in veliko telef fvetnikov, kle- ri fo fpali, fe je obudilo. In fo flili is grobov po njegovim vftajenji, in fo prif lili v’ fveto mefto, in lo fe mno¬ gim perkasali. Stotnik pa, in kleri fo s’njim bili in Jesufa varovali, ko fo vidili potref, in kar feje sgodilo, fo fe til n o bali, in fo rekli: Refnizh- no, ta je bil f§in Boshji! In vfi ljud¬ je, ki eri fo fe bili fofhli to gledat, kadar fo vidili, karfeje sgodilo, fo terkali na fvoje perli, in fe vernili. Vti njegovi snanzi pa, in shene, kle- re fo bile prifhle sa njim is Galileje, med kterimi je bila Marija Magdale¬ na , in Marija Jakoba manjfhiga in Josliefova mati, in Raloma; klerefo tudi, ko je bil v’ Galileji, sa njim hodile, in mu firegle, in veliko dru¬ gih, ktere fo bile s’ njim vred v’ Je- rusalem prifhle, fo od delezh ftali, in to gledali. Judje tedej, (ker je bil dan per- pravljan ja), de bi ne oftale na krishu trupla v’ faboto, (tiftifabolni dan liam- rezh je bil velik), fo Pilatusha pro¬ fili, de bife jim kofti poterle, in de bi fe fneli. Vojfhaki fo torej prifhli, in fo pervimu fizer fterli kofti, in dru- girnu, kteri je bil s’njim krishan. Ko fo pa do Jesufa prifhli, fo vidili, de je she mertev, in mu nifo kofti fter¬ li; ampak eden vojakov je s’fulizo njegovo ftran odperl, in sdajzi je te¬ kla kri in voda is nje. In kteri je vi- dil, je prizheval, in je refnizhno nje¬ govo prizhevanje; in on ve, de ref- 437 nizo govori, de Uidi vi verujete. To fe je namrezh sgodilo, de je pifsio dopolnjeno: Nobene kofti mu ne kri¬ le. In fpet drugo pifmo pravi: Grle- dali bodo vanj, kteriga fo prebodli. Kadar fe je pa vezher ftoril, je prifhel neki bogat zlilo vek is Ariina- teje Judejfkiga meha, po imenu Jo- shef, imeniten fvetovavez, dober in pravizben mosli, (ta ni bil pervolil v’ njili fvet in djanjej, kteri je tudi fam zhakal Boshjiga kraljeftva, in kteri je bil tudi lam uzhenez Jesu- fov, tode Ikrivej savoljo ftrahu pred Judi; in je ferzhno fhel k’ Filatu- shu, in je profil, de bi fnel Jesufo- vo telo. Pilatush pa fe je zhudil, de bi bil she umeri, in je poklizai kot¬ nika, in ga je vprafhal, ali je she umeri. In ko je svedil od kotnika, je dovolil, in je dal Joshefu telo. Jo- shef pa je kupil tanzhize, in ga je fnel. Prifhel je pa tudi Nikodem, kteri je bil vpervizh po nozlii k’ Je- sufu prifhel, in je pernefel smeli mi¬ re in aloe okoli ko liber. Vsela kate- dej Jesufovo telo, in ga savilav’ tan- zhizo s’ dif ha varni vred, kakor je per Judih fiiega pokopavati. Bil je pa na tihim kraji, kjer je bil kri- 438 slian, vert, in na verlu nov grob, v’ kteriga The nilizlie ni bil poloshen, kteriga je bil dal Joshef isfekali v’ Tkalo. Tam Tta tedej savoljo dneva perpravljanja Judov Jesufa poloshi- la. In Joshef je savalil velik kamen k’ durim groba, in je Thel. §lile To pa sa njim tudi shene, ktere To bile s’ JesuTam priTble is Galileje, in To Tedele grobu naTproti, in gledale, kam in kako je bilo polosheno nje¬ govo telo. In To Te vernile, ter To perpravile diThav in mašil; in v’Ta- boto lizer To bile per pokoji po po- ftavi. Drugi dan pa, kteri je po per- pravljanji, To Te sbrali veliki duhov¬ ni in Tariseji k’ Pilatusliu, rekozh: GoTpod! Tpomnili Tmo Te, de je ta sapeljivez, ko je The sbiv bil, re¬ kel : Zhes tri dni bom vTtal. Ukaslii tedej grob obvarovati do tretjiga dne, de kje ne pridejo njegovi uzhenzi, in ga ne ukradejo, in ne reko ljudTtvu: Od mertvih je vTtal; in poTlednja smola bo liujTbi od perve. Pilatusli pa jim je rekel: Imate Ttrasho; poj¬ dite, obvarujte, kakor veTte. Oni pa To Tlili, in To grob obdali s’ var¬ ili, in kamen sapezhatili. 439 ZHETERTI DEL. Molitve per ozhitni flushbi Bosliji, f’ pogla¬ vitnimi refnizami kerfhanfkiga nauka. Po pridigi in kerfliaiifkim nauku Te molijo Boshje zliednofti. D jan j e vere. Verujem v’ tebe, pravi troj edini Bog, Ozke, Sin in fveti Duh! kteri ti vfe kvaril, kteri vfe ohrani fh in vishafh, kteri dobro polonafh in hu¬ do fhtrafafh. Verujem, defeje^in boshji vzhlovezhil, de naf je s’ Tvo¬ jo fmertjo na krishi odrefhil, in de naf fveti Duh s’ Tvojo gnado pofve- zhuje. Verujem in ierdim vfe, kar 410 li ti o Bog! rasodel, kar je Jesuf Kriftuf uzliil, kar fo apofteljni pri- digvali, in kar nam fveta llimfka ka- tolfhka zerkev sapoveduje verovati. Vfe to verujem, ker fi ti, o Bog! vezhna in nefkonzhna refniza in mo- droft, ki ne morefh ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog! fturi mozhnejfhi mojo vero. Djanje upanja. lipani in fe sanefem na tvojo ne- fkonzlmo dobroto in iniioft, o Bog! de mi bofhpo nelkoiizhninisaflushe- nji fvojiga edinorojeniga §ina Jesu- fa Kriftufa v’ tem sliivljenji fposna- nje, pravo obsbalovanje in odpu- fiienje mojih grehov, po fmerti pa vezimo svelizbanje dal, in dodelil tebe od oblizhja do oblizhja gledati, ljubili in bres konza vshivati. Upam tudi od tebe potrebne pomozhi vfe fo dofezhi. Upam to od tebe, ker li ti to obljubil, kteri fi vfigamogo- zlien, sveft, nefkonzhno dobrotliv in ufmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. D j a n j e ljube sni. O moj Bog! ljubim te is vfiga fvo- 441 jiga ferza, zhes vfe, ker li nar ve- zhi dobrota, nefkdnzhno popolnania in vfe ljubesni vreden; ljubim te tu¬ di salo, ker li do mene in do vlili ftvari nefkdnzhno dobrotliv. Vofhim li is zeliga ferza, de bi te ravno tako ljubil, kakor fo te tvoji nar sveftej- fhi flushabniki ljubili, in te fhe lju¬ bijo. S’ njih Ijubesnijo fklenem fvo- jo nepopolnama ljubdsen; povikfhaj jo v’ meni, o dobrotlivi Oofpod! bolj in bolj. Ker te tedej refnizhno in is ferza ljubiti shelim, in li to terdno persadenem; mi je is ferza shal, de tim tebe fvojo nefkonzhno dobroto, ktero zhes vfe ljubim, tebe, fvoji- ga ftvarnika, odrefhenika in polVe- zlivavza rasferdil. SJial mi je, de lini grefhil, de lim tebe, fvo- jiga Aligamogozhiga Gofpoda, fvo- jiga nar boijfhniga Ozheta ras- shalil. Terdno fklenem vfe gre¬ he in vfe hude perloslmofti sapulititi, ftorjene grelie zhesdalje bolj obsha- lovati, in nikdar vezh soper tvojo fveto voljo ravnati. Vsemi me fpetsa fvojiga otroka, in dodeli mi gnado ta fvoj fklep dopolniti. Prolim te po nefkonzlmim safluslienji tvojiga Bo- 442 shjiga Sina, na Pluga Gofpoda in sve- lizharja, Jesufa Kriftufa. Amen. Ozhe naf li i. t. d. ZhefJiena li Mari¬ ja! i. t. d. V, Zhaft bodi Ozhetu in JjSinu in fvetimu Duhu; O. Kakor je bila v’ sazhetku in sdaj in vfelej, in vekomaj. Amen. Litanije vlili fvetirikov. Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, ufmili fe naf! Gofpod , ufmili fe naf! Krifte, flifhi naf! Krifte, uflifhi naf! Ozhe nebefhki, vJigamogozhni Bog, ufmili fe naf! jSjin v/iga fveta refhnji Bog, ufmili fe naf! Siveti Duh, refnizhni Bog, ufmili fe naf! {šjveta Trojiza, en farni Bog, ufmili fe naf! Marija, \ matiBoshja, j S'. deviz deviza, l f „ . r . I Mihael, > sanafBeg.proli! J»>. Gabriel, j {*!. Rafael, ' V/i fveti angeli in arhangeli, sa naf Boga pro¬ fite! sa naf sa naf Boga profi! Vfe fvete rerfte svelizhanih duhov, Boga profite! Janes kerftnik, sa naf Boga proh! Joshef, sa naf Boga profi! Vfi fveti ozhaki in preroki, sa naf Boga profite! Peter, Paul, Andrej, Jakob, £jj. Janes, Tomasli, {•5. Jakob, Filip, Jernej, {£. Matevsb . §imon, Tadej, Matija, Barnaba , Lukesh, Marka, Vfi fveti apofteljni in evangelifti, sa naf Boga profite! Vfi fveti uzhenzi Gofpodovi, sa naf Boga pro* fite! Vfi fveti nedolshni otrozi, sa naf Boga pro¬ fite! f*!. {jlhtefan, sa naf Boga profi! |V=; ^ sa Boga profi! {*!. Fabjan in Sebaltjan, Č>S. Janes in Paul, Kosma in Damian, S. Gervasi in Protasi, sa naf Boga profita ! 444 Vfi fveti marterniki, sa naf Boga profite! §ilvefter, \ Gregor, J Ambrosh, I Avgufhtin, \ sa naf Boga proti! Hieronim , 1 Martin , 1 i§. Nikolavsh, J Vii fveti fhkofje in fposnovavzi, sa naf Boga profile! Vti fveti uzheniki, sa naf Boga profite! J*S. Anton, ] Benedikt, / Bernard ,• / sa naf Boga proti! Dominik, 1 {j>. Franzifhk, ' V/i fveti mafhniki in leviti, sa naf Boga pro¬ fite! V/i fveti mnihi in pufhavniki, sa naf Boga pro¬ fite! !*>. Marija Magdalena, \ 4- A gata, j Luzija, {*!. Nesha, \ sa naf Boga proti! {§. Zezilija, I Katarina, j Anaftasija, J Vfe fvete devize in vdove, sa naf Boga pro¬ fite ! Vti fvetniki in fvetnize Boshje, sa naf Boga profite ! Bodi nam milottiv; saneti nam, o Gofpod ! Bodi nam miloftiv; uflifhi naf, o Gofpod ! ' ( 2 445 Od v/iga hudiga, Od vfiga greha, Od fvoje jese, Od fhibe potrefa, Od nagle in neprevidene fmcrti, Od fhufhnjav hudizhovih, Od jese, fovrafhtva in vfe hude volje, Od duha nezhiftofti, Od trefka in hudiga vremena , Od vezhne fmerti, Jjikosi fkrivnoft fvojiga fvetiga vzhlove zhenja, {*Skosi fvoj prihod, §kosi fvoje rojftvo, §kosi froj kerft in fveti pod, §kosi fvoj krish in terpljenje, jšikosi fvojo fmert in fvoj pokop, §kosi fvoje fveto vftajenje , J^kosifvoj zhudni vnebohod, j|kosi prihodTrofhtarja fveliga Duha, V’ dan fodbe, Mi grcfhniki, De nam sanefefh, De nam odpuflifh, De naf k’ pravi pokori perpeljefh, De fvojo fveto zin , vliga fveta refhnji Bog , j|veti Duh, refnizhni Bog, !|veta Trojiza, en farni Bog, fD 465 {*>. Manja, mati Boshja, deviz deviza, Mati Kriftufova, Mati milofti Boshje, Mati prezhifta, Mati bres madesha, Mati nedolshna , Mati prefveta, Mati ljubesniva, Mati prezbudna, Mati nafhiga ftvarnika, Mati nafhiga odrefhenika, Deviza modra, Deviza zhaftitljiva, Deviza hvale vredna, Deviza mogozhna, Deviza ufmiljena , Deviza verna, Podoba pravize, J*!edesh modrofti Boshje, Sazhetik nafhiga vefelja, Pofoda duhovna, Pofoda zhafti vredna, Pofoda vfe fvetofti, JjSkrivnoftna rosha, Turn kralja Davida, Turn flonokofleni, Hifha slata, Skrinja miru in fprave , Vrata nebefhke, Sgodnja daniza, Sdravje bolnikov, Perbeshalifhe grefhnikov, j i C/3 P J G g 466 Trofhtarza shaloftnih, Pomozh kriftjanov , Kraljiza angelov ; Kraljiza ozhakov, Kraljiza prerokov, Kraljiza apofteljnov , Kraljiza marternikov , Kraljiza fposnovavzov, Kraljiza deviz, Kraljiza v Jih fvetnikov, Jagnje Boshje, ki grehe fveta odjemljefh; sa- nefi nam, o Gofpod! Jagnje Boshje, ki grehe fveta odjemljefh ; ufli- fhi naf, o Gofpod! Jagnje Boshje, ki grehe fveta odjemljefh; uf- mili fe naf, o Gofpod! Krifte , flifhi naf! Krifte, uflifhi naf! Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena ji, Marija! i, t. d. Molitve. 1. K’ prefvetimu refhnjimu telefu. (Kadar je ispoftavljeno). V. Kruh s’ nehef /i jim dodelil. O. Kteri ima vfo fladkoft v’ febi. Molimo. O Bog! kteri ti nam v’ prezhud- nim sakramentu fpomin fvojiga ter- pljenja sapuftil, daj nam, le profimo, tvete fkrivnofti tvojiga teleta in tvo¬ je kervi tako zliaftiti, de fad tvoji- ' 467 ga odrefhenja vedno v’ febi zhutimo. Kteri shivifh in kraljujefh s’ Bogam Ozhetam v’ edinofti tvetiga Duha Bog vekomaj. Amen. 2. K’ fveti d e vizi, materi Marii. Pod tvojo pomozh perbeshimo, o fveta Boshja porodniza! ne saversi nafhih profhenj v’ nafliih potrebah, temuzli refhi naf vlelej od vtih ne- varnoft. O zhaftitljiva in shegnanade- viza; nafha gofpa; nafha fredniza; naf ha befedniza; nafha pomozhniza. tvojim S m a m naf fpravi; tvojimu Sinu naf perporozlii; tvojimu §inu naf isrozhi. V. Proli sa naf fveta Boshja porodniza! 0. De bomo vredni obljub Kriftufovih. Moli m o. Dodeli nam, tvojim flusliabni- kam, protimo, Gofpod Bog! de ve¬ dno sdravje na dufhi in telefu vshi- vamo; in de bomo po zliaftitih pro- fhnjali prefvete Marije vfelej devi¬ ze odlidanjeshaloftirefheni,in vezh- niga vefelja deleshni. 3, K’ fveti devizi materi Marii. Od 1. adventne nedelje do boshizha. Ufmiljena mati Svelizharjeva, ki Gg 2 468 oftanefh vrata nebefhke in sgodnja daniza! pomagaj ljudftvu, ki je pa¬ dlo, pa skeli vit ati; ti, ki fl fvojiga ttvarnika prezliudno rodila, deviza pred in potlej oftala, ko ti is Gabrie- lovili uft prejela zlieflienje, ufmili fe grefhnikov. V. Angel Gofpodov je osnanil Marii. 0. In je fpozhela od fvetiga Duha. Molimo. §vojo miloft, profimo, Gofpod! v’ nafhe ferza vlij, de ki fmo po an¬ gelovim osnanjehji vzhlovezhenje Kriftufa tvojiga §ina fposnali, po nje¬ ga terpljenji in kriški z h alti lljivo vftajenje dofeshemo. Od boshizha do fvezhnize. Ufmiljena mati Svelizharjeva, ki oftanefh vrata nebefhke in sgodnja daniza! pomagaj ljudftvu, ki je pad¬ lo, pa skeli vftati; ti, ki li fvojiga ftvarnika prezliudno rodila, deviza pred in potlej oliala, ko fl is Gabrie¬ lo vih uft prejela zhefhenje, ufmili fe grefhnikov. V. Po porodu /i deviza zhifta oftala. O. Froli sa naf, Boshja porodniza ! 409 M o 1 i m o. Bog! kteri li po rodovitnim de- vifhtvu fvete Marije zlilo vefhkimu rodu dar vczhniga svelizhanja dode- lil; daj, profimo, de njo sa naf pro¬ fiti obzhutimo, po kteri nam je fre~ zha dofhla prejeti slavljenja zazhel- nika, Gofpoda nafhiga Jesufa Kri- fiufa $ina tvoji ga. Oil fvezhnize tl« v e 1 i z i g a z he¬ ter l k a. Bodi zhefhena, nebef kraljiza, zhefhena angelov gofpa; zliefliena korenina, zhefhena li, ki fi fvetu pravo luzli rodila! Bodi posdravlje- na, deviza zhaftita, me mo vlili lepa; bodi pozdravljena, preljubesniva, in profi za naf Ivriftnfa! V. Naj te hvalimo, deviza pr.efveta. o. Daj nam mozh super fovrashnike tvoje. M o J i m O. Dodeli, miloftivi Bog! brambo naf hi flabofti, de, ki fvele Bozhje porodnize fpomin obhajamo, f’ po- niozhjo njenih proflienj od fvojih grehov vhaiiemo. 470 Od velike fabote do J. nedelje po bi n k e f h tih. Vefeli fe, kralj izanebef lika, ale¬ luja! Ki e riga li saflushila nofiti, ale¬ luja, je vftal od fmerti, kakor je re¬ kel, aleluja! Proli sa naf Boga, aleluja! V. Vefeli in raduj fe, deviza Marija aleluja! O. Ker je ref vftal Gofpod , aleluja! Moli m o, O Bog! ki li po vftajenji fvojiga §ina Gofpod a nafhiga Jesufa Kriftu- fa fvet rasvefelil; dodeli, prolimo, de po njegovi materi de vizi Marii dofeshemo vezhniga shivljenja ve- felje. Od 1. nedelje po binkefhtih do 1. adventne nedelje. Zhefhena bodi, kraljiza, mati milofti, shivljenje, fladkoft in upa¬ nje nafhe, bodi zbefhena! K’ tebi vpijemo sapufheni Evini otrozi; k’ tebi sdiliujemo shaloftni in objokani v’tej dolini fols. Oh, oberni tedej , nafha pomozhniza! fvoje miloftive ozhi v’ naf; in pokashi nam po tem revnim shivljenji Jesufa, shegnaui 471 fad tvojiga telefa: o miloftiva, o dobrotljiva, o fladka deviza Ma¬ rija! V. Proli sa naf, fveta Boshja porodniza! O. De bomo vredni obljub Kriftufovih, Molimo. Vligamogozlini vezhni Bog! ki li dufho in telo zhaftite devize ma¬ tere Marije, de bi vredno prebiva- lifhe tvojiga §ina biti saflushila, f’ perpomozhjo fvetiga Duha perpra- vil, daj, de bomo, ki fe njeniga fpo- mina vefelimo, po njenih miloftivih i prof linj ah od prihodnjih slegov in vezhne fmerti refheni. 4. K’ fvetimu Joshefu. Glejte, svefti in modri hlapez, kteriga je poftavil Gofpod zhes fvojo drushino. V, Proli sa naf, fveti Joshef! O. De bomo vredni obljub Kriftufovih. Molimo. Naj nam, proiimo, Gofpod! sa- flushenje shenina tvoje prefvete ma¬ tere Marije pomaga, de, karnafha 472 flaboft ne premore, nam bode po njegovih profhnjah dodeljeno. 5. Sa vfe potrebe. Ponishno, Gofpod! te proiimo, rasveshi po fvoji milofti naf hib gre¬ hov vesi, in ohrani po profhnjah fvoje isvoljene matere ljube devize Marije in vlih fvojih fvetnikov naf fvoje flushabnike, nafhe dobrotni¬ ke in nafhe pohifhtvo v’ vli fveto- fti; tudi ozhiiii vfo naf ho rodovino in nafhe prijatle od hudobe in gre¬ hov, in napolni jih s’ lepimi zhedno- ftmi; dodeli nam mir in sdravje, od- verni od naf vidne in nevidne fovrash- nike, in odsheni vfe hude shelje; daj nam sdravo vreme in dobro leti¬ no, fkashi miloft nafhim prijatlam in neprijatlam, in obvaruj to faro s’ vfimi, kteri v’ njej prebivajo, kuge lakote, vojfke, ognja, potrefa, po¬ vodnji, in dodeli miloftivo vlim ver¬ nim kerfhenikam, shivim in mert- vim, v’ nebefhkim kraljeftvu vezh- no shivljenje, mir in pokoj. Obvaruj nafhiga papeška L, nafhiga fhkofa I., nafhiga fvetliga zefarja I. in vfo naf ho duliovfko in deshelfko g o- fpofko, in vfe kerflianfko ljudftvo 473 vlili nadlog in vliga slega. In tvoj shegen pridi s’ nebel* dol na naf, in bodi vfelej nad nami. Po Gofpodu nafhim Jesufu Kriftufu §inu tvojim, kteri f ’ teboj shivi in kraljuje v’ edi- nofti fvetiga Duha Bog vekomaj. Amen. V. Boshja pomozh oftani vfelej per naf. O. Amen, Ozhe nafh i. t. d. Zliefhenali. Marija! i.t. d. (petkrat.) Roshni kranz. 1, Vefeli del. Per veri v’ treh zhefhena li, Marija! fe rezlie: 1. Kteri nam oshivl pravo vero. 2. Kteri nam da terdno upanje. ,*J. Kteri nam ushge ferzhno ljubesen. ] . Kteriga /i deviza fpozhela. 2. Kteriga fi deviza v’ obifkanji Elisabele nofila. 3- Kteriga ti deviza rodila. 4. Kteriga /i deviza v’ tempeljnu darovala. 5. Kteriga /i deviza v’ tempeljnu nafhla. ca £. cc ro 474 2* Shaloftni del. Per veri v’ treli zhefhena fi, Marija! fe rezhe: 1. Kteri nam poterdi fpomin. 2- Kteri nam rasfvetli pamet. 3- Kteri nam otnezhi voljo. 1. Kteri je sa naf kervav pot potil. . Kteri je sa naf gajshljan bil. . Kteri je sa naf P ternjem kronan bil. . Kteri je sa naf teshki krish nefil, . Kteri je sa naf krishnn bil. 3. Zhaftiti del. Per veri v’ treh zhefhena fi, Mari¬ ja! fe rezhe: 1. Kteri nam vodi nafhe mifli. 2. Kteri nam vodi nafhe befede. 3. Kteri nam vodi nafhe djanje. 1. Kteri je od fmerti vftafT, 2. Kteri je v’ nebefa fhel. 3. Kteri je f. Duha poflal. 4. Kteri te je v’ nebefa vse!. 5- Kteri te je v’ nebelih kronal. Angelovo zhefhenje oh svonilu. 1. Angel Gofpodovje osnanil Marii, in je fpo- zhela od f. Duha. Zhef hena li ; Marija! i. t. d. 475 2. Glej, deklaGofpodova fim, sgodi fe mi po tvoji befeili. Zhefhena /i, Marija! i. t. d. In befeda je mefo podala, in je med nami prebivala, Zhefhena fi, Marija! i. t. d. Gzhe nafh i. t. d. Zhefhena fi Marija! i. t. d, Svezher fe perdene: V, Gofpod ! daj jim vezhni mir in pokoj, O. In vezhna luzh naj jim fveti. V, Naj v’ miru pozhjvajo, O. Amen. Kerfhanfka ozhitna fpo- ved. Ubogi, grefhni zhlovek fe od¬ povem hudizhu, vfimu njegovimu vdajanju, fvetvanju in djanju. Veru¬ jem v’ Boga Ozheta, in §ina, in fvc- liga Duha. Verujem vfe, kar fveta kerfiianfka katolfhka zerkev sapo- veduje verovati. tofveto, katolfh- ko vero prizliam, in fe fpovem Bogu vfigamogozhnimu, Devizi Marii nje¬ govi zhaftiti materi, in vfim ljubim lvetinkam, ter fe obtoshim, de fim fe od fvojih mladih dni do sdajne ure doftikrat in velikokrat pregrefhil, s’ miflijo, s’ befedo, s’ djanjam in s’ samudo veliko dobrih del; kakor fe 476 je vfe sgodilo na fkrivnim ali ozliil- 110, vedama ali nevedama; soper de- fet Boshjih sapoved, v’ fedmerih po¬ glavitnih grehih, na peterih pozliut- kih inojiga telefa; soper Boga, so¬ per mojiga blislinjiga, in soper svc- lizhanje moje uboge dufhe. Ti in vli moji grehi lo mi mozhno shal, in me is lerza gr e vaj o. S a to tebe, vezhniga, miloftivi- ga Boga, pohlevno prolim, de mi IVojo Boshjo miloft dodelifh, moji- mu shivljenju toliko odloga dafh, de fe bom mogelfpovedati in (pokoriti; tvojo dobroto in prijatelftvo sadobi- ti, in po tem revnim shivljcnji vezh- no vefelje insveiizhanjedofezhi. Sa¬ lo poudarim na fvoje greflmo ferze, in rezhem s’ ozhiluim grefhnikam: O Gofpod Bog! bodi miloftiV ineoi ubogimu grefhniku. Amen. Poglavitne refnize ker- fhanfkiga nauka. K ar je v f n kimu 7 . h 1 o v e k u , k a d a r f e p a m e t i save, potrebno vediti in Ve¬ rovati, de bo s v el iz ban; je: 1! De j c en Bog. 477 2. De je Bog pravizhen fodnik, kteri dobro plazhnje, in hudo fhtrafuje. 3. De fo Iri Boshje perfhone, eniga bitja in ene nature : Ozhe, §in in fveti Duh. 4. De je druga Boshja perfhona, Bog §in, zhlovek podal, naf f’ fvojo fmertjo na kri- shi odrefhiti in vezhno svelizhati. 5. De je zhlovefhka dufha neumerjozha. 6. De je gnada Boshja k’svelizhanju potrebna, in de bres gnade Boshje zhlovek nizli sa vezh¬ no shivljenje saflushenja vredniga ne more ftoriti. Gofpodova molitev. Ozhe iiafh, kteri ti v’ nebelih. Pofvezlieno bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo. Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na sem- Iji. I)aj nam danfnafh vlakdanji kruh. In odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpuflianio fvojim dolshni- kam. I11 naf ne vpelji v’ fkufhnjavo. Temuzli ref hi naf od hudiga (od sle- ga) Amen. Angelovo zhefhenje. Zhefhena ii, Marija, gnade pol¬ na, Gofpod je f’ teboj. Shegnana ti med shenami, in shegnan je fad tvo- jiga teleta, Jesuf. §vela Marija mati 47S Boshja! proti sa naf grefhnike sdej in ob naf hi fmertni uri. Amen. Apoftoljfka vera. Verujem v’ Boga Ozheta vtiga- mogozhniga, ftvarnika nebef in sem- lje. In v’ Jesulk K riliuPa, §inu nje- goviga edini ga Gofpoda nafhiga. Kteri je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marije Devize. Terpel pod Ponzjam Pilatusham, krishan bil, umeri in v’ grob poloshen. Doli je fhelpred pekel, tretji dan od mertvih vftal. Gori je fhel v’ nebefa, fedi na defnizi Boga Ozheta vtigamogozh- niga. Od ondod bo prifhel fodit shi- ve in mertve. — Verujem v’ fveti¬ ga Duha; fveto katolfhko zerkev; gmajno fvetnikov; odpufhenje gre¬ hov; vftajenje mefa; in vezimo shiv- Ijenje. Amen. JLaflnofli Boshje. 1. Bog je vezhenj je vefelej bil, je, in bo vfelej. 2. Bog je sgbl duh 5 bitje, ki ima nar bolj popolnama um in nar boljfhi voljo, tele¬ ta pa ne. 3. Bog je vfigaveden; ve vfe, fidanje, pre¬ teklo in prihodno, ve tudi nafhe nar 479 fkrivnejfhi mifli in shelje; torej mu nizh ne moremo perkriti. 4, Bog je nefkonzhno moder ; flori vfe is nar boljfhiga konza, in isvdli vfelej nar perpravnifhi perpomozhke fvoj konez do- fezhi. 5. Bog je vligamogozhen 5 je ftvaril nebo in sernljo in vfe , kar je 5 njemu ni niz.h ne- mogozhe ftoriti. 6 , Bog je vligaprizhujozh • je povfod, v’ ne¬ belih in na semlji. 7 . Bog je nefkonzhno fvet 5 hozbe in ljubi vfe dobro, in fovrashi vfe hudo. 8- Bog je nefkonzhno refnizhen in sveft; vfe, kar rezhe, je ref} in kar obljubi alishuga, vfe fpolni. 9. Bog je nefpremenliv} je vekomaj ravno tifti. 10, Bog je nefkonzhno dobrotliv; fkerbi po ozhetovo sa vfe fvoje ftvari, vfe dobro imamo od njega. 11. Bog je nefkonzhno ufmiljen; nam odpufti nafhe grehe, ako fe refnizhno pobolj- fhamo. 12- Bog je nefkonzhno pravizhen} polona vfe dobro, in pofhtrafa vfe hudo natanko, kakor fi kdo saflushi. Darovi f. Duha. 1. Dar modrofti. 2. Dar umnofti. 3. Dar fveta. 4 . Dar mozhi. 5. Dar uzhenofli.* 480 6. Dar poboshnofti (brumnofti). 7. Dar Itrahu Boshjiga. Sapo vedi B o s h j e. 1. Vervaj v’ eniga famiga Boga. 2. Ne imenuj po nemarnim Boshjiga imena. 3. Pofvezhuj prašnik. 4. §pofhtuj ozheta in mater, de bofh dolgo shivel, in de ti bo dobro na semlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prefhefhtvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne prizhaj po krivim soper fvojiga bli- shnjiga. 9. Ne sheli fvojiga blishnjiga shene. 10- Ne sheli fvojiga blishnjiga blaga. Zerkvene sapovedi, 1. Pofvezhuj sapovedane prašnike. 2. Bodi ob nedeljah in sapovedanih prašnikih s’ fpodobno poboshnoftjo (imdohtjo)’ per fveti mafhi. 3. Polti fe sapovedane poltne dni, namrezh fhtirdefetdanfki poft ; kvaterne in druge sa¬ povedane poltne dni; sdershi fe tudi ob petkih in fabotah mefnih jedi. 4. §povej fe fvojih grehov poftavljenimu fpovedniku k’ manjfhimu vfaj enkrat v’ le¬ tu, in o velikonozhnim zhafu prejmi fveto refhnje telo. 5. Ne obhajaj shenitve o prepovedanih zha/ih. §veti sakramenti. 1. §veti kerft, / 481 2. f. birma, 3. f. refhnje telo, 4. f. pokora, o. f. poflednje olje, 0. f. mafhnikovo pofvezhevanje, 7. f, sakon. K’ sakramentu f. pokore gre to petero: 1. Isprafhevanje vefti , 2. grevenga, 3. terden fklčp (ali naprej » sel je) . 4. fpdvedj 5. sadoftenje. Shaloft ali grevenga. Moj Bog! vli moji ftorjeni grehi fo mi is ferza shal, ker tim tebe, fvojiga preljubesniviga Boga, tebe vfo fvetoft in nefkonzhno dobroto, ki te is zeliga ferza Jjubim, s’ njimi rasshalil. Terdno fklenem, s’ tvojo gnado Tvoje sliivljenje poboljfhati, in vfe, tudi Tinert raji preterpeti, ka¬ kor tebe fvojiga Boga, tebe ne- fkonzhno fvetoft in dobroto fbe kdaj s’ kakim greham rassbaliti. Daj mi gnado fpoblili ta moj fklep! to te profim po nefkdnzhnim saflushenji tvojiga Bosbjiga čjunu, nafbiga Go- fpoda in Svelizbarja Jesufa Kriftufa. Amen. Hh 482 Pred fpovedjo fe moli: Profim, duhovni ozhe! s«a fveti sliegen, de fe fvojih grehov prav in zhifio fpovem. (Po tem fe ftori f. krish, in fe moli ozhitna fpoved tako le:) Jeft ubogi, grefhnik, fe fpovem Bogu vfigamogbzhnimu, Marii ma¬ teri Bosliji, vfim ljubim fvetnikam in njim zhaftitlivimu mafhniku, Bosh- jimu nameftniku, de lini po fvoji sad- nji fpovedi, ki lim jo opravil (tukaj fe pove zhaf sadnje fpovedi) velikrat in obilno grefhil v’ miflib, s’ befe- dami in djanjam; pofebno fe pa ob- I os hi ni, de fini i. t. d. (Sdej sazhni praviti fvoje grehe). Spov'ed fe fklene: Ti in vli moji drugi grebi, ki fe jih fpomnim in ne, ki fimjib alifam ftoril, ali pa kriv bil, de fo jih dru¬ gi borili, fo mi is ferza shal, ker lim Boga , njega farno fveto in preljube- snivo dobroto s’ njimi rasshalil. Ter- dno f klenem nizh vezli ne grefbiti, in vfih perlosbnoft v’ greh fe varova¬ ti. Profim jili duhovni ozhe, sveli- zliavne pokore in fvete odvese. 183 Poglavitni grehi. 1. Napuh, 2. lakomnoft, 3. nezhiftoft, 4. nevofhljivofl, 5. poshrefhnoft, 6. jesa, 7. lenoba. Grehi v’ f. Duha. 1. Predersno v’ Boshjo milofl: grefhiti. 2. Nad Boshjo miloftjo obupati (fzagati). 3. §posnani kerfhanfki refnizi fe vftavljati. 4. §vojimu blishnimu savolj Boshje gnade ne- vofhliv biti. 5. Do lepiga opominjevanja oterpnjeno ferze imeti, 6- V’ nefpokornofti terdovratno oftati. V’ nebo vpijozhi grehi. 1. Radovoljni uboj. 2. Mutafti ali §odomfki greh. 3. §atiranje uboshzov , vdov in /irot. 4. Delavzam in najemnikam saflushik sadershe- vati ali utergovati. Ptuji grehi. 1. V’ greh fvetovati. 2. Grefhiti velevati. 3. V’ drugih greh pervoliti. 4. Druge v’ greh na¬ peljevati. 5. Drugih greh hva¬ liti. 6. K’grehu molzhati. 7. Greh pregledati. 8. Greha fe vdele- shiti. 9. Greh sagovarjati. Hh 2 484 Boslije zhednofti. Vera, upanje, ljubesen, kakor na Hra¬ ni 439 . Poglavitne djanjfke zhednofti ker- f h a n It v a. 1. Modroft. 2. Smernoft. 3 . Pravizhnoft. 4. §erzhnoft (ali mozhnodufhnoft). Poglavitnim greham nafprotne zhednofti. 1. Ponishnoft je napuhu nafproti. 2. Dobrotljivo!! je lakomnofti nafproti. 3. Zhiftoft je nezhiftofti nafproti. 4. Ljubesen je nevofhlivofti nafproti. 5. Smernoft je poshrefhnofti nafproti. 6. Poterpeshlivoft je jesi nafproti. 7 . Gorezhnoft do dobriga je lenobi nafproti. Dolshnofti od Jesufa pofebno perporozhane. 1 . Nar prej Boshjiga kraljeftva in njegove pra- vize ifkati. 2. §am febe satajevati. 3. §voj krish nofiti. 4. Sa Kriftufam hoditi. 5 . Krotek in ponishen biti. 6. §ovrashnike ljubiti; jim dobro ftoriti, kte- ri naf fovrashijo ; moliti sanje , kteri naf shalijo in preganjajo. *- Oi li 485 Jesufovi blagri na gori. 1. Blagor ubogim v’ duhu; ker njih je ne- befhko kraljekvo. Blagor krotkim; ker semljo bodo pofedli. Blagor shaloknim; ker potrofhtani bodo. Blagor jim, kteri fo pravize lazhni in sliej- ni; ker neliteni bodo. 5. Blagor ufmiljenim; ker ufmiljenje bodo do- f egM- (i. Blagor jim, kteri fo zhikiga ferza; ker Bo¬ ga bodo gledali. 7. Blagor mirnim ; ker olrozi Boshji bodo ime¬ novani. 8- Blagor jim, kteri savolj pravize preganja¬ nje tcrpe; ker njih je nebefhko kraljellvo. T e 1 e f n e dela u f m i 1 j e n j a. 1. Lazhne nalitili. 2. Shejne papojili. 3. Popotnike fpre- jemati. 4. Nage oblezhi. 5 . Bolnike obifkati. 6. Jetnike refhiti. 7. Merlizhe pokopavati. Duhovne dela u f m i 1 j e n j a. 1 . Grefhnike kvarili. 2 . Nevedne uzhiti. 3 . Jim prav fvetovati, kteri dvomijo ali zvi- blajo. 4 . Shaloltne lolashiti. 5 . Krivizo voljno terpeti. g. Jim is ferza odpukiti, kteri naf shalijo. 7. Sa shive in merlvc Boga profiti. 486 Kvangeljfki fvetje. 1. Radovoljno ubofhtvo. 2. Vedno devifhtvo. JJ. Vedna pokorfhina pod duhovnim poglavar¬ kam. Pofledne rezhi zhlovekove. 1. §mert, 2. fodba, 3. pekel, 4. nebela. 487 Sverften sapopadek nedeljfkili in prasnifhkih evangeli¬ jev. firan. 1. •Jčsuf je imenovan Bog in uzhenik ljudi. Evangeli v’ fveli boshizhni prašnik , per veliki mafhi ...... 12 2. Osnanilo rojfiva Jdsufoviga. Evangeli v’ dan perzhakovanja poroda de¬ vize matere Marije .... 279 3. Marija obifhe fvojo teto Elisabeto. Evangeli v’ dan obifkanja f. Marije de¬ vize ....... 335 4. Rojftvo Janesa kerfinika. Evangeli v’dan rojfiva f, Janesa kerfinika 331 5. Joshefu angelj rezhe, de naj Marijo sa sheno vsame. Evangeli predboshizhni dan ... 8 6. Jčsuf je v’ Betlehemu rojen, in paftirjem osnanjen. Evangeli fveti boshizhni prašnik per mafhi o polnozhi ..... 9 7. Bojfivo Jesufovo is hifhe ali rodovine Da¬ vidove- Evangeli v’ god fpozhetja devize matere Marije ...... 275 8. Pafiirji per jaflih. Evangeli fveti boshizhni prašnik, per sorni mafhi . . ' . . . .11 9. Obresovanje Jčsufovo. Evangeli v’ noviga leta dan . . . 22 10. Jesufje fhtirdefeli dan po fvojim rojltvu v’ tempel pernefhen irr Bogu darovan. Evangeli v’ god darovanja Jesufa Kri- fiufa . . '. • • . . 293 488 firan. 11. Prihod modrih, ki Jesufa obifhejo. Evangeli v’ prašnik zhafiitiga rasglafhe- nja Gofpodoviga.24 12. BegJdsufov v’Egipt, inpomorjerije otrok. Evangeli v’ dan nedoishnih otrozhizhev 17 13. Jesuf je v’ Nazaret nasaj pernefhen , in tukej isrejen. Evangeli v’ nedeljo pred rasglafhenjem Gofpodovim ...... 22 14. Jesuf, kakor 12 let. ftar fantizh, gre s’ Tvo¬ jimi fiarfhi k’ velikonozhnimu prašniku v' Jerusalem. Evangeli pervo nedeljo po rasglafhenji Gofpodovim ...... 26 15. Janes pridigova v’ pufhavi in kerfhuje. Evangeli zheterto nedeljo v’ adventu . 6 16. Janes je vprafhan, kdo de je, in sakaj kerfhuje; on daje prizhevanje od Jesufa. Evangeli tretjo nedeljo v’ adventu . 5 17. Jdsuf 40 dni v' pufhavi prebiva, in je po¬ tem fkufhan. Evangeli v’ pervo nedeljo v’ pofiu . 52 18. Jesuf je s’ Tvojimi uzhenzi na shenitmni (v’ Kani Galilejfki), in flori pervi zhu- desh, Evangeli drugo nedeljo po rasglafhenji Gofpodovim.28 19. Pogovor Jesufov s’ Nikodemam. Evangeli v’ dan snajdenja fvetiga krisha 318 20. Nadaljva pogovora s’ Nikodemam od vdre. Evangeli binkefhlni pondeljik . . 219 21. Janes kerflnik je od Herodesha v’ jezho djan. Evangeli v’ dan obglavljenja f. Janesa kerfinika ...... 351 22. Jdsuf osdravi fina kraljizheviga (fina kra- •Ijeviga flushabriika). Evangeli 20. neddljo po binkefhtih . 258 23. Jesuf isvoli Petra , Andreja, Jakoba in Ja- nefa v’ fvoje uzhenze. 489 firan. Evangeli v’ dan f. Andreja apofleljna 269 24. Jesuf flori, de njegovi uzhenzi prav ve¬ liko mnoshizo rib vjamejo. Evangeli 4. nedeljo po binkefhtih . 231 25. Jesuf utolashi vihar na jeseru. Evangeli 4. nedeljo po rasglafhenji Go- fpodovirn ...... 31 26. Jčsuf osdravi mertvoudniga. Evangeli 18. nedeljo po binkefhtih . 254 27 . Jesuf isvoli IVIatevsha v’ fvojiga uzhenza, in s’ grelhniki. Evangeli v’ dan f. Matevsha apofleljna 359 28. Jesuf obudi hzher vifhiza (Jaira) k’ shiv- ljenju, in osdravi sheno od kervotoka. Evangeli 23. nedčljo po binkefhtih . 263 29. Jčsuf uzhi vfiajenje telef. Evangeli v’ dan fpomina vfih vernih mertvih ...... 400 3(1. Jesuf isvoli is fvojih uzhčnzov dvanajft apofieljnov. Evangeli v’ dan f. Jerneja apofleljna 349 31. Jčsuf osdravi veliko bolnikov, in fvoje uzhčnze frezhne imenuje. Evangeli v’ dan ff. Fabjana in Sebafljana marternikov ...... 285 32. Nauk Jesufov od 8 blagrov. Evangeli v’ god vfihfvetnikov . . 368 33. Jčsuf ima do fvojih apofieljnov govor od fpolnjenja Boshjih sapoved. Evangeli v’ dan f. Gregorja papeslia . 306 34. Jesuf opominja fvoje apofieljne, de naj ne bodo, kakor fariseji, le k’ videsu pra- vizhni, in jihpoduzhi od 5. Boshje sa- povedi. Evangeli 5. nedeljo po binkefhtih . 233 35. Jesuf napeljuje fvoje apofieljne k’ ufmilje- nju, in jih poduzha od sadershanja proti grefhnikam. Evangeli pervo nedeljo po binkefhtih . 224 36. Jesuf poduzha fvoje apofieljne od pofia. 490 firan. Evangeli pepelnizhno fredo . . 43 37. Jesuf uzhi Boshjo previdnolt. Evangeli 14. nedeljo po binkefntih. . 247 38. Jdsuf opominja fvoje uzhcnze , de naj fe varujejo lashnivih prerokov (Jarisejev). Evangeli 7 nedeljo po binkefhtih . 236 39. Jesuf osdravi goboviga zhloveka, in Itot- nikoviga hlapza v’ Kafarnaumu. Evangeli 3. nedeljo po rasglafbenji Go- fpodovim.29 40. Jesuf obudi mertviga mladenzha v’ Najmu. Evangeli v’ zhetertek po 4. neddlji v’po¬ lhi . . . . . . . 115 41. Jesuf fkashe Janesovim uzhenzam, de je obljubljeni odrefbenik. Evangeli 2. nedeljo v’ adventu . , 3 42. Jesuf fe fkashe ufmiljeniga do sgrevane grefhnize. Evangeli v’ zheterlik po tihi nedelji . 134 43. Jesuf fe odgovarja soper obdolshenje, de fkos Belzebuba hudizhe isganja. Evangeli 3. nedeljo v’ poftu ... 84 44. Jdsuf uzhi, kako de naj njegov nauk fpre- jernarrio. Evangeli v’ dan f. Mariina fhkofa . 370 45. Jesul tilte frezhne imenuje, kteri njegov nauk fpolnujejo. Evangeli v’ dan f. devize Marije Kar- melfke ....... 338 46. Jesuf govori od mnogih ddl aliodmnogiga fadii njegovih naukov v’ priliki od 1'eme- na in fejavza. Evangeli drugo predpepelnizhno nedeljo 40 47. Jesul’ uzhi v’ priliki od dobriga femena, kldriga je zhlovek v’ fvojo njivo ufejal , de bodo dobri in hudobni ljudje do kon- za fveta vkupej oftali. Evangeli 5. nedeljo po rasglafhenji Go- fpodovim ...... 33 491 firan. 48. Jesuf govori v’ prilikah od senofoviga ser- na in od kvafii, od rasfhiranja in do- briga fadu njegovih naukov. Evangeli 6 . nedeljo po rasglafhenjiGofpo- dovim ....... 34 49. Jčsuf govori od velike vrednofii fvojih naukov, in od mnogih ljudi, kteri te nauke verujejo , v’ prilikah od fkritiga saklada, od dragiga bifera, in od v’ morje vershene mreshe, Evangeli v’ dan f. Luzije devize marter- nize.277 50. Janes kerltnik je po sapovedi Herodeshevi ob glavo djan. Evangeli v’ dan obglavljenja f. Janesa ker/lnika ...... 351 51. Govor Jesufov, ki ga je imel do fvojih uzhenzov, ko jih je pridigovat poflal. Evangeli v’ dan f. Valentina marterni- ka.299 62. Nadaljva tega J^sufoviga govora. Evangeli v’ dan ff. Janesa in Pavla mar- ternikov ...... 332 53. Jesuf naliti s’ 5 krulii in 2 ribami okoli 5000 ljudi. Evangeli 4. nedeljo v’ pofiu . 103 54. J<$suf osdravi gluhiga in mulaltiga zhlo- veka. Evangeli 11 . nedeljo po binkelhtih . 242 55. Jčsuf nafiti s' 7 krulii in nekoliko ribami okoli 4000 ljudi. Evangeli 6 . nedeljo po binkeflitih . 234 56. Peter fposna Jesufa sa Sinu Iloshjiga. Evangeli v’ dan flola f. Pdtra v’ Rimu 284 57. J^suf je pred fvojimi uzhenzi fpreine- njen. Evangeli v’ faboto po 1 . nedelji v’ poltu 65 58. Jdsuf uzhi fvoje uzhenze, denaj bodo otro- kam enaki, in de naj farni febe sataie. Evangeli v’ god vfih angelov varhov . 353 492 firan. 5.9. Jesuf uzhi v’ priliki od kralja, ktdri je s’ fvojimi hlapzi rajtengo delal, sader- shanje do fovrashnikov. Evangeli 21. nedeljo po binkefhtih , 259 60. Jesuf osdravi 10 gobovih rnosh. Evangeli 13. nedeljo po binkefhtih . 246 61. Jesuf fe odgovarja fvojim fovrashnikam, in uzhi, de je Boshji Sin. Evangeli 5. nedeljo v’ pofiu, ali tiho ne¬ deljo . . . . . .124 62. Jesuf uzhi v’ priliki od pafiirja in ovzhji- ga hleva, de je on od Boga poflan uzhe- nik. Evangeli binkefhtni tvorik . . .221 63. Jesuf uzhi v’ priliki od dobriga pafiirja, de je on dober uzhenik. Evangeli 2. nedeljo po veliki nozhi . 207 64. Jesuf pofhlje 72 uzherizov po fvetu uzhit, in ima govor do njih. Evangeli v’ dan f. Marka evangelifia . 314 65. Jesuf fe vefeli savolj rasfhiranja fvojih nau¬ kov, in jih hvali. Evangeli v’ dan f. Matija apofieljna . 303 66. Jesuf uzhi v’pripovefii od ufmiljeniga Sa¬ marijana , kdo de je nafh blishni. Evangeli 12. nedeljo po binkefhtih . 244 67. Jesuf uzhi v’ hifhi Marije in Marte. Evangeli v’ god v’ nebo vset ja Marije de¬ vize .348 68. Jesuf uzhi, de moramo v’ Boga saupati. Evangeli v’ krishev teden . . . 213 69. Jesuf fvari Fariseje savolj njih sadersha- nja. Evangeli v’ fredo po 3. nedelji v’ pofiu 91 70. Jesuf prerokuje Judam njih raskropitev. Evangeli v’ prašnik f. Stefana perviga marternika ...... 14 71. Jesuf opominja fvoje uzhenze, de naj fe ne boje, in de naj mu bodo vdani. 493 liran. Evangeli v’ dan f, Osvalda fpovedovav- za . « » * • « • . 34o 72. Jesuf opominja fvoje uzhenze, de naj bo¬ do smirej zhujezhi. Evangeli v’ dan f. Silveftra papesha . 21 73. Jčsuf osdravi vodenizhniga zhloveka, in uzhi' ponishnoft. Evangeli 16. nedeljo po binkefhtih . 25i 74. Jesuf uzhi v’ priliki od velike vezherje, de bodo njegovi nauki nevernikain osna- novani. Evangeli 2. nedeljo po binkefhtih . . 227 75. J^suf govori od lafinoft, ktere morajo njegovi uzhenzi imeti. Evangeli v’ dan f. Blasha marternika fhkofa ....... 295 76. J6suf uzhi v’ prilikah od sgubljene ovze in od sgubljeniga denarja, sakaj je na semljo prifhel. Evangeli 3. nedeljo po binkefhtih . 229 77. Jčsuf uzhi v’ priliki od krivizhniga hifh- nika, kako fe moramo zhafnih rezhi poflushiti. Evangeli 8. nedeljo po binkefhtih . 237 78. Jesuf uzhi v’pripovedi od fariseja in zol- narja v’ tempeljnu, de moramo ponishno in sgrevano moliti. Evangeli 10. nedeljo po binkefhtih . 241 79. Jčsuf pove fvojim uzhenzam, kakofhno plazhilo bodo sato imeli, ker fo sa njim hodili. Evangeli v’ dan fpreobernjenja f. Pavla apo/teljna ...... 292 80. Jesuf pove v’ priliki od delovzov v’ vino¬ gradu., de bodo pervi osnanovavzi nje¬ govih naukov, ravno tako plazhilo ime¬ li, kakor njih naftopniki. Evangeli 1. predpepelnizhno nedeljo . 36 81. Jesuf osnani fvojim uzhenzam fvoje ter- 494 It ran. pljenje, in flepimu zhloveku pregled do¬ deli. Evangeli 3. predpepelnizhno nedeljo . 42 82. Jdsuf pove, de Zebedejeva finova ne mo¬ reta nobeniga predfivapred drugimi apo- Iteljni imeti. Evangeli v’ dan f. Jakoba apofieljna . 342 83. Jdsufgre v’hifho Zaheja, in je urshoh nje- goviga fpreobernjenja. Evangeli v’ god obldtnize pofvezhenja vfih zerkev.398 84. Jdsuf uzhi v’ priliki od talentov, de mo¬ ramo od Boga prejete darove in mozhi k’ dobrimu oberniti. Evangeli v’ dan f. Nikolavsha fpovedo- vavza fhkofa ...... 273 85. Jdsuf jesdi s’ zhalijo v’ Jerusalem. Evangeli v’ zvetno nedeljo . . . 142 86. Jdsuf joka zhes Jerusalem, ter kupze in prodajavze is tempeljna isshene. Evangeli 9. nedeljo po binkefhtih . . 239 87. Jdsuf govori v’ priliki od pfhenizhniga serna, de bo fkos fvojo fmert poveli- zhan. Evangeli v’ dan f. Lavrenzja marter- nika.346 88. Jesuf uzhi v’ priliki od shenitnine, de bodo njegoii nauki tudi nevernikam os- nanjeni. Evangeli 19. nedeljo po binkefhtih . 256 89. Jesuf govori ljudem fam od febe, in jih opominja, de naj njegove nauke poflu- fhajo. Evangeli v’ dan povifhanja fvetiga kri- sha.356 90. Jesuf uzhi, de je dolshnoft zefarju davke dajati. Evangeli 22. nedeljo po binkefhtih . 261 91. Jesuf uzhi, ktdre fo nar imenitnifhi sapo- vedi, in fkoshe, de je pravi Bog. 495 firan. Evangeli 17. nedeljo po binkefhtih . 253 {>2. Jčsuf povd, kaj fe bo pred rasdjanjem Jerusalema godilo. Evangeli v’ dan ff. Vinzenzja in Anafias- ja marternikov.288 93. Jčsuf fhe nadalje prerokuje, kaj fe bo pred rasdjanjem Jerusalema, in kaj po raskropitvi Judov godilo. Evangeli poflednjo nedeljo po binkefhtih 265 94. Jesuf konzhafvoj govor od rasdjanja Je¬ rusalema, in od raskropitve Judov. Evangeli 1. nedeljo v’ adventu . . 1 95. Jesuf uzhi v’ priliki od 10 deviz, de moramo sa njegov drugi prihod smirej perpravljeni biti. Evangeli v’ dan f. Barbare devize mar- ternize ....... 271 96. J6suf fhe nadalje uzhi, de moramo sa njegov prihod perpravljeni bili, v’ priliki od zhloveka, ki je na ptuje fhel, od hifhniga gofpodarja, in od modrih hlap- zov. Evangeli v’ dan f. Leopolda fpovedo- vavza ...... . 372 In v’ danf. Gotharda fpovedovavza fhko- fa.322 97. Jesuf fvojim uzhenzam noge umiva, in jih poduzhi, kako fe morajo eden proti drugimu sadershati. Evangeli veliki zhetertek . . . 185 98. Jesuf ima govor do fvojih uzhdnzov, v’ kterim fe od njih poflovi. Evangeli v’ dan ff. Filipa in Jakoba apo- fieljnov . • . . - • . 316 99. Jesuf obljubi fvojim. uzhenzam fvčtiga Duha poflati, in jih tolashi. Evangeli v’ god binkefhtne nedelje . 218 100, Jesuf opominja fvoje uzhenze, de naj njegovim naukam svefli oftanejo. Evangeli v’ dan f. Jurja marternika . 313 496 firan. 101. Jesuffhe nadalje fvoje uzhčnze opomi¬ nja, de naj njegovim naukam svefii ofia- nejo. Evangeli v’ dan f. Florjana in tovarfhev marterriikov ...... 320 102. Jčsuf opominja fvoje uzhdnze, de naj fe med feboj ljubijo, in povč, sakaj bodo od Judov preganjani. Evangeli v’ dan ff. Simona in Judesha apofieljnov .... . 366 103. Jesuf obljubi fvojim uzhcnzam fretiga Duha, in pov^, de bodo mogli savolj njega veliko terpeti. Evangeli 6. nedeljo po veliki nozhi . 217 104. Jesuf tolashi fvoje uzhenze, in jim sago- tovi, de jim bo fvetiga Duha poflal. Evangeli 4. nedeljo po veiiki nozhi . 210 103. Jesuf pove fvojim uzhenzam , de bo le fhe malo zhafaper njih, in jih fhe nada¬ lje tolashi. Evangeli 3. nedeljo po veliki nozhi . 208 106. Jesuf opominja fvoje uzhenze k’ molitvi, in jim fhe enkrat sagotovi, de je §in Boshji. Evangeli 5. nedeljo po veliki nozhi . 212 107. Jesuf moli v’ verlu, je vjet, k’ frnerti obfojen, umorjen in pokopan. Terpljenje J^sufa Kri/tufa zvetno nede¬ ljo .143 ,, veliki tvorik . . . 159 „ veliko fredo .... 172 „ veliki petik .... 188 108. Angelj osnani shenam, ktčre fo k’ grobu prilhle, de je Jčsuf od mertvih vltal. Evangeli velikonozhno nedeljo . . 198 109. Jesuf fe perkashe dvema uzhdnzama, ki fia v’ Emaus fhla, in fe jima da fposnati. Evangeli velikonozhni pondeljik . . 200 110. Jčsuf fe perkashe fvojim apofteljnam v’ Jerusalemu , in fe da ozhitno fposnati. 497 firan. Evangeli velikonozhni tvorik , . 203 111. Jesuf fe sopet Tvojim apofieljnam perka- she, jim dodeli' mozh grehe odpufhati, in preprizha Tomasha, de je ref od mertvih vfial. Evangeli 1. nedeljo po veliki nozhi . 205 112. Jdsuf fe perkashe fvojim uzhenzam, ter jim sapove uzhiti in kerfhevati. Evangeli v’ prašnik prefvete Trojize . 223 113. Jesuf sapove fvojim uzhenzam uzhiti in kerfhevati, obljubi tiltim, ki bodo vanj varovali, mozh zhudeshe delati, in gre v’ njih prizhujozhno/ti v’ nebo. Evangeli v’ god Kriltufoviga v’ nebo hoda 215 li 498 K a s a 1 o. I. Laftina duev. /{ran. -*■ ervo nedčljo v’ adventu Drugo „ „ „ *1 retjo ,, Zheterto „ „ „ Predboshizhni dan i Sveti boshizhni prašnik. Per mafhi o polnozhi „ „ „ Per sorni mafhi „ „ ,, Per veliki mafhi V’ nedeljo pred novim letam .... '"V’ rtoviga leta dan, ali v’ prašnik obresovanja Jesufa Krifiufa Gofpoda nafhiga . . V’ nedeljo pred rasglafhenjem Gofpodovim . "V’ prašnik zhafiitiga rasglafhenja Gofpodoviga, ali v’ fvetih kraljev god .... Pervo nedeljo po rasglafhenji Gofpodovim Drugo „ „ „ „ Tretjo ,, ,, ,5 ,, Zheterto „ ,, „ Peto ,, ,, ,, §he/to ,, ,, ,, Pervo predpepelnizhno nedeljo Drugo „ Tretjo „ Pepelnizhno frčdo V’ zhetertik po pepelnlzi petik V’ fabito Pepelnizhno ali pervo nedeljo v’ po/tu ponddljik po 1. nedelji v’ po/tu Y’ tvorik „ „ „ „ V’ fredo 11 11 11 11 11 11 11 11 11 »s *o i-». »-*. 7 7 77 77 1 » 1 » 77 77 77 1? 77 77 77 pofiu 77 77 77 77 77 77 77 77 77 pofiu V’ zhetertik po 1. nedelji v’ pofiu . V’ petik ,, ,, „ ,, „ V faboto ,, tf n s? n Drugo ali kvaterno neddljo v’ pofiu V’ pondeljik po 2. nedelji v’ pofiu V’ tvorik V’ fredo V’ zhetertik Y’ petik V’faboto Tretjo nedeljo v’ pofiu podeljik po 3. nedelji V’ tvorik V’ fredo V’ zhetertik V’ p6tik V’ faboto „ „ „ Zheterto nedeljo v’ pofiu V’ pondeljik po 4. nedelj V’ tvorik „ „ „ ~V fredo jj • ? ^ V’ zhetertik V pčtik X faboto „ i? d * ? Peto pofino ali tiho nedeljo V’ ponddljik po tihi nedelji V’ tvorik V’ frddo V’ zhetertik V’ petik V’ faboto Shefio poftno ali zvetno nedeljo "Vdliki podeljik Veliki tvorik Veliko frčdo .... Veliki zhetertik Vdliki petik .... Veliko faboto . . . Velikonozhno nedeljo . Velikonozhui pondeljik 5» *» *> »> »• n M n 7 ? 77 77 Ii 2 499 firarn 60 . 61 . 64 1 66 . 67 . 69 . 71 . 73 75 . 78 83 86 . 88 90 . 92 . 94 . 98 . 103 . 106 . 108 . 111 . 115 . 117 . 122 . 124 . 126 . 128 . 130 . 133 . 136 . 137 . 141 . 157 . 159 . 170 . 184 . 186 . 197 . 198 . 199 500 Velikonozhni tvorik. Pervo nedeljo po veliki nozhi ali belo nedeljo Drugo nedeljo po veliki nozhi J retjo ,, v n « • • • /heterto n n n n • • • Pdto 1 , „ ,, n • Krishev tdden „ ,, . V’ god Kriftufoviga v’ nebo hčda §hefto nedeljo po veliki nozhi IJinkefhtno nedeljo .... Binkefhtni pondeljik .... Binkefhtni tvorik .... V’ prašnik fvdte Trojize Pervo nedeljo po binkefhtih . firan 202 204 206 208 210 211 213 214 216 217 219 221 222 . 223 . 225 , 227 . 228 . 230 . 232 . 234 . 235 . 237 . 239 . 240 . 242 . 243 . 246 . 247 . 249 . 250 . 252 . 254 . 255 . 257 . 259 . 261 . 262 . 265 502 5. fvezhana. V’ dan f. Agate devize raarter- nize . 0. ,, „ f. Doroteje devize raar- ternize 9. „ „ f. Apolonije devize mar- ternize . . . 14. fvezhana. V’ dan f. Valentina marternika 22. „ >? Itola f, Petra v’ Antio- hii . 23. „ „ f. Margarete Korton- fke 24. ali 25 ,, f. Matija apofteljna . 11. fufhza. V’dan f. Franzifhke Rimfke vdove 12. „ ,, f. Gregorja papesha, zerk. uzhenika . . . 17. „ „ f. Jederti devize . 19. ,i „ f, Joshefa shenina devize matere Marije 21. „ ,, f. Benedikta abata f . 24. „ ,, f. Gabriela veliziga angela 25. „ V’ god vzhlovezhenja §inu Boshjiga in osnanjenja devizi ma¬ teri Marii V’p6tik po tihi nodčlji. V’ dan 'VII shaloft devize mat. Marije 27 fufhza. V’ dan f. Ruperta fpovedovavza fhkofa .... 24. maliga travna. V’ dan f. Jurja marternika 23. d n 30. 1. veliziga „ ii »> n it 3 . ti ti f. Marka evangelilta ,, f. Katarine Sienfke devize . . . „ ff. Filipa in Jakoba apofieljnov . „ snajdenja fvetiga kri- sha . . . . ,, ff. Florjana in tovar- fhev marternikov „ f. Gotharda fpoved- vavza fhkofa Itran. 296 298 299 301 302 304 305 307 - 308 309 310 311 312 314 315 316 318 320 321 503 ftran. 16. včliziga travna. V’ dan f. Janesa Nepom. marternika . . . 323 „ f. Jodoka fpovedo- vavza . . . . 375 „ f. Urbana merternika papesha . . . 323 „ ff. Kanzjana in tovarfhov marternikov . . . 321 2. roshniga zveta. V’ dan ff, Marzelina Pe¬ tra in Erasma mart. . 325 17 . 25. 31. 504 ftran. Pervo neddljo po mali gofpodnizi. Y’ prašnik fvetiga imena Marije 356 14. kimovza. V’ dan povifhanja fvetiga krisha — 17. „ „ f. Lamberta fhkofa mar- tern. .... 357 505 ftran. 21. kimovza. V’ dan f. Matevsha apofteljna in evangelifia . . . 359 27. ,, „ ff. Kosma in Damjana mart. .... 360 29. „ „ f. Mihaela veliziga an¬ gela .... 361 Pervo nedeljo kosoperfka. V’ prašnik Manje devize fvetiga roshniga kranza . . . . — 4. kosoperfka. V’ dan f. Franzifhka Seraf- fkiga . 362 506 III. Obzliina Cvetnikov. firan. P e r II a v e k. Terpljenje Gofpoda nalhiga Jčsufa Krifiufa po fpifu vlih fhtirih evangeliftov . . 406 IV. Molitve per ozliitni flnshbi Bo- shji f’ poglavitnimi refnizami ker- f hanfkiga nauka. Boshje zhednofti: vera, upanje Ijubesen . 439 Litanije vfih fvetnikov ..... 442 50 ? firan. Molitve po litanijah v’ dan f. Marka in krishev teden.446 Molitve po litanijah per popoldanji flushbi Bo- shji ob nedeljah in prašnikih, kteri nifo matere Boshje.45i Molitve o pofebnih potrebah . . . 454 Lavretanfke litanije o prašnikih matere Boshje 464 . 466 . 473 . 474 . 476 Molitve po Lavretanlkih litanijah . Roshni kranz .... Angelovo zhefhenje Poglavitne refnize kerfhanfkiga nauka Natifnil Karl Ueberreuter. Poprava natirnjih pogrefhkov.