Št. 84. V Gorici, dne 21. oktobra 1898. Tečaj XXVIII. Izlinjn dvakrat un toden t Štirih iziliinjili, in sber: vsak torek in potek, /jutranje b: »Innje opoldne, veferno i/.danje pa ob o. uri popoldne, in stane z „UosnO(lnrskiui Matom" in .s kako drugo uredniško i/redno prilogo vred po pošti piojomana ali v lim-id na lioin pošiljnna: Vse leto.......gld. (i-— pol leta........» 3-— . četrt .leta ...'.'... » 1\">0 Posamične številke" stanejo <> kr. "*'" . Naročnino sprejema upravništvo v fiosposki ulici ' štv. il v cjorii-i v <(io:iški Tiskarni: A. Galu-šiVk vsakdan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer: '>h nedeljah pa od '.k do I i. ure. >u naročili* brez donoslano iisu-očiiiiie se ne oziramo. „PUIMOKKC" izhaja neodvisno od »Soče* trikrat mesečno in stane vse leto gld. l"H>. —«--.. =Swa> in 'I'rimoree» se prodajata v Gorici v to-liak?rni Seli w ar z v Šolski uliei in .lullersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tolakarni Lavi-t-nčič na ti-^n dfiia CVsi-rma in Pipan v u!ie: 1'onte de!la Fal-bra. OCA (Večerno izdanje). , Uredništvo in odpravnlgtvo so nahaja v Gosposki ulici št. «) v Gorici v n. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne.. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in drage reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravmstvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne! uredništvo ne upravnistvo. ______ Oglasi in poslanice se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat fi kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna«' A. Gabršček tiska in zalaga razen «&oče» m »Primorca* Še »Slovansko knjižnic«*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 Jo 6 pol ^T..v^»evselefno l gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se racunijo po iO kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog" in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tis*:a in zal. Še enkrat; Bohinj ali Predel? (Dalje). Dalje pripo\cduje g. člankar-predelisl o pustem Paretn dolu — menda Medvednl -a ne ve, da je na severni strani Medvedola toliko tovarn, da bi dale že pri sedanjem prometu 1.100 vagonov blagu na leto, a bi se ta promet potem gotovo znatno povečal. Na južni strani Medvedola in Karavank so Tižič, Jesenice, liled itd.; sploh vsi pogoji jamčijo /.a živahen lokalni promet na boli, progi. Imenovati bohinjsko stran, kjer je zajemal na S Vodnik in za njim tudi drugi naši pesniki, vir svoji poeziji, imenovati eden naj* lepših koVekov naše domovine, pust, prebega že v.se meje m se ne more drugače reci nego: »Gospod, odpusti mu, saj ne ve, kaj.dela!'." Vendar poglejmo, kako govori Nem* «¦ o strani, katero imenuje g. člankar .pitslo !* V seji društva »Ilerg- :uiie Kalin dlltcli die VVoeliein vvurde fiir deli dlireli die TaiiernOahn ue.-ent!ieh getVirderleii r'ivm-denzug na. h uuseicn Aipeiil.indern eiue Au-zichungskraft erhaiten, viv Me kaum ein nvi-i-ter Knhvinkel hesitzt'. Četudi se je --namreč g. člankarju »akcijskega odseka* — že ugov.irjaio, da oi bil na bob.-celovški progi promet nevaren, vendar ost ostaja pri svojih trditvah, katere zamnr.jo biti le plod bolne domišljije. On pripoveduje o goli..ivah v Ruški dolini (ne sotesk^, kar je popolnoma neresnično, p.ič pa je res, da je i laska dolina povsodi in tudi tam, kjer bi tekla železnica, do b r o o b ra šč e u a, dočim so mnogi kraji, kotler bi lekia predelsku ><'!e/u;ea. Cisto g o I i. Torej: Kdor ima m.e-lo na /iavi, naj ne hodi na some! Kes je, da je povoden] \Zelu cc-d.i med Pod br dom in II u do; U/no, a j:e med Prodarjem in Iludnu/no: re -, j(- dalje, da se je to /godilo Ii-ta i>^J, v 'eid .i«>'d BSH-HU&, Bonnu iz (IMv Krit|ywvih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALLACE Postov. Podravaki. (I) r u g i z v e z e k). (Dalje). PETA KNJIGA. Zasmejal se je giasno in, vstavsi s sedeža, meril Ben-Hura od nog do glave z oCividnim zanosom in začudenjem. „To je moj sunec! Celih nimamo nili kaj upanja na boljšo bodočnost. In kjer ni upanja, tam je obup kaj blizu! Tako je. Tovariš v Istri je v »Edinosti* prav dobro označil razmere tako, kakorsne so, ter je prijel do sklepa, da tudi slo ven s koli r vaški poslanci Istre in slovenski podleči, kar mu njegovo oko uide na na tleh ležečega nasprotnika. Ležal je obrnen vznak z licem iu to lice je bilo podobno njegovemu ! Nakrat je spremenil svoj sklep. »Thord!" zakliče, »povej mi, koliko ti je hotel plačati Mcssala za moje življenje?" »Tisoč sestercev!« „Dobiš jih... Poleg tega pa ti jih dodam še tri tisoč, ako mi storiš neko malo uslugo." Orjak jame glasno premišljevali: »Včeraj sem si prislužil pet tisoč; od Rimljana jeden — to je šesl. Daj mi štiri, dobri Arij, še štiri in stal bom pri tebi, da-siravno bi stari Thor, moj oče, imel mi z batom razbili glavo. Daj mi štiri in ako želiš, pa umorim na postelj prikovanega pa-tricija... Dovolj mi bo zamašiti mu za tre-nulek z roko usta — evo tako!" In pokazal je to na samem sebi. »Deset tisoč sestercev!" reče Ben-IIur. »To je že celo imetje! Za ta denar se lahko vrneš v Rim ter odpreš tam krčmo poleg Velikega cirka, kakor se lo spodobi prvemu la nista in preži viš tam starost mirno in srečno... Pri pogledu na takšno bodočnost se je lice borilčevo zalesketalo: od veselja so mu zarudole na njem celo brazgotine in praske. »Naj torej bo štiri tisoč", nadaljuje Ben-IIur, »a to, kar imaš storiti za ta denar, ne omadežuje s krvjo tvojih rok. Poglej in. na Goriškem so krivi škandaloznih razmer, v katerih se nahaja učite I j s t v o. »Edinost" je objavila dopis iz naklonjenosti do trpečega učiteljstva, a je pod črto dostavila svoje opazko, v katerih je dokazovala, da slovanski poslanci Islre niso krivi škandala, kajti njih beseda se ne posluša v istrskem deželnem zborn, kjer vladajo tako škandalozne razmere, da naši poslanci niso varni svoje kože. Žalibog, da jo temu res tako! Morda pa ima dopisnik »Edinosti", kateri gotovo dobro pozna istrske poslance, tudi prav, ako ne goji do slov, poslancev posebnega zaupanja, kajti pojma slov. poslanec in prijatelj učiteljskih razmer se ne strujata povsem in povsod. No, pustimo Istro in njih poslance Islranom, kateri se boljo poznajo med seboj, kakor jih moremo poznali mi; ozrimo se naše goriške razmere, »Soča" je iz omenjenega dopisa v »Edinosti" ponatisnila le sodbo o naših poslancih (pojasnilo o tem priti. Ur,)j ter jo pristavila, da bi rada vedela, kako sodi goriško učileljstvo o slov. naših poslancih, ali jim je res nasprotno — ter je prosila pojavov. Evo, tu imate jeden tak pojav. Že naprej moram izjavili, da jo i$kren in da velja za one tovariše, ki se resno trud'jo, doseči zboljšanje na vsak mogoč način, kajli v dno svoje duše so uverjeni, da se jim godi krivica, da so ne lo potrebni, ampak tudi vredni boljšega stanja, v kakoršnem životarijo v deželi, ki se zove Goriško-Gradiščanska. Četrt stoletja že prosimo za zboljšanje, a doslej povsem zastonj. Kakšna koščica, ki se nam je vrgla, ni v.-edna niti kolekov, papirja, nili poti, kateri so se porabili in katere so se storile k zborovanjem, pri katerih se je posvetovalo, kaj ukreniti, da bi se do seglo primerno zboljšanje. Način prošenj in potij, po katerih so se vlagale, je bil doslej oni, katerega so nam svetovali veljavni in uplivni možje. Vse zastonj. Oglašali so se tovariši — posebno s Tominskega, — ki niso bili zadovoljni s preskromnimi prošnjami. Večina učiteljstva pa je zaupno, a tudi slepo verovala izkušenim priznaj, da je bil ta tvoj tovariš meni podoben." »Rekel bi, da sla kakor dve jabolki z jed nega drevesa." »Torej čuj. Ako se jaz preoblečeni v njegovo luniko ter njemu oblečeni svoj plašč in potem odidem s teboj, njega pustivši tukaj, ali ne dobiš takrat od Rimljana svojih sestercev ?... Tu je treba samo to, da se Messala uveri, da sem oni mrlič bil jaz. Tvoja stvar je, da mu to dopoveš." Thord se nasmeja tako prisrčno, da so mu solze pritekle po licu. »Ha! ha! ha! Nikdar še ni kdo pridobil deset tisoč sestercev na tako lahek način! In ta krčma pri Velikem cirku!... Vse za jedno samo laž, brez jedne kaplje krvi! Ha! ha! hal Daj mi roko, Arijev sini A sedaj na delo! Ako prideš kedaj v Rim, ne pozabi obiskat krčme Thorda Normana. Na brado Irniina I Dam U najizbornejšega vina, ko bi si ga imel tudi izposoditi eel6 od cesarja." Podasla si roke, na kar je sledila zamena obleke. A ko je borilee ležal v židovski obleki, pa bi človek, videč ga, prisegel, daje to Juda. Ko sta bila s tem gotova, je orjak potrkal na glavna vrata. Takoj so se njima odprla. V stranski čumnati je mladenič končal svojo opravo, ogrnivši si preko ramen pre- in uplivnim svctovavcem, kateri so svarili * učiteljstvo pred koraki, kateri bi utegnil: zadeti na preobčutljivo stran deželnih poslancev — laških kakor tudi slovenskih. Po tej poti pa nismo prišli z mesta ; smo skoro tam, kjer smo bili začetkom. (Dalje prih.) Domače in razne novice. Imenovanji. — C. kr. trgovinsko mi-nisterstvo je imenovalo pravnega vežbemka Jurija To ne II i-ja v Koveredu in poštnega vežbenika Josipa Krauth-a v Gradcu poštnima koneeptnima vežbenikoma v Uralu. Pokojni monsignor Andrej Marušie" je odkloni! v svoji oporoki izrecno vence na svojo krsto, kar svedoči, da ni odobraval si-¦ cer lepe, a potratne navade, da se desetaki iircelorstolaki razmetajo v tanamen.Posebno mi Slovenci, ki ne plavamo v gmotnem oziru v obilnosti, bi si lahko zapomnili ta migljej pokojnega monsignora in uzomega rodoljuba. Bolje je, ako obrnemo one novce v druge potrebe, katerih imamo mnogo. Ali ne bi bilo torej umestno, ako bi njegu *e-stilci napravili mu majhen spomenik v prihodnji »zlati knjigi" »Šolskega doma" s tem, da bi položili po možnosti namesto vencev darček na žrtvenik »Šolskega doma" ? Mnogi se niso mogli udeležiti pogreba, ker niso o pravem času izvedeli, kedaj se bode ta vršil; drugi se niso mogli udeležili, ker je bilo vreme ravno ob času pogreba — strašno; deževalo — ne lilo je, ksikor bi se bil oblak utrgal. Vsem bode v tolažbo in olajšavo vesti " radi zamujene dolžnosti, ako žrtvujejo v ta namen majhen dar. Okrajno glavarstvo t Gorici je — kakor smo povedali zadnjič— poslalo vRo-činj razglas natečaja za posipanje cesta samo v laškem jeziku. V Šempas pa je slavna gospoda na Travniku poslala tak razglas v nemškem in laškem jeziku. V hempasu, čisto slovenskem kraju, so gledali in iskali po tiskovinah, kje je kaka slovenska beseda, ali ker ni bilo nič, je šempaski župan razglas vrnil okr. glavarstvu v Gerici s prošnjo, naj mu raztolmačijo. kaj obsega tisti razglas, ker v Šempasu se ne govori ne nemški, ne laški. Kaj je storilo naše slavno okr. glavarstvo'? Mislite, da je ugodilo prošnji šempaskega županstva? Kaj še! Poslalo je razglas v Šempas z nalogom, pisanim v nemščini, da mora županstvo pribiti tak razglas, kakoršon jim je bil doposlun. Tako usiljujejo povsndi laščino in nemščino, laški listi pa vpijejo, kako strašno se Primorje slovani! Vse kaže, da plavamo po naših pokrajinah pod Goessom baštako naprej, kakor pod slavnim Rinaldinijem nepozabnega spomina. Ne spremeni se nič, pač pa brijejoše nadalje s Slovenci norce, kakor doslej. Tu ne pomagajo nič nikake odredbe o ravnopravnosti, ker jih izvestna gospoda noče pripoznavati. In potem hočejo imeti mir v deželi, ko ven in ven dražijo naše ijudstvo s prezira-njem v ravnopravnosii in z usiljevanjem nam tujih jezikov. Odstranite iz dežele pred vsem tiste c. kr. činitelje, ki se nočejo ravnati po določbah ravnopravnosti in ki radi tega kalč mir, ter namestite jih z drugimi, ki bodo imeli za ljudstvo tudi kaj srca, in ne samo brc in temnic, pa se spreobrne v deželi na bolje v marsikaterem pogledu. Dokler pa bodo sedeli na izvestnih c. kr. stolicah gospodje, nam sovražni iz dna srca, se ne more nič spremeniti, pač pa se krepi odpor proti njim, česar so ti gospodje sami krivi! Zalo. proč ž njimi! Župnijski uradi na Goriškem izgo-tavljajo listine, kakor krstne liste itd., eni v latinščini, drugi pa v slovenščini. Če vprašaš, kako je to, se ti odgovori, da je pravilno oboje, izgotavljati v latinščini kakor v slovenščini razne listine. Ali čudno je, na primer, če ženin in nevesta, ki stanujeta v Gorici, dobita za poroko potrebne listine, ženin v latinščini, nevesta pa v slovenščini; župnijski urad vČepovanu uraduje latinski, oni v Podmelcu pa slovenski. Mi smo tega mnenja, da je v tem pogledu pač naravno, da se da prednost slovenščini, ker Slovenec v slovenskem delu dežele sme pač zahtevati slovensko listino, da ve, kaj je pisano na njej. Kake koristi je zanj listina, pisana v tujem, mrtvem jeziku, katere ne razume, katera ga pa stane denar! Prosili bi torej prizadete gospode, posluževati se c takih prilikah slovenščine, kar je pač bolj umestno. Zaradi slovenščine na takih listinah ne pojde nikdo v pekel.... Novo trasovanje. — Državni inženerji so pretekli teden učiniii novo trasovanje pri Predelu. Potem so merili novo črto, ki bi šla od Solkanske mitnico čez Blančo, bi predrla hrib pri Kostanjevici ter bi prišla na živinski trg, kjer bo stala — kakor se trdi — prihodnja postaja železnice, ki bo tekla po Soški dolini. Od tu bi črta potem šla proti Ajdovščini in Trstu. Krasen dar dobe naši gg. naročniki za Božič, namreč veliko obsožniši »K a ž i p o t" nego je bil lanski. Tu bo v lepem redu kar največ mogoče podatkov o marsičem, kar nas zanima v deželi. Že o lanskem »K." so rekli veljavni slov. listi, da podobne knjigo nimajo Slovenci nikjer drugod, in hvalili so njeno praktično stran. In zares, ni Slovenca, ki se količkaj giblje ivzen ozke meje svoje hiše, da bi je ne rabil, da bi ga knjiga ne zanimali. Vsakdo bo lahko cenil vrednost te knjige najmanj 1 gld., a naši gg. naročniki jo dobe — brezplačno. Dajemo torej »G o-spodarski List", dajemo dvakrat na leto prelepi lepak z urniki, in naposled še »Kažipot". Toliko ugodiioslij niso pričakovali naši gg. naročniki. — Prosimo pa tudi. da bi nas i oni podpirali, da bi širili naš list in ga vsi rodno plačevali. Svoji k svojim !— »Amorikanski Slovenec" piše: „Ni častno za Slovenca, če gre kupovat k tujcu, ako ima isto blago domačin — rojak na prodaj. Vsi slovenski prodajalci raznih vrst so rojakom znani — čomu bi ne podpirali domačina poštenjaka? Čemu bi nosili pošteno zaslužen denar v židovsko prodajalnico? In če ima Slovenec v mestu še kako drugo obrt, n. pr. kovačijo, pekarijo, fotografski atelje, kolarstvo, itd. —- ali'ne pojdeino k njemu, kadar kaj podobnega potrebujemo? Ne bi bilo prav in sramotno za nas, ko bi ne imeli toliko bratske 1 j u-b e z n i med seboj, da bi se vsaj v kupčiji, trgovini in obrti ne podpirali! Da obstoji sedanje število slovenskih prodajalnic, je večinoma dokaz, da nekateri spoznajo hvalevredni in pošteni trud svojega meščana in ga zaradi lega podpirajo — storimo pa tudi vsi tako! Naši rojaki ne prodajajo dražje nego drugi prodajalci, čemu bi torej hodili kupovat k tujcu ? Čemu bi tujcem množili dobičke in jih pritrgavuli rojakom!" To so besede, katere naj si pri nas marsikdo zapomni ter se tudi po njih ravna! »Vesela" notica čaka naše učiteljstvo na Tolminskem. V kratkem dobe novega nad- prost plašč, ki ga je bil tu pustil umrli gladijator. Pri Omfulasu sta se Thord in Ben-Hur razšla vsak na svojo stran. »A ne pozabi obiskati krčme pri Velikem cirku", reče gladijator k slovesu. »Ha! ha! ha! Na brado Irmina! Nikdar še ni bila sreča tako po ceni! Naj ..e imajo bogovi v svojem varstvu l" *** V tej noči je Ben-Hur pripovedoval Simonidesn ves ta prigodek v palači Udernee in dogovorila stal se, da ima trgovec čez nekoliko dnij prirediti iskanje Arijevega sina. V slučaju potrebe bi imela ta zadeva priti celo pred konzula. Messala in Gratus, prepričana, da sta se iznebiia nasprotnika, sta opustila daljše preganjanje in Ben-Hur se bo lahko mirno podal v Jeruzalem, da tu poišče svoje najdražje. Poslovivši se ž njim, mu je Simonides, kot oče, podelil svoj blagoslov. Eslera ga je spremila do vrat. »Ako najdem svojo niai •, Eslera, pa prideš v Jeruzalem ter postaneš sestra moji sestri Tirzi." Po teh besedah jo je poljubil, Bil pa je to le bratovski poljub. Prepeljavši se čez reko, nasproti Simo-nidesovemu stanovanju, je našel Ben-Hur na drugem obrežju Araba, ki mu je imel služiti za spremljevalca. Pripelje mu konja. »Evo ti tvojega konja !* reče Arah. zornika po srcu in vkusu deželnega šolskega nadzornika Klodiča. Ko se to zgodi, podamo svojim čitateljem življenjepis te novo luči na šolskem polju, in povemo, kako stalno jo je vlačil vitez Klodič izpod polovnika, da bo svetila zdaj na nebu slovenskega šolstva, vredna zvezda repatica one »velike luči", ki doslej — ni bila ocenjena po pravi vrednosti. Ali to se utegne zgoditi, kajti predrznost, s katero se neguje benjaminstvo, zatira, zna-čajno učiteljstvo, in se zasebne dobrote plačujejo iz državnega lonca, presega že vse meje. Mi odpremo oči tudi gospodi v mi-nisierstvu. Toliko za danes! »Srečna Gorenja Trcfoiiša". — Pod tem naslovom smo objavili zadnjič sestavek, ki je prav za prav dopis, na kateri moramo nekaj odgovoriti. Zatrditi nam je namreč, da je cesto popolnoma pravilno, ako pošlje sodnija kak italijanski odlok v pismu s slovenskim naslovom, kakor pošilja tudi slovenske odtoke v pismih z Italija nskim naslovom. Ako Lah toži Slovenca, ga toži po laški, čemur ni ugovarjati. Sodnija izd . laški odlok, kar je pravilno; ali pošlje ga v slovenski kraj in Slovencu pismo s slovenskim naslovom. Taka praksa je zdaj v veljavi, enako za Slovane, kakor za Itali-lijane. In to je popolnoma pravilno. — Ako Slovenci nočejo bili po laški toženi, naj nimajo z Lahi nikake zveze, pa bo mir in laških odlokov ne bo! Seveda tudi laških odvetnikov se je treba ogibati, ker oni tožijo laški tudi za Slovenca proti Slovencu! Vreme. — Jesen s svojimi nalivi je tu. Zadnje dneve je deževalo nepretrgoma in sicer prav močno. V torek popoludue baš ob pogrebu kanonika Marušiča je bil pravi naliv v Gorici. V sredo opoludne je na Dunaju nastala taka tema kakor ponoči. Nastal je hud vihar, oblak se je utrgal. Isto tako so bili v Gradcu m v T r s t u ob tistem času viharji. Na B e k i je bil »• sredo tudi grozen naliv; vsi mostovi so bili pod vodo. S Su-šakom je bil ves promet pretrgan. Tam je voda segala do prvih nadstropij, tako, da so po nekaterih hišah liudje bežali na streho. Škoda, nasiala na Beki vsled povodnji, znaša nad 2 milijona goldinarjev. 1'ovodeuj je uničila razne tovarne, pokvarila vodovod, plinarno, papirnico Smilit, ki je vsa pod vodo; škoda tam že znaša 100.000 gld. Kakor se doslej čuje, je utonila jedna žohska. Istoliiko je bila v Zagrebu prava nevihta, naliv grozovit, vmes je padala toča. Včeraj je bil lep dan do mraka, ko je začelo zopet močno deževati. Danes je zopet krasen dan. Slov. kat. delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 23. oktobra, javen shod v Solkanu pri g. Alojziju Mozetiču. V Crničali bo dne 23. t. m. popoldne ob 3'/2 poučni shod, kateri sklicuje deželni poslanec proč. g. BI. Grča. Sklicatelj bo govoril o gospodarski organizaciji in bo razlagal pravila zavarovalnice za govedo. ISatujc. Kar 24 ljudij je obtoženih radi javnega nasilstva povodom »izgredov* v Balujah! G. nadkomisar P r i n č i C je svoje »delo" izvrstno storil. Bomo videli, kako jih bodo sodili in tačas izvemo tudi, kaj so zagrešili ter kaki »izgredi* so bili v Butujah v Muličevi kovačiji!! — Iz Baske doline. — Nekdo nam piše: »Do zdaj so bile pri nas nekje v rabi Iro-ježične delavske knjižice; pred kratkim sem videl tako od županstva na G raho ve tu, izdano v nemškem jeziku, popolnjeno z izključno Ben-Hur ga pogleda... O veselje! Pred njim je stal Aldebaran, najzalši in najurnejši izmed sinov Mire. Šejk' mu je daroval to, kar je imel najljubšega!... Truplo borilca v »atrium" so pokopali na noč. Messala je takoj poslal glasnika k svojemu drugu, Gratusu, da mu naznani za oba toliko zaželjeoo novico o smrti Ben-IIura, o kateri sedaj ni več dvomili. V kratkem potem je v bližini Mnksen-cijevega cirka bila odprta krčma, na katere vratih se je bliščal napis: »Thord Norman." (Konec pete knjige) ŠESTA KNJIGA. Stolp Antonija. Celica številka VI. Naše pripovedovanje se jo pomaknilo za 35 dnij naprej od trenutka, ko je Ben-Hur zapustil Antijohijo ter odrinil za šejkom Ilderimom v puščavo. V tem času se je zgodila velika pro-rnena — velika, zlasti kar se tiče usode našega junaka. Valerij Gratus je bil odstranjen, na njegovo mesto pa je bil imenovan pro-kuratorjem Judeje Poncij Pilat. A treba je dodati, da je ta premena veljala Simonidesa nič manj, nič več nego pet talentov rimskega denarja. Izplačal jih je v roke Sojana, takratnega cesarjevega ljubljenca, zn.ijoč, da na la način z »krije pred nemško-laškiui tekstom. Duh časa? Doba slovenskih ministrov ? Sploh je grahovški tajnik tudi poprej >se knjižice popolnjeval v nemškem jeziku, ako dotična stranka ni zahtevala, da mora bili knjižica slovenska, in je pisal pred par leti nekemu podžupanu, to delam zato..... zato, pa molči, da ne zve nekdo, »in me ne razglasi v »Soči* za nemškutarja*. Iz fioČinja nam pišejo : »V Ročinju je malo javnih napisov, toda ti so nekaj vredni. Oglejmo si jih kar po vrstil G. A. Kamenšček je postavil, da bi ljudje ne zgrešili poti v njegovo prodajalnico, nad vrata veliko tablo s sledečim napisom: A n t o n K a m e n š c e k Tergovec Prodaja Usake varste Žganja jn Špjrjta ponaj njižj Genj. Kaj takega se dobi menda le v Ročinju. — Grevljar Breziger, ki je pred le z glasnim tik-takom oznanjeval, da živi tudi on na svetu, krpa zdaj crevlje kot: Janez Breziger Grevljar prodaja Usnja. — K. k. T a b a k-T r a fi k pove rofcinjskim Nemcem, kje naj kupujejo tobak. — Da ima naš S trassenei nraumer svojo tablo, to se razume, saj še naš slavni Geine i ndeam t ni brez nje. G. tajn:k, vi odločen mož-na-rodnjak, zastavite svojo vplivno besedo na pristojnem mescu, da izgine vsaj ta Geine i ndeam t! Sicer pa je žalostna resnici, da se vsi tisti, ki mislijo, da so nekaj več kot navadni kutetski zarobljenci, radi šopirijo z nemščino. (Izjemo delala na5a duhovnika.) Žalostno je tudi, da se celo dijaki, Ki so še prod kratkim bosi in s strganimi hlačami letali in se lovili po naši vasi, tako radi ba-hajo s svojo nemščino in nas druge prezirajo. To velja posebno o jednem. Tudi drugi Uo-činjci znajo nemško, a le takrat, kedar so pijani. Zdaj bodo pa ugibali, kilo je tisti predrznež, ki se predrzne javno blatiti njih »pošteno ime", p?z pa sem radoveden, kdo se bo začel prvi prati*. ,/folniinsko učiteljsko društvo4 naznanja, da se bo vršilo slavnostno zborovanje v proslavo petdesetletnice Njegovega Veličanstva dne 2. nov. t. I. ob 9. uri zjutraj v Kobarid-skej, šoli s sledečim vsporodom; 1. Pozdrav predsednika; 2. Slavnostai govor; 3. Poročilo tajnika; 4. Poročilo blagajnika ; 5. Pregled računov; <>. Samostalni predlogi; 7. Volitev nov. odbora. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Prilogi. —- Današnja »Soča7 ima 2 prilogi: »Gosp. List* in pa v izvirniku članek nemškega lista »Grazer rMrablatt", v kate-rem je povedano mnogo resnice o zadnjih i/gredih v Trstu in v katerem so ovržene laži, kakor so jih prinašali razni laški in nemški časniki. Ker so laki pojavi redki, pri-občujemo navedeni članek v celoti. Nekdo bi želel pristopiti h kaki družini brez otrok kot dedič s precejšnjim kapitalom. Ako je, premoženje zadolženo, pripravljen je rešiti ga, toda s tem pogojem, da se prepiše nanj vse posestvo. Kot izurjen trgovec bi prevzel lut.i katerokoli trgovino. Ponudbe našemu upravništvu. Jurldične knjige v prvi vrsti za notarje ter mnogo nemških klasikov se proda za polovične cene ; kje, pove naše upravništvo. Odda se v najem soba s pohištvom, oziroma predsoba, v katero je prost uhod; izve r,e v ulici Morelli šl. 49. H. nadstropje. Razgled po svetu. Iz državnega zbora. — t8.t. m. je imel v državnem zboru češki poslanec Stranskv očmi vlade korake Ben-IIura, kateremu je bilo treba pred vsem drugim svobode za poiskanje matere in sestre v Jeruzalemu in njegovi okolici. Tako je torej zvesti služabnik spešno porabil denar, ki ga je prejel od Drusa in njegovih tovarišev. Vsi, ki so plačali izgubljeno slavo, so ob enem postali Messatovi sovražniki. Kmalu so imeli židje priložnost, prepričati se, da so izgubili zelo mnogo s pro-meno vlade. Kohorte, ki so prišle zamenit posadko v trdnjavi Antoniji, so dospele po noči v mesto. Drugo jutro so prvi prizor, ki so je predstavil prestrašenemu prebivalstvu, bili rimski orli in prapori, plapolajoči ob zidju trdnjave. Na ščitu pa se je nahajalo orjaško doprsje cesarjevo. Bazjarjeno prebivalstvo je lolpoma odrinilo v Gezarejo, kjer se je mudil Pilat, potujoč v Jeruzalem. Tam so čez pet dnij in pet nočij oblegali vrata njegove palače. Naposled je namestnik privolil v to, da hoče zaslišati žide in sicer v cirku. Ko so se vsi tamkaj zbrali, so. bili nakrat obkoljeni od rimskih vojakov. Prestrašena drhal ni mislila, dalje staviti se po robu in vdala se je na milost in nemilost vladarju njihovega življenja in smrti. Takšna pokorščina je razorožila Poncija. I;:dal je ukaz, naj se doprsje in vsa vojaška znamenja odpeljejo nazaj v Cezarojo, kjer je Gratus, obzirnejši nego njegov naslednik, shranjeval nad jeduajst let svojega vladanja ta zidom tako gnusna znimonja. Golo najslabši ljudje popravljajo včasih svoje krivice z deli, vrednimi pohvale. Tudi Poncij je izbrisal dokaj svojih grehov z jedno posebno naredbo. Ukazal je, da se ima izvršiti splošni pregled ječ po vsej Judeji in da mu mora biti predložen spis jetnikov z nazna-čenjem zločinstva, za katero so bili kaznovani. Ta sklep mu je brezidvomno narekovala novim oskrbnikom navadna bojazen pred odgovornostjo; narod pa, ki ni spoznal te spodbude, je čutil hvaležnost do novega prokuratorja. Preiskava je odkrila množico nasilja. Spustili so na prosto na stotine oseb, proti katerim ni bilo nikake tožbe; našli so ludi^takšne, ki so bili smalrani že za mrtve. Ni še dovolj lega; v ječ Ji so bile celice, za katere niso vedeli niti sami nadzorniki. Jedno takšno celico so našli celo v Jeruzalemu. Bastija Antonija, ki je zavzemala večji kos gore Morije, je bila s počelka palača, sezidana od Makedoncev in še le Ivan Hirknn jo je spremenil v trdnjavo. V onih časih so jo smatrali za nepremagljivo. Hertd, veliki stavbar, je še okrepil in razširil to zidovje; napravil znotraj kolibe, skladišča orožja in vodnjake; izdolbel je v skalo, na kateri je stala trdnjava, nove ječe; konečno jo jo združil s tempeljoin z vrsto sijajnih stebrišč. V takšni obliki je prišla trdnjava v roke Rimljiinov. (Dalje v prilogi). znamenit govor. Prijemal je prav hudo nemške obstrukcijonisl* in omenil potem postopanje graškejju nudsodišča, katero ne priznava v sodni dvorani slovenščine. Ministorski predsednik je obljubU posredovali, aii Slr.mskv pravi — in tu ko je luUi prav — da se je imelo takoj odrediti vse potrebno v obrambo slovenskega jezika, ne pa ~a le obljubljati pomoči, ker je nekaj nezaslišanega, da se na konca pros vi Njenega XIX. stoletja o J roka kakemu narodu- pravice, posluževati'se v sodnih* dvoranah svojega jezika. Neodvisnost ne daje sodnikom svobode, da bi smeli pravico z nogami teptati, kako r se je to zgodilo v Gradcu. Slovenski davki so toliko vredni, kot drugi, in SloLvei.cC-ne plačuje davkov za Uk.da bi ga gospodje pri višji sodtiiji v Gradcu na ufico nielili. jfhi ne sodijo ministerstva po tem, aii je K a i z I njega član ali ne, in vlade nočejo podpirati, ako ne bo izvrševala narodne ravtmpmvtiosU tako, kakor je treba. Nemškim obstrukeijonistom je rekel, da zamorejo strmoglaviti tudi sedanje minister-stvo, a nikdar več ne bodo mogli strmoglaviti pravic slovanskih narodov in ravnoprav-nosti. Za lepe besede je dobil Stranskv srčne zahvale iz Ljubljane in Celja, kakor tudi iz drugih krajev na Štajerskem. Mlnister.ski predsednik, grotThun, se je izrazil proti ljubljanskemu županu, I. II r i b a r j u, da poročila o avdijeuci slovenske depulaeije niso točna in časniki so napačno poročali. On da se ni tako izrazil o slov. vseučilišču in o nad^odišču v Ljubljani, kakor so pisali razni listi. Torej je resnica nasprotno! M lil lstor.sk i svet dne lil. t. m. se je posvetoval o zahtevah .Jngosl. kršč. nar, zveze" ter baje u g o d i I n a j n u j u e j S i m z a h t e v a m, o drugih pa hoče storili potrebne korake. Uomo videli, če je res. V iiatfOiUjciiein odseku delajo Nemci obstrukeijo. Menger je govoril en dopolu-dan in popolmlan. Lechor je naznanil, tla bo govoril kar za tri seje. Tako hočejo vleči položaj naprej, da ne pridemo do nikakega konca iu ne moremo vedeti pr.a- za prav, pri čem da .smo. Finančni minister je povdarjal, da je vlada že s početka zahtevala zvišanji- kvote za Ogersko. Nagodba v sedanji obliki se mu ne dozdeva kot nekako triumlbvailje, temveč le kol kompromis, s katerim so dobrote in bremena pametno razdeljena. O nagodbi >e razpravlja že li lela. Vsako zakasnjenje so zakrivile one stranke, ki so onemogočile posvetovanja v državnem zboru. Ce bi bilo potreba še mesece dolgo razpravljati o ua-godbi, potem je mogoče, da pridejo v nevarnost mnogo važnejše reči, kakor konkretna določila v sedanjih predlogih. Uglašenih je še okoli 30 govornikov. Debata utegne trajati še cel teden. Nemški cesar potuje v sveto deželo. Naj prvo je bil v Italiji, kjer mu je prišel naproti italijanski kralj do Benetk. lil. t. m. je bil nemški cesar s svojo soprogo v Carigradu, kjer so mu prirejali — kakor trde poročila — živahne ovacije. V sultanovi palači je bit veličasten obed, del mesta so razsvetlili. Sultan jo podelil mnogo odlikovanj. Potovanje do tje ni bilo prijetno. Vi-liarjo so zadržavali ladjo, da je prišla za dan pozneje v Carigrad, kakor je bilo določeno. V Kairu je bila nastala zarota proti nemškemu cesarju in nekaj anarhistov, pri katerih so našli Uuli bombe, so zaprli. Potovanje v Kgipl je baje cesar opusti! vsled strahu pred tamkajšnjimi anarhisti. Nemška vlada hiti zatrjevali, tla je povsod toliko nemških in drugih puijcij-kih organov, ,la s(> cesarju ni več bati za življenje. Razgled po slovanskem svetu. Razprave radi Izgredov v Trstu se nadaljujejo. 18. t. m. je sedel na zatožni klopi neki Mat. Kocijančič iz Marezig, ker je kričat: Fuori T llaliani! Via! Poiitiške oblasti so opisale Kocijančiča kot fanatičnega Slovenca, kar je kaj verjetno, ker Marezige so v politiškem okraju koperskem. Kocijančiča, »fanatičnega Slovenca" so djali v luknjo za rnesec dnij. Banka „SIiivijaa je podarila dijaškemu podpornemu društvu .Radogoju* 150 gld. in odboru za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik 50 gld. Shoda stranke prava na Sušikn dne 12. t. m. so se udeležili med drugimi: Ve-koslav Spineič, dr. Krek, kanonik Kalan, oba brata Trinajstima, Slavoj Jenko, dr. Janežič, Križ, Jelušič. Zagrebški listi povdarjajo, da je vzbudila iskreno radost izjava kanonika Ka-lana, da se katoliška-narodna stranka slovenska pridružuje stranki prava ter da vspreje rnl ja nje program. Dež. posl. Kalan je rekel, da Slovenci spremljajo s posebnimi simpatijami delovanje stranke prava in sicer zato, ker to stranko vodijo tri velike ideje, tudi nam sorodne in simpališke; namreč ideja krščanstva, ideja hrvatskega državnega prava, ki je jedina zmožna na jugu osnovati oni branik, kateri Avstrija neobhodno potrebuje za ohranitev svoje veličine in za osrečenje slovanskih narodov na jugu, ter ideja g o-s P o d a rs k e organizacije za n a r o d. Sovražna sila nas jo z umetno mejo razlo- čila, a mi skrbimo, da mejsebojna bratska ljubezen razruši to umetno mejo ter na njeno mesto postavi naravno vez. Kjer se zbirajo Hrvati in Slovenci, naj širijo idejo skupnosti Hrvatov in Slovencev mej oba naroda, časopisje slovensko in hrvaško naj jo goji, da kmalu postane obema narodoma skupna last in merodavno vodilo v dosego nepremagljivega branika na jugo države, v srečo slovensko-hrvatskega naroda, drža v -nega prava.*,„ ...". .~^mi[> Shod je vsprejel resolucijo, s katero se odobruje deželnozborsko delovanje poslancev stranke prava in se obsoja politika monarhije na jugu. Stranka prava je doživela lep dan, pokazalo se je, da - uživa • simpatije med hrvaškim in slovenskim narodom, posebno pa je treba povdarjati — kar so storili skoro vsi listi — da se je pridružila shodu slovenska kat. stranka. Bili so časi, ko je bilo kaj takega nemogoče, ali nazori se menjajo, ko pridejo na površje prava medsebojna spoznavanja ! Pričakujemo pa tudi, da gospoda se bodo ravnali po skleneni vzajemnosti v blagor slovensko-hrvuškega naroda. V Sinja iu v Vrpolju so včeraj zvečer ob i), uri čutili zopet močan potres, ki je v Vrpolju provzročil mnogo škode. Dalmatinski pravas pasi. ltiankini je včeraj izstopil iz „Slov. kršč. nar. zveze*. 1'rcobrot v Srbiji. Mlademu srbskemu kralju Aleksandru -u> na zadnjem potovanju povedali v Pelrogradu, v Parizu in na Dunaju, da razkralj Milan naj z.ipu-»li Srbijo, ker je on kriv vseh nerednoslij v državnih poslih in nevolje. katera vlada v narodu. Neka banka v Parizu pa žuga tožili razkraija Milana, če se njegovi dolgovi ne poplačajo v določenem času. Srbija gre rakovo pol..... llciinehorff-Sciilp ....... i v.n i:» kr. l.U II. M uri ,,. M,.|. mir :i«-lil. w,.im .iiivU a!. Mirili.'!) lahrikeu |i.o:tf«'u -rlmaiz, mis umi failiit.'. ia dni iiiM.lcitisIfii <, Faibru um) l>r-ins. An Prhate porlo- und atouorfroi in* HouH. Mustcr niii;.'i'liciiil. U. llfiiiiclii>r(f*M Sfhleii-Falirikfii (L u. K. I1..I1) Zllii.h. Sploftno Je priznano i>t i 2<'liu|,*nih !><<-!i'?.i)ih Ut nftjl)olJšiii»i'i')jn\lJlv»» In odvajalno sred-stvo Gascara Sagrada Malaga vino iz ilfiifln.' Hani«' Pri Mariji pomagaj l'li. Mr. Milan Leustek v Ljubljani. 1 vol. si.-kl. jrlii. i-rfn. Ii.iz|.«.- Silja m- ?. iiliriiliui |.i»Sli». 117, 'M Razpis učiteljskih služb. V tem okraju so razpisuje s tem službe: 1. Nadueitelja dvorazrednic v Ce-rovom in Kozani; i', ueitelja-voditolja v Vedrijanu in Gorenjempolji; .]. potovalnega učitelja za Vrata -gor. Lokovoi;; 4. učiteljic v Šmarjah, Kozani in (.Vrovom. Vso službe so Tli. plačilne vrste z dohodki določenimi v dež. šolsk. postavah 15. oktobra 1811«".. Potovalni urit olj dobi so gld. 100 potnine. Prosilei naj vloži' prošnjo s spričevali učiteljsko sposobnosti pri o. kr. okraj, šolskem svetu v (Jorioi >n, nntouli nli|i'k, |n*rila, wli priprav /:i ol.I.-K.' za vsaki lolnl Čas. - - Hln;?«. m1 |ir r in sicer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kote, pelerine, havoloke) tudi za dame |>o naj-II ;tr> liDvojM modi. P. Drašček trgovec 55 jedilnim blagom v Stolni iilfcl st. ri. v Kiw\v\ priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v ti-1- (Jerici iu z deželo. Prodaja kavino prlmeso iz tovarno ARNOLD & GUTMANN z Dunafa. Zaloga žveplenk družbo sv. Cirila in Metoda. i.cb 1881. y Gorici ustanovljena tyrdka KfcflerjlnsBIcil (nasproti nunski cerkvi) priporoča prefi. duhovščini in slavnemu oluMnslvu svojo lastno izdvlov.ilnico umetnih cvetlic za vsakovrstne «e»kvene potrebe, lina veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvašk. potrebe, voščeno sveče itd.. vrie po zint-rin ceni. — Naročila za deželo izviSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu Uuli svojo (S. ci,) tiskarno Irk na perilo. (P. cl.) Artur Makutz via Stretta 1 klepar ¦ 0 0 It I € A - Ozka ulica priporoča p. n. slovenskemu občinstvu svojo kleparsko delavnico za raznovrstna v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje z vso natančnostjo hitro. Kmetovalcem na deželi se užc sedaj priporoča za naročevanja raznih orodij, katera se potrebujejo pri trloreji. Sprejema tudi pismena naročila v slovenskem jeziku, na katera odgovarja ločno. Priporoča se blagohotnemu naročevanju. . Podpisana priporočata slavr ?mu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno iriltjaliici jBsiTii V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropmovec, lini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopad & Kutin 7;{ trgovca v Scmciiiški ulici St. 1 hiši, kjer je »Trgovsko-obrlna, zadruga'. _ Svoji k svojim! _ Priporočam velesiavnemu občinstvu . Gorici in z dežele svojo lepo urejeno— brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se loplo priporočam udani ti3-3fi_________ Anton P uc o I J. Jurij Mose v Gorici trgovec z manufaktumitn (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-3 ima bogato preskrbljeno zalogo vol nenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki lotnl 6a* tor perila In platna iz samega lana za gospoda In kmeta. Najnovejšo moderno blago in perilo za vsaki »lan, bodisi duhov nlke, učitelje, uradnike itd. Največja »aloga volnenih ali žimnatih blazin za posteljo tor pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vso blago prodala po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Anton Potatzky v Gorici. Nti si(Mll Uttštolja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovatiščo nlrnbcrSkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTRKBdČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljšo Sivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Sveiiiijlce. — Kožni venei. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vso letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroanjarje, prodajal«© po sejmih in trdili ter na deželi. i 35 2» Trpeči na plučah, v grlu, na duhu in trakcaliii! Kdor se hoče iznebili enkrat za vselej plučnih ali trakealnih bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu, katere se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plučah in v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalnice jamčijo pristnost lega čaja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni stane 75 kr. Zvezki gratis. Pristnega dobiva se edino pri tvrdki A. Wotffsky, Berlin, itv. 37. Zahvala. Preoastiti duhovščini in vsem gospodom udeležnikora pogreba ne-pozabenega Monsignora Andreja Marušiča, častnega kanonika, nadškof, knez. svetovalca i. t. d., kateri so na tako dostojen način skazali zadnjo čast ranjkemu, kakor vsem onim, kateri so nam izrazili o tej priliki svoje sožalje, innam ni mogoče se jim posebej za to zahvaliti, izražamo tem potom ' io iskreno zahvalo. V Gorici, 21. oktobra 1898. Janez Marušič, c. in kr. morn. komisar I. razr. brat. Valentin Marušič, c. kr. davčni nadzornik, nečak. " Zidarji in podjetniki, pozor! Podpisani priporofia p. n. gg. podjetnikom stavb, zidarjem in drugim živo in gašeno apno ter vsakovrstno opeko za stavbe, kakor tudi zalogo stavbenega lesa. Josip Pavletlč lastnik opekarne v Mirnem 176 10—10 pri Gorici. & if Girici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajalnica ........-.......in.................. edina mehanična popravljalnica šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi so nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za Čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdob* od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi tivokotesa, puške in samokrese. *s *| Združene opekarne Bifje-Bukovica (pošla Bilje pri Gorici) 4I imajo veliko zalogo vsakovrstni nega opekarnlikega materjala IjB po sledečih zmernih cenah: ^S Navadna stavbna opeka št. 2 TI po 9 gld. tisoč. 2 Opeka št. 3 in 4 po S gl. tisoč. *§ Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je s 1. septembrom 1898, prevzel žage g. Godirie v Lokavcu pri Ajdovščini ter do more od lega dneva daljo služiti vsem p. n. g. odjemalcem z mehkimi deskami, ža-ganicami ter sploh z vsem blagom, upadajočim v to stroko na drobno in na debelo, kar se vse razpošilja iz mojega magazina v Lokavcu. Proseč gg. posestnike, mizarje itd., da se poslužijo moje zaloge, zagotavljam najboljšo, najtočnejšo in kulantno postrežbo ter beležim Z odličnim spoštovanjem G G Iv. Rollet. Lok a več v septembru 1898; Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. sveljnjo Na lvovski razstavi s prvo cono - srebrno svolino Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYS-A, v Pragi na Smihovu (Praba-Smichov) Vinohradska ultec i";!slo 8U>. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoiocu-očib spričul domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, pliunje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne leo-vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 80, 52 35 Poprave izvrSnje po najnižjih cenah. Usojam si slavnemu občinstvu, nazna- niti, da prevzamem in izvršujem točno fej* naročila na @Jk kavo, čai, olie, riž, makerone, W delikalese, sadje, ribe, vina itd. |P 1'oSiljatve v omotih po 5 K. oddajam |> po posti, one od 'M K. naprej pa po }.a- pw leznici s povzeljem. j~§i Take poSiljaLvo se izplačajo vsakomur, jefe posebno p. n. (,'(,'. krčmnrjem, družinam in su onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali }jj#> I želo o raznih prilikah nabaviti si spcoijali- $L i lete, katero se na dežoli ne do',i, ali pa le (g, ! zelo drago, n. pr. morsko ribo In rak«, g* ! svoie sadje, fino oljo Itd. (& \ Glavni moj namenje razpošiljati sfe i dobro blago in po nizki ceni. tef Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. |»|k j 7m p. n. gg. trgovce imam poseben jjp cenik in Zinuorem dajati blago pn lako ^p* j nizkih kupili, da se ne bojim konkurence. R,* J Tudi sprejemam zastopstva in v.iakojaka |j*) posredovanjii. jsi i Z odličnim spoštovanjem j-jb j Eni ust l*cj?a!i fo j TRST i? 5 (d.) v ulici S. Francosco Stv. 6. ^4 -»^^rfetftP :fH>rht «*J MMftvaJo; jfc| =""^i:dfaipbyaloL It lak« Izvirno iš^*sm ffac-JirJffl&Bč^iirv,',-,»;A'iiii.r.^ ZAHVALE, Spoštovani gospod! , Zahvaljujem Vas, da ste mi poslali tako izvrsten lek proti kašlju in bolim v prsih. Porabil sem 1 steklenico trpotče-vega soka, pa mi je skoro prešel kaSelj in boli v prsih. Pošljite mi še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka In poleg tega tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. V Divači, 19. oktobra 1807. Z velespoštovanjsm Vam zahvalni JAKOB SUPPAN Trpotcev sok (Spitzwe-gcrich-Sai ;, ki tako izvrstno deluje proti kaSlju, bolim v prsih, težkemu dihanju ter je tudi za zastarele bolezni, se dobiva vedno svež v lekarni k Zrinj-s k emu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg St. 20. Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotcev sok je iz moje lekarne ki ima na škatljici sliko Nikole Šu-biea Zrinjskega, bana hrvaškega. Cena škatljici trpotčevega soka s točnim navodilom je 85 novčičev. Poleg trpotčevega soka je dobro tudi gorski čaj proti kašlju rabiti. Cena jednega zavitka gorskega čaja proti kašlju s točnim navodilom je 36 ne. Jedno in drugo se pošlje vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pri-raeuni za tovorni list in zaboj ček 20 novč. Lekarna k Zrinjskeinu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg Št. 20. Cenjeni gospod lekarnar! Pred kratkim časom sem nuročil od Vas eno steklenico krepilnlh švedskih kapljic; te so meni in mojim znancem tako dobro storil«, da moram Vas na tem dobrem lek 11 najtoplejo zahvaliti. Izvolite mi za moje znance še 3 steklenice po SO novč. s poštnim povzetjem poslati. Modras, dne 20. nmja 1898. Spoštovanjem VID ZANI<3 Prave krepiluo švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolim, popravljajo prebavo, Čistijo kri jadijo Želodec. Od teh knpljiu se izgubi vso boli želodca in erov, dobi so pa dober tek. Treba je paziti na varstveno znamko, ter samo one krepiluo švedsko kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Bubica Zrinjskega, bana hrvaškega. Cena jedue steklenice krc-pilnih švedskih kapljic s točnim navodilom staiio 80 novč. Pošilja se vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj priračuna za tovorni list in zavitek 20 novč. Lckanui k Zrinjskeinu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg St. 20. NaroČila, ki zmtSnJo 5 gU\. aH vt'č, ac pošiljajo tranko. Visoko spoštovani gospod 1 Moja žena je ležala tri mesece radi trganja in bolečin po kosteh. Ko je začela uporabljati Vaše ,,mazilo proti bolim po kosteh", je vstala že po 3 dni, in današnji dan, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč Vas na tem izrednem mazilu, ostajem Vam pokorni BARTOL LISIČKI V Strmcu pri Slubicl, 82. aprila 1893. Mazilo proti kostolioll (Fluhl), jo jako dobro ločilo proti trganju in pokanju po kosteh, revma-tizam, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo okrepča izmučene žile, tor krepi starejše ljudi, ki trpe na slabosti nog. Vsak zavitek mora imeti varstveno znamko, t. j. sliko Nikole 3 ubiun Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo tako je mazilo iz mojo lekarne, katero tako varstveno znamko nosi na zav.tKti. Cona jednemu zavitku tega mazila jo 75 kr. Razpošilja se vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar na* prej, naj za tovorni list in zavitek priračuni 20 kr. Lekarna k Zrlnjskemii H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Priloga »Seči" št. 84, z dne 21. oktobra 1898. Nemški list -.o uie jVtzt dh- liadiealeti. immer mit den Vfrl.is>eiteH \\el>eheu, den Kr/-iVinden iiUMM-«-:- M«»naiehie. m ib-battueii und e«. mu>- j-dem uahrhuit «»-Ler-ivirhr.-fh iidd.-itd-u Patrh-teti dir S.-ham-rutin- ins G.--dehuivib»-u, vvenn .-r Mehi. uV ki- Gn./er dem-ehe< WUi\t. j:». «*iu di-ut^he-. da> ^i^!e Giuzer Ui.itt. >L*-li iii- Sehmm-h U-Uh-l* J ur ob« 1 i t « -ilftttu. (iit-sc nlt-iit^iJHt/.iu«' Parb-i des verratheri.M-heu Abiali- vun Kašser m:d llmeh, em/mn-ten. Der tW-v,*:-rnii.kiii'}*aii' Vev/a^er ]>¦• n«v» Artik«'l> %\-.-i- Tat:r-|H»st variti »hni in IminSeher UVi.«.«1 die von .-b»veui?.eh('!i lilatb-m iii-t«»!»!»- ThaN.uhv, da-.*. Tj i.«-' atit' shtvi-ehrm \U>t\vu Men! Jeder abei', iti*r sem <>.^tei!-wi-h firbt. niiivUr, an Tz-iesj f:<*iikt'M¦? S Dem dtink«-!i:;j:t'-M Sii*-h ./u 4-E31«-Itš «'U' t;-- (Js«T »».-.Jej :vHd-ehe <»*" sehiehte an •*Š:;.«t* Mi?!« ;>r"iub- /M V-T-lMi«-ti umi f:i:'> «'i- -ien «'ii»Ji*;:l *hn"«n uairets sulic--, da- ihm \uii. tandijf i": »«md ,-rheineud^ Tis. ;na d*--r .VtliiouiliCaicn a!!/;isri:!;svr'-is. dneh ek.-r i;« i'A>;* I>icrn»;'ra-phie d<-r s'i.-t«'rr.»i4'tLi-i-in':t M«i!jaj-.-lii»" war Mitglied des hochseligcn Frankfurter Parlaments" von 1848. Er stellte auf dem Pariscr Congross 1856 den eirisLimrnig angenommenon Antrag auf Begriindung statistisehcr Centralcom-mi^sionen in allen Staaton imd war als Sectionschef in NV.ien starrer Contralist. Diosem Manno wird das deutsehwolscho Kornblumen hiiblo^cloch Glauben Schen-ko*.i kdnnenV — Oder nHitV — Aueh mdglieh. Volkisehe Venanidlieit gibt \Vaiirheiton niemals zu. l><»r ratlical-viilkisfh denkende Au-tor bali tlen Slovenen vt»r, und z\var gan/. lii-ldiu', »dass sieh Triest seil .lahr-i linmlerten gros.stoinheils nnr der italio-! nisclKMi Spra<*l»e hedient i»at, und dass j vk.-> mit dieser Spruehe gross und maeh-! tig gf\\ordt»n ist . Nochmals, dies Ut ; richlig, genau s«> rielttig i>t aber aueh, , tlas> si, li Met/, Strassburg, Coimar, I Muhlliauseiu ja alle Marktfieeken z\vi-> M'lie» dem Uhein und den Voge.^en ; M*it z\v»-i •fahrbuiiiierten last aussehlies-! >\'hh i\i>v fr.-in/nsiseheii Spraelie bedien- ¦ trn und mit die-ii-r /ur boelistiMi indu-' >trie!)fii !!lii!e und NVnldhabenlteit g«»-i kiimteit. \\',ir danim der Kisa s s nit lit dneh deutsrher Hud en gi«bli»0»enY ; \V;i> saut (ier Anitir dov Tauešjiosl ",, uutt hiezuT Soli di»i denislie . iev«*eli- : li:;kfit nnr >m \wU i:e'neu, a'U sii» , eineaj unmittelbar nt den Kram passl '< \\\v Sliidli* in .'>ainialieit. Istrieu, i:i d«*s «ir.il'-elj.dt t'n»r/ a ud im K'listen- lami t»Tti'i>ii % *»n den handeltrcihcnden uv.d ilif Sre beiifrrsein^jdeit Velle/ia- ; inu, die leieid- iia>,-tr;r itaiirniM"!ie Spraehe. \\ elrlii' ; 1-lii'udcii »iie Tr;i'.:»Tin der fultur \var. \ tb-tjau :*«» \w»* dl«' Stiidti' iiii Kl-^ass, ' w:r die ta;u ver« i'l>ehleit »'hem.ds deii- ', t-.ehen l>»»rier tu Stubirol, s\elt'he der ] SelmlviMviu jfji/. uieder /ti geuituiett tr;iee.t«-t; siud r ?de l»e.s<->-eij, v.'ie die rYan/.o>eu KUa^s 'und i.t*thi-itigeti: ttiid denn«*eSi «italie-. j4i-.h > .A, Es ist ja moglich, dass die zwar winzige, aber stiirmisclie Irredentisten-Partei, vorbunden mit den Socialdemo-kraten und der anarchistischen Oamorra im italienischen- Parlament, das junge Konigreieh,' welches des Friedens. so sehr bedarf, wieder einmal, nachdem der DreibmrJ oiitschlafon sein wird, fortreisst • su einer grossen. nationaleu Aetion gogon Oeslerroicli, den es glaubt ja die Beruhigung haben zu durfeii, dass es zu \Yasser und zu Lande nur dio seinversten Niederlagen zu orleiden brauehr, um wieder oine Provinz zu ge\vinnen. Wollte (lott, sie versuohten dies, dam it die Fehler der iH)ersturzten grossmiitlugen Ahtretung von 186li wie-dor wettgemaeht werden konnten dure.h die geographiseli.. cthnograpkisch, stra-tegiseh und zoilpoHtiseh notlv\vondigo Verseluebung unserer Gtonzen ali die Ffer ih^ TaglianuMito. Dass T rit1 s t noeh immer di ^Fo-delissima ist, \vie dte (»razer Tages-post.* sajitj haben die jungstvergange-neii Tage eben ni elit be\viesen. Nur das nii^iere Volk rettete die patriotiscli-ost(>rn«it'liise]u> Ehre, indom es den va-ferlandsverriitherisehen Vori»in \iistii*iio število euk^e, kab-ro j« mogočo ž mim odpreti. Ne smem se ločiti od toh kiju«"-*'V nikdar, uili \ui dnevu, niti po noči tak" se je glasilo povelje. Na mizi prod prcbmdorifiii je ležal zavoj porgamenta. t "kazal mi j«* stopiti bliže ili razvivši ga, jo d» ai: Tu je črte/, ječe... Tu je prvo nad--iropje, m rfriijfo, a ta j>a — najvažnejši v-rle/. predstavlja podzemlje. Zaupno ti jih I oddam". ''!rl«-ži so bili trije. Vzel sem jih i/, n/^oviii rok. On pa je nadaljeval: „Tu intaA ključe. Mi takoj ter so seznani z vso iir*-dho, ebišei vsak« celico in ako zapaziš, th: 7-u potrebne radi varnosti jetnikov nekake pnuiteiif, uredi jih, kakor spoznaš za primerno. Tam si za menoj ti jedini gospodar"... Prikloni) .sem se mu ter hotel oditi. Pa me j- pozval znovič. „Ah skoro bi bil poza-liiS", j" lejai. Kl)aj mi >:v črtož podzemlja! Priloga »Seči" št. 84. i im 21. oktobra 1898. Kochmals die Triester Demonstrativen in den ersten Trauertagen. dem Einlagen der Schreckenskunde The-ater und Ooncerte abgebrochen oder abgesagt worden, dann hatte es j a nie zu Demonstrationen kommen konnen. D as Triestiner Volk forderte von den vergniigungssuchtigen Welschen die Riicksichtnahme, auf seinen wahren Schmerz um die «amata imperatrice* und erst, als die Irredentisten in ihrer ubenmithigen und hohnischen Theil-namslosigkeit verharrten, da iiber-schaumte die Emporung des Volkes gegen die bodenlose Frechheit. Dies ist die Wahrheit, welche ich Ihnen als That- und- Augenzeuge berichtete. Wie abscheulich und niedertrachtig der Ar-tikelschreiber in der «Tagespost» ver-dreht und verleumdet, geht j a auch aus seinen eigenen Worten mit vollster Klarheit hervor. Er schreibt wortlich: «Nur den Slovenen hat es Triest zu dankon, dass es auf seinen Platzen Ba-taillone von Militar mit scharfgeladenen Gevvehren aufgestellt sah, weil die Slovenen sich die Gelegerheit nicht ent-gehen lassen wollten,die Italiener, welche hier arbeiteten und sich ruhig und cor-reet verhielten, auszutreiben und da-durch ihre Arbeit und ihren Verdienst an sich zu reissen». Ich habe schon manches ehrlose Liigenstucklein von Winkel-Journ ali sten in feilen T agesblaltern erlebt, aber eine so plumpe, dumme Verdrehung wie die vorstehende ist mir noch nicht vorgekom-men; denn es ist j a dfcrch die vom Correspondenz-Bureau und von den einzelnen Berichterstattern an Wiener «liberale» Blatter gesendeten Telegram-me aller Welt bekannt geworden, das die Demonstrationen des Volkes sich gegen die Vereins- und Vergnugungs-Loealitaten am spaten Abend und auch sonntags wendeteii, nicht also gegen Arbeitsstiitten aus Brotneid, wie der Lilgenkunstler in der «Tagespost» zu sagen wagte. Ich kann mir nur denken, dass dieser Mensch gariz ohne Kenntnis der wahren Sachlage und fern vom Schauplatz der Geschehnisse den Auf-trag erhielt, auf meinen Berieht an Sie zu reagieren und dann seinen Blodsinn Glej, Gesij, ali vidiš te celice?" Položil je prst na pregrajo, naznaeeno s številom V. ..Troje ljudij je zaprtih v tej celici... troje zločincev. Zasledovali so tajnost države ter se pokore za to radovednost — pri tem me je strogo pogledal; — ta radovednost namreč — je dodal — je v podobnih slučajih enaka zločinstvu... toda kaj pravim, še prekosi jo! Radi tega so jim tetaknili oči, odrezali jezike in vrgli jih v temnico. Oni ostanejo tam, dokler ne segnijejo. V zidu njihove celice je predor, tam skozi jim moreš podajati kruh. Ali si slišal?" Pokimal sem z glavo. »Še nekaj" —je dodal z grožnjo v glasu in pogledu, »vrat te ječe ne sme nihče kedaj odpreti, pod nikako pretvezo, celo ti ne". — „Ako papomro?* vprašal sem. »Naj boječa njihov grob. Zaprti so tam radi tega, da bedno poginejo. Celica je okužena z gobami, A sedaj lahko greš. Z glavo svojo si mi odgovoren v slučaju, ko bi me ne ubogal*. Tako mi je dejal tribun ono jutro.. ,* Gesij je umolknil. Na to je vzel izza nedrija svoje tunike tri zavoje zarumenelega pergamentu. Razvivši jednega izmed njih« ga je položil pred tribu-nom in rekel: miihsam componierte. Sagt er doch selbst: «der erste Excess am 11. September hStte ganz gut vermieden wer-den konnen, wenn die Behorde Thea-ter und Musikconcevte, \vie es im be-nachbarten Konigreiche Italien gesehe-hen, verboten hatte*. Nun, mein Berieht hat die Schwaeh-herzigkeit der Behorden in sehr ent- i schiedener Weise verurtheilt. Aber be-durfte es den in unserem eigenen Lande bei diesem unerhort leidvollen Anlasse erst eines Verbotes, wie es die ita-lienischen Behorden,. \vohl auch aus Scham iiber die entsetzliche Schandthat, mit der ein Auswurfling die ganze Kation nun abermals befleekte, gethan haben V Wir verdammen und verabscheuen die s laviseh-nationale Agita-t i o n i n O o s t e r r o i c h dort, wo sie die Blicke nach irgondeinem Punkte des Auslandes lenkt, als ein vaterlands-verratherisehes Verbrechen; aber lachen mussten wir iiber die Parailele, iti welche der Artikelsehreiber der «Tages-post» die Aspirationen der Slovenen zu der Triester Irredenta stellt. Denn das kluge Menschlein meint, wie die Irredenta nach Rom, so gravitieren die sudosterreichischen Slovenen nach Peter sburg. Wolch heilloser Unsinn ! Das Slo-venonvolkchen und Potorsburg! Das ist wohl eine Frucht der a 11 d e u t s e h o n Narrheit, die sich einredet, dass aile germanisehen Stiimino vom Nordeap bis zu den