K dolenjka, d.a. NOVO MESTO akcijska prodaja pohištva pod ugodnimi pogoji V DOLENJKIN1H PRODAJALNAH: "SALON POHIŠTVA" NOVO MESTO, “BLAGOVNICA” TREBNJE IN ČRNOMELJ IN “MARKET" ŽUŽEMBERK REGAL “NARV1 K” BUKEV ŽE ZA 75.990,00 SIT SPALNICA "HELENA" OREH 139.990,00 SIT JEDILNICA "0409" HRAST, OREH 88.990,00 SIT IN ŠE VEČ KOT 60 RAZLIČNIH LESNIH IZDELKOV. V soboto, 13. novembra 1999, od 7. do 19. ure odprla prodajalna _______ MARKET LJUBLJANSKA. m S B "3 E 1 M ■ K I ISSN 0416- 2242 Dva gradbenika zdaj v kompaniji Cestno podjetje Novo mesto in Begrad sta ustanovila gospodarsko interesno združenje - Skupaj se bosta potegovala za delo ■ Do konca leta 6-odst. tržni delež, cilj je desetina tržišča 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST NOVO MESTO - Slovenska gradbena podjetja, ki računajo na povečan tržni delež južno od Ljubljane, bodo imela poslej težje delo. Dve največji gradbeni podjetji na tem območju - Begrad s področja visokih in Cestno podjetje Novo mesto s področja nizkih gradenj - sta namreč konec oktobra ustanovili gospodarsko interesno združenje z nazivom GIZ I)BK gradbeništvo in industrija gradbenega materiala. Kot napovedujeta direktorja, bosta obe družbi do konca leta obvladovali 6 odst. domačega trga, v bodoče pa naj bi se približali 10 odst. Združenje je nastalo v prvi vrsti Begradovo največje gradbišče zaradi skupnega nastopanja pri (vrednost del je za Begrad 15 mili- najlepši zdravilišči NOVO MESTO - Turistična zveza Slovenije je tudi letos ocenjevala urejenost, videz in čistočo turističnih krajev. Akcija je potekala Pod geslom: Moja dežela -lepa in gostoljubna. V kategoriji manjših zdravilišč seje Zdravilišče Šmarješke Toplice uvrstilo na prvo mesto, na drugo pa Zdravilišče Dolenjske Toplice. pridobivanju del pa tudi zato, da bi se dopolnjevali in v bodoče usklajevali v opremi, kadrih in financiranju skupnih gradbenih projektov. Njegovo delo bo vodila uprava, ki jo sestavljata predsednik Franc Gole, sicer direktor CP Novo mesto, in član Franc Panjan, direktor Begrada. Kot je povedal slednji, Begrad zaposluje 300 delavcev in letos namerava doseči 5 milijard tolarjev prihodkov, medtem ko ima po Goletovih besedah Cestno podjetje 600 zaposlenih in bo letos ustvarilo 7 milijard tolarjev prihodkov. pOLENJSKA GRADBENA NAVEZA - Kot sta povedala direktorja Frartc Jjnjan in Franc Gole na novinarski konferenci, sta Begrad in novomeško estno podjetje ie dalj časa poslovno sodelovala, sedanja trdnejša oblika Pa bo morda nekoč nadgrajena tudi v kapitalsko povezavo. (Foto: B. D. G) IZGNANCI Zlovešč molk Opozarjanje na grozote 45.000 slovenskih izgnancev med 2. svetovno vojno, ki smo mu bili priča tudi pretekli petek na srečanju sevniških izgnancev, je prej kot slej nujno, kajti nekateri celo bolj pomilujejo Kočevarje kot naše izgnance, begunce in pregnance. Govorijo o veliki krivici tujih razlaščencev, ki so bii v veliki meri povod za gorje izgnancev in tudi drugih. Ne gre zgolj za pregovorno slovensko zavist! Posledice se kažejo zlasti na osebah, ki so jih uradniki uvrstili med begunce in druge kategorije pregnancev, "požgancev" in drugih. Nekateri so v zadnjem trenutku zapuščali območje množičnega izgona in se zatekali v zasilna zbirališča ali k sorodnikom. Še vedno jim naša država odreka pravico do statusa s površno razlago in uporabo zakona o žrtvah vojnega nasilja. Mnogi so prizadeti zaradi počasnega reševanja svojih vlog na sodiščih, kjer dveletni premor ni nobena posebnost. Prosilci imajo pravico do pritožbe, toda nobenega jamstva do pozitivne rešitve, ljudje pa dostikrat prizadeto molčijo in umirajo. Premalo se (ne le oblastniki!) zavedamo, da s podporo ljudem, ki že imajo ali si želijo pridobiti status žrtve vojnega nasilja, naposled krepi gmotna osnova najrevnejšega prebivalstva, povečujeta pa se tudi zavest in pripadnost slovenski državi. Izgnanci skoraj nimajo možnosti neposrednih vplivov na poslance, zato pa bi to lahko storili občinski sveti. Odločenost države, da izterja, karji pripada od bivših okupatorskih držav je nezadostna, včasih tudi nestrokovna in zadržana. PAVEL PERC S jonov mark) je ta trenutek nova Krkina tovarna zdravil Notol v Novem mestu, ki naj bi se zaprlo konec naslednjega leta. Pravkar so zaključili tudi 14 milijonov mark vredno gradnjo za trg v Bršljinu. Cestno podjetje dela na odseku avtoceste Višnja Gora-Bič, gradi severno novomeško obvoznico ter še množico manjših objektov do vrednosti 200 milijonov tolarjev. Prvi skupni projekt obeh gradbincev bo gradnja osnovne šole Drska v Novem mestu v vrednosti 1,23 milijarde tolarjev. S posojilom do izobrazbe? Ministrstvo za delo je podaljšalo rok za vloge NOVO MESTO - Študenti, ki ne prejemajo štipendije, ali brezposelni, ki so vključeni v programe izobraževanja, se lahko še potegujejo za študijsko posojilo, saj je rok za oddajo vlog podaljšan do 26. novembra. V predvidenem roku je namreč prispelo komaj 314 popolnih, 74 nepopolnih vlog, pri 21 pa prosilci še nimajo odločbe o štipendiji. V območni enoti Zavoda zaposlovanje Novo mesto so do preteklega petka prejeli 22 popolnih in 17 nepopolnih vlog, v Posavju pa so skupno prejeli 49 vlog. Čeprav je bilo pred razpisom veliko zanimanja za posojila, se študentje in njihovi starši bojijo, kako bo z vračanjem posojila, saj ne vedo, kako bodo uspešni pri študiju, kako bo z zaposlitvijo, ali bodo lahko zavarovali kredit. Ministrstvo za delo bo najemnikom posojila regresiralo 50 odst. obrestne mere, uspešnejšim tudi več: 75 ali celo 100-odst. Osnovna višina posojila, ki ga je mogoče najeti za čas od enega do štirih let, je 20 tisočakov mesečno oz. 240 tisočakov letno. Lahko tudi več, če se prosilec šola izven kraja bivanja, če ima posebne potrebe ali pa njegova družina nizke prejemke. Posojilo bo treba začeti vračati ob zaposlitvi, vendar najpozneje po dveh letih od prenehanja prejemanja posojila. Dolžina odplačilne dobe bo praviloma leto dni daljša od časa prejemanja posojila. Informacije o posojilih je mogoče dobiti pri izbranih bankah (Nova LB in Nova KBM), ki sta izdelali tudi izračune, v območnih enotah Zavoda za zaposlovanje ali uradih za delo in tudi na spletnih straneh: http://www.ess.gov.si. B. D. G. m'VREME *T‘ V soboto bo še suho, v nedeljo pa lahko ponovno pričakujemo padavine. Dolenjska gradbena naveza naj bi se najprej pri delu in pozneje tudi z vključevanjem v združenje okrepila še z drugimi gradbenimi podjetji s tega območja. In cilj? Čimbolj pokriti in “ubraniti” južni del Slovenije: Dolenjsko, Belo krajino, Kočevsko in Posavje, zlasti v programu avtocest in gradnje HE na Savi, ter posegati še drugam, za začetek v Ljubljano. B. DUSIČ GORNIK Zdaj po cestah še turbini za TE Brestanica 155 milijonov mark vredna naložba bo končana julija BRESTANICA - Termoelektrarna Brestanica je sredi posodobitve, saj naj bi predvidoma do julija prihodnje leto postavila dve novi 114-megavatni plinski turbini. Naložba bo stala 155 milijonov mark; večina gradbenih del je že končanih, pospešena montažna dela pa bodo pQtekala predvsem od decembra naprej. V petek je dvanajstdnevno pot iz Luke Koper začela prva turbina. Posodobitev namreč zahteva več izrednih prevozov nove opreme, med katerimi sta največja prevoza turbin, ki sta čakali v Luki Koper. Vsaka od njih je težka čez 183 ton, visoka 5 metrov, široka 4,3 in dolga 9,4 metra. Podobno kot v primeru uparjalnikov za jedrsko elektrarno bosta prevoza potekala dvakrat. Obakrat bo tovor zaradi višine (skupno 5,39 metra) potoval od Luke Koper preko Kozine po stari cesti proti Postojni, Ljubljani in Vranskemu, nato pa ravno tako po stari cesti do Celja, Mestinja ter skozi Bizeljsko, Dečno selo, Sp. Pohanco in Krško do Brestanice. Prevoz vsake turbine bo potekal ponoči s hitrostjo do 40 km na uro in naj bi trajal dvakrat po 12 dni. Prejšnji teden sta turbini dočakali pozitivno mnenje ministrstva za promet in zveze za prevoz izrednega tovora s skupno težo 370 ton. Kasnitev doslej še ni bila taka, da bi ogrozila postavljene roke za prevzemne preizkuse in začetek obratovanja. Kot poudarja direktor TEB Drago Fabijan, v naložbi manjka še 12 milijonov nemških mark. Tega denarja ni v državnem proračunu za naslednje leto, amortizacija elektrarne je premajhna, bančna posojila pa tudi ne pridejo več v poštev, saj pri naložbi že sodelujeta tako konzorcij tujih kot tudi domačih bank. B. D. G. hiše maribor d.o.o. se po vasi meri Leona Štuklja V ponedeljek zjutraj je Slovenijo in ves svet pretresla žalostna vest: umrl je najstarejši olimpijski zmagovalec in veliki sin slovenskega naroda Leon Štukelj. Najuspešnejši športnik vseh časov je bil s svojim življenjem svetel zgled vsem rodovom športnikov, spoštovali in občudovali so ga tudi najpomembnejši možje našega časa. Z njim se je spoprijateljil ameriški predsednik Clinton, sprejel ga je papež Wojtyla, zelo blizu sta si bila tudi s predsednikom mednarodnega olimpijskega komiteja Juanom An-toniem Samaranchem. S svojo vitalno pojavo je vedno dobro razpoloženi bistroumni mož, ki se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu, osvojil ves svet. Svoje življenje je posvetil športu in pravu, v zadnjih letih pa tudi predstavitvi Slovenije v svetu. Predstojnik kliničnega oddelka za interno medicino splošne bolnišnice Maribor doc. dr. Radovan Hojs je v izjavi za javnost povedal, da je dvajset minut po sprejemu na intenzivni oddelek bolnišnice pri Leonu Štuklju prišlo do srčnega zastoja, ki je nastal zaradi težke motnje srčnega ritma. Kljub takojšnjemu in dolgotrajnemu oživljanju vključno z začasno elektrostimulacijo srca je Leon Štukelj 8. novembra ob 2. uri zjutraj umrl. Leona Štuklja so sprejeli v mariborsko bolnišnico v nedeljo, 7. novembra, ob 23.20 uri, potem ko je zaradi slabega počutja od doma sam poklical zdravnike. Takoj po prihodu v bolnišnico je bil sprejet na oddelek za interno intenzivno medicino. V klinični sliki je bilo razvidno splošno slabo počutje ob ponovnem popu- • Pogreb Leona Štuklja bo jutri, v petek, 12. novembra, ob 12. uri na pokopališču Dobrava v Mariboru, pokopali pa ga bodo v ožjem družinskem krogu. ščanju srca. Štukelj je bil predtem zaradi slabega počutja in pešanja srca na oddelek za kardiologijo in angiologijo sprejet na zdravljenje že 25. oktobra. Po odpustu iz bolninice je bil še naprej pod stalnim zdravniškim nadzorom. I. V ZARADI VZAJEMNE NE BO SPREMEMB NOVO MESTO - Kot sporočajo iz območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Novo mesto, za zavarovance prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ne bo posebnih sprememb, čeprav je s 1. novembrom začela delovati Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Njihova zavarovanja bodo namreč avtomatsko prenesli v Vzajemno, storitev v zvezi s tem zavarovanjem pa bodo še naprej deležni na istih krajih in pri istih ljudeh. Tudi pogoji za uveljavljanje pravic iz zavarovanja in premije bodo na začetku enake kot doslej, že v letu 2000 pa se bo ponudba razširila. Zavarovanci uporabljajo kartico zdravstvenega zavarovanja, na kateri so tudi zavarovanja Vzajemne; še naprej pa velja tudi mala zelena izkaznica z vložnim listkom ali nova izkaznica, ki sojo prejeli po 1. novembru. Berite danes stran 2: •Novoles vstal iz pepela pogorišča stran 3: • “Vojno” zbiranje podatkov stran 7: •Krška ofenziva za zdravstveni dom stran 19: • Njegov spomenik je Krka stran 20: • Svet’ Martin iz mošta dela vin ’ stran 22: • Umrl, ker je odgnal tatinske Rome stran 23: •Častitljivih 120 let osnovne šole Gorenje Sušice Košarka Liga Kolinska KRKA TELEKOM : SAVINJSKI HOPSI SlTjb, Novo mesto, športna dvorana Marof, sjUpSf sobota, 13.11.1999, ob 20. uri Pokrovitelj; Krašcommerce ■I Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra) DOPRSNI KIP RIHARDA DOLENCA PODNANOS - V nedeljo, 14. novembra, bodo v Podnanosu ob 150-letnici rojstva in 80-letnici smrti odkrili doprsni kip Riharda Dolenca, kmetijskega strokovnjaka, šolnika in strokovnega pisatelja. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Tone Hrovat. Rihard Dolenc je tesno povezan z novomeško kmetijsko šolo Grm. Ko so to kmetijsko šolo s Slapa pri Vipavi leta 1886 preselili na grmski grad v Novem mestu, je z njo prišel kot vodja tudi Dolenc in jo uspešno vodil do upokojitve leta 1907. Pod njegovim vodstvom je grmska šola postala nižja kmetijska šola z nazivom Vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu pri Rudolfovem. Umrl je leta 1919 v Novem mestu. V REVOZU ZASADILI 250 DREVES NOVO MESTO - V Revozu so v soboto, 6. novembra, zasadili prvih 250 dreves od skupno 2688, kolikor naj bi jih zasadili ob zaključku komercialno izredno uspešne akcije “Uživate v naravi? Mi tudi”. Akcije se je prostovoljno udeležila večja skupina zaposlenih, spodbudno pa je, da so se jim pridružili tudi sosedje. Na ta način želi Revoz prispevati k boljšemu videzu okolja, drevesni nasad pa bo hkrati tudi dobra protihrupna ovira. Novoles vstal iz pepela pogorišča Zadnja tri leta Novoles posluje z dobičkom, povrnil je stare dolgove in je spet med največjimi proizvajalci pohištva - Velike investicije - Od hiše do pohištva STRAŽA - Straški Novoles je v svojem polstoletnem obstoju doživel lepe in težke čase. Se v osemdesetih letih je bil največji lesnopredelovalni kombinat v Sloveniji, kije zaposloval več kot 3.000 delavcev. Letni promet je znašal 120 milijonov nemških mark, od tega so ga dve tretjini dosegli z izvozom stolov in gugalnikov v Ameriko. Kriza v poznih osemdesetih in v začetku devetdesetih let je Novoles skoraj uničila. Prodaja je padla na 40 milijonov mark na leto, Novoles se je zaradi spleta okoliščin umaknil z ameriškega tržišča, izguba je bila vse večja, zadolženost prav tako. Programi javnih del v Posavju Iz evidenc črtali še 595 brezposelnih SEVNICA - Ob koncu avgusta letos so na Zavodu za zaposlovanje RS, območni enoti Sevnica, ki Cokriva Posavje, registrirali 4472 rezposelnih oseb. Največ (2035) jih je bilo prijavljenih na krškem uradu za delo, sledi brežiški urad s 1469 in sevniški z 968 brezposelnimi osebami. Iz evidence brezposelnih so v Posavju po besedah direktorja zavoda Toneta Korena predvsem zaradi “prehoda v neaktivnost ter nezglašanja na vabila zavoda in lastne volje” črtali iz evidence še 595 oseb, to je 41 več kot lani. S programi aktivne politike zaposlovanja že vrsto let spodbujajo zaposlovanje brezposelnih in na ta način je našla delo v letošnjih osmih mesecih že skoraj polovica brezposelnih, in sicer največ (18 odstotkov) z vključitvijo v razna javna dela. V Pdsavju potekajo že od leta 1990 in po napačnih razlagah v prvih letih javnih del je zdaj že bolj ali manj jasno, da imajo vključeni v javna dela za določen čas zagotovljen osebni dohodek, plačan prevoz na delo in regres na delo, pa tudi, da jim pravica do denarnega nadomestila, če so pač prejemniki tega, v tem času miruje. V Posavju je v letošnjem letu potekalo oz. še poteka kar 88 programov javnih del, največ (53 odst.) v krški občini, zatem v brežiški občini (28 odst.), preostali pa v sevniški občini. “Prijavnih delih gre zato, da brezposelne osebe ohranjajo osebno kondicijo, pripravljenost, po drugi plati pa opravijo neko družbeno koristno delo,” poudarja direktor Koren. V programe javnih del je bilo v avgustu vključenih 388 brezposelnih, od tega dobra polovica žensk, 43 odstotkov iz brežiške, 30 odstotkov iz krške in preostali iz sevniške občine. Po izobrazbi pa je največ udeležencev (41 odst.) s končano 1. do 4. stopnjo. P. P. Leta 1993 je bil Novoles dvakrat bolj zadolžen kot je bila firma vredna. Število zaposlenih je padlo na 1300. Vsi žiro računi so bili blokirani, padlemu gigantu niso zaupali ne dobavitelji ne banke, denarja za redne plače ni bilo, vrstili so se štrajki. V takem stanju je Novoles prevzela nova vodstvena ekipa na čelu z mladim, zagnanim in ambicioznim direktorjem Zvonetom Novino. To je bila šesta vodstvena ekipa v petih letih. Lotili so se sanacije celotnega poslovnega sistema in, kot kažejo rezultati zadnjih let, tudi uspeli. Danes sodi Novoles med največje proizvajalce masivnega pohištva v Sloveniji, predvsem iz bukovega lesa, in med največje izvoznike v slovenski lesni industriji. Novolesovi izdelki so visoko kakovostni in sodijo v višji cenovni razred. Tri četrtine svojih izdelkov prodajo na zahtevnih zahodnoevropskih trgih. Sedaj ima v Novolesu delo okoli 900 ljudi. V zadnji treh letih poslujejo z dobičkom, že pred tremi leti pa so pokrili vso staro izgubo v višini 25 milijonov mark. Za letos načrtujejo dobrih 56 milijonov tolarjev dobička. Od 900 zaposlenih je več kot polovica nekvalificiranih delavcev. Da bi to neugodno izobrazbeno strukturo izboljšali, v Novolesu za izobraževanje namenijo več kot 12 milijonov tolarjev na leto. Tako naj bi v treh letih ne bilo več delavca brez ustrezne izobrazbe. Poleg tega je Novoles največji štipenditor na Dolenjskem. Kot rečeno, tričetrt svoje proizvodnje Novoles izvozi, izvoz je kar 7-krat večji od uvoza. To pa s poslovnega stališča ni vedno najboljše, saj v Novolesu trdijo, da so v zadnjih šestih letih na račun tečajnih razlik izgubili 7 milijonov mark. Kljub temu pa se Novole-sov izvoz povečuje iz leta v leto. V obdobju 1998 do 2000 bodo v tehnološki razvoj investirali L-’ milijarde tolarjev. Letos so že vložili dobre pol milijarde tolarjev, največ, 349 milijonov tolarjev, v posodobitev proizvodnje vezanih plošč. Nova tehnologija omogoča razvoj in proizvodnjo novih izdelkov iz vezanega lesa. V naslednjem obdobju naj bi Novoles prišel na trg z novimi blagovnimi znamkami, v svoje izdelke hočejo vgrajevati vse več svojega znanja. Seveda si želijo povečati prodajo na domačem trgu. kjer sedaj prodajo četrtino svoje proizvodnje. Ena pomembnih strateških usmeritev je povezovanje z drugimi proizvajalci ter programska širitev. “Naš cilj Je trgu ponuditi vse, od montažne hiše do vsega pohištva v njej vključno s stavbnim,” pravi direktor Novina. „^,-i r A. BARTEU VODSTVENA EKIPA - Vodstvena ekipa z direktorjem Zvonetom Novino na čelu (v sredini) je Novoles sanirala, tako da spet uspešno posluje 0 ima še velike načrte. (Foto: A. B.) Vojni dogodki ne smejo v pozabo Tako je na žalni slovesnosti ob 55. obletnici smrti Franca Rozmana-Staneta pri spomeniku na Lokvah menil slavnostni govornik Miha Butara - Spomini Lojzeta Leniča-Mileta^ LOKVE PRI ČRNOMLJU - 7. novembra je minilo 55 let, odkar seje na Lokvah pri Črnomlju smrtno ponesrečil komandant glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman-Stane. Ob tej priložnosti je bila minulo soboto pri spomeniku na Lokvah žalna slovesnost s kulturnim programom, ki se je je udeležilo okrog tristo ljudi. Slavnostni govornik pri spomeniku, ob katerem so častno stražo postavili vojaki Slovenske vojske, je bil predsednik Združenja slovenskih častnikov Miha Butara. Poudaril je, da moramo obnavljati spomin na dogodke, ki so pretresali Evropo, čeprav se nekateri sprašujejo, ali je to potrebno. Po njegovih besedah je, kajti n#od, ki se ne spominja zgodovinskih dogodkov, ni zgodovinski narod. “Na obdobje NOB moramo biti ponosni, saj je bilo pomembno za ohranitev slovenskega naroda. In tudi ko govorimo o Francu Roz-manu-Stanetu, ne moremo obiti NOV, ko je preživljala Slovenija najtežje trenutke svoje zgodovine, ko je šlo hkrati za preživetje in boj proti okupatorju, na kar nekateri pozabljajo. A ne smemo pozabiti gorja, ki je zaznamovalo to obdobje, in to preprosto zato, da se ne bi več ponovilo,” je dejal slavnostni govornik. Ko je govoril o Francu Rozma-nu-Stanetu, je menil, da, čeprav je v Sloveniji drugo svetovno vojno zaznamovalo veliko pomembnih ljudi, prav njemu pritiče najpomembnejša vloga. Bil je velik buditelj slovenske zavesti, do svoje tragične smrti pa je, tudi po zaslugi izkušenj iz španske vojne, vodil slovensko partizansko vojsko prav v njenem največjem razcvetu. Posebej za Dolenjski list pa je spomine na čas pred 55 leti obudil Lojze Lenič-Mile, sicer doma iz okolice Mokronoga. “Takrat sem bil v poveljstvu čete v Podzemlju, kije varovala letališči na Otoku in Krasincu in zavezniško letalsko bazo v Podzemlju. Ob smrti Franca Rozmana-Staneta so poklicali belokranjsko vojno območje, kamor je spadala naša enota, naj uredimo z župnišči vse potrebno, da mu bodo zvonili na krajevno običajen način. Jaz sem se šel dogovarjat s podzemeljskim župnikom Ilcem, spominjam pa se, da so takrat zvonili po vsej Beli kra- jini. Na pogrebu v Črnomlju, ki s se ga udeležili tudi American. Angleži in Rusi, meje najbolj pjc tresel pogled na Rozmanoveg konja, ki ga je, pokritega s črni platnom, vodil v sprevodu eae od mož. Zadnje čase je sicer slisao več razlag o Rozmanovi srnr . vendar so vse to lahko le ug'u Sam verjamem Ladu Ambrožič Novljanu, ki je bil ranjen hkrat Rozmanom, da je šlo zares za n srečo pri preizkušanju angleskeg minometa,” je povedal Loj^ Lenič-Mile. M. BEZEK- jakše V SPOMIN MRTVEMU KOMANDANTU - Na žalni slovesnosti ob 55. obletnici smrti Franca Rozmana-Staneta so k spomeniku, ki stoji na mestu, kjer se je komandant slovenske partizanske vojske ponesrečil, položile vence delegacije Slovenske vojske, glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, 14. zaščitne brigade NOV pri Glavnem štabu ter občinskih odborov ZZB NOB Ajdovščina, Metlika, Semič in Črnomelj. V kulturnem programu so sodelovali moški vokalni kvintet iz Črnomlja, Silvester Mihelčič, recitatorji z osnovne šole Franca Rozmana-Staneta iz Dragatuša pod mentorstvom Milene Fink in člani KUD Jasa iz črnomaljske gimnazije. (Foto: M. B.-J.) Ljubljansko pismo Ob 55-letnici smrti komandanta Staneta Svoboda je bila sveta Letos 7. novembra je minilo že 55 let od tragične smrti Franca Rozmana-Staneta, komandanta Glavnega štaba slovenskih partizanskih brigad in divizij leta 1943 in 1944, to je v odločilnih letih druge svetovne vojne. Slovenski vojski so poveljevali štirje komandanti: od 22. juni-ja 1941 do 1. oktobra 1942 Franc Leskošek-Luka, od oktobra 1942 do 13. julija 1943 Ivan Maček-Matija, od 13. julija 1943 do 7. novembra 1944 Franc Rozman-Stane in od 7. novembra do osvoboditve Dušan Kve-der-Tomaž. Kljub prezgodnji tragični smrti ji je komandant Stane med njimi poveljeval najdlje, 16 mesecev, in še v obdobju največjega vzpona slovenskega partizanstva, bil pa je tudi prvi komandant, ki je bil na ta odgovorni položaj imenovan kot vojak in ne kot politik. Odločilne za njegovo imenovanje so bile njegove vojaške izkušnje: bil je udeleženec v španski državljanski vojni in eden prvih organizatorjev partizanstva na najtežjem slovenskem bojišču, v mejah takratnega rajha. Neposredno je vodil partizanske boje in akcije in bil tudi večkrat ranjen. Bil je izredno priljubljen komandant prve slovenske brigade (II. grupe odredov) in IV. operativne cone (Štajerska in Koroška). Franc Rozman je kot komandant od poletja 1943 do jeseni 1944 prevzel odgovor- nost za razvoj, operacije in vzpon slovenske vojske. Smrt komandanta Staneta n Lokvah pri Črnomlju zarau nesreče pri preizkušanju m1' nometa je bila tesno povezan^ z njegovimi osebnostnimi las -nostmi. Bilje namreč-kot p (a vijo vsi, ki so ga dobro p°ZIia - pravi ljudski vojak. Vselej se je hotel sam prepričati, kater orožje bi bilo za borce najpr mernejše. Če je le utegnil J novo orožje tudi sam Pre1?. uj sil in skrbno pretehtal, alt bilo primerno za partizans način bojevanja. . O Francu Rozmanu-Stane je izšlo že veliko pričevanj spominskih zapisov, vendar danes ni možno izreči dokon ne besede o njegovi vlogi p organiziranju in vodenju nar noosvobodilnega boja v Slo _ niji v drugi svetovni vojni- S jega komandanta se mnogi p tizani in poveljniki spominj j z globokim spoštovanjem priznavanjem njegovih voja» odlik. Še posebno pa ga i®.J v časti kot borca z izredno manim odnosom do sobor in poveljnikov. Njegove voja in moralne vrline ga zato dv g jo med najboljše vojsk'*)'*’Jv slovenskega naroda vsen w . Osemnajstega maja 19 .1 bil Glavni štab NOV Slovenj« razpuščen. Slovenske e NOV 7. in 9. korpusaterAOPL rativne cone so bile priklju . 3. in 4. jugoslovanski arrn ’ slovenska divizija vojske dr ^ ne varnosti pa je prešla v s vo Knoja. Odprava sloven vojske je bila v vrstah slo ^ skih partizanov sprejeta^ . likim nezadovoljstvom.. _ ^jla pravo slovenske vojske je pozabljena tudi Titova ob J naši delegaciji ob za?®ddera-Avnoja, da bosta v novi te tivni državi ostala njena nalita sestava in poveljevanj neokrnjena.viNKO BLATN Imate radi stare ljudi? Težko se je odločiti, kaj je v sodobni družbi bolj častnejše: starost ali mladost. Tovrstna težava je bila včasih verjetno majhna, zdaj je večja. In bo še večja. Kajti svet začenja misliti o teh rečeh z eno glavo, ameriško. Zahodna formula, ob kateri se hote in nehote stari in mladi vprašajo tudi o svojih letih, pa je: mladost in moč je uspeh, če si uspešen, si Glavni, če si Glavni, si dosegel svoj cilj. Resnica mogoče ni taka, ampak drugačna. Toda o njej se ne sprašujejo množice, ki jo klešejo sodobne medijske reklame za peneče ledeno mrzle pijače, najnovejše avtomobile, večerne obleke in spodnje hlače. Vse odmeva po znanem napevu iz nekako domačih nam logov: “Bolje biti pijan, nego star.” Alije bolje biti star ali mlad, so nam odgovarjale, spomnili se boste, nekatere posocialistične slovenske politične partije. S fotografije na njihovih velikanskih predvolilnih plakatih je prijazno vstopala v naš vsakdan družina, sestavljena iz družinskih članov več generacij. Kako idilično! In vse bolj samo na fotografiji! Morda sami sebi ne boste všeč, če se navdušujete za sožitje generacij. Morda se boste ob takem navduševanju počutili bogatejše. Vsekakor ni nujno, da ste o tem rekli zadnjo besedo. Še več kot mesec dni namreč traja letošnje mednarodno leto starejših. Odnos do starih ljudi obravnava tudi tokratna anketa Dolenjskega lista. TONE PUNGERČAR, fotograf iz Novega mesta: “Odnos do starejših je v naši družbi slab in se še slabša. Ne spoštuje nas ne država ne mladina. Poglejte samo, kaj dela država z upokojenci. Mladi pa do nas sploh nimajo nobenega spoštovanja niti obzirnosti. Ko smo bili mi mladi smo starejše spoštovali in cenili, še beračev pred cerkvijo nismo zaničevali in zmerjali.” MIRA MALEŠIČ, šivilja iz Zemlja: “Mislim, da je možnosti, s pomočjo katerih je ljudem na starost olajšano življenje, v naši državi zelo veliko. Toda vprašanje je, če vsi poznajo vse te ugodnosti. Res pa je tudi, daje pomoč starejšim v manjših krajih, kjer se ljudje dobro poznajo med seboj, boljša kot v velikih mestih, kjer vlada med prebivalci velika odtujenost.” MATIJA ABSEC, upokojenec iz Mihelje vasi: “Glede na to, kako je bilo, ko sem bil še majhen, ko so si reveži, ki so prihajali prosit hrano in prenočišče, kar podajali kljuko, je danes za starejše dobro poskrbljeno. Seveda to ne pomeni, da ne bi bilo mogoče še česa izboljšati. A kdor je pripravljen sprejeti pomoč, je lahko tudi na starost srečen. Zagotovo danes na cesti ne ostane noben starček.” JOŽE STAROVEŠKI, varovanec Varstveno-delovnega centra Sevnica: “Nihče ne more kaj lepega pričakovati zase, če drugemu tega ne privošči. Mene so vedno vzgajali, da moram spoštovati vse ljudi, posebej starejše, zato jim rad pomagam, če le morem. Pomagam tako pri delu sevniškega Rdečega križa kot tudi Karitasa in to mi je v veliko zadovoljstvo.” MAJDA IVANOV, direktorica Doma starejših občanov Trebnje: “Mednarodno leto starejših osebje še kako potrebno in dobrodošlo, da opozorimo na generacijo, kije potem, ko je celo življenje po svojih močeh ustvarjala boljše razmere za svoje življenje in živlenje potomcev, žal marsikje potisnjena preveč na obrobje. To se nam lahko še kako maščuje, če bomo dajali slab zgled otrokom.” IVAN STOPAR, kmet, delavec iz Hrastja pri Cerkljah ob Krki: “To, kakšen je odnos družbe do starejših ljudi, lahko vidimo, ko kdo išče delo. Če človek po letih službe ostane brez redne zaposlitve, bo zelo težko našel novo redno delo. Ko vpraša za službo, ga ne vprašajo, kaj zna in zmore, ampak, koliko je star. Nič ni videti, da bo v naslednjih letih kaj drugače. Slabše bo.” ŠTEFKA SIMONČIČ, upokojenka z Gmajne pri Raki: “Starejše ljudi pri nas enkrat letno obišče Rdeči križ. Takrat prinesejo darilo, pokažejo pozornost. Od njih ne zahtevaš ničesar, ampak lepo se ti vidi, če se spomnijo. Ponekod imajo tudi srečanja starejših. Tudi na cesti so ljudje, tudi otroci, šolarji do starejših prijazni. Pozdravijo, spoštujejo človeka.” TINA MIHELIČ, dijakinja iz Ribnice: “Starejše ljudi, predvsem mladi, premalo spoštujemo. To se kaže na ulici, ko jih ne pozdravljam in jim ne pomagamo. Premalo pa zanje stori tudi država. V Ribnici, denimo, se že leta_govori o domu za starejše, a ga še ni. Ze za mlade je pri nas malo možnosti za zabavo, za starejše jih je še manj. Ne zavedamo se, da bomo nekoč stari!” ANDREJA MLEKUŽ, logopedinja iz Kočevja: “Za starejše je pri nas še vedno slabo poskrbljeno. Bolj ali manj so prepuščeni samim sebi ali otrokom in sorodnikom. Domovi so, če sklepam po kočevskem, zadnja postaja pred pokopališčem. Glede na to, da imamo pretežno starejše prebivalstvo, bi morala država na tem področju nujno kaj ukreniti. Zaenkrat je starejšim še zelo nenaklonjena.” Novomeška kronika STEČAJ - Padli velikan Pionir še sedaj straši. Zadnje, kar je bilo še kaj vrednega od nekdanjega gradbenega giganta, so mrhovinarji raztrgali, pokradli in raznesli, pa tudi z ostanki zapuščine stvari niso jasne. Tako bi sedaj najraje prodali parkirišča in garaže in druge površine oziroma objekte, ki bi morali biti del funkcionalnih zemljišč zgradb, ki jih je Pionir gradil in prodal različnim kupcem. Stanovalci blokov seveda vztrajajo pri tem, da so pokrite garaže ob blokih in parkirišča njihova in da so to plačali z nakupom stanovanj oziroma poslovnih prostorov. Nekateri bi pa s tem še sedaj delali posel. PARKI RN1NA - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta so predlagali, da bi parkirnino v mestu podražili še za dodatnih 30 tolarjev na uro, da bi bila dražja kot vožnja z mestnim prometom. Eden od svetnikov je opozoril, da bi bila tako parkirnina v Novem mestu dražja kot v Nemčiji. Predloga na koncu niso sprejeli. Za zgled pa bi bilo bolje kot podražitev parkirnine, če bi se z avtobusi mestnega prometa v prvi vrsti vozili občinski funkcionarji, sem in tja pa še kakšen občinski svetnik. IMENIK - Če bi radi svoje boli m jade zaupali sindikatu ali barabije in lopovščine prijavili inšpektorju, je bolje, kot da iščete njihovo telefonsko številko v imeniku, da se usedete na avtobus mestnega prometa in se odpeljete “na lice mesta”. Poznam možaka, ki je skoraj raztrgal telefonski ime-n|k, ko je iskal številko svobodnih sindikatov. Ne pod sindikati, ne pod svobodni, ne pod zveza, ne Pod območna organizacija. Nikjer! Še sindikati so nas zapustili! Številko je nazadnje našel na internetu. Na sindikatu so mu potem povedali, da se jih v telefonskem imeniku dobi pod kratico -fSSS, (Zaupno: 375 810.) Pri inšpekciji vam pa tudi internet ne Pomaga. Ena gospa je rekla, da lahko 1° občini dosežejo zmanjšanje števila zaposlenih po naravni Poti. Uvedejo naj plačilo po delu. BORUT NOVAK ZA DIREKTORJA KOMUNALE NOVO MESTO - Prejšnji če-trtek so na 9. seji novomeškega občinskega sveta svetniki med drugim imenovali tudi direktorja Komunala, in sicer Boruta Novaka, dosedanjega sekretarja sekretariata za okolje, prostor in dmunalnc zadeve na novomeški Na razpis se je poleg nje-prijavil še dosedanji direktor "•arjan Kelvišar. Oba kandidata ta izpolnjevala razpisane pogoje, Jtomisija za mandatna vprašanja, oljtve in imenovanja pa je z 'ecino podprla Boruta Novaka, a predlog pa je sprejel tudi bcinski svet. Podporo pa mora jovak dobiti še v ostalih petih nčinah, v katerih deluje novo-meška Komunala. pOKOO NiSNlCE V času od 27. oktobra do 2. dvembra so v naši porodnišni-d' rodile: Štefka Mrzlikar iz Dobili6 Stare vasi (Šentjernej) -(,,'ta, Slavka Kobe iz Pristave -'mona, Saša Rušnov iz Ro-ptbic - Alana, Marija Bobič iz . ',rcnje Stare vasi (Šentjernej) I*'°, Mojca Poje iz Kočevja -drušo, Albina Laznik z Mirne Uomna, Renata Šujica iz I °ye Loke (Črnomelj) - Jani-l; Nica Špelko z Jame (Dvor) Miho, Andreja Zaletelj iz Vi-‘N vasi - Jakoba, Brigita Koler : Nlečeta - Mašo, Vanja Sajovic s Hrasta pri Vinici - Alena, rabata Novak s Studenca -arbaro, Darja Mali iz Cerov-(, v ■ Katarino, Zvonka Kos iz j rifž? - Glorijo, Karmen Berus žklinje vasi - Patricijo, Suza-d Kambič s Črešnjevca (Črno-'j J) - dečka. ,z Novega mesta: Katja Sti- roAViČ’ KandiJska cesta - La‘ Alenka Šmajdek, Lebanova 'Ca - Alenko, Nataša Maksi- Niilz .... ’ .. _ My 80V; ;,'v, Ulica Danila Bučarja -arka, Dragana Duvnjak, Senj'? u*'ta" dečka Vanjo, Ermi-y Mešič, Šegova ulica - Uroša, I tla Zorko, Jerebova ulica -LUc'Jo. Čestitamo! IZ MAŠI H OBČI M ttHt Parkirnina dražja kot v Nemčiji Površno pripravljen predlog za ureditev parkiranja v Novem mestu - So sedanja parkirišča zarisana na črno? - Parkiranje še po starem NOVO MESTO - V Novem mestu se občinska oblast bolj ali manj brezuspešno bori proti izumiranju starega mestnega jedra. Večino trgovin je z Glavnega trga že odšlo na obrobje mesta, vse manj je v mestu tudi prebivalcev, kljub vsemu pa je še vedno preveč avtomobilske pločevine. Vendar, tako kot ostalih stvari, seje tudi urejanje tega problema treba lotiti premišljeno. Na zadnjem občinskem svetu je sekretar za okolje in prostor Borut Novak predlog o določitvi dodatnih parkirišč, kjer bi po novem pobirali parkirnino v mestu, razložil, da želijo s tem zmanjšati obremenitev centra mesta, nikakor SREČANJE DIABETIKOV NOVO MESTO - Društvo diabetikov Novo mesto vabi na srečanje ob dnevu diabetikov, ki bo v petek, 12. novembra, ob 17. uri v Hotelu Krka na Novem trgu, v prostorih krkiriega izobraževalnega centra. Po kulturnem programu in govoru predsednika društva Petra Miklavčiča bo sledilo kar nekaj zanimivih strokovnih predavanj za diabetike, in sicer o pomenu vlaknin v prehrani, o ranah na stopalih in o pomenu medicinske pedikure. Vabljeni! pa to ne pomeni polnjenje proračuna. V omenjenem sekretariatu so predlagali, da bi parkirnino pobirali tudi na Prešernovem in Flo-rijanovem trgu pa na parkirišču nasproti Jakčevega doma, na Rozmanovi ulici, na parkirišču med športno dvorano in zavarovalnico Tilia ter za občinsko stavbo. Tako O ZASVOJENOSTI PRI MLADIH NOVO MESTO - Danes, 11. novembra, ob 17. uri bo v atriju novomeške gimnazije o zasvojenosti pri mladostnikih predavala specialistka kliničnega svetovanja Gordana Rostohar. Vabljeni starši in vsi, ki jih tema zanima! MARTINOV KONCERT ŠENTJERNEJ - Vinogradniški oktet iz Šentjerneja vabi na Martinov koncert, ki bo v petek, 12. novembra, ob 18. uri v šentjernej-ski osnovni šoli. KONCERT V PREČNI PREČNA - V nedeljo, 14. novembra, bodo ob treh popoldne v župnijski cerkvi združeni cerkveni zbori iz Suhe krajine in župnijski zbor iz Vavte vasi s priložnostnim orkestrom pod vodstvom prof. Aleša Makovca izvedli znano Mis-so Seraphico Hugolina Sattnerja, pomembnega cerkvenega skladatelja, rojenega v Novem mestu. KULTURA MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA - V okviru projekta zagotavljanja celovite kakovosti zdravstvenih storitev v novomeškem zdravstvenem domu se vsi zaposleni udeležujejo seminarja o kulturi medsebojnega razumevanja, ki ga v Dolenjskih Toplicah vodi estetičarka Ana Nuša Kneževič. V okviru seminarja so obdelali tudi temo “odnos do bolnikov in njihovih svojcev, sodelavcev in podrejenih”. (Foto: A. B.) ZADOVOLJNI TUDI OTROCI - Seminarja na Otočcu za družine z otroki s posebnimi potrebami so bili veseli tudi njihovi otroci. Medtem ko so bili starši na predavanju, so se v hotelu igrali in zabavali, zanje pa sta skrbeli socialni pedagoginji Marjeta Rožič in Ksenija Pejanovič. (Foto: J. D.) rekoč skoraj po celem mestu. Že odbor za komunalo je menil, da je treba predlog pred uvedbo temeljito proučiti. Tone Škerlj iz Društva Novo mesto pa je opozoril, da so ta parkirišča v glavnem vozišča in na teh površinah so verjetno zarisana na črno. Vprašal seje tudi, kaj bo s parkiranjem ljudi, ki živijo v mestu, Vid Meršol (SDS) pa je dodal, daje naša parkirnina v primerjavi s parkirnino v Nemčiji tudi zelo visoka, predlagano je bilo namreč tudi povišanje parkirnine za 30 tolarjev. Franci Bačar (SKD) pa je predlagal, da se predlog umakne, ker takšni sklepi škodijo Novemu mestu, če pa ostane, je po njegovem k omenjenim parkiriščem treba dodati še parkirišča okrog stavbe na Novem trgu 6, potem okrog Kulturnega centra Janeza Trdine in na Seidlovi 1. Po vsem tem je podžupan Boris Dular, ki je tokrat vodil sejo, predlagal, da se predlog umakne in ponovno strokovno pripravi. Parkiranje v mestu je tako še po starem. J. D. FINANCIRANJE PETROVEGA VRTCA NOVO MESTO - Novomeški občinski svet je na zadnji seji obravnaval tudi točko o ureditvi financiranja Petrovega vrtca na Otočcu, ki gaje ustanovil Župnijski urad Otočec. Delovati je začel s 1. septembrom, vanj pa je vključenih 18 otrok. Ker v letošnjem proračunu ni predvidenega denarja za financiranje delovanja Petrovega vrtca, je občina predlagala, da bi pogodbo z njim podpisali s 1. januarjem prihodnjega leta. Ker pa so bili svetniki mnenja, da bi s tem škodili predvsem otrokom, so sklenili, naj se najde denar že letos, če ne, pa naj znesek, ki bi ga sicer prispevali do konca leta, nakažejo drugo leto. SUHOKRANJKE KUHALE RUSKI BORŠČ HINJE - Kulturno društvo Hinje je pripravilo kuharski tečaj, ki sta ga vodili svetovalka za kmečko družino Cvetka Lavrič in kuharica Valerija Poreber. Na tečaju so gospodinje spoznavale predvsem skrivnosti kuhanja ragu juh in obar, med drugim pa so pripravile golaževo juho, kunca v obari in celo ruski boršč. ((S. M.) OCENA IN NASVETI ZA MLADO VINO GABRJE - Društvo vinogradnikov Janeza Trdine Brusnice-Gabrje vabi vse člane na ocenjevanje, pokušnjo in svetovanje o mladem vinu, ki bo jutri, 12. novembra, ob 18. uri v gostilni Pri Romanu v Gabrju. Vzorčno vino (za oceno in nasvet) v litrski steklenici sprejemajo ob 17.30; cena za vzorec je 500 tolarjev. TACAMUCA NOVO MESTO - Danes, 11. novembra, bo ob štirih popoldne v Domu kulture nastopilo ljubljansko Lutkovno gledališče z lutkovno predstavo za otroke Tacamuca Svetlane Makarovič. Besede in telo naj povedo isto Pa nas bo razumel tudi otrok s posebnimi potrebami - Na vikend seminarju za družine novomeškega društva Sožitje na Otočcu govorili tudi o pomenu komunikacije OTOČEC - Novomeško Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim, je eno najdejavnejših v Sloveniji. Zadnja leta vsako jesen pripravi tudi vikend seminar za družine. Letos je potekal minuli konec tedna na Otočcu, udeležilo pa se gaje osem družin. Z njim poskrbijo predvsem za izobraževanje staršev, pa tudi za druženje in medsebojno izmenjavo izkušenj ter za individualen posvet o njihovem otroku s strokovnjaki. Tudi letos so pripravili zanimiv mi potrebami dipl. defektologin- tridnevni program. O odnosu staršev do otrok brez motenj v razvoju je govoril Peter Skuber, spec. klinične psihologije, o novostih na področju pravnega varstva za duševno prizadete osebe je predaval Tomaž Jereb iz Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Sožitje, o zdravstveni obravnavi otrok po 3. letu starosti pediatrinja dr. Dijana Majsto-rovič in o spodbujanju razvoja komunikacije pri otrocih s posebni- ja in logopedinja Nena Vovk iz Inštituta RS za rehabilitacijo v Ljubljani. “Komunikacijo zelo pogosto enačimo z govorom, čeprav so zelo pomebni tudi neverbalni elementi: mimika, gesta, celo telo. Zato je pri otrocih s posebnimi potrebami še posebej pomembno vedenje - da to, kar povemo z besedami, povemo tudi s telesom in otrok nas bo prav razumel,” je poudarila Vovkova. Komunikaci- Fant s harmoniko Izvrstni harmonikaš iz Pirana igra na novomeškem Glavnem trgu NOVO MESTO - Od letošnjega poletja občasno ob sobotnih dopoldnevih, včasih pa tudi še ob ponedeljkih, na novomeškem Glavnem trgu igra mlajši harmonikaš. Ljudi pesem veseli, prisluhnejo njegovemu izvrstnemu igranju, nekateri v kovček ob njem spustijo nekaj deset tolarjev, morda stotak, se za hip ustavijo ob fantu, ki se jim za dar prijazno zahvali in rad zaigra kaj po njihovih željah. Njegovo igranje na harmoniko se loči od drugih, predvsem fant igra v jazz stilu, in to tako znane jazzovske skladbe, kot vedno zelene melodije pa tudi domače pesmi priredi po svoje. Ta izvrstni harmonikaš je Marsell Marinšek in v Novo mesto prihaja iz Pirana, kjer je asistent v elektrolaborato-riju na tamkajšnji srednji pomorski šoli. A ne prihaja sem zaradi igranja, v naše kraje ga je zvabila ljubezen. Njegovo dekle je doma iz Rumanje vasi, in kadar pride za konec tedna k njej na obisk, sobotno dopoldne izkoristi za to, da kakšno urico igra na Glavnem trgu. Marsell se je harmonike učil v glasbeni šoli, njegov vzornik in najboljši učitelj pa je bil Mišo, na Primorskem znani harmonikaš samouk ciganskega rodu. “On me je kot fantiča povabil, naj z njim igram pri piranski folklori in mi obljubil, da me bo naučil igrati na tak način, kot igra sam, kajti tega ti šola ne da,” pripoveduje prijetni in zgovorni Marsell, ki je do danes ostal zvest piranski folklorni skupini, medtem ko se je Mišo že upokojil. “Poleg igranja pri folklori imam tudi samostojne nastope, igral pa sem tudi z nekaj ansambli. V teh letih sem si ustvaril svoj stil igranja, najbolj pa me mika jazz. V Sloveniji je jazz na harmoniki skoraj neznan, čeprav je bil naš Jože Kampič izvrsten jazz harmonikaš.” HARMONIKAŠ - Marsell Marinšek iz Pirana občasno ob sobotah dopoldne kakšno uro igra na. harmoniko na novomeškem Glavnem trgu in s tem razveseljuje številne ljudi. (Foto: A. B.) Za Novomeščane Marsell pravi, da niso skopuški, in v njegovem kovčku se po nekajurnem igranju nabere kar nekaj denarja. “Vendar ne igram zaradi denarja, ampak iz ljubezni do glasbe in ker mi je všeč, če imajo to ljudje radi. Meni je tako igranje nastop in vaja hkrati. Vaditi pa je treba veliko za gibčnost prstov pa tudi zato, da glasbeno napreduješ. Seveda mi ob prosvetni plači prav pride vsak dodatni tolar, konec koncev sem za to harmoniko dal 13.000 mark. Nočem pa, da bi me ljudje zato, ker igram na ulici, gledali kot reveža ali, bognedaj, celo berača. Mislim, da prispevajo zato, ker imajo radi glasbo nasploh, harmoniko še posebej, ali celo zato, da podprejo tak jazzovski način igranja na ta priljubljeni inštrument.” Marsella in njegovo harmoniko bomo še lahko poslušali na Glavnem trgu, saj fant s harmoniko pravi, da ga prvi mraz že ne bo spravil na zapeček. Skupaj nas bo grela ljubezen do glasbe, njega pa še kakšna druga. A. BARTEU ja se razvija celo življenje, začne pa se v zibki. Normalen otrok se zelo odziva na ljubkovanje in prigovarjanje staršev, pri prizadetem otroku pa teh reakcij ni, zato starši, ne da bi počakali na odgovor in reakcijo otroka, brž sami odgovorijo. “S tem, ko ga ne počakamo, da odreagira, mu najbolj škodimo, vztrajati moramo na komunikaciji in počakati, “ je poudarila. S primernejšo komunikacijo vplivamo na razvoj sposobnosti, ki bi jih otrok drugače težko razvil, mu omogočimo komunikacijo tudi zunaj ozkega kroga družine, večjo samostojnost, predvsem pa bistveno izboljšamo kvaliteto njegovega življenja. J. D. ODMERA NADOMESTILA “Vojno” zbiranje podatkov Zadnje čase je pri ljudeh veliko nejevolje dvignil nedavni javni poziv Mestne občine Novo mesto za prijavo podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na občini so ubrali dokaj nenavaden, da ne rečemo čuden in skrajno neroden način zbiranja podatkov, ki jih potrebujejo za odmero nadomestila. Sredi septembra so v Dolenjskem listu objavili karjavni poziv občanom, da se morajo zglasiti z vsemi potrebnimi podatki in dokumentacijo v 1. nadstropju njihove stavbe na Novem trgu 6, in sicer po vnaprej določenem razporedu po posameznih krajevnih skupnostih, neposlušnim pa so na koncu zagrozili še z denarno kaznijo od 10 do 40 tisočakov. Zaradi nepopolnih podatkov naj bi bila občina ob kar velik del denarja iz tega naslova, saj nadomestila plačujejo le nekateri, poleg tega za odmero uporabljajo zastarele podatke o stavbnih zemljiščih. Ker občina zbrani denar vlaga nazaj v razvoj infrastrukture, tega pa je vedno premalo, so se odločili narediti red, kar pomeni, da naj bi to nadomestilo plačevali vsi zavezanci, ne le nekateri, in to glede na dejansko stanje. Do tod vse lepo in prav, red mora biti, poleg tega je prav, da za vse velja isti meter. Do kraja sporen pa je način, ki so si ga na občini izbrali za dosego tega cilja. Javni poziv - kot da je vojno stanje, pa še takrat se verjetno mnogi nanj ne bi odzvali -tega problema ne bo rešil, med ljudmi pa je povzročil že veliko negodovanja. Čeprav mnogi poziva niso prebrali in zanj verjetno še ne vedo, so tisti, ki so se odzvali, vseeno morali čakati po več ur, da so prišli n» vrsto. Da ljudje težko pridejo na občino in tam po več ur čakajo na “izpoved”, ker imajo službo, družinske obveznosti, starejši pa predvsem zaradi bolezni, o tem verjetno na občini niso razmišljali. Pa je rešitev tako kot ponavadi zelo preprosta: ljudem bi poslali obrazce, kamor bi vpisali podatke in jih potem poslali po pošti ali prinesli osebno, tako kot so to pred Novomeščani že naredile nekatere slovenske občine. Lažje bi bilo za občane in upravo, predvsem pa bi bilo manj slabe volje na obeh straneh. Prav gotovo pa bi bilo tudi finančno učinkovitejše. Morda pa si občina največ denarja obeta prav od kazni. J. DORNIŽ JAVNA RAZSVETLJAVA V ŽABJI VASI - Prejšnjo sredo v mraku so prižgali luči javne razsvetljave na Poti na Gorjance, Drejčetovi poti in v Knafličevi ulici v novomeški krajevni skupnosti Žabja vas. Postavili so 33 cestnih svetilk. Vsa stvar je veljala 8,5 milijona tolarjev, plačala pa je občina. Sedaj je vsa Žabja vas ponoči osvetljena. “Babilonska tema je pregnana, ” pravi Božo Horvat, predsednik KS Žabja vas. (Foto: A. B.) jt- 45 (2620), 11. novembra 1999 DOLENJSKI LIST tttftt IZ M A Š I H OBČI M Obrtna cona se končno poraja Ob metliški obvoznici začeli s komunalnim urejanjem 20.000 kv. metrov velike obrtno-podjetniške cone - Zanimanje med kupci je precejšnje, prevladujejo pa tekstilci in kovinarji METLIKA - Za staro Petrolovo bencinsko črpalko ob metliški obvoznici so sredi oktobra končno pričeli z zemeljskimi deli za pripravo obrtno-podjetniške cone v Metliki. Končno zato, ker je bilo obljube o tovrstni coni v Metliki slišati že vrsto let, a dlje od obljub ni prišlo. Obrtniki, ki so zaman čakali na prostor, kjer bi si lahko zgradili delavnice, so prostorske težave rešili na drugačen način, nekateri pa so se v tem času celo že upokojili. Tudi metliški župan Slavko Dragovan je priznal, da je bilo preveč čakanja in besed, zato so se na občini odločili, da v sodelovanju s črnomaljskim Begradom pričnejo s komunalnim urejanjem obrtno-podjetniške cone. Le tako bodo namreč tudi obrtniki in podjetniki dojeli, da gre tokrat zares. “Z morebitnimi kupci se še vedno dogovaijamo o nakupu parcel, vendar pa je zanimanje, kot je pokazala tudi nedavna predstavitev cone na metliški Območni obrtni zbornici, veliko. Zlasti se zanimajo tekstilci in kovinarji, prevladujejo pa obrtniki, ki so si uredili delavnice v prizidkih k hišam, zaposlenih pa imajo štiri ali pet ljudi. Sedaj spoznavajo, da nimajo več možnosti za širjenje delavnice, zato je nova cona zanje kot naročena,” je pojasnil župan. Dragovan pravi, da se bodo prilagajali željam in potrebam kupcev, vendar pa naj bi bilo mogoče kupiti najmanj tisoč kv. metrov. Prvi del cone, ki ga pravkar urejajo, komunalna ureditev pa naj bi bila zaključena do konca tega leta, meri 20.000 kv. metrov, od tega bo 2.000 kv. metrov cest. Če pa bo za- nimanje, lahko obrtno-podjetniško cono še razširijo, saj je na voljo še 20 hektarjev zemlje.. Cena kv. metra zemljišča, ki bo imelo vodovodno, električno in telefonsko napeljavo, kanalizacijo ter makadamsko cesto, bo ob cesti 75 DEM, v notranjosti cone pa 57 DEM. Vendar bodo kupci lahko komunalno opremo odplačevali obročno tri leta. Po Dragovanovih besedah je realna cena zemljišč več kot 90 DEM za kv. meter, vendar se je občina odpovedala svojemu delu plačila za spremembe namembnosti zemljišča, ki znaša 30 odst. vrednosti celotne spremembe. Ta popust pa bo veljal le za podjetnike in obrtnike, ki bodo začeli graditi v dveh letih po pridobitvi gradbenega dovoljenja. S tem naj bi se izognili tudi morebitnim preprodajam zemljišč. M. BEZEK-JAKŠE Renski rizling šampion mladih vin Na ocenjevanju mladih vin v okviru črnomaljskega martinovanja, ki bo konec tedna v Jurjevanjski dragi, se je najbolje odrezalo vino Mateja Kramariča ■ Letos manj vzorcev kot lani NOVA PODOBA GASILSKEGA DOMA - Po dolgotrajnih pogovorih se je končno le pričela nadzidava in obnova metliškega gasilskega doma, ki naj bi bila končana še v letošnjem letu. V novih prostorih v gasilskem domu bo domovala metliška območna enota ministrstva za obrambo RS. Naložba pa je pomembna tudi zato, ker so imeli doslej gasilci veliko problemov zaradi ravne strehe doma, kakršnih z nadzidavo ne bo več. (Foto: M. B.-J.) Bodo obljube uresničene? Za ureditev črnomaljskega Varstveno-delovnega centra naj bi letos porabili 60 milijonov tolarjev, a je ostal nedotaknjen ČRNOMELJ - V Črnomlju bodo ob koncu tega tedna pripravili že osmo martinovanje zapored, ki tokrat prinaša nekaj novosti. Tako prireditev predvsem zaradi varnostnih razlogov ne bo več na trgu pri gradu, temveč pod velikim ogrevanim šotorom v Jurjevanjski dragi. Društvo kmečkih žena Črnomelj, Čebelarsko društvo Črnomelj, Sadjarsko društvo Bele krajine in Turistično društvo Adlešiči pa se bodo tokrat z razstavami predstavila skupaj. Martinovanje bo v petek, 12. kazali domače obrti, ob 15. uri bo novembra, ob 17. uri pričela s promenadnim koncertom po mestu Godba na pihala Črnomelj, uro pozneje pa bo župan Andrej Fabjan še slovesno odprl prireditev. Črnomaljski dekan in župnik Peter Slevec bo blagoslovil mošt, vinogradniki pa bodo prejeli srebrna in bronasta priznanja za nagrajena mlada vina. Ob 20. uri se bo pričela zabava s plesom, za katero bosta poskrbela ansambel Vasovalci in mama Manka. Naslednji dan bodo ob 10. uri člani Turističnega društva Adlešiči pri- ZAČETKI OŽIVLJANJA STARE METLIKE? METLIKA - O oživljanju starega metliškega mestnega jedra je bilo v zadnjih mesecih v Metliki kar precej povedanega, zadnje čase pa tudi nekaj narejenega. Nekateri prostori, ki so bili prazni, so namreč zopet naseljeni. Tako se je na Mestni trg s Pungarta preselil sodnik za prekrške, kmalu naj bi prišel tja tudi Zavod za gozdove, medtem ko je v nekdanji trafiki na Partizanskem trgu odprlo predstavništvo in prodajalno volnenih izdelkov podjetje Soven. NAMESTO KOLEDARJEV ZA DIALIZO METLIKA - Upravni odbor Območne obrtne zbornice Metlika je sklenil, da se bo zbornica letos odpovedala novoletnim koledarjem za člane in drugim novoletnim darilom ter denar darovala Splošni bolnici Novo mesto za projekt “Dializa 2000”. Zbornica priporoča tudi drugim, naj pomagajo pri tem projektu ter del denarja, namenjenega za novoletna darila, podarijo za ureditev novomeškega dializnega oddelka. v hotelu Lahinja predavanje o vinu letošnjega letnika in nadaljnji negi mladega vina. Ob 15.30 bo nastopil ansambel Vodomec, ob 17. uri bo v hotelu Lahinja vodena degustacija, ob 19. uri pa bodo v Jutjevanjski dragi podelili še zlata in velika zlata priznanja za nagrajena vina. Priznanje za šampiona letošnjih mladih vin, ki si ga je z oceno 18,53 prislužil renski rizling Mateja Kramariča z Dolnje Pake, pa bo izročila Ljuba Kofler, direktorica Ljubljanskega sejma, ki je generalni sponzor martinovanja. Za ples do jutranjih ur bo poskrbel ansambel Lojzeta Slaka. Poleg obilo zabave bodo obiskovalcem na voljo najbolje ocenjena mlada vina, belokranjske mesnine in druge martinske jedi, ki jih bo pripravila črnomaljska Kmetijska zadruga, belokranjsko sadje, med in drugi čebelji izdelki ter dobrote iz peči članic Društva kmečkih žena iz Črnomlja. Konec preteklega tedna sta komisiji pod vodstvom dr. Mojmir-ja Wondre in dr. Dušana Terčelja ocenili letošnja mlada vina. Najboljše belokranjsko rdeče vino je pridelal Anton Belca, šardone Pe- O DELOVNO PRAVNIH RAZMERJIH ČRNOMELJ - Območni obrtni zbornici Črnomelj in Metlika pripravljata v sodelovanju z Agencijo za razvoj Črnomelj-lokaino razvojno koalicijo Bele krajine za svoje člane predavanje o delovnopravnih razmerjih, ki bo v torek, 16. novembra, ob 16. uri v sejni dvorani Obrtnega doma v Črnomlju. Za člane OOZ je predavanje brezplačno, prijave pa sprejemajo na obeh zbornicah. 612 VZORCEV MLADIH VIN - Medtem ko so na lanskem črnomaljskem martinovanju ocenili 694 vzorcev mladih vin, so jih pretekli petek sprejeli v oceno 612 (na fotografiji). Kot je povedal črnomaljski župan Andrej Fabjan, je glavni namen ocenjevanja ob martinovanju, da vinogradniki dobijo nasvete o nadaljnjem kletarjenju. Ob martinovanju so nameravali v nekdanji kovinarski šoli pri župnijski cerkvi odpreti tudi vinoteko vinogradniško-vinarskega informacijskega centra za Belo krajino, a bo nared šele za občinski praznik februarja prihodnje leto. (Foto: M. B.-J.) ter Banovec, dolenjsko belo Jože Žura, kerner družina Zajc, laški rizling Stanko Agnič, malvazijo družina Blažič, metliško črnino Rezka Šoštarič, modro frankinjo Marko Brunskole, muškat otonel Jože Ovniček, portugalko Vinska klet Metlika, rumeni muškat in beli pinot Pavle Mušič, rose Stane Muc, rumeni plaveč Stane Verdnik, sovinjon družina Grabrijan, sivi pinot družina Strugar, šipon in laški rizling-ledeno vino (slednje izven konkurence) Matija Absec, traminec Jože Bucik, zeleni silvanec Anton Brunskole, žametno črnino družina Poljšak, zvrst družina Butala, medtem ko so belokranjska bela vina Franca Male-riča, Nežke Ivanetič in Jureta Rudmana dobila do stotinke enake ocene. M. B.-J. ČRNOMELJ - Konec junija so črnomaljski svetniki dvignili roke za prerazporeditev denarja v občinskem proračunu. Med drugim so 25 občinskih milijonov tolarjev, ki so bili letos namenjeni za gradnjo Varstveno-delovnega centra (VDČ) na Majerju, namenili za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli Mirana Jarca. Mojca Stjepanovič z občinske uprave je takrat pojasnila, da bodo z gradnjo VDC letos kljub temu pričeli ter daje bolj realno, da letos zanj porabijo 60 milijonov tolarjev državnega denarja, medtem ko bodo prihodnje leto porabili občinskega, ki ga bodo predvideli v proračunu prav toliko, kolikor so ga letos prerazporedili. Zagotovila je celo, da ni nikakršnega strahu, da letos ne bi pričeli urejati VDC. V začetku julija naj bi bil po njenih besedah objavljen razpis za izvajalca gradbenih del pri VDC, do konca letošnjega oktobra pa naj bi opravili dela za 60 milijonov tolarjev državnega denarja. S takšno obrazložitvijo so se svetniki tik pred poletnimi počitnicami strinjali. A danes, skoraj sredi novembra, je stavba na Majerju, v kateri bo VDC, še povsem nedotaknjena. Kaj se je torej zgodilo z obljubami svetnikom in hkrati varovancem VDC, ki se že (pre)dolgo stiskajo v pretesnih prostorih v prizidku dijaškega doma? Črnomaljski župan Andrej Fabjan je priznal, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve letos zares namenilo 60 milijonov tolarjev za VDC. Vendar so razpis za izvajalce namesto julija objavili šele avgusta, ker pa tisti, ki so se nanj prijavili, niso imeli pravih bančnih garancij, so ga morali ponoviti. To pa je pomenilo, da se je izbira izvajalcev zavlekla v oktober. Izbran je bil črnomaljski Begrad. Fabjan je dejal, naj bi temeljni kamen za VDC položili konec letošnjega novembra, ter zatrdil, da bo po zagotovilih ministrstva za delo VDC dokončan septembra prihodnje leto. Čeprav državnega denarja, ki je bil letos zagotovljen za VDC, niso porabili, ga bodo prihodnje leto dobili. Naložba bo veljala 170 milijonov tolarjev, od tega mora 30 odst. zagotoviti občina. Se bodo tokrat obljube le uresničile? M. BEZEK-JAKŠE Eksotika že, a z mnogimi težavami Semiški svetniki o problemih z Romi, predvsem na Sovinku, kjer naj bi zgradili hiše s pomočjo javnih del - Kritika državi, ki nima pravega posluha za socialne probleme SEMIČ - Na zadnji seji tukajšnjega občinskega sveta so se zopet lotili romske problematike, ki je v semiški občini še posebej pereča na Sovinku, kot so poimenovali naselje pri nekdanjih Štirih rokah. Vendar je kritika letela predvsem na državo, ki naredi premalo ne le za reševanje romskih težav, ampak socialne problematike nasploh. Po mnenju Alojza Vidmarja bi pa je brezbrižna,” je menil Čas, morali reševati romske probleme celovito, sicer bodo capljali na mestu, ali bi morali Romom pomagati pri hitrejši socializaciji in šele potem od njih kaj zahtevati. Vendar pa je bil Sergej Čas prepričan, da država nima posluha za to problematiko, medtem ko občina nima dovolj denarja. “Delo lokalnih ustanov, kot so Center za socialno delo, policija in šola, je dobro, občina je brez moči, država NA ZBORIH KRAJANOV O SAMOPRISPEVKU ČRNOMELJ - S petkovim obiskom predstavnikov črnomaljske občinske uprave v krajevni skupnosti Talčji Vrh so se pričeli v občini zbori krajanov. Na njih so in še bodo Občinarji seznanili občane s programom občinskega samoprispevka, ki ga bodo, če bo izglasovan, plačevali pet let. Kot je povedal župan Andrej Fabjan, bodo obiskali tudi direktorje večjih podjetij ter opravili anonimno telefonsko anketo. Po temeljiti analizi vsega naštetega naj bi občinski svet januarja odločal, ali bodo razpisali referendum za samoprispevek. RAZSTAVA BOŠTJANA MATJAŠIČA ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub Bele krajine bo pripravil v petek, 12. novembra, ob 20. uri v Špeličevi hiši v Črnomlju otvoritev razstave fotografij Metličana Boštjana Matjašiča. Igrala bo skupina Direndaj, ki bo potem zabavala tudi obiskovalce MKK. Janez Malnarič pa je dodal, da bi morali Rome najprej spraviti v šolo in službe. A jedo po njegovem nemogoče, zlasti še, če dobivajo denarne pomoči in dodatke. Ni razumel, zakaj bi jim na Sovinku znova postavljali hiše, saj so jim jih pred leti že naredili, danes pa so podrtije, a za to nihče ne odgovarja. Strinjal seje, da v občini pomagajo socialno ogroženim, ne pa delomrznežem. Po mnenju Antona Malenška dobijo Romi veliko denarnih pomoči, čeprav imajo manjše življenjske stroške kot ostali ljudje. Če ne znajo denarja porabiti za normalno življenje, bi jih moral tega nekdo naučiti, a kaj, ko jim od države dajo le denar, prepričani, da so s tem svoje delo opravili. Direktorica črnomaljskega Centra za socialno delo Vladka Potočarje povedala, daje na ministrstvu za šolstvo in šport program za Rome dorečen, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve delno, drugje pa ni nič narejenega. "Nekateri trdijo, da so ti ljudje enakovredni, kar je res, niso pa enaki, saj je z njimi veliko več dela,” je dejala Potočarjeva. Ravna- • Čeprav so vsi razpravljavci tarnali zaradi problemov pri socializaciji Romov, je iz poročil, ki so jih pripravili na semiški osnovni šoli, Centru za socialno delo v Črnomlju in na črnomaljski Policijski postaji, moč razbrati, da je z njimi manj težav, kot jih je bilo nekdaj. Zlasti policisti ugotavljajo, da semiški Romi vse manj kršijo zakone. teljica semiške osnovne šole Silva Jančan pa je opozorila na probleme, ki nastanejo, ko Romi zaključijo osnovnošolski uk. “Takrat bi jih morali zaposliti pri delih, ki so jim vešči, a bi potrebovali zagnanca, ki bi bil pripravljen delati z njimi. Iz Ljubljane pa gledajo na naše Rome kot na eksotiko, ki pa je zelo težavna,” je zaključila Jančanova. Svetniki so po obširni razpravi prižgali občinski upravi zeleno luč, da prijavi program javnih del za gradnjo hiš v romskem naselju Sovinek. Strinjali so se tudi, da iz občine naslovijo na državo protestno pismo zaradi njenega (ne)-reševanja romske problematike zlasti tam, kjer so problemi največji. M. BEZEK-JAKŠE NIKOLI SAMI ČRNOMELJ - Od 30. oktobra do 6. novembra je letovalo v mladinskem okrevališču na Debelem rtiču 7 otrok iz črnomaljske in semiške občine. Počitnikovanje je otrokom v okviru akcije “Nikoli sami” omogočil Rdeči križ Slovenije. V teh dneh pa je Območno-združenje RK Črnomelj v okviru akcije “Nikoli sami” razdeljevalo pakete s hrano. Socialno ogroženim v črnomaljski in semiški občini so razdelili 230 paketov s hrano, vsakemu paketu pa je bila priložena triki-logramska vrečka pralnega praška. PREDAVANJE O STARŠIH IN OTROCIH METLIKA - V sredo, 17. novembra, bo ob 18. uri v telovadnici metliškega vrtca predavanje z naslovom “Srečni starši in srečen otrok”. Na predavanju, na katerega so vabljeni starši iz vse metliške občine, bo predaval in odgovarjal na vprašanja staršev Robert Kržišnik. Sprehod po Metliki ZEMLJEVID - Metliška občina je s pomočjo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdala na prvi pogled lično zgibanko o metliškem delu belokranjske vinske turistične ceste. Ker pa je najbrž bolj kot domačinom, ki vinske poti dobro poznajo tudi brez zemljevida, namenjena prišlekom, se lahko, ko se bodo podajali na to precej vijugasto pot, močno zaplete. Tisti namreč, ki je na zemljevidu v zgibanki z rdečo-rumeno “zebro” označeval vinsko cesto, se ni prav nič oziral na napise na zemljevidu in je nekatere delno ali skoraj v celoti prekril. Tako so Svržaki na zemljevidu postali Svržak, Ka-vranka je Kaanka, sv. Martin pri Bušinji vasi le artin, metliški pa sv M., medtem ko je sv. Rok postal sv. k., Tri fare pa ri fare. VINO - Kljub zgoraj naštetim pomanjkljivostim v zgibanki o metliški vinski turistični cesti sov metliški Vinski kleti zadnje čase kar boljše volje. A ne zato, ker so v zloženki omenjeni na prvem mestu, temveč zategadelj, ker upajo, da bodo večrat na slovenski nacionalni televiziji. Snemalec Jože Hartman, zapriseženi pivec piva, je namreč na nedavni predstavitvi metliške penine in degustaciji nekaterih drugih odličnih vin iz metliške kleti prelomil svojo zaprisego in začel piti celo vino. V Vinski kleti upajo, da ga bo odslej k njim pogosteje zaneslo s kamero. Črnomaljski drobir OKRAS - Črnomaljci že dlje časa opažajo, da luči na parkirnem prostoru pri pokopališču v Vojni vasi ne gorijo. Upali so, da jih bo kdo prižgal vsaj ob dnevu spomina na umrle, a je bilo njiho-; vo upanje zaman. Zanima jih, ali so te cestne svetilke zares zgolj za okras, kakršnega jpa ne potrebujejo, ali je tudi v Črnomelj prodrla gorenjska miselnost, da so luči podnevi še vedno uporabne... NESNAGA - Čeprav je ob cesti, ki vodi iz Črnomlja proti Adle-šičem tabla z napisom, da je po občinskem odloku tam prepovedano odlaganje smeti, so nekateri Črnomaljci na pragu tretjega tisočletja očitno še vedno nepismeni ali pa se požvižgajo na ekologijo. Tretja možnost je, da še nikoli niso slišali za odvoz kosovnih odpadkov, saj je na smetišču ob cesti v občinsko središče moč najti tudi raznovrstno stanovanjsko opremo. In še četrto ugibanje: so se mar Črnomaljci tako navad® na nesnago ob mestnih vpadnicam da jo tam, kjer je ne povzročajo Romi, navlečejo sami? LEKTORIRANJE - Če sta Društva vinogradnikov Črnomelj in črnomaljska občina pripravljena odšteti skoraj 1,4 milijona tolarjev samo za najem in postavitev šotora na prireditvenem prostoru letošnjega martinovanja, no bi bilo narobe, če bi odrinili nekaj tisočakov še za lektorja, ki bi Ji® spravil v pravilno slovenščino na plakatih objavljen program prl' reditve. Tako nam bi bilo prihranjeno branje o popodnanem šotoru in župnikovem krstu mošta. Z zjgled glede lektoriranja bi s Črnomaljci lahko vzeli Semičane, ki dajo programe ali vabila, preden jih oddajo v tisk, vedno leK-torirat. Že vedo, da je strošek z lektorja znatno manjši od izgu®' ljenega ugleda zaradi nepozna vanja materinega jezika. Semiške tropine KORAJŽA - Ko so pred leto® dni v semiški občini podeljena priznanja in nagrade v akciji » miška občina lepa, urejena čista", je župan Janko Bukovec Dejal, da je njihova občina res lep3, j tudi še precej nesnažna. Obljj* je, da letos ne bodo podeljevali nagrad, ampak tudi graje tistim, še niso predelali lekcije o urel‘®l okolja. A ob nedavnem P.jL vanju nagrad ni bilo z grajat® “ ’ kar pa ne pomeni, da po enem J v semiški občini ni moč najti ® sar grdega in umazanega. Le elo ka s toliko poguma, da bi pode graje, še niso našli. ILEGALA? - Semiški svetn® so z nekaterimi pomisleki spreh grafično podobo kolektivne zna • ke Bele krajine, torej preklano p^ sanico z napisom Bela kraj®3: c njihovem pisanica ni ravno naj . značilna za semiško občino, 3®P bi bila bolj primerna kakšna ^ gačna “rožica”. Ugibali pa s‘ tem, ali bi sprejeli tudi pravi® . kolektivni znamki Bele kraj® • četudi bi se za to odločili, b> s . pošteno načakali, preden bi z . veljati. Ne le zato, ker bi ga ®. u sprejeti še v ostalih dveh obč® > temveč tudi zategadelj, ker, K I zapisano v 29. členu, začne P' y nik veljati osmi dan po obj3 .. u Medobčinskem uradnem veS> ln;|t Bele krajine". Javno takšen v®L-0 ne izhaja, če pa ga morda izd J v ilegali, še raziskujemo. Drobne iz Kočevja KAVARNE ŠE NE BO!? - Po optimističnih napovedih investitorja iz začetka letošnjega poletja, bi morala v stavbi bivše kavarne v centru Kočevja še pred iztekom letošnjega leta kavarna ponovno zaživeti. Na stavbi, okoli katere stoji gradbeni oder že dobro leto dni, v teh dneh zaključujejo urejanje fasade. Čeprav je zato od daleč videti, da gredo dela proti koncu, pa že samo bežen pogled za zaščitne ograje, ki jih je postavil Gramiz, nepoučenim govori, da so bile napovedi kočevske občine verjetno preveč optimistične. Če k temu dodamo, da tako mislijo tudi Gramizovi delavci, ki stavbo obnavljajo, je več kot očitno, da Kočevje ponovnega prebujenja kavarne letos še ne bo doživelo! PRAH TAKO IN DRUGAČE - Zaradi pričetka preurejanja stavbe bazena za potrebe knjižnice seje nad prebivalce Kočevja zgrnil “oblak prahu”. Ne gre za pravi prah, pač pa vse tisto, kar je razgrnil in sedaj razkrito služi zagovornikom bazena kot orožje zoper kočevsko občino, ki je dovolila, da bo Kočevje ostalo brez bazena - pa četudi takšnega,ki jc bil že leta neuporaben! Niti tako močan in nesporen adut v rokah občinskih mož, kot je nujnost, da se knjižnici zagotovijo novi prostori, plazu kritik ne more ustaviti. Je pa rušenje bazena ustvarilo tudi čisto pravi oblak prahu. Tudi tega tako kot prvega ni mogoče ustaviti, dokler se sčasoma ne bo polegel. Do takrat pa šolarji pač ne bodo imeli telovadbe, občani Kočevja pa ob vsaki priložnosti primerno temo za bolj ali manj upravičeno kritiko občine. Ribniški zobotrebci NOVOLETNE PRIREDITVE - V Ribnici se že pridno pripravljajo na iztek letošnjega leta. Kulturne, športne, zabavne in druge prireditve, ki jih v ta namen Pripravljajo, bodo trajale ves december. Pričele se bodo z miklav-ze\Tanjem, ki ga pripravlja Etnološko društvo Hrovača, čemur bo 10. decembra sledil koncert Pla-Vega orkestra, ki bo namenjen mladim pa tudi že nekoliko starejšim ljubiteljem glasbe. Prvi vrhunec prireditev bo 16. decembra, ko bodo razglasili športnika jota, sledila pa bo prireditev Ribniški pušeljc, ki bo razkrila najpopularnejšo osebnost v ribniški občini v letošnjem letu. Na Predpraznični večer bo tradicionalna maša, v Hrovači pa bodo 'udi letos na ogled žive jaslice. 26. decembra bo božično-novoletni koncert, od tega dne bo vse do 1. Januarja stal na trgu pred Miklo-J'0 hišo tudi šotor, v katerem se bo odvijal novoletni program, namenjen odraslim in otrokom. Na Silvestrov večer se bo ob 19. uri Pričel ulični spektakel z modno revijo, glasbenim programom in zabavnimi igrami, organizirana zabava na ulici pa bo po 10-mi-nutnem ognjemetu opolnoči trajala do 4. ure zjutraj. Kdor bo po ysem tem prvi dan v novem letu ?e premogel dovolj moči za ples, 00 lahko v šotoru zaplesal na glasbo Botrov in Vilija Resnika. [dobrepoljski krompirčki) urejene domačije na RAZSTAVI - V občinski stavbi na 'dmu bodo v nedeljo, 21. no-embra, ob 8. uri odprli razstavo biografij “Urejena domačija 99". jJrganizira jo Turistično društvo obrepolje, kije tudi organizira-? tekmovanje za najlepše urejeno omačijo. Razglasitev rezultatov a najlepše urejeno domačijo pa tud' n°vcmbra ob 19. uri, ko bo 1 koncert narodno-zabavnega bkambla “Igor in Zlati zvoki”. .KMETIJSKI POZDRAV -ruštvo podeželskih žena “Sonč-iz Grosuplja, je čestitalo bbrcpoljskim kmeticam, ki so Pted kratkim izvolile za svojo novo Predsednico Marijo Zrnec. Hkra-so se za dosedanje sodelovanje valile dosedanji predsednici in ktanoviteljici Društva kmečkih cba Dobrepolje Mariji Nučič. DOBREPOLJSKI korenini : Dobrepolju jc zdravo podneb- V,ki še posebno prija ženskam, le, ic Jožefa Tomšič s Ponikev h. .Praznovala že 101. rojstni a n, Terezija Škanlelj iz Podpeči Pa M. rojstni dan. Čestitamo! DŽIVAHNI UPOKOJENCI -ruštvo upokojencev organizira z»K ve*- izletov, srečanj in ->?bav. Minuli mesec so bili v Polščici, 13. novembra bodo c ganizirali martinovanje, 3. de-v V? . Pa bodo krenili v Italijo, Y,rlojb° in Gorico. Hm KOSI - Smrt ne počiva, •p Tak kar maha s svojo koso. [j krat je pokosila tudi dva znana »brepoljca: kiparja amaterja *raabenega tehnika Alfonza Piti«!0 ’n konjereica, pobudnika K , tovitve Konjeniškega kluba Dobre tega polje itd. frenka Padarja. MA* j Z M A Š 1 rl OBČI N Nova transformatorska postaja Elektro vlaga v posodobitev omrežja - Pričeli s pripravami na gradnjo na Ugarju KOČEVJE - V Elektru Kočevje, ki je ena od petih poslovnih enot Elektra Ljubljana, veliko vlagajo v posodobitev omrežja. Letos so obnovili razdelilno transformatorsko postajo na Mlaki pri Kočevju, kar jih je stalo 245 milijonov tolarjev, hkrati pa so tudi že pričeli s pripravami na gradnjo nove transformatorske postaje na Ugarju v ribniški občini. Elektro Kočevje oskrbuje z energijo 16 tisoč odjemalcev na 30 tisoč kv. kilometrov obsežnem območju od Turjaka do Kolpe. Zaradi dolgih daljnovodov je sedaj več napak in izgub energije. Ker v Ribnici električna moč že Potočani pijejo bolj zdravo vodo Avtomatski klorinator LOŠKI POTOK - Potoški vodovod dejansko nima težav s količino vode, pač pa s kakovostjo, ki se ob neurjih močno poslabša in ni primerna za pitje. Zaradi mehanskega čiščenja je Hydrovod Kočevje že pred leti uredil čistilno napravo, kljub temu pa je bilo potrebno vodo klorirati. To so do nedavnega počeli kar ročno. Zato se je občina odločila za nabavo avtomatskega klorinator-ja. Svet občine pa se je odločil tudi, da začne postopek za odkup prvega vodovarstvenega pasu, to pa je okolica centralnega zajetja v Travniku. Deli vodovodnega omrežja so stari že krepko čez 50 let. V zemlji pa je še vsaj 30 odst. cevi azbestnih. Poleg velike izgube vode obstaja še možnost dekompresijskega osnaže-vanja, da ne govorimo o škodljivosti azbesta. Upravljavec vodovoda Hydrovod se sicer trudi, a ni vedno kos potrebam. Menijo, da ob sedanjem prilivu sredstev iz vodarine tega ne bodo zmogli, zato se je občinski svet načelno strinjal za povišano ceno vode in za dodaten denar iz proračuna. Kljub denarnim zagatam pa je Hydrovod že namestil avtomatski klorinator. A. K. PRENOVLJENA ZOBNA AMBULANTA VELIKE LAŠČE - V ponedeljek, 15. novembra, bodo ob 15.45 v Osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah odprli prenovljeno zobno ambulanto, ki na šoli deluje že 7 let. Za zdrave zobe njihovih otrok skrbi dr. stomatologije Emilija Lušnič, za katero pravi ravnatelj šole Edi Zgonc, da je najboljša zobozdravnica daleč naokoli in da niso le veseli, ampak so tudi srečni, dajo imajo. DRAŽJE ZDRAVSTVO DOBREPOLJE - Od sredine oktobra velja tudi za območje dobrepoljske občine cenik zdravstvenih storitev, ki jih je sprejel Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje. Tako bo treba poslej plačati storitve, kijih zavarovalnica ne prizna za zdravstvene, in sicer: razna potrdila za zavarovalniške zadeve bodo veljala 4.800 tolarjev, opravičila tudi toliko, pisanje predloga za dodatek za pomoč in postrežbo 10.000 tolarjev, ponovno pisanje obrazca za upokojitev ali ocenitev invalidnosti 21.500 tolarjev, zdravniško spričevalo 20.000 tolarjev, dežurstvo zdravnika na prireditvi 8.000 tolarjev na uro. nekaj časa narašča, postaja izgradnja nove transformatoske postaje nujna. Od nje so namreč odvisni predvsem večji industrijski porabniki, prinesla pa bo na Ribniškem že dolgo pričakovani boljši in stabilnejši tok. Nova transformatorska postaja na Ugarju bo z električno energijo oskrbovala ves severni del poslovne enote. Ob njej nameravajo postaviti tudi sodobno poslovno obratovalno stavbo. Celotna investicija je ocenjena na 600 milijonov tolarjev in bo zaključena v nekaj letih. Sicer pa je Elektro po planu investicij v letošnjem letu v posodobitev sred-njenapetostne mreže na Ribni- • Po planu investicij so v posodobitev srednjenapetostne mreže letos vložili 62 milijonov tolarjev. škem vložil 62 milijonov tolarjev. Prenovili so povezavo iz Dan do Jelenovega žleba. Ker gre 6-kilo-metrski odsek skozi gozd in lastniki niso dovolili poseka, so prenovo opravili v kabelski izvedbi. M. L.-S. VELIKA PRIČAKOVANJA - Na razgovoru v Ribnici, kjer je sedež združenja projekta Korenine slovenske identitete, je minister Razgoršek dejal, da od projekta veliko pričakuje. Njegova uresničitev bo pomenila vpeljavo dobičkonosne dejavnosti, ki bo dala ljudem na demografsko ogroženih območjih kar 14 slovenskih občin možnost preživetja. Na posnetku: minister Razgoršek in ribniški župan Jože Tanko (Foto: M. L.-S.) OČIŠČEVALNA AKCIJA OSILNICA - Člani športno-ekološkega društva Outsider iz Osilnice so lani ob ustanovitvi pripravili očiščevalno akcijo reke Kolpe in medse povabili ekološko misleče posameznike iz drugih slovenskih klubov. V društvu je 15 zelo delavnih članov, ki se prizadevajo, da bi Kolpa še naprej ostala čista, da bi v tem delu Slovenije turizem lahko postal pomembna gospodarska panoga. Počasi navezujejo stike tudi z enako mislečimi iz sosednje hrvaške občine Čabar, kjer imajo številne onesnaževalce vode; najbolj je reko Čabranko “zadušila” zasebna hidroelektrarna. Lani so skupaj izvedli čistilno akcijo Čabranke in Kolpe, a odziva sosedov ni bilo več. Tako kot tudi na sobotno tretjo očiščevalno akcijo, katere so se udeležili člani kluba iz Mojstrane in številni ljubitelji Kolpe. Akcija je potekala od Osilnice do Račkega potoka. Projekt, ki bo omogočal preživetje Z ministrom Razgorškom so se v Ribnici pogovarjali o projektu Korenine slovenske identitete - Podpora v skrbi za enakomeren razvoj Slovenije RIBNICA - Projekt Po poteh naravne in kulturne dediščine -Korenine slovenske identitete, v katerega je vključenih 14 občin od Kolpe preko ribniško-cerkljanskega konca do Posočja, bo s predstavitvijo na turistični borzi v Berlinu spomladi prihodnje leto prešel v svojo III. fazo. O možnostih financiranja projekta in najprimernejši obliki organiziranja združenja, ki bo projekt vodilo in tržilo, so se prejšnji četrtek v Ribnici pogovarjali z ministrom za malo gospodarstvo in turizem Jankom Razgorškom. “Skrbeti moramo za enakomeren razvoj Slovenije, zato turizma ne moremo razvijati samo v centrih, ampak tudi na podeželju,” je povedal Razgoršek članom ožjega upravljalskega odbora projekta, v katerem so župani sedmih v projekt vključenih občin. Povedal je, da se na ministrstvu zavedajo, da tudi razmeroma malo poseljena področja skrivajo v sebi določene vsebine, ki so zanimive za Slovence in tujce, ter da zato projekt Korenine slovenske identitete, ki vzpostavlja naravni most demografsko redko poseljenega področja od Bele krajine do Primorske, podpira. Dodal je, da s strani njihovega ministrstva ni možnosti neposrednega financiranja projekta, da pa se lahko prijavijo na razpis za sofinanciranje turističnih projektov in programov, ki ga bo ministrstvo objavilo spomladi prihodnje leto. “Najbolj usklajena z zakonom o turizmu in zato najprimernejša oblika organiziranja je regionalna turistična organizacija,” je menil minister. Ali bo registrirana kot d.o.o., zavod ali kaj drugega, se bodo dogovarjali kasneje, vsekakor pa bo organizacija, ki bo po zaključku zdajšnje II. faze februarja prihodnje leto prevzela doživ-Ijenjsko vodenje in trženje projekta, krovna inštitucija, ki bo povezovala vse lokalne turistične organizacije. Kot takšno pa jo bo tudi država finančno podprla. M. L.-S. Za vse je kriva Prvi vodniki raftov iz Kostela Šolanje uspešno končali prvi trije Kostelci - Pomembno za razvoj turizma na Kolpi KOSTEL - Pri Turističnem šport -nem društvu Kostel so najprej ustanovili kajak, kanu, raft sekcijo, ki je letos prerasla v samostojen DALEČ NAJMODERNEJŠA TRGOVINA LOŠKI POTOK - Nekdanja šivalnica, ki je bila do lanskega leta last BPT-ja iz Tržiča, je po nekajletnem propadanju končno dobila novega lstnika. Pravkar pospešeno potekajo prenovitvena dela, predvsem pritličnih prostorov, v katerih bo živilski diskont in klasična trgovina. Ivan Marinč, ki že kar nekaj let pridno trguje v Loškem Potoku, kot investitor pravi, da bo v stavbi, kjer ima sedaj trgovino in gostinski obrat, trgovino ukinil in razširil gostinsko dejavnost, kasneje pa naj bi v stari stavbi odprl trgovino s tekstilom, čevlji in še s čim. Nova trgovina naj bi bila gotova v začetku decembra. Kajak, kanu, raft klub, ki šteje že 30 članov. Člani niso le domačini, ampak tudi od drugod, predvsem so to tisti mladi in starejši, ki so uspešno -dokončali kakšno izmed veslaških šol na Kolpi. Letos sta občina Kostel in Thri-stično-športno društvo prvič poslali na tečaj za vodnike raftov na divjih vodah v Bovec sedem domačih raftašev. Tridnevni tečaj od 28. do 31. oktobra, ki ga je organizirala Rafting zveza Slovenije, so uspešno končali trije kostelski raftaši. To so Alen Klarič, Marjan Lisac in Elvis Rajšel. Predsednik Turistično-šport-nega društva Kostel Stanko Nikolič ocenjuje, da so prvi usposobljeni vodniki raftov na divjih vodah pomembni za nadaljnji razvoj turizma na Kolpi, posebno še, ker je pričakovati sprejem predpisov, ki bodo določali, da rafte na divjih vodah, med katere sodi tudi Kolpa, vodijo lahko le strokovno usposobljeni vodniki. J. p. Najsi gre za denacionalizacijo in z njo povezane težave denacionalizacijskih upravičencev in zavezancev, šolstvo in razprave o tem, kakšen bi bil najboljši šolski sistem, politiko in večno obmetavanje z očitki, da so eni še vedno “ta rdeči” in drugi “ta beli”, ati pa ob vsej njeni zahtevnosti čisto preprosto ekologijo - za vse. kar se danes dogaja slabega, radi krivimo preteklost. Skladišče naftnih derivatov v Ortneku, kjer je pred dvema letoma prišlo do ekološke nesreče, pri tem ni izjema. Kot je pred nedavnim povedal vodja sektorja za obvezne rezerve naftnih derivatov pri republiškem OBRTNIKOM V OPORO KOČEVJE - Pred 20 leti so tudi obrtniki občine Kočevje spoznali, da se je treba združevati, da bi lažje reševali svoje probleme ter izboljšali sodelovanje z občino in državo. Obrtno združenje Kočevje so ustanovili ob pomoči Zveze obrtnih združenj Slovenije. Združenje je delovalo kot strokovna organizacija, od leta 1994 pa kot javnopravna ustanova. Člani zbornice se povezujejo po dejavnostih v sekcije, ki so naslednice tradicionalnega povezovanja obrtnikov v cehe. Ukvarjajo se s splošnimi problemi obrti ter z odprtimi strokovnimi vprašanji v posamezni dejavnosti. Člane seznanjajo s tehnološkimi in poslovnimi novostmi, jim pomagajo pri poslovnih povezavah, organizirajo srečanja. Zbornica skrbi tudi za izobraževanje članov in pri njih zaposlenih delavcev. Sedanja Območna obrtna zbornica ima dva zaposlena in deluje na območju osil-niške, kostelske in kočevske občine. V. D. Zavodu za blagovne rezerve Dušan Garzarolli, je bilo namreč razlitje posledica dveh dejavnikov, ki jih ni bilo mogoče predvideti. Prvi je bil, da je prišlo do krhkega loma na ohišju črpalke, drugi in največji krivec, da je prišlo do onesnaženja bližnjih voda, pa je bil posledica napak, storjenih v preteklosti. Kot je povedal Garzarolli, sta izvajalec gradbenih del in investitor leta 1952, ko so zgradili skladišče za potrebe takratne jugoslovanske vojske, cevovod priključila na drenažo. Ker tega drugače kot z izlitjem ni bilo mogoče ugotoviti, jeza to, da danes vedo, kako je bilo skladišče naftnih derivatov v Ortneku grajeno, potemtakem “še dobro ”, da je do razlitja sploh prišlo! Da je imel sedanji upravljavec objektov v Ortneku zaposleno strokovno ne dovolj usposobljeno osebje in da so zato obvestili pristojne in javnost o nesreči z veliko zamudo, je ob vsem, kar se lahko pripiše napakam preteklosti, seveda povsem drugotnega pomena! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE ŽIVAHNO MED POČITNICAMI KOČEVJE - V Likovnem salonu v Kočevju so v petek odprli razstavo izdelkov, ki so jih izdelali otroci na počitniških delavnicah. Tridnevne delavnice, ki so trajale od srede do petka, jc organiziralo maja letos ustanovljeno društvo Jazbec in partnerji. Delavnic seje udeležilo 43 otrok v starosti od 4. do 11. leta, za njihovo delo pa je skrbelo 7 mentorjev. Iz jesenskih plodov, semen in listov so otroci izdelali preko 200 domiselnih izdelkov od slik do ličnih marionet. Vzgojiteljica tudi v drugem razredu? Izkušnje devetletnega šolanja v Velikih Laščah VELIKE LAŠČE - “Ocenjujem, daje projekt devetletke pri nas uspel, ker so se ga odgovorno in ustvarjalno lotili učitelji in vzgojitelji, ki so vanj vključeni,” je na naše vprašanje o izkušnjah devetletke odgovoril ravnatelj osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah Edi Zgonc in nadaljeval: FOLKLORNA DELA VN1CA - Od srede do petka prejšnji teden je v Kočevju potekala tridnevna folklorna delavnica, ki je temeljila na dolenjskih in notranjskih plesih. Delavnice se je udeležilo 12 otrok in K) mentoric iz kočevskih in sodraške osnovne šole, vodila pa jo je Mojca Lepej iz Kopra. Z namenom, da se na Kočevskem obudi in tudi ohrani kulturno dediščino in ljudsko izročilo, je delavnico pripravila kočevska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (Foto: M. I..-S.) “Potrditev te ugotovitve so zadovoljni otroci, starši in učitelji. Naša prizadevanja bodo usmerjena v nadaljnje iskanje najustreznejših poti uveljavitve devetletke, kar bomo zaupali predvsem učiteljem in vzgojiteljicam. Projektna ekipa se sestaja vsakih 14 dni, da analiziramo življenje in delo devetletke in se dogovorimo o ohranjevanju dobrega in dopolnjevanju oziroma izboljševanju tistega, kar nam je manj uspelo. Zdaj dajemo še poseben poudarek oblikovanju vsebin in pristopov k naravoslovnim, tehni- škim, kulturnim in športnim dnevom, ki jih je na leto 15, in skupnemu delu ter druženju otrok, staršev in učiteljev pa tudi skrbnemu izbiranju učil, pomagal in pripomočkov. . S prehodom na devetletko nismo imeli posebnih težav, ker smo se nanjo pripravljali več let in smo tako razrešili mnoge težave, ki bi nas sicer pestile. Za uvedbo prvega razreda devetletke smo se odločili, ker smo prepričani, da bomo delo zmogli solidno opraviti; nismo pa se odločili za sedmi razred, ker smo se čutili premalo pri- pravljene, saj ni bilo učbenikov itd. Velika pomoč pri izvajanju devetletke v prvem razredu nam nudijo vzgojiteljice vrtca, ki je sestavni del naše šole že 45 let. Letos imamo dva prva razreda: devetletke in osemletke. Med pripravami za drugi razred devetletke smo po razmišljanju in razpravah enotno ugotovili, da je treba tudi v drugem razredu vključiti v pouk vzgojiteljico, ker bodo pristopi uspešnejši in ustvarjalnejši ter v skladu s cilji devetletke. Bojimo se, da bi drugi razred brez vzgojiteljice pomenil korak nazaj in da bi tako zapravili veliko dobrega, kar je prisotno zdaj v prvem razredu devetletke.” J. PRIMC DOLENJSKI LIST I Z M A S I H O S Č I M MŠŠ Služili bodo tudi z internetom Klub študentov občine Trebnje ima okrog 320 članov - Dejavnost v zadnjih letih spet oživlja - Študenti in dijaki na spletnih straneh predstavili občino TREBNJE - Klub študentov občine Trebnje (KŠOT) ima sicer več kot 20-letno tradicijo, toda njegovo delovanje je zaradi nezainteresiranosti študentov, ki so odhajali iz rodne občine v univerzitetna središča, zamiralo in je bilo prepuščeno zlasti nekaterim posameznikom. KŠOT je pričel oživljati spet konec leta 1997, ko so trebanjski študentje izbrali novo vodstvo na čelu s predsednikom Bojanom Kolencem, za njim je prevzela vajeti Alenka Kotar. Te dni pa je KŠOT glede na svoja statutarna določila spet skoraj v celoti zamenjal vodstvo kluba, novi predsednik KŠOT je postal Robert Meglič iz Dolenje Nemške vasi. Predsedniki sekcij bodo imeli rali, da bi pridobili čim več spon- popolnoma proste roke pri izbiri najožjih sodelavcev. “Vse projekte, ki bodo prišli iz sekcij, bomo obravnavali v izvršnem odboru KŠOT, predvsem pa bomo dosledno upoštevali, da mora vsak tak program pridobiti vsaj polovico denarja zunaj skromne klubske blagajne. Bolje se bomo organizi- Robert Meglič zorskih sredstev,” pravi Meglič. Pogovarjajo se s trebanjskimi podjetji o predstavitvi na internetnih straneh občine Trebnje, ki jih je sestavilo okrog 20 študentov in dijakov, za tehnično plat pa je poskrbel Robert Meglič. Sedanjih okrog 140 spletnih strani bodo bolj sproti posodabljali, da bi bile še bolj mikavne za obiskovalce in oglaševalce. S trebanjsko občino imajo namreč po pogodbi izključno pravico do trženja teh strani, česar doslej niso izkoristili. Računalniška sekcija že zdaj omogoča študentom in dijakom, da v klubski sobi (v prenovljenih “barakah”) brezplačno uporabljajo sodobno računalniško opremo; skušali bodo na občini in morda še kje izvrtati pomoč pri kritju telefonskih stroškov za vsaj nekaj ur dela na internetu. Dijaška sekcija bo pomagala bodočim študentom že ob informativnih dnevih in ob vpisu, da bi si izbrali ustrezen po- Jesensko srečanje v Tržišču Celovitejša turistična ponudba TRŽIŠČE - Občina, ZKD in Turistično društvo Sevnica, krajevna skupnost, društvo vinogradnikov, društvo upokojencev, gasilsko društvo, društvo kmečkih žena, društvo prijateljev mladine, podeželska mladina, lovsko društvo, osnovna šola in društvo Zagon iz Tržišča ter generalni sponzor Jesenskega srečanja v Tržišču ’99 - Slovenske železnice, d.d., ob svoji 150-letnici, so bili kot organizatorji te lepo uspele prireditve preteklo soboto upravičeno zadovoljni. Kajti uresničile so se njihove želje, da bi združili stare kmečke običaje in tradicijo s prijetnim enodnevnim izletom z muzejskim vlakom, ki je krenil iz Ljubljane z okrog 200 potniki. Na železniških postajah, zlasti v Sevnici, Boštanju in Jelovcu, so jim pripravili prisrčen sprejem, pri- družili pa so se jim številni potniki. Po besedah poglavitnega organizatorja Stanka Lazarja, predsednika društva Zagon, je tako prišlo na Jesensko srečanje v Tržišču okrog 500 gostov. Postregli so jim z moštom, cvičkom, domačimi jedmi, ki spadajo na jedilnik ob martinovanju, pozdravila jih je tudi cvičkova princesa Lea Marija Colarič. Številne goste so toplo sprejeli in jim izdatno postregli s pijačo in jedačo še v zidanicah Malusovih, Stuškovih, Virantovih, Deuovih na Malkov-cu, Bojniku in na turistični kmetiji Celestinovih z Zgornjih Vodal. Iz ust številnih zadovoljnih gostov smo lahko slišali le pohvale in da zagotovo prihodnje leto spet pridejo v te prijazne kraje. P. P. I JESENSKO SREČANJE V TRŽIŠČU - Organizatorji so ponovno obudili prireditev, s katero želijo zaokrožiti turistično ponudbo, predvsem z ohranjanjem izročil naših prednikov. Zato so se v mednarodnem letu ostarelih kar številni potniki muzejskega vlaka preizkusili v starih kmečkih opravilih. Zbrane na sevniški železniški postaji sta pozdravila tudi sevniška godba in župan Kristijan Janc, v Boštanju so ubrano zapeli pevci, v Tržišču je bilo na ogled nekaj tudi za otroke zelo zanimivih "predpotopnih "strojev, zlasti slamoreznica. (Foto: P. Perc) 1 RAZVILI DRUŠTVENI PRAPOR - KO DIS Sevnica je na srečanju ob sevniškem občinskem prazniku v polni jedilnici Lisce razvita svoj prapor. To častno opravilo je pripadlo županu, Kristijanu Jancu, tudi pokrovitelju tega srečanja. Janc je izrazil prepričanje, da bodo izgnanci čim prej prišli do svojih pravic in do izpolnitve svojih pričakovanj. Prapor je predal predsedniku KO DIS Dragu Lupšini, ta pa praporščaku Jožetu Lekšetu. Po pobratenju praporov KO DIS Bučka, Polje ob Sotli-Buče, Sevnica in Društva izgnancev Slovenije so vokalna skupina Corona Boštanj ter učenci sevniške glasbene šole in osnovne šole Blanca pripravili pester kulturni program. (Foto: P. Perc) klic. V sodelovanju z Društvom novomeških študentov izdaja KŠOT vsako leto med dijaki in študenti zelo ugodno sprejetp knjižico ugodnosti in popustov, kajti s to jim omogočajo cenejše preživljanje. V sodelovanju z diskoteko Afrika pa si bo trebanjska mladina krajšala jesenske in zimske večere s potopisnimi predavanji. Poleti je KŠOT pripravil • Robert Meglič, predsednik Kluba študentov občine Trebnje. Sekcijo za turizem bo vodila Jana Kolenc, za kulturo in izobraževanje predsednica Tanja Sitar, za računalništvo Mario Bolanča, za šport Maks Pajek, dijaško sekcijo Borut Strel in za družabne dejavnosti Sašo Juvane. Tajnica kluba in hkrati zadolžena za stike z javnostmi je Lavra Fink, blagajničarka pa Pavlina Zajc. tudi enotedenski mednarodni delovni tabor, na katerem je 15 študentov iz evropskih držav pomagalo dr. Marku Marinu pri obnavljanju gradu na Mirni. Upajo, da bo tudi poslej dovolj zanimanja študentov za športno rekreacijo, predvsem za košarko, borilne veščine, aerobiko... P. P. “LUNINO KRALJESTVO” ZA OTROKE TREBNJE - Drevi, 11. novembra, ob 17. uri bo v trebanjskem kulturnem domu na sporedu druga abonmajska predstava za otroke “Lunino kraljestvo.” Uprizorilajo bo luktovna skupina vrtca iz Črnomlja. PROMETNI REŽIM OB POPOTOVANJU PO LEVSTIKOVI POTI ČATEŽ - Organizatorji 13. popotovanja po Levstikovi poti od Litije do Čateža in zaključne prireditve - razhodnje na Čatežu, ki bo v soboto, 13. novembra, opozarjajo popotnike in obiskovalce, da bo v času prireditve veljal poseben prometni režim. Od 11. do 16. ure bo popolna zapora regionalne ceste na odseku Morav-če-Čatež-Trebnje v kraju Čatež v dolžini 310 metrov. Obvoz bo možen po lokalni cesti Mrzla Luža-Račje selo in po lokalni cesti Čatež-Račje selo. Parkirna mesta za avtobuse in osebne avtomobile bodo posebej označena. Zjutraj bodo popotnike, ki se bodo želeli odpeljati s Čateža na začetek pohoda v Litijo, vozili posebni avtobusi od 6.15 dalje. Število avtobusov je odvisno od predhodnih prijav, ki jih bodo sprejemali do četrtka, 11. novembra, na naslednje telefonske številke: 068/4489-900 (recepcija TEM Čatež), 068/489-029 (gostilna Ravnikar), 068/489-023 (gostilna Mrhar) in 068/44-717 (TIC Trebnje). VELIK DOGODEK ZA JA GODNIK - Pred dnevi so delavci Cestnega podjetja v Jagodniku za Hmeljnikom položili tako težko pričakovani asfalt. Zaselek, ki sodi v KS Trebelno, je v zadnjih desetih letih zelo napredoval, v tem času so zgradili telefon, vodovod, sedaj pa so položili še asfalt, predvsem po zaslugi prizadevnih in delavnih domačinov. Čeprav v Jagodniku živi malo ljudi, so za asfalt zbrali okrog 4 milijone tolarjev. Seveda brez pomoči KS Trebelno in trebanjske občine ne bi šlo, na meji in za del ceste v svoji občini je prispevala tudi novomeška občina, nekaj denarja pa še brežiški in novomeški zavod za gozdove. Skupaj so asfaltirali okrog 2.700 m, za asfaltiranje pa je ostalo še 2 km ceste - do Statemberške doline. (Foto: J. D.) v Sevniški praznik v Šentjanžu 700 let prve pisne omembe Šentjanža • Gost predsednik Kučan SEVNICA - Letošnji občinski praznik bodo v sevniški občini praznovali v znamenju 700-letnice prve omembe Šentjanža v pisnih virih. Osrednja prireditev bo slavnostna seja občinskega sveta, v petek, 12. novembra, ob 16. uri v šotoru v Šentjanžu. Slavnostni gost bo predsednik Milan Kučan. PAKETI RDEČEGA KRIŽA SEVNICA - Ob Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije so v sevniški območni organizaciji RKS razdelili večino izmed 196 prehrambenih paketov in 3-kilogramske zavitke pralnega praška revnim, ogroženim družinam in posameznikom, ki so v stiski. V okviru akcije RKS “Nikoli sami 99” smo v Sloveniji zbrali še toliko denarja, da bo lahko letovalo v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič 500 otrok iz socialno ogroženih družin. Iz sevniške občine so tako polepšali jesenske počitnice od 30. septembra do 6. novembra osmim otrokom. Pri podelitvi letošnjih občinskih priznanj bo sodelovala miss Slovenije ’99 Miša Novak. Najvišje priznanje - grb občine bo prejela krmeijska osnovna šola. S kulturnim programom bosta popestrila praznovanje policijski orkester MNZ Slovenije in osnovna šola Milan Majcen iz Šentjanža. V Šentjanžu, ki bo goste pričakal praznično odet z novim asfaltom, s pločniki ter dvema novima knjigama, bo v petek opoldne ekipno tekmovanje učencev osnovnih šol v cestnem teku za prehodni pokal občine Sevnica, zatem pa še v drugih kategorijah. V soboto dopoldne bo v Šentjanžu še nogometni turnir in gasilsko tekmovanje, opoldne pa se bo v šotoru ob 30-letnici sevniškega radia pričela celodnevna prireditev, na kateri se bodo predstavili mladi talenti, glasbeniki, ansambli, odprt bo Radijski bazar, predstavila se bodo šentjanško kultur-no-umetniško društvo in še druga društva iz Šentjanža. Poleg tega bo vinska trgatev, tekmovali bodo v ličkanju koruze itd. Skratka, sevniško, šentjanško in radijsko praznovanje se bo z ansamblom Vinka Cverleta prevesilo še pozno v večer. P. P. OBISK KONJEREJSKEGA SEJMA V VERONI TREBNJE - Konjerejsko društvo Trebnje vabi v petek, 12. novembra, na ogled konjerejskega sejma (Fie-racavalli) v Veroni (Italija). Avtobus bo odpeljal s trebanjske avtobusne postaje ob 4. uri. Cena ekskurzije je 3.500 tolarjev, prijave pa sprejema Kmetijska svetovalna služba Trebnje do zasedbe prostih mest v avtobusu. DVE NOVI KNJIG OB 700-LETNICI ŠENTJANŽA ŠENTJANŽ - Drevi, 11. novembra, ob 19. uri bodo v šentjanški kulturni dvorani predstavili dve novi knjigi uglednega zgodovinarja prof. Janeza Kosa, in sicer: “Šentjanž - 700 let” ter “Izgnanci in begunci 1941-1945”. Knjigi sta izdali krajevna skupnost in krajevna organizacija Društva izgnancev Šentjanž. KULTURNI CENTER SEVNICE - Krmeljčanka Martina Hočevar, ki je junija letos na ljubljanski fakulteti za arhitekturo uspešno zagovarjala diplomsko nalogo o kulturnem centru Sevnice (mentor je bil prof. Vojteh Ravnikar), je pretekli petek to svojo nalogo zanimivo predstavila še v slavnostni dvorani na sevniškem gradu. Hočevarjevi (na posnetku) se je za njeno delo zahvalil podžupan Andrej Stricelj. (Foto: P. Perc) Izgubili otroštvo, zdravje, imetje Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije (DIS) v Sevnici razvila svoj prapor - V sevniški občini še 1500 izgnancev - Slep in gluh je, kdor ne razume pomena skromne rente! SEVNICA - “Izgnanci 1941-1945 (z območja sevniške občine nas je 1500) ne želimo biti kategorija socialnih podpirancev, ker smo zmožni samostojnega dela, ki temelj i na skromnosti in predvsem na lastnem delu. Ne želimo licitirati, kdo je več pretrpel, trpljenje je vedno subjektivna in neizmerljiva kategorija. Tisti, ki nikoli ni bil lačen, ne ve, kaj je glad. Tisti, ki nikoli ni bil ponižan, oropan vsega, razen prikrite že(je po vrnitvi, ne ve, kaj je tujina,” je med drugim poudaril pretekli petek na srečanju izgnancev 1941-1945 v Sevnici Jože Bogovič, član izvršnega odbora DIS in predsednik koordinacijskega odbora KO DIS Sevnica. Generacija izgnancev (vsi so bili žrtve nezaslišanega nasilja, šlo starejši od 50 let!) ni izgubila samo imetja, domovine, ampak tudi otroštvo, zdravje in življenjsko perspektivo. Mnogi si niso nikoli opomogli. “Kdor tega ne vidi in ne upošteva, je slep in gluh, da ne rečeni zlonameren. Težko razume, daje naša skromna renta le delno vračilo za prejete odškodnine od okupatorskih držav,” je dejal Bogovič in opomnil, da so je za pravi etnocid. Izpraznjeni slovenski domovi so pričakali Kočevarje. Izgnanci so postali tujek na domači zemlji, ker niso bili nemškega rodu, in bi v primeru nemške zmage izginili za vedno. Začelo seje z izgonom izobražencev in nato Primorcev, nadaljevalo pa z množično “izselitvijo” 45.000 Slovencev v nemška taborišča. So pa tudi svetle izjeme in sevniški izgnanci nikoli ne zamudijo priložnosti za pohvalo sevniški upravni enoti, saj že od vsega začetka prednjači po številu rešenih zadev. KO DIS dobro sodeluje tudi s sevniško občino, upa pa, da bodo v letu 2000 iz občinskega proračuna prejeli kakšen tolar več od zdajšnje podpore 153 tolarjev na člana. V zadnjem letu je umrlo 87 izgnancev v sevniški občini in oblastniki se bodo morali bolj podvizati, da ne bo umolknilo še več živih prič tega tragičnega obdobja v 2. svetovni vojni. Skrajni čas bi že bil za večjo naglico pri urejanju odprtih in še zmeraj bolečih vprašanj, saj bo kmalu minilo 55 let, odkar so se izgnanci vrnili v opustošeno domovino. P. P. Trebanjske iveri . “NESTROKOVNO POROČANJE” - V vodstvu trebanjske krajevne skupnosti so očitno nezadovoljni s poročanjem Glasila občanov, saj naj bi na drevišnji seji sveta KS celo kot 2. točko dnevnega reda obravnavali “ugotovitve o nestrokovnem poročanju s 7. seje sveta v Glasilu občanov”. Gre za sporno poročilo glavne in odgovorne urednice glasila Ivanke Višček, zaradi katere je hudo ogorčen podjetnik, ki je zadolžen za obnovo in vzdrževanje javne razsvetljave, saj je Viškova zapisala, “da svojega dela ne opravlja najbolje, vsaj kar se tiče varnosti”. Kdorkoli že ima prav, to morda niti ni tako pomembno kot to, da glasilo, odkar ga je prevzela garnitura eskade-jevske provenience, po grafični in vsebinski plati ni niti senca časopisa, kakršen je že izhajal, ko je zanj skrbel Marko Kapus, ki so ga, mimogrede povedano, ob razpisu grdo izigrali prav ti gospodje, čigar rezultat je zdajšnje - trobilo. Tako ga imenujejo tisti, ki so zaman skušali objaviti kakšen prispevek, ki ni bil po volji “uredniški” politiki, ali pa preprosto nočejo svojega imena mazati s pojavljanjem v glasilu. Kako je to pluralno in občinsko, vsebinsko uravnoteženo, da menedžerki leta Tatjani Fink odmeri nesorazmerno manjši, tako rekoč marginalni prostor v primerjavi z nekim vinogradnikom “pravih’ barv”? 15. POLDNEVNIK V TREBNJEM - Trebnje je s postavitvijo informacijske table na Rimski cesti, točno na mestu, kjer poteka 15. poldnevnik, s točnim srednjeevropskim časom in datumom (na posnetku) prevzelo slovensko m prvenstvo in prepoznavnost še po nečem bolj razveseljivim, kot so samomori in invazija ščurkov. Koliko je stala ta svetovljanskost mladega mesta, na za to pridobitev zaslužni občini še nismo uspeli zvedeti! (Foto: P. P) Sevniški paberirij DIREKTORICA NA PREPIHU - Direktorica sevniškega vrtca Danica Božič po besedah sevniškega podžupana Andreja Štriclja (tudi prvaka lokalne LDS) na pristojnem ministrstvu ni dobila soglasja, ker naj ne bi imela dovolj (5 let!) delovnih izkušenj v vzgoji. Ko je Božičeva ponovno kandidirala za direktorico oz. ravnateljico vrtca, se je v sevniških logih slišalo, da naj bi LDS odločno podpirala kandidatko iz svojih vrst, in je sprva na občinski svet v pisni obliki tudi prišel tak predlog, zato naj m Božičeva ne imela možnosti, v sevniški SLS pa so za kadrovsko kombinatoriko poklicani zveden kaj čudne zgodbe o “eldeseovski kandidatki in so pripravili kompromisni predlog, da so prizguli kolektivu vrtca zeleno luč za ob kandidatki. V vrtcu ie dobila Božičeva absolutno podporo. Ne-kaj zaudarja po zakulisnih igrica v dolini sevniški... GRAJSKA SLIKARKA - slikarka Jerca Šantej je Pod.^rl;!j originale svojega najnovejseg opusa Grajski letni časi v 8eyn ci. uporabljene za koledar občin za leto 2000 občini, in kasijo stene poročne dvorane. Radoživa JC ca je prostodušno priznala: e sem poštena - zmeraj sem si žel la postati grajska slikarka!’ Mo • da bo tako domačinka KatJ Krnc, ki končuje glasbeno akademijo, postala grajska pi.aPls?‘:/ ker tako pogosto plemeniti on skovalce grajskih prireditev.- PRINCESA V NAROCJL KRALJEVIČA MATJAŽA - N®: to, kar vidite na posnetku, ugrabitev niti poroka, pač Pa,. doben transport! Zanj seje od čil bližnji prijatelj cvičkovc pr cesc Lee - Marije postavni M jaž preteklo soboto v Malus zidanici na Malkovcu, kojc hc princesi skrajšati pot izza om J do plesalca - strojevodje mui J skega vlaka SZ. Transport pr"'1: y se je brezhibno potekal nasprotni smeri, v varno na je... (Foto: P. P.) Krške novice POMAGAJTE, ZDRAVNI-K(U)! - Krškemu zdravstvenemu domu bi morali kupiti vsaj en helikopter. Za dežurnega zdravnika, da bi ta lahko odhitel na teren tudi takrat, ko vrli šoferji z avtomobili zasedejo celo nujne intervencijske poti pred zdravstvenim domom. In to se ne zgodi malokrat. MUZEALIČNO - Svoje čase so napovedovali, da bodo po zaprtju senovškega rudnika naredili iz rudnika tehnični muzej. Od tistega, kar naj bi imel tako napovedani muzej, je ostalo bore malo. Na nekaterih cestah nekaj tračnic rudniškega vlaka, na katerih avto vsakič poskoči. No, muzej je zdaj tudi v šoli XIV. divizije na Senovem. Ampak šola je to naredila na lastno pest, tako rekoč na skrivaj, vsekakor pa tik pred tem, preden bo zadnji vlak odpeljal demontirano rudniško železje na odpad. OBSTOJEČE STANJE - Pročelja hiš in še kaj na hišah v Krškem ob glavni vpadnici iz sevniške smeri hrepenijo že daljši čas po keli in pleskarjih. Nekemu Krčanu je grdo ušlo, češ da je omenjena stavbna dediščina, ob kateri se spomni velikih slovenskih literatov in učenjakov, zanemarjena. Krško pusti omenjene hiše neurejene. Tako se počuti močneje, ko sosednjim Brežicam dopoveduje, da nima javnega denarja in da dobi bore malo ali nič rente od jedrske elektrarne. Brežice sicer ne verjamejo. Pomagati Pa si ne morejo, da bi dobile kaj atomske odškodnine. M&i IZ NAŠIH OBČI N Novo v Brežicah nasip bo nekoč dokončan - Čeprav smo z nastopom novembra že krepko zakoračili v drugo polovico jeseni, dobovske-ga polja še vedno ni zalila nobena poplava. Vneti zapisovalci dogodkov bi to označili kot izjemno redek pojav, a se bodo nanj morali počasi navaditi. Drža-Va, kije pred leti vodne ujme najprej rešila moščanske poljedelce, Je sedaj z gradnjo 460 metrov dolgega podaljška nasipa vzela P°d zaščito vas Mihalovec. Če bo Slo tako naprej, bodo že pred iztekom prihodnjega stoletja na Vfsto za nasip prišle še Loče. Kako bo z Rigoncami, pa si v tem trenutku ne upa napovedati nih-če. Preveč tega je namreč odvisno od dokončne določitve državne meje. Kdo ve, na kateri strani hodo Rigonce... “LAKSE SE DIŠE” - Prebival-eem Jesenic na Dolenjskem je odleglo, saj sedaj, ko je najbolj °hlegana trgovina v njihovem Kraju poskrbela za dodatno parkirišče, spet lahko hodijo po Pločnikih. To, da se je novemu odlagališču rohneče pločevine moral umakniti celo kozolec, kije 2nak slovenske arhitektonske dediščine, očitno ni prizadelo nikogar. Nekaj negodovanja je slišati le še zaradi nočnega hrupa. ki ga povzročajo kompresorji hladilnih naprav prodajalne. V tej prodajalni pa domačega slo-Venskega kupca praviloma pozdravijo v tujem, praviloma hrva-^em jeziku. trije seminarji za brežiške obrtnike »REŽICE - Območna obrtna zbornica Brežice še do •5. novembra sprejema prijave za več zanimivih semi-aarjev. Seminar o komuniciranju in retoriki pripravlja za . ■ november ob 16. uri v sejat sobi Doma obrtnikov, vodil Pa ga bo upravnik šole re->jike, diplomirani režiser Zdravko Zupančič. Teden dni Pozneje, 30. novembra, ob isti ari in v istih prostorih bo predavanje glavnega republi-t, e8a inšpektorja Boruta . fezovarja o varstvu in. zdravja Pri delu. Poseben poudarek D° na obveznostih delodajalcev, predavatelj pa bo pred-'avitev nove zakonodaje Popestril tudi s praktičnimi Primeri. Prav tako v zadnjem ‘1°venibrskem tednu načr-,uJejo še seminar, na katerem 0 beseda tekla o delovnih azrnerjih in kadrovskih zade-J*h pri manjših delodajalcih. Zbornica bo za omenjene Krška ofenziva za zdravstveni dom Ob tem ko krški zdravstveni dom vgrajuje dobro opremo, ga pesti prostorska stiska -Prizidek v preteklosti zapečatil usodo - KS Krško poziva občino, občina poziva vlado KRŠKO - Če drži, da v zadnjem času bolj kot prej v Krškem razpravljajo o zagotavljanju boljših delovnih možnosti krškega zdravstvenega doma, je res tudi to, da vsakodnevne prostorske težave doma ostajajo preveč za štirimi stenami ustanove. “To hišo lahko pozlatimo, vendar bo tudi potem taka, kakršna je,” je nedavno zgovorno pripomnil nekdo iz vodstva doma. Dom po začasnem mirovanju v preteklosti, ki je bilo posledica velikih, a neuresničenih upov na selitev, obstoječe prostore opremlja po sodobnih merilih stroke. Vendar lahko stori bore malo za bolnike v čakalnici, saj ni prostora za širitev čakalnic, kolikor teh sploh imajo, za dodatne hodnike in podobno, po čemer tudi merijo standard bolnika v takih ustanovah. Ta hiša je ustrezala v času, ko je bila narejena, sredi 60 let. Če bi bila v manjšem kraju, ki se ni tako razvil, kot se je Krško, bi ustrezala še danes. “Pozivi za boljši zdravstveni dom trajajo vsaj 20 let. Toda dom je dobil le prizidek v prostoru, kjer ni možna nobena širitev,” meni dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško. ZA PLESALCE IN FOTOGRAFE KRŠKO - Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisuje plesne delavnice jazz baleta za otroke od sedmega do desetega leta starosti. Potekale bodo 13. in 14. novembra v prostorih osnovne šole Brestanica pod vodstvom plesne pedagoginje Mojce Ussar. V sodelovanju z Društvom zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega pa pripravlja tudi fotografsko delavnico, ki bo potekala 13., 19. in 20. novembra v društvenih prostorih. NAGRADA ZA ŠTRAUSOV SKRITI MIKROFON BREŽICE - Edi Štraus, brežiški občinski svetnik in predtem že dolgo časa kar uveljavljen medijski človek, je nedavno prejel nagrado za svoj radijski “Skriti mikrofon”. Skrit mikrofon za nagrajeno oddajo je nastavil različnim sogovornikom v deželi in naredil nekaj za smeh itd. Če bi namestil skriti mikrofon brežiškim svetnikom, tako nastalim posnetkom nagrada ne bi ušla. Ni pa nujno, da bi mikrofon usmeril samo na svetnike v pretesni sejni dvorani brežiškega občinskega sveta. Zapoznelo rešujejo krški zdravstveni dom zdaj, spet enkrat. Svet Grad ne odpira vrat, zato pa veliko možnosti Stari krški grad KRŠKO - Potem ko so obnovili in pred časom odprli peš pot na grad Friderika Celjskega v Krškem, krajevni zanesenjaki že snujejo, kako bi razvaline znamenite bogate hiše na strmem hribu nad mestom naredili kar najbolj privlačne za obiskovalce. Tako naj bi znova obnovili del grajskega stolpa na mikavni točki hriba, potem ko so strokovnjaki neuradno že ocenili, da bi bil tak dodatek danes že porušenemu grajskemu zidu nenevaren za obiskovalce. Hribu z grajskimi razvalinami na vrhu napovedujejo razgibano pohodniško bodočnost. Motiv za planince, da bi se povzpeli po obnovljeni poti na to vzpetino, naj bi bila tudi knjižica obiskov, primerno shranjena, vendar dosegljiva prav na vrhu. Ali bodo vrh v bodoče spreminjali v naravni oder, ni znano, mnogi pa se strinjajo, da je ob otvoritvi peš poti nastop recitatorjev društva “Obzorje” na vrhu hriba deloval ugodno na občinstvo in da bi bil tam primeren prostor za priložnostno gledališče. L. M. krajevne skupnosti Krško podpira gradnjo novega krškega zdravstvenega doma. Kot navaja v delovnem načrtu do leta 2002, predlaga občini, da se kot pomemben vir za financiranje gradnje vključi namenski prispevek krške jedrske elektrarne. Krški župan Franci Bogovič po vsem sodeč, začenja pogajalsko ofenzivo, s katero naj bi omehčal ustrezne naslove v ministrsvu za • Župan Bogovič je v dopisu za denar ministrom jasno sporočil, da je zdravstveni dom Krško posebej pomemben tudi zato, ker deluje na območju jedrske elektrarne Krško. Kako bodo to brali v vladi, je vprašanje. Verjetno drži med drugim, da lokalno zdravstvo po razmejitvi Slovenije in Hrvaške igra pomembnejšo vlogo, kot jo je še pred desetletjem. Potem ko so tudi Posavci ob gradnji krške nuklearke drago plačali urgentni blok v zagrebški bolnišnici, evakuacijska pot Krško-Zagreb zdaj verjetno odpade. Tudi o tem razmišljajo Krčani, ki si prizadevajo za gradnjo novega zdravstvenega doma. zdravstvo, saj je v to ustanovo že poslal pismo za denar, kjer odločno sporoča, da Krško želi začeti graditi zdravstveni dom v letu 2000. L. M. NA STAREM GRADU KNJIGA -V knjigo na vrhu hriba z grajskimi razvalinami se je ob otvoritvi peš poti prvi vpisal Slavko Sribar iz Krškega, eden od tistih, ki snujejo nove čase gradu Friderika Celjskega. Ob njem Sonja Mrgole iz krškega podjetniškega centra, ki je sooblikoval pot na grad. (Foto: L. M.) 0 MLADIH IN DROGAH BREŽICE - Društvo študentov Brežice bo organiziralo v sodelovanju z MC Brežice in ljubljanskim uradom za droge teden Problematika mladih - droge. Tako bodo pripravili v brežiški knjižnici tematsko razstavo od 8. do 12. novembra, v sredo, 10. novembra, ob 19. uri bodo v kinu v Brežicah brezplačno predvajali film Trainspotting, v petek, 12. novem,bra, ob 18. uri bodo v dvorani Mladinskega centra v Brežicah organizirali javno tribuno z dr. Milanom Krekom. Društvo študentov Brežice je tudi izdalo zgibanko o drogah in zasvojenosti, posledicah uživanja drog na zdravstvo, prvi pomoči ob predoziranju ter naslove in telefonske številke društev in centrov v Sloveniji, ki strokovno pomagajo zasvojencem. “V Pišecah smo doma in tu ostanemo” V Pišecah mukoma do dovoljenj za gradnjo - Pišečki “seznam 70” - Preveč radodaren odbor za kmetijstvo? ■ Ministrstvo dovolilo vsega tretjino posegov v prostor ■ Razpršeno ali nerazpršeno? PIŠECE - Pišece imajo to srečo, da jih posamezniki in organizacije, naključni sprehajalci in akademiki opazujejo in obiskujejo kot območje z bogato kulturno in naravno dediščino. V tej sreči je tudi nesreča. In sicer ta, da zaradi raznovrstne zaščitenosti območja mnogi Pišečani ne morejo dobiti dokumentacije za gradnjo hiš. Iz krajevne skupnosti Pišece so gradnjo. “Postopek naj vodijo na- j^hiinarje svojim članom krila str 1 Vse k prijavi. b \ stroške seminarja, zato va- pred časom zahtevali od oblasti nekaj novih zazidljivih parcel v vsaki vasi. V ta namen je bil ustanovljen odbor za CRPOV, ki je sestavil natančen seznam 70 skrbno napisanih graditeljskih želja. Omenjenih 70 primerov za poseg v pišečki prostor - gradnja je pač poseg v prostor - so v preteklosti vzeli pod drobnogled na občini. Med drugim jih je obravnaval odbor za kmetijstvo, vendar so mu vzeli pristojnost obravnave pišeč-kega gradbenega seznama, kar nekateri razumejo kot posledico prevelike odborove naklonjenosti Pišecam. Domačini s pišeških hribov so tako dobili zaušnico, čeprav so pričakovali čestitko za vztrajnost in dobre namene. Kdove kako jih ne tolažijo niti najnovejša obvestila iz Ljubljane, da jc kmetijsko ministrstvo od omenjenih 70 želenih gradenj dovolilo tretjino. In vendar bi se domačini sprijaznili tudi s tem, daje vlada zavrnila dve tretjini pišeških želja za prej za tisto tretjino,” so sporočili na delovnem sestanku omenjene pišečke delovne skupine, ki je naredila obravnavani “seznam 70”. Toda kot je videti, je prav malo možnosti za začetek uradnih postopkov, potrebnih za to, da bi tista tretjina pišeških srečnežev kočno po letih čakanja le zasadila prvo lopato za hišo. Pišečani se celo bojijo, da bodo uradni mlini ponovno mleli vseh omenjenih 70 gradbenih želja, ne le zavrnjeni dve tretjini. • Pišečani, ki zaman moledujejo za dovoljenja za gradnjo, se odseljujejo. Ti, ki odhajajo v mesta, pravijo, da se njihov otrok ne bo vrnil v Pišece, potem ko bo začel hoditi v šolo kje v mestu. Ti Pišečani se počutijo - tako pravgo -kot da jih vlada ogroža. “Država sploh ni poklicana za to, da se vprašuje, zakaj bi Pišečani radi gradili domove v Pišecah in ne kje drugje. Mi smo tu doma in tu bi radi ostali.” LUPATVA V KAPELAH - Ko je zadnji koruzni storž “oliiplen ”, ženskam možakarji tlačijo ličkanje po krilo. Tako sporoča in zahteva ljudsko izročilo. Na letošnji kapelski liipatvi so to izročilo, že zaradi zvestobe izročilu, upoštevali, kar je zabeležil tudi fotoaparat. (Foto: L. M.) Liipatva v Kapelah Moški pevski zbor Kapele v pripravah za praznovanje 80-letnice ■ Pojejo in tko niti prijateljstva ■ Etnološka prireditev KAPELE - Člani moškega pevskega zbora Kapele že odštevajo preostale dneve letošnjega leta, saj bo zbor prihodnje leto praznoval 80-letnico. Kulturno društvo Kapele, v katerem deluje in ki ga pooseblja pevski zbor, bo takrat praznovalo pol stoletja delovanja. Pred približno desetletjem je vodenje zbora prevzel Miha Haler iz Artič, pred tem so pevci vadili in nastopali pod taktirko Vilka Ureka. Se prej je bil na čelu kapelskega moškega pevskega zbora Vlado Hotko, tedanji predsednik kapelskega kulturnega društva. Lokalna kronika je sicer skrbno zapisala še več imen, povezanih s kapelskim organiziranim petjem in kulturništvom. Vsekakor so kapelski pevci doslej zagotovili obilico glasbenih izdelkov, kakršni pritičejo tovrstnim pevskim sestavom. Kot poudarjajo v kapelskem pevskem zboru in v kulturnem društvu v Kapelah, zbor poje ob različnih priložnostih domačemu in drugemu občinstvu, plete niti prijateljskega sodelovanja Kapel z nekaterimi kraji v zamejstvu in neguje slovensko ljudsko izročilo. Med tako negovanje dediščine vsekakor spada “Liipatva v Kapelah”. Prireditev s tem naslovom je moški pevski zbor Kapele v okviru kapelskega kul- turnega društva v sodelovanju s partnerskimi organizacijami in mladimi iz Kapel pripravil v oktobru letos. Zabavno-etnološki dogodek naj bi ob podpori značilne kapelske govorice, ljudskih pesmi in stoterimi podrobnostmi povrnil obiskovalce nazaj v čas ličkanja koruze na stari način na roke. Ker v Kapelah koruze ne ličkajo, ampak jo lu-pijo-lupijo, so omenjeno prireditev imenovali Liipatva v Kapelah. Na omenjenem letošnjem oktobrskem ličkarskem popoldnevu v Kapelah so pokrhano koruzo do poda pripeljali s parizarjem s konjsko vprego. Druščina je ličkala kot za stavo, žejnim so natakali “jaboček”, ženske so v korbah prinesle dobrote za lačne želodce. Ličkanje so otroci opisovali v spisih, iz ličkanja so delali igrače. Še glasba in pesem in popoldne se je mahoma spremenilo v starodavni čas kapelskega ličkanja na roke. Zato je kapelsko ličkanje po navedbah predsednika Kulturnega društva Kapele Vlada Hotka, tajnika KD Kapele Darka Ferlana, domačinke Jožice Penič in nekaterih drugih ena od pravih priložnosti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine in za širjenje dobrega glasu o kapelskih lokalnih posebnostih. L. M. Zato so Pišece nezadovoljne še naprej. Poudarjajo, da ne prosijo za denar, ampak le za dovoljenje, na podlagi katerega bi delali, gradili in na podlagi katerega bi oni plačali državi, kolikor bi zaračunala ob gradnji. Ob tem zavračajo vse tiste, ki bi z nekim novim, a žal neobstoječim prostorskim načrtom zmanjšali, če ne celo odpravili razpršeno gradnjo v KS Pišece. Razpršena gradnja je tu zgodovinsko dejstvo, saj vasi na strmih hribih, kot so pišeški, težko delajo strnjene. Prav ima tudi občina Brežice, ki bo na koncu napisala ustrezne prostorske dokumente za razvoj Pisec. Na občini pa so že v preteklosti, ko so poslušali znano kritiko Pišec, pojasnjevali, tudi na sestankih v Pišecah: “Nekatere probleme v zvezi z želenimi grad-njami stanovanjskih hiš boste lažje rešili takrat, ko bodo lastniki nepozidanih zemljišč znotraj naselij privolili v to, da se poselijo ta zemljišča. Takih nepozidanih parcel je pri vas kar nekaj.” V zvezi z rabo prostora je namreč brežiška občina v preteklosti sprejela usmeritev, da se najprej poselijo prosta območja znotraj obstoječih krajev. L. M. DOBOVŠKA LIKOVNA DRUŽINA RAZSTAVLJA BREfelCE - V Brežicah so pred nedavnim odprli razstavo Likovne družine iz Dobove, kjer se predstavlja deset avtorjev z okrog 20 deli. Likovna družina, ki šteje 24 članov, je začela delovati lani pri Kulturnem društvu Dobova in zdaj že nastopa z risbami, akvareli, lesorezi in olji. Odkar obstaja, je priredila 6 samostojnih in pet skupnih razstav. Društvo je ob zadnji razstavi predstavil predsednik Vlado Kopinč, o razstavi pa je spregovoril akad. slikar Pavol Tesar. Otvoritev so z glasbo pospremili godbeniki iz Loč. snemanje spota KRŠKO - Cili Patrol, vse popularnejši pevec iz Boštanja, bo snemal jutri videospot, in sicer v Ljubljani in ob morju. V nedeljo bo nastopil na glasbenem tekmovanju v Mariboru. Pevec snema v spremstvu treh plesalk plesne šole Lukec iz Krškega. Koreografija za nastop je delo D&S Vodlan. MODNA AGENCIJA KRŠKO - V oviru agencije Lukec Krško je v Krškem pred nedavnim začela delovati prva modna agencija v Posavju. Strokovna modna sve- -tovalka v njej je Rebeka Dremelj s Senovega. Agencija že izvaja prvi tečaj za manekene in manekenke, ki ga obiskuje 23 kandidatov in kandidatk. Decembra bo pripravila modne revije. LOP PO RUDNIKU - Rudnik v zapiranju na Senovem je v teh dneh tarča mnogih hudih pogledov in besed jeznih in zaskrbljenih domačinov s Senovega, a tudi strojev. Po rudniku ali bolje po njegovi naravni strehi je ta čas udaril tudi bager na fotografiji. Bager je v družbi buldožerja ravnal hrib nad Senovim. Domačini po očitnih namerah strojev sklepajo, da bo mehanizacija znižala hrib nad nekdanjo rudniško jamo, kar naj bi zmanjšalo škodljivi vpliv rudnika na senovška tla v prihodnosti. Med domačini so nekateri nedavno izjavili, da jih kot lastnike zemljišča na vrhu zdaj prekopanega hriba ni nihče obvestil o načrtovanem prekopavanju. (Foto: M. Luzar) h PRIPOJITEV DRUŽB METLIKA - Beti, tekstilna industrija iz Metlike, sklicuje za 8. december skupščino deiničaijev. Na njej bodo med drugim odločali o pripojitvi dveh družb: Beti Modna oblačila in Beti Trikotažne tkanine. POSLEJ BOLJE Z ODPADNO EMBALAŽO? LJUBLJANA - Slovensko gospodarstvo bo morda v prihodnje okoljsko bolj učinkovito in hkrati ekonomsko še izvedljivo gospodarilo z odpadno embalažo. Da bi se to res zgodilo, je pet večjih podjetij (Tetra Pak, Pivovarna Union, Coca Cola, Ljubljanske mlekarne in Fructal) ustanovilo ODEM GIZ, gospodarsko interesno združenje za odpadno embalažo, združenje proizvajalcev, uvoznikov in uporabnikov embalaže. NAJPREJ NIKA DZU, ZDAJ ŠE NIKA BPD LJUBLJANA - Potem ko je letos spomladi vrhovno sodišče potrdilo ukrepe agencije za trg vrednostnih papirjev proti družbi za upravljanje Nika DZU, je Ljubljanska borza vrednostnih papirjev pretekli torek iz svojega članstva trajno izključila še borznoposredniško hišo Nika BPD. Vrhovno sodišče je namreč 22. oktobra zavrnilo pritožbo te družbe in tako potrdilo odločbo agencije, s katero je Niki BPD odvzela dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji. Ker vrednostne papirje strank borznoposredniške hiše vodijo na posebnih računih, premoženje strank ni ogroženo. Vlagatelji bodo morali svoje portfelje prenesti na račune pri drugih borznoposredniških hišah. Pooblaščene investicijske družbe (pide) Nika Pid, Nika Pid 1 in Nika Pid 2 od letošnjega poletja upravlja družba za upravljanje Ceritus, medtem ko z vzajemnimi skladi Miha, Nika delniški in Nika SPD upravlja KBM Infond. Kaj o avtobusnih prevozih pravi statistika? Večina z osebnimi vozili ČATEŽ OB SAVI-V Sloveniji se z javnimi avtobusnimi prevozi ukvarja 124 gospodarskih družb in še 380 samostojnih podjetnikov. Vsi skupaj imajo zaposlenih okrog 5.000 delavcev, kar kaže na to, da gre kar za pomembno dejavnost. V državi je registriranih 2.267 linij, od tega skoraj 90 odst. v primestnem prometu. Lani se je z avtobusi vsak dan prcpeljalo 695 tisoč potnikov. Se 38 tisoč ali samo 5 odst. vseh potnikov se je vozilo z vlaki. Število prepeljanih potnikov stalno pada že od leta 1985, saj se je od takrat že več kot za pol zmanjšalo. Samo v 7 mesecih letošnjega leta seje z avtobusi prepeljalo 8 odst. manj potnikov in po železnici 5 odst. manj kot v istem obdobju lani. Kot je povedal Viktor Trstenjak, sekretar združenja za promet in zveze pri GZS, seje v zadnjih trinajstih letih več kot polovica potnikov preusmerila na osebne prevoze. Tako je pločevine po naših cestah in mestih vse več. V letu 1985 je bilo v Sloveniji 250 osebnih vozil na tisoč prebivalcev, lani pa že 403 vozila. V Sloveniji ima povprečno 2,5 prebivalcev eno osebno vozilo, zato ni več čudno, da danes več kot tri četrtine vseh potovanj opravimo z osebnimi vozili. Z javnimi prevoznimi sredstvi se praviloma prevaža le še šolska mladina do 18. leta, kar je polovica vseh potnikov, ostalo pa so tisti, ki zaradi gmotnih razmer, socialnih težav, bolezni ali starosti ne morejo upravljati osebnih V0Zl1' B. D. G. AVTOBUSNI PREVOZNIKI KAKO KAZE NA BOR7J? Udaril je zaton Nike Trgovanje na Ljubljanski borzi že tretji teden teče na novem trgov-alnem sistemu BTS z informacijsko podporo, ki jo je razvila borza sama. Zmogljivejši sistem pa zaradi medlega trgovanja nikakor ne more pokazati vseh svojih prednosti. Vlagatelji ne vedo, ali bi prodajali, ker bo morda kmalu še cenejše, ali bi kupovali, ker so vrednosti mnogih delnic na zelo nizki ravni. Če lahko splošno drsenje tečajev in upadanje prometa pripišemo neodločnosti, pa padca tečaja delnic SKB banke nikakor ne moremo. Sama banka pojasnjuje padec z iskanjem dobičkov iz razlik cene delnice na domačem in tujem trgu; tečaj naj bi padel zaradi presežka ponudbe na domačem trgu. V teh dneh objavljeni devetmesečni rezultati poslovanja ne govorijo v prid višji ceni, saj le 545,4 milijona bruto dobička ali le 40 odst. lanskega v istem obdobju za tako banko ni dovolj. Slabše re-zlutate banka pojasnjuje s “čiščenjem " bilance, to je z oblikovanjem dodatnih rezervacij za slaba posojila, ki jih je kar sedemkrat več kot v istem času lani. Rezervacije sicer zmanjšujejo rezultat, po drugi strani pa pomenijo tudi izhodišče za dobiček na koncu leta, kar je tudi eden od načinov, kako za trenutno slab rezultat zvrneš krivdo na staro, odstavljeno vodstvo, izboljšanje poslovanja pa pripišeš novi upravi. Slaba naložbeno vzdušje odseva tudi na trgu pooblaščenih investicijskih družb, ki je še vedno v negativnem trendu. Trg so v zadnjih dneh “pogreli" le pokojninski boni, katerih cena je ob nezadržni rasti dosegla 55 tolarjev, kar je precej več, kot lahko iztržimo za delnice “praznih"pidov (okoli 34 tolarjev). Razlog je verjetno v relativni majhnosti sklada in v bližanju 13. novembra, ki je zadnji rok za zamenjavo. “Rok "je potekel tudi enemu od stebrov v pionirskih časih borz-ništva pri nas - Borzni hiši Nika, ki je v teh dneh izgubila licenco za opravljanje borznih poslov, zato za stranke ne more več trgovati. Zaton Nike ni le stvar neposredno prizadetih, ampak je udarec vsem, ki se srečujejo s kapitalskim trgom, in vodUna mlin tistim, ki mu niso naklonjeni. Seveda pa stranke niso oškodovane, saj svoje portfelje lahko prenesejo na trgovalne račune druge borzne hiše, vendar morajo tam prej odpreti račun in njegovo številko sporočiti v Niko. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 Brez trošarin na gorivo bi zmogli Komaj četrtina vseh slovenskih avtobusov ustreza evropskim standardom - Bodo avtobusni prevozniki izgubili še domači trg? - Javni prevozi v združenju ČATEŽ OB SAVI - Direktorji večine največjih slovenskih avtobus-nihprevoznikov in tudi nekateri podjetniki so na nedavni okrogli mizi na Čatežu poudarili, da se bodo morali bolj povezati in uskladiti, predvsem pa doseči, da bo država znižala ali celo ukinila trošarine na gorivo. To zahtevo je v imenu ministrstva za promet in zveze podprl tudi minister Anton Bergauer. Kaže namreč, da avtobusni prevozniki brez podpore države ne bodo kos konkurenci iz Evropske unije. Kot so opozarjali razpravljavci in minister Bergauerje v Sloveniji vse manj povpraševanja pojavnih prevozih, istočasno pa sta skokovito porasla ponudba in število prevoznikov. Kakovost javnih prevozov ne sledi udobju prevoza z osebnimi vozili, za povrh pa gre v prid avtomobilom tudi zadrževanje cen bencina in po drugi strani naraščanje cen nafte. Slovenski avtobusni prevozniki lahko letno zamenjajo samo 7 odst. avtoparka, kar pomeni, da bi do leta 2004 zmogli prenoviti le 850 avtobusov. Zaradi tega, opo- • V Sloveniji je trenutno 2.400 avtobusov, žal pa je njihova povprečna starost skoraj 10 let. Za-radi tega se ni čuditi podatku, ki smo ga slišali na okrogli mizi, da namreč komaj četrtina vseh vozil ustreza zahtevnim standardom Evropske unije glede zavornih in izpušnih sistemov ter druge opreme. Avtobusna podjetja imajo slabo akumulativnost in dobičkonosnost, hkrati pa trg zahteva od njih velika vlaganja. Vsa skupaj samo za enostavno reprodukcijo namenijo letno 30 do 40 milijonov mark. zarjajo, se lahko zgodi, da ob vstopu v Evropsko unijo ne bodo sposobni prevažati niti doma, kaj šele v tujini! Rešitev za vse slabši položaj prevoznikov v javnem potniškem prometu vidijo v ukinitvi ali vsaj zmanjšanju trošarine za gorivo za najmanj polovico (takšne ugodnosti je zdaj deležna železnica). Na ta način bi država regresirala pospešeno posodabljanje avtobusov, vlada pa bi tudi nadzirala, da bi avtobusni prevozniki tako prihranjena sredstva res porabili namensko. Avtobusni prevozniki, pri tem jih je s svojo razpravo usmeril predstavnik Slovenskih železnic Peter Sevnik, so državo pozvali, naj vzpodbudi nastanek prometnega združenja po vzoru sosednjih držav. Podjetja, ki skrbijo za javni prevoz potnikov, naj bi v njem oblikovala enotno politiko, uskladila vozne rede in cene, država pa bi jim dala nekatere ugodnosti. Kot je povedal Marjan Krasnič z ministrstva za promet, je tik pred zaključkom prva faza informatizacije avtobusnega prometa. Vzpostavljajo namreč enotno bazo podatkov o vseh voznih redih. B. DUŠIČ GORNIK JAVNI PREVOZNIKI SO NEENOTNI - V Sloveniji se z javnimi avtobusnimi prevozi ukvarja 124 gospodarskih družb in 380 samostojnih podjetnikov; vsi skupaj imajo zaposlenih okrog 5 tisoč delavcev. Okrogle mize o položaju in priložnostih potniškega prometa, ki jo je pripravil direktor brežiškega Integrala Brebusa Jože Baškovič (tretji z leve), se je udeležil tudi minister za promet Anton Bergauer (drugi z leve) s sodelavci. (Foto: B. D. G.) SEJEM INFO 99 ZAGREB - Še do nedelje bo na razstavnih prostorih Zagrebškega velesejma odprt mednarodni sejem informacijske tehnologije INFO 99, vzporedno z njim pa še mednarodni sejem knig in učil. Sto dni brez poškodbe V novomeškem Revozu so letos zaradi nesreč pri delu izgubili že 262 delovnih dni 30. CITROENOV CENTER - Poslovno-trgovsko območje Cikava pri Novem mestu je pretekli petek dobilo že tretji avtocenter. Citroen center Cikava je v lasti družbe Avto BH, hčerinskega podjetja Avto-hita iz Novega mesta, ki bo skrbelo le za servisiranje in prodajo Citroenovih vozil. Po besedah lastnika in direktorja družbe Janeza Hrovatiča (na sliki pred mikrofonom) so v center vložili 200 milijonov tolarjev, saj pričakujep, da se bo v naslednjih desetih letih število strank podvojilo. Na 1.360 kv. metrih bo poleg prodaje vozil še hitri servis vozil, na razpolago bodo najnovejše diagnostične naprave ter v kratkem še kleparska in ličarska dela za popravila poškodovanih vozil. (Foto: B. D. G.) NOVO MESTO - Kot ugotavljajo v Revozu, so delavci zaradi nesreč pri delu, ki zahtevajo bolniški stalež, doma povprečno . 30 delovnih dni. V letošnjem letu so zabeležili 39 nesreč pri delu, v devetih primerih je delavec moral na bolniški dopust. Še več vrzeli v delovnem procesu nastane zaradi poškodb, ki jih delavci staknejo doma. Izven tovarne seje letos poškodovalo že 150 delavcev. Kot je povedal Milan Repo-lusk, vodja personalne službe, so lani v tovarni začeli s projektom Varnost 100. Oblikovali so 5 projektnih skupin, ki se redno sestajajo in se dobivajo tudi z vodstvom proizvodnje. Nedavno so dosegli in presegli cilj 100 dni brez nesreče s poškodbo ali zaustavitvijo proizvodnje. Vzporedno so analizirali stanje: koliko nesreč je, kdo je udeležen, kje nastanejo in kakšne so poškodbe. Ugotovili so, da je največ poškodb pri ročnih manipulacijah, kjer prihaja do vrezov, vbodov, opeklin in zlomov. Proučili so mesta, kjer se pojavljajo nesreče, vzpodbujali delavce k upoštevanju pravil varstva pri delu in jih informirali ter se lotili ergonomske analize delovnih mest. Na najbolj nevarnih so ali pa še bodo poskrbeli za dodatno usposabljanje in dopolnili navodila, predpisali ustreznejša varovalna sredstva in izboljšali tehnološki proces. Pri ergonomski analizi delovnih mest z ocenami od 1 do 5 ocenjujejo fizične in psihične obremenitve pri delu. Kot je povedal Jože Avbar, želi Renault postopoma izločiti vsa slabše ocenjena delovna mesta (oceni 4 in 5). Priporočila iz take analize upoštevajo pri snovanju delovnega procesa MERKURJEV CENTER KRŠKO - Novomeška Novoteh-na in njen večinski lastnik kranjski Merkur sta začela priprave na gradnjo trgovskega centra pri Krškem. Merkurjev center, ki se bo raztezal na 1.200 kv. metrih prodajnih površin, še enkrat toliko parkirnega prostora in 2.000 kv. metrov skladišč, naj bi zgradili do sredine prihodnjega leta. ter poskušajo preprečiti poklicna obolenja, ki pomenijo strošek za podjetje. Kot dodaja Anton Krevs, so pri oceni delovnega mesta prisotni: vodja osnovne delovne enote, zdravnica in tehnolog. B. D. G. PREDRUGAČEN SEJEM MODA FASHION LJUBLJANA - Vodstvo Združenja za tekstilno, oblačilno in us-njarskopredelovalno industrijo je kot organizatorja sejma mode podprlo Ljubljanski sejem in določilo smernice za bodočo vsebino sejma Moda Fashion. Že v prihodnjem letu bo sejem spet dvakrat letno, in sicer vjanuarju in avgustu. Prva prireditev bo tako že 20. do 23. januarja, na njej pa pričakujejo poleg tujcev tudi vse vodilne slovenske modne proizvajalce. Organizatorji napovedujejo sodobnejše modne revije, bolj poudarjene modne smernice in pomembnejšo vlogo modnih oblikovalcev. Rok za prijavo je še do konca novembra. Ribjih glav nihče ne povoha Nič ne pomaga. Spet moramo prvileči na dan tisto staro zgodbo iz ribje anatomije. Najbolj smrdi pri glavi in pika! To lahko zavoha prav vsak od nas, žal pa te lekcije še niso jemali v vladi niti v državnem zboru. Oblast bi rada naredila red v deželi, vsaj pravi tako, zato kar po vrsti sprejema nove zakone s strogimi določili in čedalje višjimi kaznimi. Težava je v tem, da se tisti, ki nadzorujejo in izrekajo kazni, vse prevečkrat ustavljajo na malenkostih in spregledajo velike nepravilnosti. Dovolj je, da zamudimo z napovedjo dohodnine ali pozabimo nanjo, ne prijavimo televizije ali kotla za žganjekuho ali vinograda, ki je za pet trt večji od določene meje. Kazni so od 50 do 100 in še več tisočakov. Inšpektorji gladko izrečejo denarno kazen kuharici, ki si je za pet minut snela belo čepico, delavcu, ki ne uporablja zaščitne opreme pri delu, trgovcu, ki ne izroči stranki računa, ali kupcu, ki odide iz trgovine brez njega. Mali človek pač ne sme grešiti, sicer ne bo nikoli reda v kuhinji, delavnici, trgovini. Toda kdo in za koliko kaznuje inšpektorja, ki je pozabil v pisarni beležko, ali na primer davkarijo, če pravočasno ne izda odločbe? Kdo bo kaznovan, če država že 8 let pušča propadati zdravilišče? Pravzaprav nima smisla niti vprašati, odgovor je znan: Nihče, ker državni uslužbenec ali funkcionar ni Martina, ki si je pozabila natakniti kuharsko čepico, ali Franc, ki ni uporabil zaščitnih rokavic, je Država. Očitno nedotakljiv, ko se dela red. B. DUŠIČ GORNIK POSAVSKI OBRTNIKI V ZAPREŠIČU ZAPREŠ1Č - Tri posavske Območne obrtne zbornice so se od 15. do 17. oktobra predstavile na prvem sejmu gospodarstva v Zaprešiču na Hrvaškem. Tamkajšnji obrtniki so se v juniju predstavili na brežiškem sejmu obrti in podjetništva, slovenski obrtniki so sodelovanje utrdili z razstavo svojih izdelkov na brežiški, krški in sevniški stojnici v Zaprešiču. Na razstavnih prostorih ni bilo "kra-marije”, kot sporočajo iz brežiške zbornice, pa je bilo zanimanje za slovenske izdelke veliko. Vse več brezposelnih brez poklica Dolenjska je po stopnji brezposelnosti na boljšem od povprečja v državi, zato pa se ji na seznamih brezposelnih bolj kopičijo starejši in osebe brez poklica_ NOVO MESTO, SEVNICA - Na polovici letošnjega leta je bilo brezposelnih 13,7 odstotka delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. V posavski območni enoti je bil ta odstotek višji (14,6 odst.), medtem ko je delež brezposelnih v dolenjski regiji (10,2 odst.) zaostajal za republiškim povprečjem. Manj razveseljivi so nekateri podatki, ki govorijo o strukturi brezposelnih oseb. Na območju Dolenjske in Bele krajine je tako med brezposelnimi precej več, kot znaša povprečje v državi, starejših oseb in kar za 12 odst. več tudi oseb s prvo ali drugo stopnjo izobrazbe. Po drugi strani pa je razveseljivo, da je delež iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih starih do 26 let za malenkost manjši od povprečja v državi. V prvih osmih mesecih so delo-dajalci v Posavju iskali 3.724 delavcev (za dobro desetino več kot v enakem obdobju lani) in na Dolenjskem 5.572, kar je za 7 odst. manj kot lani. Okrog 80 odst. vseh potreb po delavcih v obeh regijah je za določen čas. Na območju novomeške enote Zavoda za zaposlovanje pa ugotavljajo še, da je bilo več kot polovica potreb za nova delovna mesta. V Brežicah in Krškem se je v tem obdobju precej povečal priliv brezposelnih oseb, zato se je na OE Žavoda za zaposlovanje Sevnica prijavilo kar 37 odst. več brezposelnih kot v enakem obdobju lani. V zavodu med razlogi naštevajo večje število iztekov zaposlitev za določen čas in presežne delavce. K povečanemu prilivu je med drugim pomembno vplival iztek dela za določen čas v Revozu, poleg tega pa se je na zavodu prijavilo še 149 stečajnih in 155 drugih presežnih delavcev ter zaradi odjav obrti še 84 oseb. Med novoprijavljenimi je skoraj polovica prvih iskalcev zaposlitev, posebej pa velja opozoriti na to, da je med njimi kar tretjina oseb brez poklicne izobrazbe. Tudi sicer v Posavju polovica brez- poselnih nima izobrazbe, pri ce‘ mer se stanje še poslabšuje, pove' čujc pa se tudi povprečna staros brezposelnih, saj se zaposlujejo predvsem mlajše osebe. Na Dolenjskem se je med brezposelne prijavilo za 41 odst. ve oseb kot v prvih osmih meseci lanskega leta. Pri tem se je območju upravne enote N°v inesto število povečalo kar za 5 odst., najmanjši priliv pa so irne na območju Trebnjega - le 1 G. odst. povečanje. B. D. SODOBNEJŠI TEHNIČNI PREGLEDI - Brežiški avtobusni Prevoz"a Integral Brebus je 50-letnico obstoja obeležil z otvoritvijo novega cen r tehnične preglede. Novo poslovno zgradbo, v kateri bodo tudi Pros :e Zavarovalnice Triglav, so odprli sredi preteklega tedna, slovesnosti pa s ^ udeležil tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer. Novi cen t tehnične preglede je eden najsodobnejših v državi in ustreza zakons ^ zahtevam, ki se jim bodo do konca leta 2003 morali podrediti vsi cen tehnične preglede. (Foto: B. D. G.) -c\l° k#* Do državnega denaija le s seminarjem Ekološki pridelovalci hrane bodo do državnih subvencij upravičeni, če bodo opravili biološko kontrolo, za katero pa je pogoj opravljen seminar - Prvi v Ribnici RIBNICA - Kmetijski zavod Ljubljana je v sodelovanju z lokalnimi svetovalnimi službami iz Ribnice, Kočevja in Cerknice prejšnji teden v Ribnici organiziral prvega izmed štirih na svojem območju načrtovanih tridnevnih seminarjev o ekološkem kmetovanju. Po koncem lanskega in v začetku letošnjega leta opravljenjih informativnih predavanjih so pričakovali velik odziv, kljub temu pa jih je udeležba na seminarju, ki je po novem eden izmed pogojev za vključitev v ekološko kmetovanje, prijetno presenetila. SUHOKRANJCI PRVIČ OCENJEVALI MOŠT ŽUŽEMBERK - Društvo vinogradnikov Suhe krajine je letos prvič odločilo za organizirano ocenjevanje mošta, ki so ga pripravili na vinski gorici Hrib v zidanici predsednika predsednika Petra Lavriča, na Liški gori in na Stari gori pri Dvoru. Prve ocene so vzpodbudne, kakovost letošnjega vinskega letnika pa bo odvisna predvem od umne in skrbne nege vina v kleteh. (S. M.) SKE TRŽNICE Prejšnji teden je bila tržnica znova bogato založena. Pozna se, daje tu jesen. Branjevke so ponujale različno sadje in zelenjavo in druge izdelke. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Jabolka so bila po 75 do 100 tolarjev kilogram, hruške po 250, grozdje po 350, eksotično sadje: kivi po 600 >n pomaranče po 275, paprika je bila po 190 do 230, endivija in radič po 250, motovilec po 1000, cvetača po 300, zeljnate glave po 250, naribano kislo zelje po 200, korenje po 200, špinača po 500, fižol po 450 do 500, korenje po 200, koleraba in redkev po 200, čebula po 150, česen po 400, Peteršilj po 500, cvetača po 300, kostanj po 200, orehi v lupinah po 500, jedrca pa po 700 tolarjev ki-!°gram. Jajca so branjevke ponujale po 30 tolarjev, 1,5 litra domačega žganja ali slivovke je stal f 500 tolarjev, 1,5 litra jabolčnega kisa 200 tolarjev, ker se že bliža čas kolin pa ponujajo tudi majaron - deci stane 170 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-mu so imeli naprodaj 48 do 3 ntesece starih prašičev, 18, starih 3 do 5 mesecev, in 42 starejših. Brvih so prodali 13 po 270 do 290, drugih 9 po 250 do 260, tretjih pa 26 po 230 do 250 tolarjev kilogram. Seminarja se je udeležilo 32 kmetovalcev iz Kočevja, 30 iz Cerknice, 18 iz Ribnice ter po eden iz Dobrepolja, Velikih Lašč, Ivančne Gorice, Sodražice in Kos- V Število kmetov se je v letu dni močno zmanjšalo Na Dolenjskem za četrtino NOVO MESTO, SEVNICA - Da se razmere v slovenskem kmetijstvu, pri čemer dolenjsko in posavsko nista izjemi, zaostrujejo, kažejo tudi nekateri statistični podatki. Kot na osnovi ankete o delovni sili ugotavljajo v novomeški območni enoti zavoda za zaposlovanje, je bilo v letošnjem maju na Dolenjskem in v Beli krajini še samo 2.505 oseb s statusom kmeta, kar je celo za 26 odst. manj kot v istem mesecu lanskega leta. To zmanjšanje je vplivalo na število samozaposlenih oseb v regiji, ki se je od lanskega do letošnjega maja zmanjšalo za 15 odst. in pristalo pri 5.042 osebah. Pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost, ni bilo večjih sprememb. Samostojnih podjetnikov pa je bilo za dober odstotek manj kot v lanskem maju. V Posavju je ista anketa pokazala, da je imelo status kmeta v maju 2.710 oseb, še v oktobru lani pa 2.952. V tela. “To dokazuje, daje zanimanje za ekološko kmetovanje na tem območju zelo veliko,” je prejšnjo sredo, ko se je seminar pričel, povedala specialistka za poljedelstvo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, ki je zadolžena tudi za ekološko kmetovanje, Irena Bantan. Povedala je, da večina udeležencev seminarja že ustreza kriterijem ekološkega kmetovanja, na seminarju, ki so ga pripravili v pomoč kmetovalcem, da bi se lažje odločili, ali se bodo posvetili ekološki pridelavi hrane ali ne, pa so dobili informacije o tem, kaj vse morajo še dodatno upoštevati, da jih bo država priznala za ekološke pridelovalce hrane oziroma da bodo opravili biološko kontrolo. “Udeležba na seminarju je pogoj, da bodo lahko opravili biološko kontrolo, ta pa je pogoj, da se bodo lahko potegovali za državna sredstva,” je povedala Bantanova o pomembnosti seminarja, ki obsega dva dneva predavanj in strokovno ekskurzijo. Kot je povedala tudi udeležencem seminarja, ki se ga niso udelelžili le kmetovalci iz Loškega Potoka in Osilnice, je Slovenija v primerjavi z ostalimi državami malo onesnažena s pesticidi in težkimi kovinami ter zato primerna za ekološko kmeto- Irena Bantan vanje. Vanj se bo predvidoma vključilo 5 do 10 odst. slovenskih kmetij, država pa bo ekološke pridelovalce hrane finančno podprla. Ministrstvo za kmetijstvo jim je letos prvič odobrilo subvencije, ki naj bi jih dobili izplačane do sredine tega meseca, med dobitniki subvencij pa so tudi po trije iz kočevske in ribniške občine. Na seminarju, na katerem so predavali domači strokovnjaki ljubljanskega, mariborskega in celjskega Zavoda za kmetijstvo, so predstavili tudi društva za zdravo prehrano iz Kočevja, za zdravo življenje iz Moravč in biodina-mičnega kmetovanja iz Ribnice, ki deluje v okviru društva Ajda. Strokovno ekskurzijo v Avstrijo, s katero bodo seminar uradno zaključili, bodo organizirali maja prihodnje leto. M. LESKOVŠEK-SVETE Sturmovi z največjo vinsko kletjo Sturmovi iz Metlike, ki veljajo za ene največjih belokranjskih vinogradnikov, so simbolično odprli največjo vinogradniško vinsko klet v Beli krajini - TVi kolekcije vin po lastni presoji VIDOŠIČI - Kuje bil Otmar Šturm iz Metlike še študentje mami predlagal, da bi prodala vinograd s 700 trtami na Pleščem vrhu nad Vidošiči. A ko je spoznal, da bi si za izkupiček od vinograda lahko kupil le kolo, seje odločil, da ga bodo raje sami obdelovali. Obnovili so ga in začeli graditi zidanico, v kateri so prvič stiskali grozdje leta 1970. Jožica in Otmar Šturm sta začela prišli na vinskem sejmu v Ljubljani potem dokupovati parcele v bližini, še s petimi vini drugih vinarjev v iz- daje imel vsak družinski član svoj vinograd, tudi sinova Tonček in Oti, čeprav sta bila takrat še majhna. Na ta način sta želela starša navezati otroka na vidošiško zemljo. Leta 1976 so Sturmovi kot prvi belokranjski vinogradniki ustekleničili okrog 100 buteljk belega muškata, kar so jim takrat dovolili le izjemoma. S tovrstnim vinom so šest let pozneje (J) kmetijsko svetovanje Priložnost ■ ekološko kmetovanje Ekološko kmetijstvo je način trajnostnega kmetovanja, ki v Pridelavi hrane temelji na ravnovesju sistema tla-rastline-živali-clovek in krogotoku hranil v njem. Namesto spora z naravo išče rešitve v celostnem pristopu k spoznavanju mnogovrstnih medsebojnih povezav v naravnih sistemih. Ekološko kmetijstvo je Ur9Jeno po zakonodaji Evropske unije in njene uredbe 2092/91 Priroma Priporočil za ekološko kmetovanje v Sloveniji, ki so ‘Zdelana na tej zakonski podlagi. V Sloveniji je že preko 300 kmetij, ki so v kontroli ekološkega kmetovanja. Največ jih je na štajerskem območju, kjer se je ta Pridelava tudi začela. V letošnjem letu je država prvič dodelila ‘‘■rektno finančno podporo kontroliranim ekološkim kmetijam Slede na površino, ki jo obdelujejo, in s tem priznala tovrstno hsrneritev. Na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine je trenutni obseg ekološke pridelave omejen le na nekaj kmetij. Glede na rjaravne danosti smo mnenja, da ima ta usmeritev v prihodnje jfobre možnosti za razvoj. Predvidevamo, da bi se ekološko kbietijstvo lahko dokaj hitro vpeljalo v območjih z omejenimi “ejavniki (gričevnato, hribovito, poplavno, strme kmetije, vodovarstvena območja), kjer danes prevladuje ekstenzivno kmeto-Vanjc. Ekološka kmetija je lahko le tista, ki po predpisanih tch-aologijah kmetuje v vseh panogah, ki so prisotne na kmetiji, in ne le z nekaterih. Cilj Kmetijske svetovalne službe je usposobiti kmetije za ekološko pridelavo, predelavo in ponudbo izdelkov na kmetiji v Sklopu turizma ali organiziranem pristopu eko-pridelovalcev na rigu pod razpoznavno blagovno znamko. Kmetje bodo po izdela-n'h preusmeritvenih načrtih, izpeljanem izobraževalnem progra-P111 m delovanju preko organiziranega združenja ekoloških pnde-°valcev ter prijavi za kontrolo upravičeni do državnih podpor v a namen. Ekološki pridelovalci so običajno povezani v združenja, *Jer se strokovno izobražujejo. Članstvo v zdužen ju je ravno tako P^goj za pridobitev državne podpore. Ustanovitev Združenja ‘•Moških pridelovalcev Dolenjske, Posavja in Bele krajine bo v Petek, 19. novembra, ob 17. uri na Srednji kmetijski šoli Grm. °leg obveznega programa ustanovitvenega občnega zbora se bo ekološkim programom predstavila tudi Srednja kmetijska šola ^rrn in posamezne kmetije iz tega območja. Vsi, ki se zanimate a tako usmeritev, ste lepo vabljeni. MATEJA STRGULEC dipl. ing. kmet. bor za šampiona. Ko je mlajši sin Oti dopolnil dvajset let, se je odločil, da bo nadaljeval z vinogradništvom. Pred sedmimi leti je postal tudi prvi belokranjski somelje. Ob spoznanju, da so v vinogradništvo v družini vložili že toliko truda in denaija, da ga ni moč več opustiti, pa je pred dvema letoma pustil službo in se posvetil le vinogradništvu in vinarstvu. V teh dveh letih so tudi zorele zamisli in načrti za dograditev vinske kleti na Pleščem vrhu, ki je merila le 35 kv. metrov. Kakšna stiska je bila v njej, pove že to, da so imeli nekaj primerno izoliranih sodov kar pred zidanico. Letošnjega marca so začeli dozidavah novo vinsko klet, ki so jo s krajšo slovesnostjo odprli preteklo soboto. Nova klet meri v treh nivojih kar 350 kv. metrov, od tega je 150 kv. metrov povsem v zemlji. Obnovljeno staro klet pa so namenili za razstave in degustacije njihovih vin. Šturmovi imajo sedaj med belokranjskimi vinogradniki največjo vinsko klet, narejena pa je tako, da so čim bolj izkoristili prosti padec in daje potrebnega čim manj ročnega dela in prečrpavanja. Sicer pa Sturmovi veljajo tudi za ene večjih vinogradnikov v Beli krajini, saj obdelujejo 6.000 svojih in 5.000 najetih trt. “Lani smo samo s predikatnimi vini napolnili 23 tisoč steklenic, velikih od četrt do tri četrt litra, od tega je bilo ledenega vina kar 600 litrov. Ob odlični letošnji vinski letini pa bomo najbrž ustekleničili z vrhunskimi vini več kot 30 tisoč steklenic,” pravi Oti. Zanimivo je, da so Šturmovi po lastni presoji ne glede na oceno Kmetijskega inštituta pripravili tri kolekcije vin. V beli so suha vina rednih trgatev, v modri polsuha in polsladka vina, ki se nagibajo k predikatnim vinom, v zlati pa vina iz grozdja, potrganega novembra, decembra, januarja ali februarja. Vsako od devetih vin v zlati kolekciji ima drugačno etiketo, oblikovali pa sojih znani umetniki. Ta vina navadno jsrodajejo v kompletu. Sturmovi pridelujejo vino iz osmih sort grozdja, ki pa ga trgajo v različnem času. Vendar so se letos odločili predvsem za pozno trgatev in izbor, saj je po tovrstnih vinih največje povpraševanje. Sedaj imajo na 5.000 trtah še pet sort grozdja, ki pa ga nameravajo potrgati do novega leta. So pa Šturmovi letos prvič v buteljke stekleničili tudi por-tugalko-mlado vino, za katero je znatno večje zanimanje, kot so pričakovali. Tudi sicer Oti pravi, da se dobro vino da prodati, seveda pa ga morajo ljudje spoznati. Šturmovi so se predstavili na številnih sejmih in drugih vinskih prireditvah po Sloveniji, koliko žlahtnih priznanj so prejeli, pa niti sami ne vedo več. Njihova vina poleg Slovencev dobro poznajo tudi Hrvati, letos pa so jih prvič izvozili v Kanado. M. BEZEK-JAKŠE ŠTURMOVI - V novi Šturmovi zidanici je za 30.000 litrov vina sodov, vendar bi v klet lahko shranili celo 100.000 litrov. Zato so pripravljeni še dokupiti vinograde, ki bi bili v bližini naprodaj. Oti (na fotografiji drugi z leve) pravi, da sicer lahko živi le od vinogradništva, vendar pri delu pomagajo vsi družinski člani: mama Jožica, oče Otmar, brat Tonček, žena Lidija ter hčerkici Maša in Valentina. (Foto: M. B.-J.) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Martinovanje Gotovo je ni gostilne v Sloveniji, ki bi spregledala vinskega svetnika sv. Martina. Redki so tudi državni prazniki, posvetni in cerkveni, ki se po opaznosti praznovanja lahko kosajo z martinovanjem. Vino običajno spremlja vse pomembnejše dogodke v našem življenju, tako vesele kot žalostne. Negovanje običajev je znak kulture posameznika ali naroda in Slovenci smo lahko ponosni na številne običaje, ki smo jih ohranili. Pričakovanje novega vina v vinorodni deželi je pomemben dogodek tako z družabenega kot ekonomskega vidika. Letos imamo občutek, da je martinovo kar prezgodaj. Lepa jesen je vplivala na kasnejšo trgatev in zelo zrelo grozdje je dalo sladke mošte, ki so potrebovali nekaj več časa za alkoholno vrenje. Zato bo “krst” novih vin trajal še cel november, manj praznično, bolj delovno pri spremljanju povre-vanja moštov rednih in pozdnih trgatev. Ob veliki pestrosti vin, ki jo srečamo pri vsakem večjem vinogradniku, jih je dovolj že skoraj povsem bistrih, veliko že prvič pretočenih. Pokušanje teh že godnih mladih vin daje slutiti kakovost letnika. Sodelovanje na pokušnji vin, ki jo organizirajo v okviru tridnevnega praznovanja sv. Martina v Semiču v Beli krajini, mi je omogočilo vpogled v kakovost belokranjskih vin. Čeprav je še zgodaj za končno oceno letnika, smo lahko zelo zadovoljni z vini. Manjši pridelek grozdja na trto in zorenju naklonjena meseca september in oktober se že kaže v polnejših vinih. Letos ne moremo govoriti o kislicah, čeprav ne manjka kisline v vinih, celo preveč je je, vendar ta kislost deluje v ustih zrelo, okusno. Analize kažejo, da je pri večini vin več vinske kisline kot jabolčne. Razmerje med tema dvema kislinama tudi opredeljuje kakovost letnika, zato lahko z večjo gotovostjo govorimo o najmanj prav dobri kakovosti. Aroma letošnjih je boljša od lanskih vin. Letos je manj svežih vonjev po nezreli limoni, jabolkih, travi in več po cvetju akacije, lipe, vrtnic, marelic, breskev pri belih vinih in zrelejšem jagodičevju pri rdečih vinih. Letošnje vino je kar škoda piti le za odžejanje. Vsak požirek, za katerega si vzamemo čas, nam daje veliko vtisov o sestavi vina, o pojavljanju desetine okusov, ki se s svojim stopnjevanjem, izginjanjem, prehajanjem od sladkega v kislo, od svežega v blago, trpkasto, kažejo kot celovita podoba vina sorte ali več sort, ali lege, ali tehnološkega postopka itd. Ta mlada vina veliko obetajo, imajo pogoje za razvoj, zorenje, stopnjevanje kakovosti. Skoda bi torej bila, če bi vinogradniki prehitro prodali vso svojo zalogo. Po opravljenih pretokih bodo vina pridobivala na kakovosti ali v dotočenih sodih ali v cisternah pod zaščito pred zrakom. Pri vinih, ki so sedaj naprodaj, pa se mora razlikovati tudi prodajna cena, in sicer glede na kakovost. Ne smemo se sramovati cene 200 tolarjev za liter, če imamo v prodaji “količinsko” vino, ki je samo pitno, nima višje kakovosti. Ne bojmo se pa zahtevati za visoko kakovost tudi 500 tolarjev za liter vina iz soda! Različna cena bo prisilila kupce, da bodo cenili kakovost vin in jo tudi z razumevanjem plačevali. Martinovanje je idealna priložnost za navezovanje novih poznanstev med vinogradniki in kupci ter za predstavitev novega letnika. Naj bo veselo, a tudi uspešno! Dr. JULIJ NEMANIČ UKRADEL PANJE IN ČEBELE VRBINA - Neznanec je prejšnji teden iz zapuščenega kompleksa skladišča v Vrbini pri Gornjih Skopicah iz čebelnjaka ukradel dva panja s čebelami: enega je vrgel v greznico in čebele pomoril, drugega pa je odnesel neznanokam. Skoda znaša 30 tisoč tolarjev. SADJARSKA RAZSTAVA IN PREDAVANJE SEMIČ - V petek, 12. novembra, bo ob 17. uri v tukajšnji muzejski hiši otvoritev sadjarske razstave, ki jo bo Sadjarsko društvo Bele krajine postavilo v spomin na pokojnega člana društva Milana Malnariča, ki je na semiškem koncu oral ledino v sadjarstvu. Naslednji dan pa bosta ob 17. uri v sejni sobi semiške občine sadjarska strokovnjaka dipl. inž. Franc Kotar in dipl. inž. Jani Gačnik predavala o oživitvi travniških nasadov in sadnih vrtov. helena mrzlikargospodinjski kotiček Pečena gos in mlado vino V mesecu novembru so poganski predniki našega podnebnega pasu obhajali zahvalni praznik za letino. Pripravili so si zalogo hrane za dolgo zimo. Dandanes se okrog Martinovega praznika zaključuje jesensko delo na polju, praznik sam pa jc priljubljen tudi zaradi okusno pečene gosi in mladega vina. Praznik je ohranil veliko vezi z dediščino, ki temelji na starih legendah, kot sta legendi o sv. Martinu in goseh ter o spreminjanju vode v vino. Znan je rek: “Vino pije sv. Martin, voda pa naj žene mlin.” Ljudska modrost pravi, da je vino hrana, zdravilo in poživilo. Ugotovljeno je, da zmerno, kulturno pitje vina nima bistvenega vpliva na zdravje, je pa težko ugotoviti še zdravo, varovalno količino dnevno popitega vina. Pomembno je, da znamo razlikovati med kulturnim in zmernim pitjem. Kulturno pitje se nanaša na določen vzorec uživanja alkoholnih pijač, sprejemljiv za določeno okolje. Zmerno pitje pa je tisto, ki še ne povzroča bolezni. Ne smemo pa pozabiti, daje alkohol mamilo, ki pri pivcu sčasoma zahteva vedno večje količine. Zmernost pa ni potrebna le pri hrani in pijači, ampak sploh v življenju. Prav zagotovo bo vsak praznik v letu lep za vse, ki bodo znali ustvariti prijetno domače razpoloženje tudi z okusno pripravljeno jedjo, ki je značilna za ta dan. Na Dolenjskem se po stari navadi pripravi PEČENA MARTINOVA GOS. Potrebujemo do 3 kg težko gos, sol, poper, majaron, kumino, 5 jabolk, 25 dag kostanja, 6 šalotk, 3 dag masti, 0,5 tropinovca in 1 dl rdečega vina. Očiščeno gos od znotraj in zunaj natremo s soljo in poprom, majaronom in sesekljano kumino. Notranjost napolnimo z neolupljenimi jabolki, s kuhanimi olupljenimi kostanji in na maščobi dušeno šalotko. Obe polovici stisnemo skupaj in trup prevežemo z debelejšim sukancem. Gos položimo na hrbtni del v namaščen pekač, dolijemo vino in pečemo v zmerno vroči pečici do 2 uri. Med peko gos večkrat obrnemo in zalijemo z izcejenim mesnim sokom. Pred koncem pečenja gos premažemo z žganjem, da lepo zarumeni in dobi hrustljavo skorjo. Pečeno gos položimo na večji krožnik in jo obložimo z mlinci, kruhovimi cmoki. pečenim krompirjem, dušenim rdečim zeljem ali drugo kuhano zelenjavo. Če je gosje meso bolj čvrsto, ga je priporočljivo pred peko pokuhati v malo slani vodi. Mreža stkana, a premalo opazna Novo mesto vključeno v projekt Mreža za mobilnost teatra, ki prinaša zunajinstitucionalne gledališke, lutkovne in plesne predstave v večja slovenska mesta Osebne knjige Junaki pripovedi so lastniki knjig MOKRONOG - V Studiu Pik, ki ga vodi direktorica Jožica Samida, se ukvarjajo s posebnimi knjigami za otroke. Gre za poučno-vzgojne ilustrirane knjige, v katerih junaki nimajo izmišljenih imen, ampak so to kar lastniki knjig sami. Tako je v pripovedkah o različnih živalih, o vesolju, o noči, božiču, rojstnem dnevu in podobnem vpisano v besedilo ime lastnika knjige, njegova starost, imena njegovih sorodnikov in prijateljev, kraj bivanja in podobni osebni podatki. Otrok torej bere knjigo, v kateri nastopa on sam in njegovi bližnji, sama zgodba pa se seveda ne spreminja. Zamisel, da knjige za otroke v starosti od dveh do štirinajstih let na ta način poosebijo in približajo bralcem, prihaja od ciprske založbe Albagrega. V Sloveniji projekt trži Založništvo Pozoj iz Velenja, za območje Dolenjske in Posavja pa Studio Pik. Kot pravi njegova direktorica Jožica Samida, je v slovenščini ta čas na voljo 16 tematsko različnih knjig te vrste. Naročiti jih je mogoče neposredno pri Studiu Pik, seveda pa je treba ob naročilu navesti potrebne osebne podatke, s katerimi računalniško dopolnijo besedilo knjige. Samidova \tpa, da bodo “osebne knjige” tudi pri nas našle zadovoljne bralce, kot so jih že drugod po svetu, še posebej, ker so primerne za darilo otrokom ob najrazličnejših priložnostih doma, v šoli ali v vrtcu. T. M. NOVO MESTO - V Sloveniji nastaja precej umetniških predstav zunaj ustanov, ki se ustaljeno in poklicno ukvarjajo s tem. Ta produkcija je zanimiva in vredna pozornosti, vendar pa ne seže do širšega občinstva, saj se običajno konča s premierno predstavo in morda še nekaj ponovitvami. Na pobudo Zavoda za odprto družbo in ob podpori ministrstva za kulturo je Umetniški zavod Museum, ki ga programsko vodi Barbara Novakovič, začel letos uresničevati pilotski projekt Mreža za mobilnost teatra kot nov model posredovanja zunajinstitucionalnih gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. Vanj se je za začetek poleg Ljubljane vključilo še troje večjih slovenskih mest, med njimi tudi Novo mesto s Kulturnim centrom Janeza Trdine. Tako je Mreža posredovala v Novo mesto že troje del: lutkovno predstavo Minota-ver gledališča Labirint in plesno predstavo Gina & Miovanni produkcije En-knap, ki sta bili na ogled 26. oktobra, ter gledališko predstavo Ion, ki je bila na sporedu minulo sredo, 3. novembra, zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Svojevrstna gledališka predstava s še- KONCERT MARIBORSKIH SIMFONIKOV - V okviru glasbenega ab-nomaja in izven je v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v soboto, 6. novembra, zvečer gostoval simfonični orkester Mariborske filharmonije. Pod vodstvom hrvaškega dirigenta Mladena Tarbuka je za ne prav številno, a, po ploskanju sodeč, hvaležno občinstvo 70-članski orkester izvedel uverturo v VVagnerjevo opero Tannhaeuser, Brahmsovo 3. simfonijo in Concertino za saksofon in pihala, ki je Tarbukovo skladateljsko delo. Kot solist je v Cencertinu nastopil Matjaž Dervenšek, prvi saksofonist Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. (Foto: MiM) USTVARJAFNO POČITNIŠKO RAZVEDRILO - Kratke jesenske počitnice so novomeški šolarji preživeli vsak po svoje, kar nekaj pa jih je obiskalo muzejske delavnice, ki so jih v sredo in četrtek, 3. in 4. novembra, dopoldan pripravili v Dolenjskem muzeju. Pod vodstvom treh mentoric je oba dneva vsakič več kot trideset otrok ustvarjalo likovne izdelke izgradiva, ki ga nudi jesenska narava, predvsem iz različnih semen in listja, ena skupina pa se je poskusila tudi v tkanju volnenih niti. (Foto: MiM) ION V NOVEM MESTU - Igralci Iona so predstavo kljub slabemu obisku izvedli, kot da bi bila dvorana povsem polna. Glasbena šola samostojna Glasbena šola Sevnica ima letos vpisanih že 180 učencev - Žarišče zanimanja za glasbeno umetnost SEVNICA - Na sevniški glasbeni šoli se v tem šolskem letu veselijo, čeravno zadnji v državi, da so postali samostojni. Tako kot večina glasbenih šol je tudi sev-niška shodila počasi in z nebogljenimi koraki, ko jo je davnega leta 1974 vzela pod okrilje Glasbena šola Hrastnik. Kot dislocirani oddelek te šole je delovala do leta 1986, ko se je kot enota priključila osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici. “Osamosvojitev naše šole je potrditev uspešnega dela vseh dosedanjih učiteljev glasbene šole in vodstva šole. V mislih imam Betka Cimperšek, v.d. ravnateljica osnovno šolo Sava Kladnika, ki Glasbene šole Sevnica nam je ob prehodu v samostojnost pomagala po najboljših močeh. Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalila ravnateljici Anici Pipan, njenima pomočnicama Marjani Kralj in Janji Pinoza ter tajnici Andreji Vajdič,” je dejala vršilka dolžnosti ravnateljice Glasbene šole Sevnica, Betka Cimperšek. Poleg osnovnega vzgojnega dela se šola z nastopi in koncerti učinkovito odpira v javnost in je pomembna sestavina kulturnega življenja Sevnice. Je žarišče glasbenega vzdušja in zanimanja za glasbeno umetnost, nudi pa tudi temeljno znanje za nadaljnji študij tisim, ki se želijo posvetiti glasbeni umetnosti. Sevniški župan Kristijan Janc je obljubil glasbeni šoli ob njeni otvoritvi podporo pri njenem poslanstvu. Število učencev je od 45 naraslo na današnjih 180. Na šoli poučuje 18 učiteljev, 8 redno zaposlenih in 10 po pogodbi. Ti so zvečine njeni bivški učenci, današnji študenti. Upajo, da se bodo vrnili v Sevnico in se na šoli redno zaposlili. P. PERC LITERATI IZ SRBIJE NOVO MESTO - Literarni klub Dragotina Ketteja in območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti prirejata v soboto, 13. novembra, ob osmih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine mednarodni kulturni večer, na katerem bodo nastopili gostje iz Beograda: pesnica in prozaistka Jelena Markovič ter prozaista in urednika Petar Arbu-tina in Milen Alempijevič. Na večeru bo tudi predstavitev slovenske revije Apokalipsa. ROCK OTOČEC V SLIKAH NOVO MESTO - V galeriji Luna bodo danes, 11. novembra, ob sedmih zvečer odprli razstavo nagrajenih del z natečaja Pro foto centra Cumulus za najboljše fotografije, posnete na festivalu Rock Otočec 99. stimi igralci avtorja in režiserja Sebastijana Horvata je posvečena slovitemu dramatiku gledališča absurda Eugenu Ionescu. Zasnovana je v dveh delih, prvi je besedilni, drugi pa neverbalen s poudarkom na podobah, gibu in glasbi. Predstava je nastala lani in je bila deležna precejšnje pozornosti poznavalcev, gostovala je doma in v tujini ter prejela na letošnjem tednu slovenske drame v Kranju veliko nagrado za najboljšo predstavo in najboljše slovensko dramsko besedilo. Sploh velja za vse tri predstave, da so vsaka na svojem področju nekaj posebnega in predstavljajo zanimiva umetniška iskanja. Žal je treba na rob projektu, ki gotovo zasluži vso podporo in pozornost, zapisati, da predstave še niso našle pravega odmeva pri občinstvu. Vse, z izjemo lutkovne predstave Minotaver za gimnazijce, so bile slabo obiskane. Če obiskanost predstav v Izoli in Murski Soboti ni bila najboljša, pa je bila v Noyem mestu izrazito slaba. Kot pravi koordinator Mreže za mobilnost teatra Igor Berginc, se bo v nadaljevanju projekta obisk verjetno le izboljšal, zato ne nameravajo puške vreči v koruzo. M. MARKELJ MARTINOV VEČER ŽDINJA VAS - V gostilni Pugelj se bo v petek, 12. novembra, ob sedmih zvečer začel Rudijev večer, ki bo tokrat v znamenju martinovanja. V kulturnem programu bodo nastopili stalni gostje teh večerov Kamniški koledniki in pesnik Smiljan Trobiš. SKUPINSKA RAZSTAVA ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli zdravilišča so včeraj, 10. no-’ vembra, zvečer odprli skupinsko likovno razstavo del, ki jih je ustvarilo 18 slikarjev v šmihelskih kolonijah Sedem stoletij svetlobe in senc. V Četrt stoletja s knjigami Višja knjižničarka Ljudmila Šribar letošnja Čopova nagrajenka - Vsa leta v Valvasorjevi knjižnici v Krškem Višja knjižničarka Ljudmila Šribar iz Valvasorjeve knjižnice v Krškem je ena od treh letošnjih dobitnikov Čopove diplome, ki spada med visoka državna priznanja za delo v knjižničarstvu. Čeprav sama skromno zatrjuje, da nagrada ni samo njena, da jo deli z vsemi člani tega malega, a marljivega knjižničarskega kolektiva, je jasno vsakomur, ki letošnjo Čopovo nagrajenko dobro pozna, da je priznanje prišlo v prave roke. In tudi v pravem času, bi lahko dodali, saj prav letos Ljudmila Šribar praznuje četrtstoletnico svojega poklicnega druženja s knjigami. Petindvajset let je namreč minilo od tistega dne, ko je prišla kot mlado dekle s pedagoške akademije delat v krško knjižnico. Najprej samo začasno namesto knjižničarke na porodniškem dopustu, a so jo čez čas kot dobro delavko za stalno zaposlili. Poslej se ni več ločila od Valvasorjeve knjižnice. Z njo je šla skozi slabe in dobre čase, od tistih let, ko so morale knjižničarke opraviti prav vse, kar je potrebno pri obdelavi in izposoji knjig, do današnjih dni, ko so naloge zaradi obilja dela in razvoja stroke porazdeljene in se Šri-barjeva ukvarja predvsem z vodenjem domoznanskega oddelka. Nanj je še posebej ponosna. Tu nastaja med drugim biografski leksikon z bibliografijo vsega knjižničnega gradiva, ki ga na oddelku hranijo o pomembnih osebnostih krške občine. Upa, da bo to delo v nekaj letih izšlo v knjigi. Šribarjeva nerada govori o sebi. Beseda se ji ves čas vrača k Valvasorjevi knjižnici in knjižničarstvu. Oboje ji ob družini s štirimi otroki v polni meri izpolnjuje življenje, zato njene besede ne zvenijo narejeno, ko Ljudmila Šribar na delovnem mestu ob računalniku in med knjigami. pravi: “V življenju sem imela pri izbiri študija in poklica res srečo, saj sem si, ne da bi poprej kaj dosti premišljevala, izbrala takšno poklicno pot, ki me bogati. Knjižničarstvo je poklic, ki da človeku široko znanje. Ko se strokovno ukvarjaš s knjigami, jih vsaj bežno tudi preletiš in tako spoznaš marsikaj novega in zanimivega. Človeka pa bogate tudi srečanja z ustvarjalci, gosti na predstavitvah novih knjig in na kulturnih večerih, ki jih knjižnica prireja. Ko je knjižnica še upravljala razstavno galerijo, so bili naši gostje tudi likovni umetniki. Vsa ta srečanja so me notranje bogatila. V zadovoljstvo pa je človeku tudi vsakdanje knjižničarsko delo, če čuti, daje koristno za ljudi. Knjižničarji, tako sem prepričana, opravljamo odgovorno in pomembno delo, ko zbiramo, urejamo in posredujemo ljudem bogastvo informacij. To je pot do znanja in izobrazbe, ve pa se, da je lahko samo izobražena družba zares bogata.” M. MARKELJ Svinčena leta Viktorja Blažiča V Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu so predstavili knjižno novost Svinčena leta publicista Viktorja Blažiča - Od perspektivnega mladinca do oporečnika NOVO MESTO - Sedemdeseta leta so dobila vzdevek “svinčena leta”, saj so se zapisala v javen spomin kot eno najtežavnejših in dušečih razdobij jugoslovanske in slovenske povojne zgodovine. V tem času je komunistična oblast z režimom trde roke zatrla poskus družbene in gospodarske liberalizacije, ki naj bi uveljavil socializem s človeškim obrazom, nove razmere pa so na svoji koži trdo občutili mnogi kritični in razmišljujoči posamezniki, kakršen je bil tistikrat tudi novinar, urednik in publicist Viktor Blažič. Kot človek peresa in premisleka ni potisnil izkušenj tistega časa v pozabo, ampak jih je zapisal ter pred kratkim ob še dveh esejih (Samsonovi lasje in O prevladi destruktivnega nagiba) obelodanil v knjigi Svinčena leta, kije izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Spomini in izpovedi. Knjigo so nekaj dni po prvi predstavitvi v Ljubljani minuli petek, 5. novembra, zvečer predstavili tudi v Novem mestu, saj je njen avtor po rodu doma iz novomeške okolice (rodil se je v Smolenji vasi). Gost novomeške predstavitve je bil seveda avtor knjižne novosti. Tako so številni poslušalci, ki so tega dne prišli v veliko čitalnico študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca, lahko prisluhnili obširnemu uvodu o Blažičevem življenju in delu, ki gaje pripravila voditeljica predstavitve Jadranka Matič Zupančič, potem pa še zanimivemu pogovoru, ki se je z dodatnimi vprašanji obiskovalcev prevesil v več kot dve uri trajajoče razmišljanje o nekdanjih, a tudi o sedanjih časih in razmerah. Marsikaj, kar se dogaja dandanes, je namreč mogoče pravilneje razumeti in dojeti iz razumevanja polpreteklosti. In prav z namenom, da s posredovanjem svoje osebne izkušnje pomaga vzpostaviti kritično javno mnenje, se je Viktor Blažič lotil pisanja Svinčenih časov. Pravo pero za tako nalogo, bi lahko dejali. Blažič je uveljavljen in ugleden pisec esejev, političnih in družboslovnih člankov, o čemer priča tudi Jurčičeva nagrada, ki so mu jo podelili leta 1994 za dosežke v publicistiki. V obrazložitvi je zapisano, dajo Blažiču podeljuje- dovinski spomin - a ne v pozabo, za kar so zaslužna tudi kritično naostrena peresa, kakršno je Blažičevo. M. MARKELJ Viktor Blažič na predstavitvi svoje knjige v Novem mestu. jo “zaradi visoko razvitega čuta za posameznikovo javno odgovornost, čemur se tudi v svinčenih časih ni odrekel”. Pripoved nove Blažičeve knjige je zanimiva in poučna, saj avtor dogodke pronicljivo komentira in hkrati analizira politično mašine-rijo, ki jih je sprožala. Iz partizanov je prišel kot mlad in perspektiven kader, vendar s to “napako”, da je bil kritično nastrojen. Kritičnost in prizadevanja za več demokracije so ga nazadnje v svinčenih letih pripeljala iz uredništva Dela v zapor, kriv pa je bil “sovražne propagande”, s čimer so tistikrat označili vse mogoče, od izražanja kritičnih misli do branja sumljivih knjig. V Blažičevem primeru je med drugim šlo tudi za še nikjer objavljena eseja! Odsedel je enajst mesecev, kaznovanje pa seje na prikrit način nadaljevalo tudi po prestani kazni do osemdesetih let, ko so se svinčeni časi stalili in preselili v zgo- Film Dediščina Nadaljevanka akcijske komedije Milice OTOČEC - Konec oktobra je v restavraciji Tango na Otočcu padla prva klapa novega slovenskega igranega, celovečernega filma Dediščina. Gre za nadaljevanje filma Milice, akcijske komedije, ki sojo pred dvema letoma posneli novomeški ljubiteljski filmarji in je požel kar precejšen uspeh pri občinstvu. Pr°' ducent novega filma, kije namenjen predvsem predvajanju na televizijski mreži, je Franci Kek, filmska ekipa pa dela pod vodstvom režiserja Saša Dukiča, kije režiral tudi Milice. Ker gre za nadaljevanje, je razumljivo, da v Dediščini nastopajo liki, znam že iz filma Milice, ob njih pa se bodo kot gostje pojavila tudi znana imena slovenskega filma in estrade, kot so Milena Zupančič, Adi Amo-lar, Čuki, Zabranjeno puse-nje in Demolition Group- O SVETEM PISMU NOVO MESTO - Društvo knj,z' ničarjev Dolenjske bo prirem' , veliki čitalnici študijskega ka Knjižnice Mirana Jarca y p tek, 12. novembra, ob enajs dopoldan strokovno predavanj slovenskem standardnem P vodu Svetega pisma. Predava akademik dr. Jože Kraševec. 10 POTA Ena najbolj varnih regij v Sloveniji dežurni poročajo VIDEOREKORDER S POLICE - Neznanec je 5. novembra izkoristil nepazljivost prodajalca v trgovini Big bang v Intermarketu Brežice in s police ukradel videorekorder znamke Philips, vreden 88 tisoč tolarjev. KASASKA OPREMA - V noči na 5. november je neznanec vlomil na hipodrom Brege in s sejmiša odnesel več kosov kasaške opreme: tri kasaške sulke, kovaško orodje in podkve. Lastnik je oškodovan kar za okrog milijon šeststo tolarjev. KADILEC IN MESOJEDEC -Lastnik trgovine M - Dolenjska, poslovalnica Log pri Sevnici, je zaradi vloma 5. novembra oškodovan kar za 300 tisoč tolarjev. Neznanec je za toliko nakradel cigaret in zamrznjenega mesa. Lačen ne oo, pa še cigarete si bo privoščil! PONAREDIL KLJUČ - Osumljeni Z. K. iz okolice Sevnice je Ponaredil ključ stanovanja R. Š. iz Sevnice in septembra iz stanovanja odnesel različna oblačila in posodo. Ja, zima je tu. OKRADEL OŠ VELIKI GABER- Od 2. na 3. november je neznanec vlomil v OŠ Veliki Gaber pri Trebnjem in si prilastil večjo koljemo živil in pijačo pa še tri zračne Puške. VLOMILCA ZADRŽAL VOZNIK - B. B,- Z. in I. B. - D. iz Novega mesta 3. novembra ni uspel vlom v parkirana tovorna vozila pri novo-•neški avtobusni postaji. Z izvijačem s(a skušala odkleniti ključanico na vratih dveh vozil, pri tem pa sta zbudila spečega lastnika vozila M. i 'z Novega mesta, kije o poskusu yi°ma obvestil policijo. S prijateljem je oba storilca zadržal na kraju. POSEKAL DREVJE - Septembra in oktobra je neznanec v gozdu Brezje pri Novem mestu lastniku A. B. iz Novega mesta posekal več gabrovih in bukovih dreves ter ga škodoval za okrog 50 tisoč tolarjev. VOZIL PREHITRO IN PIJAN OTOČEC - Novomeški policisti so 7. novembra 24-letne-mu M. C. iz okolice Novega mesta začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Na hitri eesti št. 1 je namreč vozil s hitrostjo 170 km/h, alkotest pa Je v izdihanem zraku pokazal kar 1,9 g/kg alkohola. ukradel termostat krško Ške; A. B. iz okolice Kr- ga je 8. novembra ob 12.50 izkoristil nepazljivost prodajalk v trgovi-n'Kovinotehna in s prodajne police odnesel sobni termostat. Ni prišel meč - zalotili so ga pri izhodu iz 'rgovine. Delo PU Novo mesto v prvih devetih mesecih ■ Porast kaznivih Več nesreč, manj mrtvih in poškodovanih - Umiritev stanja v dejanj - Raziskanost dobra ■ Črnomlju - Manj ilegalcev NOVO MESTO - “Dolenjsko želimo zadržati v rangu najbolj varnih regij v Sloveniji in do tega trenutka smo s stanjem zelo zadovoljni,” je na nedavni novinarski konferenci dejal direktor Policijske uprave (PU) Novo mesto Franci Povše. Skupaj s sodelavcema: načelnikom Inšpektorata policije Francem Zorcem in načelnikom Urada kriminalistične službe Antonom Olajem je predstavil delo uprave v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V tem obdobju so novomeški se je delinkvenca med mladolet- policisti raziskali 59,3 odstotka kaznivih dejanj, kar je malo manj kot lani, toda število tovrstnih dejanj se je povečalo kar za 26 odstotkov, največ na račun premoženjskih deliktov. Zmanjšala niki, veseli pa so tudi, da so vse hude oblike kriminala skoraj v celoti raziskali. Na področju javnega reda in miru jim je po Pov-šetovih besedah uspelo umiriti stanje na področju Policijske PREDSTAVITEV 9-MESEČNEGA DELA - O delu PD Novo mesto v prvih devetih mesecih letošnjega leta so spregovorili (od leve proti desni): Franc Zorc, Franci Povše in Anton Olaj. Na desni je Zdenka Likar, ki skrbi za stike z javnostjo. (Foto: L. M.) po dolenjski deželi • OB KOKOŠJO DRUŽINO - Kokoške so krasna stvar, še posebej v pečeni obliki. Verjetno so tudi zato zamikale neznanca, ki je 6. novembra ponoči prišel v Bušečo vas in iz nezavarovanega kurnika ukradel enajst kokoši. Družbo jim bo delal petelin, zato je odnesel tudi njihovega moškega predstavnika. Skoda znaša 11 tisoč tolarjev. • POCENI BIVANJE V HOTELU - J. H. je imel sicer prazno denarnico, toda to ni bila ovira, da ne bi preživel krasnega dne v hotelu. 1. novembra je prišel v hotel Sremič v Krškem in najel sobo za prenočitev. Toda J. H. ponoči ni le počival in spal, temveč je prav pridno telefonaril naokrog. Kako tudi ne, ko pa je to počel zastonj! Naslednji dan je namreč hotel zapustil, ne da bi plačal. Znesek pa ni ravno majhen - znaša preko 61 tisoč tolarjev. Morda bo to dobra šola za delavce hotela, ki očitno mislijo, da je današnji svet bolj pošten. UKRADEN GOLF IN KOLO Z MOTORJEM BREŽICE, NOVO MESTO - Neznanec je 2. novembra ponoči ukradel parkiran osebni avtomobil znamke VW Golf, reg. št. KK 74 - 10E. Lastnika je oškodoval za več kot milijon tolarjev. 5. novembra ponoči je neznanec lastniku P. S. s parkirišča v Smrečnikovi ulici v Novem mestu ukradel kolo z motorjem in čelado. POŽAR ZARADI OGORKA Neznanec je 7. novembra nekaj po 13. uri vrgel v klet stanovanjskega bloka cigaretni ogorek, ki je padel na karton. Prišlo je do požara, ogenj je uničil oblačila, ozimnico, otroško kolo, nekaj pohištva ter lesene letve kleti. J. D. je oškodovan za 45 tisoč tolarjev. PONAREJENA ŠTAMPILJKA OBREŽJE - Na MMP Obrežje so policisti 4. novembra ob 18.25 pri mejni kontroli voznika tovornega vozila z bosanskim potnim listom ugotovili, da je štampiljka o podaljšanju delovnega dovoljenja ponarejena. Zoper osumljenca je podana kazenska ovadba. ILEGALCI NA POTI POSAVJE - Prejšnji teden so prijeli kar nekaj ilegalcev: tri državljane Irana v bližini Vlaškega križa, tri Romune v bližini MMP Obrežje in še tri Romune v bližini naselja Rakovec. Otroci obiščejo policiste PP Novo mesto letos obiskalo več skupin iz šol in vrtcev - Iz vrtca Labod - Zanimanje za policijsko delo NOVO MESTO - Novomeški policisti poleg ostalega dela namenijo posebno skrb varnosti otrok, tako šolskim kot predšolskim. V letošnjem letu je Policijsko postajo Novo mesto obiskalo več skupin iz šol in vrtcev. pmek C NE IZUČI - Čeprav je v vsakem mestu, tudi v Novem mestu, rkimih mest za invalide vedno premalo in je vsakomur jasno, da so tako na(eni prostori namenjeni le njim. mnogi tega ne morejo ali nočejo ra-i P}e,i- No novomeškem Glavnem trgu je tako meni nič tebi nič svojega 'lenega konjička prejšnjo sredo dopoldne na tak prostor parkirata neka I sPain odšla po opravkih. Vrnila se je še pravi čas, da je v zraku zagledala sy°j avto, ki ga je pajek že nalagal na svoje vozilo. Seveda je bila ogorčena, J se dogaja, kopa je tam avto pustila le za minutko ali dve... Očitno “drag ‘'Jek ljudi ,w jzuči in s svojimi avtomobili zasedajo že tako malo parkirnih (pSforov' namenjenih prav invalidom. Ta primer pa verjetno ni zadnji. '0,o: L. Murn) Konec oktobra so bili to otroci iz vrtca Labod, skupina Ježek, z dvema vzgojiteljicama. Sprejel jih je vodja policijskega okoliša Boris Bevc, ki je zadolžen za varnost otrok in občanov ter stalih preventivnih aktivnosti na območju KS Novo mesto - Center, Mestne njive in Ločna - Mačkovec. Otrokom je razložil, kaj policist dela, razkazal jim je delovne prostore ter jih nato odpeljal k policistki Ireni Rešeta, ki jih je z veseljem sprejela. Povedala jim je, kako se morajo obnašati v cestnem prometu, ko se izgubijo, če jih ogovarjajo tujci ali neznanci ipd. Otroci so zastavljali vprašanja, najbolj pa so se jim zasvetile oči, ko jim je policistka dala nekaj nekaj zloženk s policijskimi avtomobili in motorji. Boris Bevc jim je nato razkazal prostore uprave, telovadnico, garažo s službenimi vozili. Nekaj otrok je sedlo na motorna kolesa, nekaj jih je šlo v “marico”, največ veselja pa je bilo ob vključitvi sirene in modrih luči. Vodnika službenega psa Marko Štritof in Boštjan Brulc sta jim pokazala vajo poslušnosti in še nekaj drugih vaj s službenim psom. Ogledali so si pesjake in pse tudi pobožali. Po dveh urah predstavitve so otroci in vzgojiteljici zadovoljni odšli nazaj v vrtec, povedali pa so, da si takih srečanj želijo tudi v bodoče. L. M. postaje Črnomelj, kjer so pod drobnogled vzeli gostinske lokale. “Resno smo se lotili tudi k problemu z Romi, njihovem streljanju v naseljih, ko so resno ogroženi bližnji prebivalci. Povečali smo aktivnosti, toda vprašanje je, ali se dajo težave z njimi sploh izkoreniniti,” meni Povše in dodaja, da si zasluge pripisujejo tudi pri zmanjšanju števila ilegalnih prehodov tujcev čez našo državo. Vs# ostale PU, ki mejijo s Hrvaško, česa takega ne morejo reči. Od januarja do septembra je bilo zaznati povečanje prometa, za 11 odstotkov je bilo več prometnih nesreč, vendar so posledice pri ljudeh milejše. “Prometna varnost je zelo ugodna, saj imamo v primerjavi z lani skoraj za polovico manj mrtvih -10, lani pa jih je bilo 18. Manj je tudi telesno hudo poškodovanih. Še vedno pa ostaja velik problem alkohol, kar smo vzeli pod drobnogled, pa tudi v prihajajočih dneh ob marti-novem in novem letu bomo poostrili kontrole in represivne akcije,” je povedal Franc Zorc. Alkohol je bil letos prisoten vil odstotkih prometnih nesreč (lani v 14), povprečna stopnja alkoholiziranosti je še vedno visoka - 1,74 promila alkohola. V zvezi s povečanjem premoženjske problematike je bila razveseljiva novica Antona Olaja, da so novomeški policisti odkrili dve večji skupini vlomilcev. V tisti, ki je delovala bolj na lokalnem območju.Novega mesta, Trebnjega in Šentjerneja, je šlo za tri osebe iz okolice Mokronoga in Mirne Peči, osumljeni pa so 11 kaznivih dejanj; v drugi skupini treh oseb iz območja Brežic in Ljubljane, ki je izvrševala predvsem tatvine in vlome, zlasti v vikende, pa gre za 31 kaznivih dejanj. Zaznali so tudi večjo odkritost kaznivih dejanj v zvezi z mamili. Na PU Novo mesto je bilo kar za 30 odstotkov več klicev na št. 113, kar pomeni, da se je povečal obseg intervencijskega dela. Izboljšal seje čas odzivnosti, ki zdaj znaša 16 minut. L. MURN PEŠEC STOPIL PRED AVTO GABER PRI SEMIČU - 3. novembra ob 17.40 je na cesti Podturn - Črnomelj v kraju Gaber P. H. iz okolice Semiča hodil po desni strani vozišča, nato pa nenadoma stopil na vozišče pred osebno vozilo M. Š. iz Novega mesta. Kljub zaviranju je voznik pešca zadel, tako da ga je vrglo na pokrov motorja ter v vetrobransko steklo. Hudo poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico. NAJBOLJŠI NOVOMEŠKI POLICISTI - Tudi v novomeški PU so letos prvič sodelovali v akciji Izbor najboljšega policista v letu 1998/99" in prejšnji teden je šestim najboljšim (na sliki) javno čestital direktor Franci Povše. Prejeli so gsm telefon podjetja Simobil. V kategoriji preventivnega dela je med 31 policisti največ glasov dobil Milan Leskovar iz PP Črnomelj, sledita mu Boris Bevc iz PP Novo mesto in Andrej Rom iz PMP Metlika. V kategoriji klasičnega operativnega policijskega dela pa je bil med 160 policisti izbran Srečko Falkner iz PPP Novo mesto, na 2. mestu je Jože Jeglič iz UKS PU Novo mesto ter na 3. Stanislav Švajger iz PMP Metlika. Prva dva sta se udeležila izbQra najboljših policistov na ravni Ministrstva za notranje zadeve RS, vendar najboljša slovenska policista ne prihajata iz novomeške ali krške PU. Akcijo bo ministrstvo izvedlo tudi prihodnje leto, saj je njen namen spodbujanje in motiviranje policistov za dobro in učinkovito delo, pa tudi ustvarjanje večje prepoznavnosti policijskega dela med ljudmi. (Foto: L. Murn) PRIJELI TIHOTAPCA VLAŠKI KRIŽ - Osumljeni iz okolice Krškega je oktobra s kombiniranim vozilom prestopil državno mejo iz Hrvaške v Slovnijo izven mejnega prehoda na obmolju Vlaškega Križa. Ko so ga policisti ustavili, so ugotovili, da prevaža večjo količino tekstilnih izdelkov in druge artikle v vrednosti okrog 2,5 milijona tolarjev. Policistom je skušal pobegniti, vendar so ga ti prijeli, blago pa zasegli. Bodite opazni! Opozorilo pešcem NOVO MESTO - Policijska uprava Novo mesto v zadnjih letih ugotavlja, da se število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, v jesenskem in zimskem času poveča, zato policisti opozarjajo pešce, naj bodo v prometu skrajno previdni. Svetujejo, naj pešci ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti, ko je megla, ko močno dežuje ali sneži, nosijo svetla oblačila, kresničke ali oblačila z odsevnimi površinami. Voznik opazi ponoči ali v mraku temno oblečenega pešca na 26 metrov, svetlo oblečenega pešca na 38 metrov in pešca s kresničko ali odsevnim trakom že na 136 metrov. Pešec naj bi vedno hodil po pločniku, če ga cesta nima, pa po levi strani vozišča, tako da pravočasno opazi vozilo, ki pelje nasproti, in se mu umakne, če ga voznik ni opazil. Pešci najbolj varno prečkajo cesto skozi podhod ali nadhod, na semaforiziranem in označenem prehodu za pešce. Tam, kjer teh možnosti ni, naj se pešec ustavi korak pred robom pločnika ali vozišča, pogleda levo in desno, in če se ne približuje vozilo, prečka vozišče. Cesto naj prečka z običajno hitrostjo hoje. Kar 16 milijonov Rop v Begrosu JESENICE NA DOLENJSKEM - Neznan zamaskiran storilec je v sredo, 3. novembra, okrog 21.50 vstopil v prostore prodajalne Begras v Jesenicah na Dolenjskem. Ravno takrat so prodajalke preštevale dnevni izkupiček, kije znašal 16 milijonov tolarjev. Ropar jim je zagrozil z orožjem in od njih zahteval denar, tako da jim ni preostalo drugega, kot da to storijo. Zatem je zbežal z zajetno omenjeno vsoto. Kot je zatrdil načelnik OKC Policijske uprave Krško Štefan Horvat, za neznanim storilcem še vedno poizvedujejo in ne morejo reči nič določnega. Ropar je prodajalkam grozil v hrvaškem jeziku, zato predvidevajo, da morda ni Slovenec in je prišel s hrvaške strani, kamor je verjetno po opravljenem dejanju tudi zbežal. Jesenice na Dolenjskem so namreč prav blizu mednarodnega mejnega prehoda Obrežje. Pri ropu vaške trgovine Begros, v kateri so kupci večinoma hrvaški državljani, gre za doslej eno večjih ukradenih vsot pri nas. Na območju PU Krško letos beležijo še en velik rop, in to menjalnice Ažur v Brežicah, kjer je storilec ukradel okrog 15 milijonov tolarjev, toda policisti so ga prijeli na kraju kaznivega dejanja. Sicer pa seje v Posavju število kaznivih dejanj v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lani povečalo za 6,93 odstotka. L. M. Novost - v leto 2000 s poravnalci S 1. januarjem leta 2000 postopek poravnavanja kot alternativa klasičnemu kazenskemu postopku - Le za nekatera KD - Poravnalec bo skušal doseči soglasje med strankama Lanska novela Zakona o kazenskem postopku je uvedla poravnavanje, ki pomeni alternativo klasičnemu kazenskemu postopku in se bo v praksi začela izvajati z začetkom novega leta. Poravnavanje med storilcem in žrtvijo oz. oškodovancem prinaša pomembno novost v predkazenskem postopku, ki naj bi dal večjo vlogo oškodovancu, zmanjšalo naj bi se število malenkostnih zadev na okrajnih sodiščih, pri državljanih pa bi se utrjevalo prepričanje o koristnosti lastnega prispevka k reševanju sporov brez vpletanja sodišča kot državne institucije. Tako je bistvo te spremembe obrazložila okrožna državna tožilka iz Celja Alenka Mežnar. Poravnalec naj bi pomagal na ustrezen način in ob soglasju obeh vpletenih razrešiti konflikt med strankama, ki izhaja iz storjenega kaznivega dejanja (KD). Državni tožilec bo edini pristojen odločati, ali bo zadevo odstopil v postopek poravnavanja, seveda ob upoštevanju navodil generalne državne tožilke. Poravnavanje bo torej vodil poravnalec, ki bo v posamezni zadevi izbran in imenovan s sklepom Višjega državnega tožilca s seznama poravnalcev, ki so se prijaviti na javni poziv, izpolnjujejo pogoje ter bodo opravili izobraževanje. Poravnalec je zadevo dolžan sprejeti, sicer pa je pri svojem delu neodvisen in nevtralen. Postopek se ne bo mogel začeti brez pisnega soglasja storilca in oškodovanca. Med njim bosta oba imela priložnost izraziti svoje občutke v zvezi s storjenim dejanjem in predlagati ustrezen dogovor za razrešitev nastalega konflikta. Sporazum, ki naj bi ga stranki dosegli, bo moral biti v sorazmerju s težo in posledicami dejanja. Možnosti za sporazum vključujejo opravičilo, odpravo škode, vrnitev ali nadomestitev stvari, plačilo škode, delo v korist oškodovanca in drugo. Poravnalec bo skušal komunikacijo med strankama usmerjati tako, da bo med njima dosegel soglasje in bo tudi kasneje bdel nad izpolnitvijo sporazuma. Ko bo ta izpolnjen, bo o tem dolžan obvestiti državnega tožilca, ki bo ovadbo dolžan zavreči. “Pričakuje se, da bodo za poravnavanje primerna kazniva dejanja, kjer so ljudje oškodovani v premoženjski sferi (tatvine, poškodovanje stvari ipd.), pa tudi razna nasilna in ogroževalna dejanja,” je povedala Mežnarjeva. Pomembno vlogo bodo torej imeli poravnalci in od njih se poleg usposobljenosti pričakuje, da imajo smisel za delo z ljudmi, da znajo aktivno poslušati, da razumejo stiske storilca in oškodovanca in socialno okolje, v katerem je prišlo do konflikta, ter probleme v njem. Zaradi zagotovitve enotne metodologije dela bodo poravnalci uporabljali nekatere tipizirane obrazce, sicer pa je sam postopek zaupne narave in se podatki, pridobljeni med postopkom, ne morejo uporabljati kot dokaz, v morebitnem kasnejšem kazenskem postopku, če poravnava ne bi bila uspešna. To bi se zgodilo, če stranki ne bosta dali pisnega soglasja, ne bosta dosegli sporazuma ali pa, če ta ne bo izpolnjen v roku. L. M. DOLENJSKI LIST 11 I Prijetno presnečenje v Nemčiji Presenetljivo visoka zmaga novomeških košarkarjev v Frankfurtu - Poškodovana Jevtovič in Grum skrbita trenerja Sunaro - V soboto v Novem mestu s Savinjskimi Hopsi NOVO MESTO - Zmaga košarkarjev Krke v Frankfurtu, kjer so v 6. kolu pokala Saporta kar z 69:47 ugnali tamkajšnje Skylinerse, je precej presenetila poznavalce novomeške košarke, predvsem tiste, ki so si ogledali tekmo med tema dvema nasprotnikoma v Novem mestu. Tedaj so Nemci popolnoma nadigrali Novomeščane (63:87) in težko je bilo verjeti, da se jim bodo krkaši v Frankfurtu enakovredno postavili po robu. Kegljaška rekorda Anice Barbo in TVebanjk Barbova podrla kar 481 kegljev NOVO MESTO - Zadnje tedne se se rekordi na novomeškem kegljišču pri Vodnjaku kar vrstijo. Tokrat je z izjemnim izidom, 481 podrtimi keglji, presenetila članica Trebnjega Anica Barbo. Njen izid je rekord kegljišča, klubski in dolenjski rekord. S tem izidom je veliko pripomogla k zmagi svoje ekipe na tekmi 6. kola 1. B-lige nad Rudarjem s 5:3. Kako dober izid je dosegla Barbova, povedo izidi njenih soigralk na tej tekmi: Veber 411, Dalmacija 399, Rifelj 414, Prosenik 408 in Miklavčič 400. Klubski in dolenjski rekord je tudi seštevek točk kegljavk Trebnjega na tej tekmi 2513 podrtih kegljev. Ostali izidi: 2. liga, zahod, ženske - Rudar Črnomelj: Koper 3:5; vzhod - Sremič Krško : Šoštanj 2:6, 3. liga, zahod, moški - Simon Jenko : Novo mesto 3:5, Rudar Črnomelj : Iskra Transmission 7:1; vzhod - Brežice : Litija II 4:4, Miklavž : Krško 3:5. N. GOLEŠ Trener Ivo Sunara je imel pred tekmo v Frankfurtu precej skrbi. Vedno koristni Dejan Jevtovič je zaradi poškodbe že na tekmi s Kraškim zidarjem na klopi sedel v civilni obleki in v Nemčijo sploh ni odpotoval, pred odhodom pa si je hitri Samo Grum poškodoval gle- ženj in je s tovariši na tekmo v Frankfurt odpotoval le zaradi števila. Tudi zato je bila visoka zmaga Novomeščanov precejšnje presenečenje in je Ivu Sunari umirila že precej majajoči se trenerski stolček. Ključ do zmage nad Nemci je tičal v izvrstni obrambi, s katero so No- T r PREVISOK BLOK - Fužinarjev blok je bil previsok celo za izkušenega Vlatka Petkoviča, novomeškega odbojkarja, ki se je pred leti odpovedal celo nastopu v državni reprezentanci, zdaj pa v Žužemberku pod vodstvom nekdanjega soigralca pri novomeškem Pionirju Bojana Brulca navdušuje suhokranjske ljubitelje odbojke. (Foto: I. V.) Niz s Fužinarjem, TPV druga zmaga Odbojkarji Žužemberka so obetavno začeli tudi tekmo z nekdanjim državnim prvakom, ki pa je bil zanje premočan - Novomeščanke so se v Šentvidu v četrtem nizu spet prebudile vomeščani skoraj povsem onemt)-gočili domačine, njihova uspešnost v metih iz igre pa je bila na koncu le 33-odstotna. Z zmago si Novome-ščani niso še dokončno zagotovili mesta med tremi moštvi, ki bodo nadaljevala tekmovanje v naslednjem krogu pokala Saporta, so pa temu že zelo blizu. Sobotna prvenstvena tekma Krke Telekoma v Škofji Loki s pred-zadnjeuvrščeno Loka kavo je Novo-meščanom prišla prav tudi za počitek, saj je natrpani koledar tekem na domači in evropski sceni že pustil sledi na košarkarjih, ki pa se vseeno niso dali presenetiti in so si z veliko razliko že v prvem polčasu tako rekoč zagotovili zmago. Torkova tekma v Helsinkih v sedmem kolu pokala Saporta Novome-ščanom ne bi smela delati težav, saj so Finci z eno samo zmago krepko zadnji na lestvici in tudi v Novem mestu niso pokazali toliko, da bi bilo treba skrbeti za zmago. Bolj vroče bo v soboto zvečer v novomeški dvorani na tekmi s Savinjskimi Hopsi. Polzeljani, ki so vsa pretekla leta igrali pomebno vlogo v ligi Kolinska in sojih tudi pred letošnjo šteli k veliki četverici, so začeli slabše od pričakovanj in v prvih devetih kolih vknjižili štiri poraze, visoka zmaga nad ZM Mariborom v zadnjem kolu pa kaže, da se pobirajo, zato se v soboto ob 20. uri obeta dobra predstava in bolj enakovreden boj, kot smo ga lahko videli na tekmah z ekipami z dna lestvice, vsekakor pa Novomeščani tokrat tekmecev ne bi smeli podcenjevati. I. V. NAJVEČ ZMAG SOLI CENTER ŠMARJEŠKE TOPLICE - Na občinskem šahovskem prvenstvu Novega mesta za dečke in deklice je nastopilo manj mladih šahistov, saj je novomeška občina od lani ostala brez nekaterih šahovsko močnih šol. Tako so najuspešneje nastopili učenci OŠ Center, ki so osvojili 7 od skupno 12 medalj. V kategoriji do 9. leta sta zmagala Uroš Rangus in Katja Golobič (oba Center), v skupini do 13. leta pa Marko Pucelj (Grm) in Valerija Simončič (Šmarjeta). mm mn trnu KOŠARKA Pokal Saporta, 6. kolo - Skyliners Frankfurt : Krka Telekom 47:69 (23:39); KRKA: Dražovič 13, Petrov 11, Smodiš 15, Deschryver 2, Drobnjak 5, Ščekič 11 (15 skokov), Nakič 12. LESTVICA: 1. Sakalai 11, 2. Radnički 10, 3. Krka 9, 4. Skayliners 9, 5. Novy Jičin 8, 6. Teamvvare Helsinki 7. Liga Kolinska, 9. kolo - Loka kava : Krka Telekom 69:78 (26:41); KRKA TELEKOM: Petrov 18, Smodiš 19, Deschryver 4, Grum 15, Drobnjak 8, Ščekič 4, Nakič 10. Met za tri točke: Loka kava 6:18, Krka Telekom 9:25 (Petrov 4, Smodiš 2, Nakič 2, Grum). Skoki: Loka Kava 34, Krka Telekom 32 (Petrov 8, Smodiš 6, Deschryver 7). LESTVICA: 1. Union Olimpija 18,2. Pivovarna Laško 17,3. Krka Telekom 17, 4. Triglav 15,5. Slovan 14, 6. Savinjski Hopsi 13, 7. Zagorje 13,8. ZM Maribor 13,9. Helios 12,10. Rogla Atras 11,11. Loka kava 10,12. Kraški zidar 9. I. B SKL, 6. kolo - Nova Gorica : Ten Krško 95:84 (53:41); LESTVICA: 1. Radenska Creativ II, 2. Nova Gorica 10, 3. Bežigrad 10... 5. Ten Krško 10 itd. ROKOMET 1. SRL, moški, 8. kolo - INLES RIKO: GORENJE 28:25 (15:15); INLES RIKO: Lesar 2, Ilc 5, Na. Hojč 8, Ivanec 2, Pajnič 5, Henigman 2, Bartolj 1, Dokič 3, Ne. Hojč 2. DOBOVA : TERMO 28:26 (14:14); DOBOVA: Dapo 1, M. Urbanč 5, Martinčič 5, Bogovič 6, Deržič 3, D. Urbanč 1, Vertovšek 5, Kukavica 1, Kranjčič 1. PRULE 67 : TREBNJE 33:31 (16:14); TREBNJE: Burdian 4, Blagojevič 5, Šavrič 5, Stojakovič 4, Likavec 5, Gradišek 1, Žvižej 7. LESTVICA: 1. Celje P. Laško 16, 2. Prule 67 14, 3. Trebnje 12, 4. Prevent 12,5. Gorenje 9,6. Inles Riko 8,7. Dobova 7,8. Radeče 6, 9. Slovan 5, 10. Termo 5, 11. Jadran 2, 12. HM Portorož 0. 1. SRL, ženske, 8. kolo - Gramiz Kočevje : Robit Olimpija 14:26 (6:13), 9. kolo - Jelovica: Gramiz 22:19 (15:11); LESTVICA: 1. Krim Neutro Roberts 16,2. Robit Olimpija 16, 3. M-Degro Piran 11... 7. Gramiz Kočevje 6 itd. ODBOJKA 1. DOL, moški, 6. kolo - Žužemberk : Fužinar GOK Igem 1:3 (21, -15, -20, -16); LESTVICA: 1. Maribor Stavbar IGM 14,2. Bled 13, 3. Žurbi Team Kamnik 12, 4. Salonit Anhovo 11, 5. Fužinar GOK Igem 11, 6. Olimpija 9, 7. Granit 9, 8. Žužemberk 6, 9. Pomurje 5, 10. Astec Triglav 0. 1. DOL, ženske, 4. kolo - Šentvid : TPV Novo mesto 2:3 (-18, 20, 19, -16, -5); LESTVICA: 1. In-fond Branik 12. 2. HIT Nova GoricaTO, 3;Kemiplas Koper 9, 4. Formis Bell Rogoza 7,5. Šentvid 7, 6. ZM Ljutomer 6, 7. TPV Novo mesto 5, 8. Marsel Ptuj 4, 9. Asics Tabor 0, 10. Jeti Šport Bled 0. 2. DOL, moški, 5. kolo - Prvačina : Krka Novo mesto 3:0, Brezovica : Kovinar Kočevje 3:0. Lestvica: 1. Brezovica 15... 10. Kovinar Kočevje 2, 11. Krka Novo mesto 1 itd. 3. DOL, zahod, moški, 6. kolo - Logatec: Pneuma center Mokronog 3:1. Lestvica: 1. Salonit Anhovo II 14... 5. Pneuma center Mokronog 9. 3. DOL, zahod, ženske, 5. kolo - TPV Novo mesto II: Bohinj 1:3, Semič : Črnomelj 0:3, Partizan Škofja Loka: Brestanica 2:3, Ke-miplas Koper: Kočevje 1:3. Lestvica: 1. Črnomelj 15, 2. Kočevje 15... 6. Brestanica 7... 9. TPV Novo mesto II 3... 11. Semič 3. NOGOMET 2. SNL, 14. kolo - ELAN NOVO MESTO: TABOR SEŽANA 1:3 (1:1); strelci: 1:0 - Lučič (8. minuta), 1:1 - Kneževič (23), 1:2 -Stanič (81), 1:3 - Spasojevič (88). LESTVICA: 1. Tabor 37, 2. Ko-ger 33,3. Esotech Šmartno 29,4. Železničar Ligro Maribor 27, 5. Aluminij Kidričevo 26, 6. Elan Novo mesto 25,7. Zagorje 24 itd. V zadnjem jesenskem kolu bo Elan v nedeljo, 14. novembra, v gosteh igral z Esotechom Šmartnim. ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Ravenčani, ki jim to sezono ne gre tako, kot jim je šlo v preteklih letih, so tekmo v Žužemberku vzeli zelo zares, saj seje pred tem v Suhi krajini opekel že Kamnik. Kljub temu so bolje začeli Žužemberčani, ki so brez težav dobili prvi niz, v nadaljevanju pa je bil za suhokranjske tolkače koroški blok previsok. Fužinar si je v vseh preostalih nizih že na začetku priigral lepo prednost, kije kljub vsemu naprezanju Žužemberčani niso mogli več izničiti, vseeno pa je več kot 100 gledalcev na novi tribuni videlo lep in dovolj enakovreden boj. Sinoči so Žužemberčani igrali v Radovljici z drugouvrščenim Bledom, v soboto pa prav tako v gosteh v Kanalu s Salonitom. Odbojkarice novomeškega TPV-ja so igrale v Ljubljani s Šentvidom, ki je letošnjo sezono začel presenetljivo dobro in predtem premagal koprski Kemiplas in Ptuj. Novomeščanke, ki so tokrat nastopile brez mladinske reprezentantke Alme Čoralič, so odlično začele in z dobro igro v končnici zlahka dobile prvi niz, v nadaljevanju tek- me pa so popustile in dovolile domačinkam, da so se razigrale in povedle z 2:1. V odločilnih trenutkih so se Novomeščanke le prebudile in dobile četrti niz, potem ko je Kopylova pri izidu 15:13 s tremi zaporednimi servisi neposredno osvojila točke in pri nasprotnicah povzročila razpad sistema, saj so do konca tekme Šentvidčanke osvojile skupaj le 8 točk. V petem, skrajšanem nizu so Novomeščanke domačo vrsto povsem dotolkle. Po spremembi odbojkarskih pravil je v vlogi proste igralke oziroma libera svojo priložnost našla tudi Katja Ver-nig, ki je bila po mnenju večine najboljša igralka tekme v Ljubljani. Tekma petega kola na domačem igrišču z ekipo Formis Bell je bila na sporedu sinoči, v soboto pa bodo odbojkarice TPV-ja spet igrale v gosteh. Začelo pa se je tudi državno prvenstvo mladink, ki tekmujejo po turnirskem sistemu. Na prvem turnirju so Novomeščanke doma z 2:0 ugnale Marsel iz Ptuja in z 2:1 B&L Utrip iz Šempetra ter se tako uvrstile v četrtfinale. Novomeškim mladinkam se pozna, da kar nekaj igralk že nastopa v prvi ekipi in ima s tem tudi že prvoligaške izkušnje, Snežana Rajak in Alma Čoralič pa sta povabljeni tudi v mladinsko državno reprezentanco. j y Elan zdaj daleč od prve lige Po porazih v Kopru in doma s Taborom kar precejšen zaostanek za vodilnimi • Ko so dobili gol, je bilo konec dobre igre - V zadnjem kolu še tretjeuvrščeno Šmartno NOVO MESTO - Po zadnjih dveh kolih in porazih s prvouvrščenima moštvoma 2. lige, s Koprom v gosteh z 0:4 in s Taborom doma z 1:3, je Elan kolo pred koncem jesenskega dela prvenstva najdlje od cilja, ki si ga je zastavilo vodstvo, uvrstitve v prvo ligo, moštvo pa je s tretjega zdrsnilo na šesto mesto prvenstvene lestvica. Poleg tega novomeške nogometaše v zadnjem kolu jesenskega dela čaka še tekma s tretjeuvrščenim Esotechom Šmartnim, ki so ga Novomeščani to sezono v pokalnem tekmovanju že premagali. V novomeškem taboru so se očitno dobro zavedali pomembnosti tekme s sežanskim Taborom, ki se je za Novomeščane začela izvrstno. Elanovi nogometaši so začeli na vso moč in goste potisnil povsem v obrambo, že po osmih minutah pa je po podaji Antona Brdika tujec v novomeški vrsti Trivko Lučič žogo poslal za hrbet vratarju gostov Bošku Boškoviču. Elan je nadaljeval sila poletno in le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo padel drugi gol. Žal se je v 23. minuti zgodilo, česar ob premoči Elana ni pričakoval nihče. Novomeščani so s prekrškom ustavili protinapad Sežancev, prosti strel Ibrahima Durmiča z roba kazenskega prostora pa je domači vratar Andrej Kračman odbil, odbito žogo pa je Radenko Kneževič poslal v mrežo. Izenačenje je vzpodbudilo goste, ki so v nadaljevanju tekme povsem prevladali na igrišču, napadi Novomeščanov pa so bili vse bolj jalovi, saj je moštvo kazalo čedalje močnejšo utrujenost. Prav utrujenosti, zaradi katere so se Elanovi nogometaši vse počasneje vračali v obrambo, je botrovala zadetkoma gostov v zadnjih desetih minutah srečanja, s katerima so Sežanci zapečatili usodo domačega moštva. Za vodilnim Taborom zdaj Elan zaostaja 12 točk, za drugouvrščenim Koprom pa 8. pred Novomeščani pa so še Šmartno, Železničar in Aluminij. I. V. Novomeščani spet prvoligaši Novomeški šahisti so prepričljivo zmagali v drugi ligi in se po letu vrnili v prvo ligo - Izpadel Stari trg BREŽICE DOBIVAJO ATLETSKI STADION-Brežiška atletika, ki spada med najuspešnejše v državi, si te dni zadovoljno mane roke. Na novem stadionu pri srednji ekonomski šoli te dni na asfaltno osnovo polagajo umetno maso. Črni spodnji del je nemškemu podjetju Politan, ki je prekrilo tudi novomeški štadion, že uspelo položiti, za dvojni rdeči vrhnji del pa je mojstrom zmanjkalo lepega vremena. Če bo do tedaj vsaj pet dni ugodnega vremena, bo stadion slovesno odprt že 19. novembra. Gradbena dela je opravilo podjetje Posavje iz Sevnice, asfalt je položilo novomeško Cestno podjetje, celotni projekt pa bo stal okoli 100 milijonov tolarjev; dobro polovico tega bosta plačala ministrstvo za šolstvo in šport in sklad za gradnjo športnih objektov pri olimpijskem komiteju Slovenije. (Foto: L V) POSAVCI USPEŠNO PLEZAJO KRŠKO - Člani Posavskega alpinističenga kluba se redno udeležujejo tekem za državfio prvenstvo v športnem plezanju, kjer predvsem v mlajših kategorijah dosegajo visoke uvrstitve. Tako je Nejc Pozvek na tekmi na umetni steni.v Šentvidu med mlajšimi dečki osvojil drugo mesto, Grega Cerjak pa je bil pri kadetih osmi. V Škofji Loki je šlo Posavcem še bolje. Tjaša Zakšek, ki je bila v Šentvidu zaradi nepravilne kombinacije oprimkov šele 1 L, je tokrat premagala celo mladinsko svetovno prvakinjo, domačinko Natalijo Gros, in osvojila drugo mesto, Pozvek je bil četrti tako med mlajšimi kot med starejšimi dečki, Grega Cerjak pa med kadeti sedmi. NOVO MESTO - Novomeški šahisti v zahodni skupini 2. šahovske lige letos niso imeli enakovrednega tekmece in so se brez težav uvrstili nazaj v prvo ligo, iz katere so lani izpadli. Tam bodo leta 2000 zamenjali šahistc Starega trga ob Kolpi, ki so v prvi ligi zasedli zadnje, osmo mesto. Drugoligaška turnirja sta bila od 22. do 24. oktobra in od 29. do 30. oktobra v Kranju, za napredovanje v prvo ligo pa se je potegovalo 15 GRM IMA NAJBOLJŠE MLADE ATLETE NOVO MESTO - Na atletskem prvenstvu Novega mesta za najmlajše učenke in učence je med deklicami zmagala OŠ Grm nad Stopičami in Vavto vasjo, med dečki pa prav tako Grm nad Brusnicami in Stopičami. V teku na 60 m sta zmagala Karmen Kastelec (Grm) in Primož Gorenčič (Žužemberk), v teku na 300 m Brigita Šešič (Grm) in Borut Blatnik (Stopiče), v daljini Manca Zaletelj (Grm) in Marko Srebrnjak (Brusnice), v višino Iva Džudovič (Grm) in Andrej Ferlež (Grm) ter v metu žogice Maja Čolič (Grm) in Mitja Klobčar Grm). šestčlanskih ekip, ki so odigrale sedem kol po švicarskem sistemu s tempom igre 2 uri na igralca za 40 potez in 30 minut na igralca do konca igre, s čimer so partije omejene na največ 5 ur. V ekipi Novega mesta ni bilo najboljšega novomeškega šahista Marjana Kastelca, velja pa pohvaliti Matjaža Brezovarja, ki je na drugi deski v sedmih partijah zbral kar 6 točk. Novomeščani so se v prvo ligo uvrstili tudi pred dvema letoma in takrat so v družbi najboljših ostali le eno leto, enako kot se je tokrat zgodilo Starotržanom, zato si nekateri prizadevajo, da bi naslednje leto ekipi združili in med najboljšimi morda le ostali več kot eno leto. Končni vrstni red: 1. Novo mesto 29,5, 2. Kočevje 26,5, 3. Jesenice 24,5,4. Komenda 24,5. Sava Zebra Kranj 23 itd. Dosežki igralcev Novega mesta po posameznih deskah: 1. deska - Gordan Lazovič 5 točk iz 7 artij, 2. Matjaž Brezovar 6/7, 3. mil Luzar 3/7,4. Jože Pucelj 5/7,5. Ivica Milič 1/1, 6. Maks Rozman 2/ 2,7. Jure Muhič 4,5/7 in na 8. deski Robert Rudman 3 točke iz 4 partij. R. R. Ra Er REDKO SA M PRI ŽOG! - Nogometaši sežanskega Tabora so dobro vet * li, od kod jim preti nevarnost, zato so dobro pazili na kapetana E‘a Šentjemejiana Gorazda Plevnika, ki se je le redkokdaj znašel takole so z žogo. (Foto: IV) TENISKI CENTER OTOČEC v Naj Leon Štukelj živi naprej! Odhod velikega sina slovenskega naroda je globoko zarezal v srca vseh, ki so ga poznali in spoštovali - Njegovo življenje _____ je knjiga, iz katere se bodo lahko učili tudi zanamci ' I E* KRKkZDRAVI LIŠČf\ HOTELI OTOČEC MIRNA - Na drugem mednarodnem turnirju Spin v Zrečah so badmintonisti mirnske-ga Toma med več kot 200 igral-pi iz Avstrije, Rusije, Ukrajine 'n Slovenije nastopli odlično tako med člani kot v skupini do 13. leta. Med člani se je Aleš Murn prebil do polfinala, kjer ga je ugnal Ukrajinec Denis Pešehonov. Mladinska državna Prvaka v igri parov Aleš Murn ln Žiga Strmole sta klonila šele y finalu, kjer sta ju po ogorčenem boju ugnala večkratna državna prvaka Andrej Pohar 'n Simon Havvlina (17:16, 13:15, 9:15), potem ko sta bila Mirnčana v drugem nizu že tik Pred zmago. Murn je z Breži-canko Nino Jakopič igral tudi v Polfinalu igre mešanih dvojic. V kategoriji do 13. leta je mirnski Tom osvojil štiri zmage. Med posameznicami je zmagala Katja Strmole nad klubsko tovarišico Tajo Boršt-npr, skupaj pa sta bili najboljši v. >gri parov. Pri mešanih dvo-DCaj1 sta v Tomovem finalu “laž Holc in Taja Borštnar ugnala Grego Skerbiša in Katjo Strmole, četrto zmago pa sta si Priborila Tadej Jezernik in Grega Skerbiš med fantovskimi dvojicami. Med posamezniki je bil Grega Skerbiš tretji in ladej Jezernik četrti. kadeti elana po Jesenskem delu DRUGI NOVO MESTO - Mlajše skupine ngoinetašev so že zaključil^ jesen-1 del tekmovanj. Mladinci Elana v 13. kolu 2. mladinske lige s 6:4 s°ma premagali Ilirsko Bistrico in z 24 točkami na lesvici peti, ka-Pa so Ilirsko bistrico premagali , ’•••, na lestvici pa so z 29 točkami Tu8i- Dečki tekmujejo v 1. med-činski ligi Ljubljana; mlajši so v l^dnjem jesenskem kolu v gosteh z i 'zgubili z Domžalami, medtem 0 so starejši dečki z istim nasprot-,' °m igrali 2:2. Starejši dečki so s 'očkami sedmi, mlajši pa z 24 °čkami drugi. V Štiri mednarodne zmage badmintonistov Toma Na turnirju v Zrečah Rokometašen gre kar dobro od rok Trebanjci so bili na Kodeljevem povsem enakovredni Prulam 67 - Pomembni zmagi Ribničane in Dobovčane utrdili v sredini in oddaljili od boja za obstanek POZDRA VLJENI, NOVOMEŠČANI! POZDRAVLJEN, SVET! - Takole je na jutrišnji dan pred enim letom z balkona novomeške mestne hiše Leon Štukelj v spremstvu predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha in novomeškega župana pozdravil na Glavnem trgu zbrane Novomeščane in preko televizijskih sprejemnikov ves svet. Tedaj ga je Samaranch povabil, da si skupaj z njim ogleda olimpijske igre v Sydnevju, Štukelj pa je Novomeščanom obljubil, da pride k njim tudi čez leto dni. Žal svoje obljube ne bo mogel izpolniti. ZADNJIČ NA DOLENJSKEM - Leon Štukelj je zadnjič, obiskal Dolenjsko oktobra, ko je odprl prizidek k telovadnici osnovne šole v Žužemberku. Takrat so mu učenci te šole predstavili raziskovalno nalogo, v kateri so obdelali njegove stike s Suho krajino in predvsem z Zafro pri Žužemberku, od koder je bila doma njegova mati. Ob tej priložnosti je Štukelj spregovoril o pomeni športnih objektov, ki so bili v njegovem času redki in precej bolj skromno opremljeni. Ob tej priložnosti mu je žužemberški župan izročil spominsko darilo. Želel sije priti tudi na slovesnost ob odprtju nove športne dvorane v Novem mestu, poimenovane po njem, a mu zdra vje poti v rodni kraj ni več dopuščalo. TREBNJE, RIBNICA, DOBOVA - Veliki derbi kandidatov za drugo mesto v državi med Prulami 67 in Trebnjem na Kodeljevem v Ljubljani je upravičil svoje ime, saj je bil zmagovalec po ogorčenem boju znan šele v zadnjih sekundah, za odtenek močnejši in srečnejši pa so bili domačini. Tudi Ribničani z Gorenjem niso imeli lahkega dela, njihova zmaga pa je celo malo presenečenje. Dobovčani so dobili v boju za sredino lestvice zelo pomembno srečanje s Termom. Prulčani, ki jih nekateri kot enakovredne tekmece že postavljajo ob bok Pivovarni Laško, so šele po hudem boju ugnali goste iz Trebnjega. Odločilno vlogo pri tem je imel za nekatere že odsluženi Iztok Puc, ki ga Trebanjci niso mogli zaustaviti in je dosegel 12 zadetkov. Janiju Li-kavcu je na nasprotni strani v prvem polčasu prav tako uspevalo vse, kar si je zamislil, v drugem delu pa so ga Ljubljančani s tesnim pokrivanjem uspeli ustaviti, na njegovo mesto prvega strelca moštva pa je stopil 18-letni Žvižej. Tik pred koncem srečanja so imeli Trebanjci lepo priložnost za izenačenje, a so po zapravljenem napadu gol dobili in upanja ni bilo več. Inles Riko se je z zmago nad Gorenjem, s katerim so imeli v prvem kolu celo Trebanjci kar precej dela, še utrdil na sredini lestvice in napovedal, da bo na ribniškem parketu v tej sezoni še marsikomu pošteno vroče. Tudi tu so zmagovalca odločile zadnje minute, največ zaslug za ribniško zmago pa imata NI SLO V MREŽO - Novomeški ženski rokomet je bil nekdaj ponos dolenjskega športa, saj so dekleta igrala celo v drugi jugoslovanski ligi, danes pa novomeške rokometašice životarijo v L B-ligi, ki je v ženskem rokometu najnižja raven tekmovanja pri nas. V soboto so se v novomeški športni dvorani pomerile s Kranjčankami, a dobre igre in štirih zadetkov prednosti sredi drugega polčasa na koncu niso vnovčile. Gostjam so pustile, da so iz protinapadov polnile mrežo domače vratarke, same pa niso in niso mogle prebiti obrambe Kranjčank. Tudi tale strel Nataše Drobnjakovič, ki se je v ekipo vrnila po daljši odsotnosti, ni zadel mreže, tekmo pa so Novomeščanke na koncu gladko izgubile. (Foto: I. V.) vratar Boštjan Grm in z osmimi zadetki najboljši strelec Natan Hojč. Če bi v Dobovi zmagal Termo, bi bili Dobovčani zdaj na njihovem 10. mestu tik nad zadnjeuvrščenima najresnejšima kandidatoma za izpad Jadranom in Portorožem, tako se edini posavski prvoligaš skupaj z Ribničani drži zlate sredine. Skof-jeločani so sredi prvega polčasa Dobovčane presenetili s štirimi za- • Itidi v 9. kolu bodo imeli vsi trije težko delo. Tčebanjci bodo doma preizkušali svoje znanje in moč v dvoboju s Pivovarno Laško, ki jim jo je že uspelo premagati. Letos so Celjani še nepremagani, bodo doživeli presenečenje tokrat? Dobovčani bodo igrali v gosteh pri pred-zadnjeuvrščenem Jadranu, pričakovana zmaga nad Primorci pa bi jih dokončno rešila kakršnihkoli skrbi pred izpadom. Ribničane čaka v Radečah težka tekma s sosedi na lestvici, a letos so že presenetili in zakaj ne bi tudi tokrat. detki prednosti, domačini pa so jih do odmora komaj ujeli. V drugem polčasu je bilo razmerje sil obrnjeno, saj so Dobovčani že vodili s štirimi zadetki prednosti, potem pa gostom dovolili, da so se jim približali na en zadetek, a so na koncu le zdržali in prišli do pomembnih točk. I. V. PRVA ZMAGA ATOMA KRŠKO, SEVNICA - V petem kolu tekmovanja v 1. B-rokometni ligi so rokometaši krškega Atoma z zmago s 31:27 (15:13) nad neposrednim tekmecem za obstanek v ligi, Preddvorom, osvojili prvi točki. Kljub temu so Krčani še naprej zadnji na lestvici. Precej bolje kaže Sevničanom, ki so tokrat s 27:22 (15:7) ugnali petouvrščeni Krim in so z drugim mestom na lestvici še naprej v igri za vrnitev v prvo ligo. Smrt, kadarkoli in na kakršen način pride med ljudi, zareže globoko, boljši ko je bil človek, globlje so rane, kijih njegov odhod zareže v srca tistih, ki so ga poznali in imeli radi. Leona Štuklja je poznal ves svet in ni ga človeka, ki ga ne bi imel rad, ga občudoval in globoko spoštoval. Pa ne le zaradi visoke starosti, ki jo je dočakal čil, zdrav, gibčnega telesa in bistrih misli, in ne le zaradi treh olimpijskih zlatih odličij in številnih medalj z največjih svetovnih tekmovanj. Leon Štukelj je bil enostavno človek, ki je izžareval vse najboljše, kar lahko izžareva človek, plemenitost, poštenost, predanost in svetovni nazor, ki ga doseže le malokdo. Imel je karizmo. Z njim sem se prvič srečal pred dobrimi šestimi leti okoli trgatve, dober mesec pred njegovim 95. rojstnim dnem. Slovenci so takrat vedeli zanj, a ga še niso častili, kot bi si zaslužil. Širša javnost ga je ponovno odkrila šele v prihodnjih mesecih in spoznavala v naslednjih letih, ko ga je kot najstarejšega olimpijskega zmagovalca na svetu spoznal cel svet. Predloga, da bi spregovoril bralcem Dolenjskega lista, se je zelo razveselil. “Veste, jaz sem Dolenjec, v Novem mestu sem rojen, ” me je podučil. Tega mu le dober mesec kasneje ni bilo treba več razlagati nikomur, saj je bilo nepreklicno konec časov, ko ga je stara oblast, ker svojega sijaja ni hotel podrediti njenim željam, hotela potlačiti v pozabo. Ponosno je razkazal raztavljene fotografije in priznanja z največjih tekmovanj. Njegove kretnje so bile živahne, besede izbrane in pravilne, stavki smiselni, misli jasne, kot bi se pogovarjal z mladeničem. Saj je tudi bil. Svojo mladostnost je kasneje dokazal na krogih, ki jih je imel nameščene na podboju vrat. bvig-nil se je in se zavrtel, kot to ne bi uspelo marsikateremu dvajsetletniku. Živel je asketsko, bil vzdržen, kar se tiče življenjskih razvad, kljub visoki starosti pa je z rednimi vajami in delom skrbel za prožnost Seleša in uma. Pozornost, ki jo je doživljal zadnja leta svojega življenja, mu je godila, a je kljub vsemu ostal tak, kot je bil, ko razen Novomeščanov, telovadcev in športnih zgodovinarjev nihče ni vedel zanj. Vse je oprostil celo tistim, ki so mu vsa povojna leta delali krivice, ki so ga spravili iz sodniške službe, ki jo je opravljal z dušo in srcem, tako kot se je poprej z dušo srcem pripravljal na največja svetovna tekmovanja. Čeprav sodniškega dela ni opravljal vse od povojnih let, je po srcu ostal sodnik do konca življenja, tako, kot je v njem vse do ponedeljkovega jutra neutrudno bilo športno srce. Štukljevo življenje je knjiga, iz katere se lahko ogromno nauči tudi današnja mladina. Njegov odnos do študija, poklica, športa in samega sebe je lahko vzor vsem današnjim športnikom in izobražencem. Svojo nadarjenost je s trdnim delom in popolno predanostjo stvari razvil do vrhunskosti, tako da mu v njegovem času noben telovadec na svetu ni bil kos. Enako je stremel k vrhunstvu tudi v poklicu, kjer pa so mu to preprečili drugi, kar ga je tako močno potrlo. Tudi njegova navezanost na korenine je lahko marsikomu vzor. Rodno Novo mesto je zapustil sorazmerno mlad in večino življenja preživel v Mariboru, a se nikoli ni imel za Mariborčana. Vedno in povsod je razglašal svoje dolenjske korenine in ves svet ga bo ohranil v spominu kot Novomeščana. IGOR VIDMAR ZA TENIS MORAŠ BITI MOČAN - Takole se tekmovalci Krke Teniškega centra Otočec pod vodstvom trenerja Aleša Bergerja v otoškem fitnesu pripravljajo na zimsko sezono. Od leve: Blaž Turk, Tomaž Kastelec in Maj Jožef. (Foto: I. V.) Na pragu profesionalizma Blaž Ttirk pred zimsko sezono drugi na slovenski lestvici do 18. leta - Spomladi do prvih ATP točk Medalje Leona Štuklja na mednarodnih tekmah (svetovna prvenstva) in olimpijskih igrah • 1922 Ljubljana, mednarodna tekma: 1. mesto na bradlji, drogu in krogih, 2. mesto na konju z ročaji in plavanju ter 3. mesto v skoku v višino; 1924 Pariz, olimpijske igre: zlata medalja v telovadbi, zlata medalja na drogu; 1926 Lyon, mednarodna tekma: 1. mesto na drogu in krogih ter 3. fflesto na bradlji, 2. mesto med posamezniki na štirih orodjih (drog, krogi,'bradlja, konj z ročaji); 1928 Amsterdam, olimpijske igre: zlata medalja na drogu, bron v mnogoboju in tretje mesto ekipno; 1930 Luxemburg, mednarodna tekma: 3. mesto na drogu (zaradi Poškodbe tekmovanja ni nadaljeval); •1931 Pariz, svetovno prvenstvo: 1. mesto na petih orodjih in v prostih vajah, 2. mesto na bradlji in krogih ter 3. mesto na konju z ročaji; "Hiše Berlin, olimpijske igre: srebro na krogih. OTOČEC - Teniški klubi so pred kratkim prejeli računalniške lestvice slovenskih teniških igralcev pred začetkom nove sezone, nad uvrstitvami njihovih igralcev pa so v športnem društvu Krka Teniški center Otočec zadovoljni. Z lestvic so že odstranjeni igralci, ki v prihodnji sezoni ne bodo več igrali v določenih starostnih skupinah. Otoški igralci so najbolje uvrščeni v kategoriji do 18. leta, kjer je Blaž Turk drugi in Tomaž Kastelec šesti, oba pa sta si visoki uvrstitvi prislužila z dobrimi nastopi na turnirjih za odprto prvenstvo Slovenije, kjer je Turk zmagal na turnirju v Litiji in igral v finalu mastersa, Kastelec pa je dobil turnir v Domžalah. Na lestvici skupine do 18. leta sta uvrščena tudi nekoliko mlajša Maj Jožef (19. mesto) in Tadej Pucelj (22). Tadej Pucelj, ki bo prihodnje leto zadnjič nastopal v kategoriji do 16. leta, je na tej lestvici četrti, med igralci do 13. leta je Igor Ban na 14. mestu, Kaja Vukšinič pa med dekleti na 19. Najboljši štirje se že vneto pripravljajo na zimsko sezono turnirjev v dvoranah. Novi trener otoških tenisarjev Gordan Jankovič, ki je trenersko mesto prevzel od Bojana Eraka, je za fante, ki sicer še obiskujejo srednjo šolo, pripravil profesionalni program treningov, po katerem vadijo 5 do 6 ur na dan. Med zimsko sezono bodo igrali predvsem na domačih furnirjih, spomladi pa bodo pogledali tudi čez mejo. Marca nameravajo nastopiti na ITF turnirjih Istarska riviera, kjer si želijo osvojiti prve točke svetovne računalniške lestvice ATP, na kateri je uvrščenih okrog 1500 igralcev. Gordan Jankovič dobro ve, kako težko je priti do prvih točk, ki so velika prelomnica v razvoju vsakega igralca tenisa na poti do vrhunskega tenisa. Sam je bil med pari uvrščen okoli 350. mesta, med posamezniki pa med najboljših tisoč. Dobro se še spominja, kako se je za prve točke boril r|^ turnirjih v Indiji, na slabih igriščih, brez primerne prehrane in pogosto celo brez vode za umivanje. Ih del poklicnega tenisa, ki ga ves čas spoznava večina igralcev, uvrščenih na ATP lestvico, se precej razlikuje od blišča, ki ga uživajo le tisti najboljši, ki lahko nastopajo na največjih turnirjih z bogatimi nagradami. L V. r Odgovori, in mnen Sporočilo bralcem V zakonu o jav nih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Odprto pismo šentjernejskemu županu DL 44, 4. novembra Na omenjeni članek v Dolenjskem listu, katerega avtor je ZB Šentjernej, dajem sledeče pojasnilo in opravičilo: 22. oktobra se je pri meni doma oglasil podžupan občine Šentjernej Ognjeslav Prah in mi sporočil, da ga je župan, ker bo službeno odsoten pooblastil, da ga zastopa na proslavi obnovljenega spomenika talcev v Šentjerneju. Vprašal me je, če je zaželen tudi govor, pa sem mu odgovoril, da dolgi govori niso zaže-ljeni, ker proslava poteka ob zelo prometni cesti. O tem, da me je podžupan obvestil, sem pozabil obvestiti predsednika ZB Šentjernej, za kar se oproščam. Niti najmanj pa nisem pričakoval, da bosta predsednik in tajnik ZB stvari tako ostro obravnavala in zadevo dala v časopis. Pripominjam; dokler sem bil predsednik ZB, zadev nismo obravnavali po časopisih, temveč smo jih reševali doma. Prepričan sem, da se bomo na skupnem Sestanku pogovorili, saj ne želim, da bi to rušilo dobre odnose med županom in ZB Šentjernej. STANKO KUŠLJAN, Šentjernej Bodo odpadki na dvorišču? DL 44, 4. novembra V Dolenjskem listu je bil minuli teden objavljen članek o zakonski pobudi poslanca Branka Kelemine in tovarišev po prepovedi gradnje novih NEK in skladiščenju radioaktivnih odpadkov. Čeprav je članek kratek, je izredno nerazumljiv in protisloven. Poznavajoč zakonsko retorto poslanca Kelemine, npr. zakon o renti v NEK, ki je tako slab, da ga krški župan Bogovič ne želi niti drugič dati na sejo občinskega sveta, se oglašam. Prepoved o gradnji NEK do leta 2.000 je sprejela še SZDL na zani problemski konferenci o energiji. Ker SDS zaseda večino palače nekdanje SZDL, je kar prav, da doseže nadaljevanje veljavnosti te odločitve. Pisec trdi, da bi bilo prav, da po hitrem postopku dosežemo prepoved skladiščenja visokoradio- aktivnih odpadkov (VRAO) ter nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, nato se izgubi v kraticah, ki dobesedno pomenijo isto. Kdo pa, mislite, bo skladiščil pri nas pridelane radioaktivne odpadke ne glede na to, za katere gre (VRAO ali NSRAO)? Imamo sicer po črki zakona ustanovljeno Agencijo za RAO. Nas žal še ni osrečila z nasvetom, kam naj jih damo. Zdaj so pač ostali tam, kjer so nastali, torej v nuklearki. Vse drugo so kabinetne študije, za katere so nekateri dobili lepe denarje, rešitve pa ni. Stara resnica je, da je v Krškem pol odpadkov, ki pripadajo republiki Hrvaški, saj je vse do nedavnega jemala pol električne energije iz NEK. Nasploh pa naših pogajalcev nikoli ni bilo toliko v hlačah, da bi dosegli prevzem teh odpadkov. Hrvatje se delajo nevedne, prevzemali so pol energije iz Krškega, za odpadke, to je nekaj sto ton izrabljenega goriva in ustrezno število sodov NSRAO, pa ne želijo nič prispevati, prav tako ne za civilizirano razgradnjo NEK. Nekaj bi kazalo v predvidenem zakonu reči o tem. Seveda je nevarnost, da bo zato, ker po novem Hrvaška ne prevzema elektrike iz Krškega, pozabila na to staro obveznost. Zato bi bilo prav, da bobu rečemo bob tudi v tem zakonskem predlogu! Iz izkušenj tudi vem, da poslanec Kelemina izredno nerad prenaša kritiko “svojega lika in dela”, zato predlagam kot človek, ki že dolgo spremlja vse okrog našega jedrskega prvenca, da stvari imenujemo s pravim imenom, namesto da kar z zidarsko žlico zmečemo skupaj neki zakonski predlog, ki ponovno ne bo dosegel namena. ALFRED ŽELEZNIK Odstranili zvezdo Oskrunjen spomenik borcem Občina Brežice ima v statutu med drugim zapisano, da vsako leto praznuje 28. olftobcr, svoj občinski praznik, v spomin na ustanovitev Brežiške čete v času, ko je nemški okupator množično izseljeval prebivalstvo iz Posavja in Obsotelja. Tudi letos je bil v občinskem programu praznovanja pohod Po poteh Brežiške čete 23. oktobra na Sromljah pri Brežicah. V času praznovanja je prišel zlikovec (ali jih je bilo več), do spomenika v gozdu Dobrava pri Brežicah in odstranil petokrako zvezdo, vklesano v dva metra visok in več ton težak masivni kamen. V kamen je vdelana marmornata plošča z vklesanimi imeni in priimki ter letnicami rojstva desetih prvih krških borcev, ki jih je nemški okupator usmrtil 30. julija 1941. Komu je spomenik v gozdu Dobrava v napoto? Za zlikovci poizveduje brežiška policija. MARTIN KOLAR, predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB OO Brežiče SVEČE ZA MARTINA NOVO MESTO - Novomeški mladinski časopis Park, Društvo novomeških študentov in Dijaška sekcija Dijas bodo to soboto izvedli akcijo “Sveče za Martina”, namenjeno večji odgovornosti in večji varnosti v prometu. “Akcija bo v soboto zvečer, ko bo večina ljubiteljev kapljice martinovala oziroma slavila praznik alkohola. Ti večer bomo prižgali 1.000 sveč in jih postavili ob cestah in križiščih, še posebej ob gostilnah, ki stojijo ob cestah,” napovedujejo organizatorji akcije, katere pobudnik in koordinator je Borut Peterlin. Sveče bodo postavili ob cestah na karteljevskem klancu, ob različnih križiščih in pri gimnaziji v Novem mestu. /eC9tkOZ/\ 43S 'mAK-T/VOVO VB, P* SA/VO UT&Č- MA/A. Pokol koz zakrivili volkovi LOŠKI POTOK - Na kratko smo že poročali o pokolu koz, last Antona Gregoriča iz Šego-ve vasi, ki ima tako rekoč v vasi odbor, v katerem ima poleg črede 14 koz še osem jelenov, ki pa so nekoliko bolj zagrajeni, kot je bil trop koz. Ker je bila živalim pregriznjena le vratna žila in ker podobnega primera ne pomni nihče, je prevladalo mnenje, daje v odbor zašel ris. Odkar pa si je živali in mesto pokola ogledal lovski inšpektor, je mnenje drugačno. Po sledeh zob in sledeh, ki jih je napadalec pustil v močvirnatem zemljišču, sledi pa so vodile skozi vas, je očitno, da je to storil volčji trop. Poznavalci pravijo, da je volkulja pripeljala mladiče na poskusni lov. Torej na nekakšno učno uro za mladi zarod. Tri živali so pokončali skoraj na enem mestu, četrto, te niso našli, pa so najbrž odvlekli za zaključno pojedino. Da je v okolici Loškega Potoka več volčjih družin, je že dolgo znano. Nekoč so bili lovci za odstreljenega volka nagrajeni, danes pa je volk zaščiten in stalež zveri najbrž prevelik. Ker mu v gozdovih primanjkuje hrane, to je v glavnem srnjad, ki pa je v poto-škem lovišču skoraj ni več, volkovi iščejo hrano v bližini vasi. V tem primeru so jim najbrž zadišali jeleni, ker pa niso mogli do njih, so se zadovoljili s kozami. Vsekakor je ta pomor prvi v nekaj desetletjih in je nekako zasenčil vsakodnevne medvedje vragolije. Gregorič je v oboru nastavil primerno past z namenom, da ujame mladiča, kajti trop se bo zanesljivo še vrnil. Če se bo volk ujel, nameravajo živali namestiti ovratnico, v kateri je radijski oddajnik za sledenje. A. K. Dolenjska in Evropa brez avtoceste? Različni pogledi države in lokalne skupnosti na traso avtoceste - Država vsiljuje svoje Ustavno sodišče dalo prav kmetom Asfaltna baza na njivi PLANINSKA VAS, ŠENTJUR, LJUBLJANA - Kot smo že pisali v Dolenjskem listu, je zasebni podjetnik Mirko Kovač sredi omenjene kmetijske vasice zgradil iz Vzhodne Nemčije uvoženo asfaltno bazo. Šlo je za črno gradnjo, poleg njegove očitno tudi na črno zgrajene ce-mentninarske delavnice. Zlasti so se čutili ogrožene na bližnji kmetiji Perčičevih. Od mlečne zbiralnice in sodobnega hleva za krave molznice je baza oddaljena manj kot 30 metrov. Lani je občinski svet v precej čudnih okoliščinah s tajnim glasovanjem sprejel odlok, ki bi lahko pomenil legalizacijo te črne gradnje. Letos julija so kmetje dosegli, daje Ustavno sodišče sporni odlok zadržalo, te dni pa gaje dokončno zavrnilo. Menilo je, daje šentjurski občinski odlok v nasprotju s srednjeročnim in dolgoročnim planom omenjene občine. Še več, občina ni niti začela postopkov za spremembo obeh družbenih planov, zato je šentjurski odlok, ki ureja gradnjo asfaltne baze na kmetijskem zemljišču tudi nezakonit. Inšpekcija je Kovačevi asfaltni bazi minulo poletje odklopilo električno energijo. Minulo poletje je Kovač v kraju pripravil pravi miting v podporo svojemu početju. Na govorniškem odru je nastopil tudi šentjurski župan in poslanec Jurij Malovrh. Seveda v podporo temu posegu in z javno grajo novinarjem, ki so pisali proti tej samovolji. Eden od natakarjev, zaposlen pri Kovačevi ženi, je novinarja Dela Braneta Piana odkrito pozival, naj stopi pred množico, če ga je kaj v hlačah. Odločitev sodišča ugodno odmeva zlasti med kmeti, ki so se že čutili ogrožene v svoji osnovni dejavnosti. • Podjetnik Mirko Kovač je kot vpliven član SDS tudi član občinske komisije za varstvo okolja. Kovač je dotlej zaposloval na bazi večinoma upokojence in samozaposlene. Tako iz silnih novih zaposlitev ni bilo nič. Ustavno sodišče jc utrdilo zakonitost. A. ŽELEZNIK • Kličite ženo tako ali drugače, nikoli pa ne mama. (Francoski nasvet) Na Dolenjskem sta glede poteka bodoče avtoceste še dva večja problema, namreč odseka avtoceste pri Trebnjem in Novem mestu. Pri njiju imata lokalni skupnosti in država še vedno povsem različne poglede glede rešitve. Oba odseka sta del evropskega prometnega koridorja in sta zato v širšem interesu, interesu Evrope, da sta zgrajena primerno in hitro, pa tudi Slovenija se je k temu zavezala na več načinov, tudi s podpisom evropskega transportnega spora- Martinovanje novinarjev na Zavodah GLOBOČICE - Potem ko je aktiv upokojenih novinarjev pri društvu slovenskih novinarjev letos za svoje člane že priredil izlet na Safari pri Dunaju ter obisk Benečije in goriškega Krasa, je 27 njegovih članov v soboto, 6. novembra, pripravilo prijetno martinovanje pri Jeleničevih v vinogradu Zavode nad Kostanjevico. Dopoldne so bili najprej v jedrski elektrarni v Krškem, kjer so jim razložili stanje v JE in priprave na zamenjavo uparjalnikov, ogledali pa so si tudi delo v elektrarni. V kostanjeviškem gradu so nato obiskali galerijske zbirke in prenovljeno postavitev Jakčevih umetnin, v vinski kleti gradu pa jim je gostoljubno vodstvo galerije postreglo z zakusko in z mladim vinom. V samostanski cerkvi je udeleženka izleta Breda Senčar sredi kiparske razstave Mirsada Begiča zapela Ave Marijo in prijetno presenetila veselo družbo. Na domačiji Jeleničevih v Globočicah so spoznali, kako uspešno se razvija kmečki turizem v tem delu Dolenjske. Postregli so jim z izvirnimi domačimi dobrotami, vinograd jim je ponudil nekaj sladkega grozdja, v veliki vinski kleti pa jih je mladi gospodar Marjan Jelenič seznanil z delom in načrti kmetije. Zdaj imajo 18.000. trt, pokušnja cvička, mošta in arhivskega belega vina pa je goste prepričala, da Jeleničevi v Zavodah odlično obvladajo sodobno vinogradništvo s turizmom vred. Z Martinovimi dobrotami so ob spremljavi harmonike upokojeni novinarji potegnili izlet v noč in se zadovoljni vrnili v Ljubljano. T. GOŠNIK NAPADI NA TITA NISO REŠITEV Komisija za zaščito imena in lika Josipa Broza Tita ugotavlja, da sev medijih pojavlja vse več člankov, v katerih se ironizira in napada tovariš Tito in njegov model socializma. Napadi nanj pa niso izhod iz krize, ampak je izhod v ukinitvi mafije, prepovedi divjega lastninjenja in legaliziranega ropa, kontrola paravojaških skupin, ukinitvi mamil, prenehanju poniževanja ljudi ter novemu modelu politične pozicije in opozicije, ki je nasproten sedanjemu pozicijskemu modelu. Elitna država z velekmečko logiko, primitivizmom in analfabetizmom ne more prosperirati. Rešitev iz krize je le v odpravi gornjih anomalij in v prizadevanju za družbeno oz. socialno državo. Rušenje komunistične morale in ateizma, humanekologije, izgradnje in nadgradnje socializma pa peljejo v svet nesmiselnega nasilja in kriminala. Komisija budno spremlja dogajanja v medijskem prostoru in opozarja, da ne bo dovolila napadov na tovariša Tita, voditelja in graditelja svobode, časti, socializma ter delovnih in socialnih kolektivnih pravic za delavce, matere, otroke. Josip Broz Tito je bil sin slovenske matere in je ogromno naredil za delavce in njihovo avantgardo komuniste ter za Slovenijo kot celoto in o njem lahko govorimo s spoštovanjem in visokim priznanjem. KOMUNISTČNA PARTIJA SLOVENIJE PB CK Komisija za zaščito imena in lika Josipa Broza Tita p.p. 63,4248 Lesce, generalni sekretar KPS in predsednik Internacionalne komisija za človeške pravice in Komisije za človeške pravice RS dr. MAREK LENARDIČ, diplom, D.A., dipl. pol., humanekološki znanstvenik NEPRAVILNO PREHITEVANJE MOKRO POLJE - 24-lctna D. L. iz Orehovice je 8. novembra z oseb-nim avtom pri vasi Mokro Polje začela prehitevati osebni avto, ko je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak. Prišlo je do trčenja. Voznica, kije bila v avtu vkleščena, seje hudo telesno poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. zuma. No, medtem ko interes lokalne skupnosti v Trebnjem, ki zahteva t.i. pobočno varianto, odločno varuje župan Pungartnik, pa je v Preveč pameti škodi Zupanova zamera, ko sem mu rekel, da se je obdal z bedaki, da bi bil sam videti pametnejši, bi me pred leti kmalu veliko stala. Bili so pač časi, ko je moral biti župan najpametnejši, če je hotel županovati več mandatov zapored. Vpomanjkanju pameti so ljudje pač iskali pamet. Zdajšnjim občinskim oblastnikom je ve-liko laže, kajti krajani - volilci - ne sprašujejo toliko po pameti kot po dejanjih. In pameten župan se obda s pametnimi ljudmi z različnih področij. Tako ljudje kasneje ugotovijo, kje je občinski velmož tanek, kje ni doma. Se pravi, kje ni dovolj pameten. Dandanašnjim županom se ni treba rokovati z vsakim bebcem, da bi tako vzdrževali raven popularnosti, kajti veliko pomembnejše je stiskanje rok navzgor kot navzdol. Se pravi, da pameten župan vabi v meje svoje občine republiške veljake, z vaškimi posebneži opravi za šankom, na hitro in s “špri-cerjem”. Pamten župan ve, da je za napeljavo vodovoda potreben denar in ne morda prijazna beseda z nasmeškom, posvečenim babnici, ki meni, da je geografsko središče občine. Pameten župan je več v Ljubljani kot v svoji majhni občini, kjer je glavni dogodek dejstvo, da so se svetniki po desetletnem prepiranju dogovorili za praznovanje občinskega praznika, in to na isti dan, kot so ga domala petdeset let praznovali enobarvni oblastniki. Pameten župan ve, da je to brez zveze, kajti za občinski praznik je treba pokazati ljudstvu uspehe, teh pa je vedno manj, kajti kjer je preveč pameti na kupu, se le-ta skisa. Pa smo na začetku zgodbe, ko bi bilo tudi za zdajšnje župane pametneje, če bi se obdali z ne preveč pametnimi ljudmi. TONI GAŠPEKIČ Novem mestu oblast bolj popustljiva in naivna. Novomeški mestni svet je sicer že v prejšnjem sklicu zahteval t.i. varianto KA3 (potek avtoceste s predorom in viaduktom), ki je v vseh pogledih, razen investicijskem je pač nekaj dražja, najkvalitetnejša - tako je ocenila neodvisna strokovna skupina, ki je izdelala primerjalno študijo različnih variant. S tem je seveda mnogo primernejša tudi od variante R700 (potek z globokim usekom v brezoviški gozd oziroma karteljevski hrib), ki jo zahteva država in ki jo je, čeravno gre bolj za simbolično gesto, potrdil že tudi odbor za okolje in infrastrukturo državnega zbora. Država pravi, da se, če bi občini vztrajali pri svojem (očitno država ne uvidi, da tudi ona trdno in neomajno vztraja pri svojem), pač lahko poslovimo od avtoceste kar še za nekaj let. Grožnje so očitno učinkovale pri Novomeščanih, ne pa tudi pri Trebanjcih. Politični vrh Novega mesta meni, nima pa za sprejemanje odločitev v tej smeri nobene legiti-mitete, da bo na račun odstopa od variante KA3 lahko dobil še drug priključek na avtocesto pri Novem mestu in morda prej dobil avtocesto. Ne prvo ne drugo seveda ne drži. Drugi priključek na avtocesto bi bil sicer tehnično težje oziroma drugače izvedljiv pri varianti KA3, izvedljiv pa bi bil vseeno, le da nekoliko severneje, kar pa bi lahko pomenilo združitev severnega novomeškega in mirnopeškega priključka v enega. Še en priključek mesta na avtocesto seveda nima prav nobene nujne zveze z reševanjem problematike trase pri Karteljevem. O tem, da bomo kaj prej dobili avtocesto zaradi teh kupčij, pa je sploh neresno govoriti. Smo zadnji na seznamu izgradnje avtocestnih odsekov, predvidenih z nacionalnim avtocestnim programom iz leta 1996, in tako bo tudi ostalo. Če so šli doslej po vodi vsi finačm plani glede izgradnje slovenskih avtocest, bodo očitno šli sedaj še terminski. Kaj hočemo, na Dolenjskem se je pri Višnji Gori ustavilo že v osemdesetih, in če misli država trmasto vztrajati pri svojem, se bo pac gradnja avtoceste ustavila tu še na začetku enaindvajsetega stoletja. Upajmo torej, da bosta župana Pungartnik in Starc v dobrobit svojih lokalnih skupnosti, ki jih vodita, vztrajala pri svojem. Vztrajati pa morata ne kar tako, zaradi principa, temveč zato, ker sta varianti, za katerima stojita, najkvalitetnejši m najprimernejši v vseh pogledih. TOMAŽ LEVIČAR MINjSTER PODUČIL ŽUŽEMBERČANE - Konec minulega tedna se je v Žužemberku mudil mimister za evropske zadeve Igor Bavčar, ki gaie župan Franc Škufca seznanil s prizadevanji Suhokranjcev, da bi se izkopali iz nerazvitosti. Ministra je opozoril na brezposelnost, slabo vodooskr-bo in neurejeno kanalizacijsko omrežje, stanje cestnega omrežja pa je gost spoznal že med potjo iz Ljubljane. Minister je Žužemberčane opozoril da lahko za državno pomoč kandidirajo le, če se na razpise prijavijo z izdelanimi projekti in pravočasno, česar pa zaradi prepozno sprejetega občinskega proračuna ne morejo storiti. (Foto: S. Mirtič) NOVOMEŠČAN1 V SARAJEVU - Minuli konec tedna je Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD) po slabem letu in pol vrni obisk članom Slovenskega kulturnega društva Ivana Cankarja iz Sara) va. Vezi med društvoma so tokrat utrjevali člani okteta Adoramus, ^ruz'l‘ ' ki so lani gostile bosanske obiskovalce, in še 16 prostovoljcev novomeskeg društva z Branko Bukovec na čelu. 'Tridnevno srečanje so zaključili s KO . certom Adoramusa ter z družabnim večerom, na kateram sta novonte podžupan Marjan Somrak in predsednik društva Uroš Dular gostitelj izročila simbolično darilo. Večera se je udeležil tudi slovenski veleposlan v Bosni in Hercegovini Drago Marošič s sodelavci. (Tina Cigler) Občina ne priznava, kar prizna država Ekipa kočevskih ribičev je na državnem prvenstvu v muharjenju osvojila bronasto kolajno - Na državnem nivoju so športniki, na občinskem bi morali ustanoviti klub KOČEVJE - Na letos prvič organiziranem državnem prvenstvu v jnuharjenju za ekipe in posameznike je v seštevku točk vseh šestih tekem, ki so potekale od aprila do septembra, ekipa kočevskih ribičev osvojila 3. mesto. Odlično pa se je odrezal tudi član ekipe Andrej Hrovatin med posamezniki. Osvojitev 12. mesta med skupno 80 tekmovalci mu je prinesla mesto 1. rezerve v'5-članski državni reprezentanci, ki se bo prihodnje leto udeležila svetovnega prvenstva v muharjenju v Avstraliji. Po približno 10 letih, odkar po Sloveniji že potekajo tekmovanja v muharjenju, so letos prvič organizirali državno prvenstvo pod okriljem Ribiške zveze Slovenije. “Uradnih tekmovanj ne more biti, če tekmovalci niso registrirani pri Športni zvezi Slovenije, zato je Ribiška zveza letos vse ribiče, ki so tekmovali, registrirala pri Športni zvezi, tako da imamo uradno status športnikov,” pravi Franc Mestek, ki je skupaj z bratom Igorjem in Andrejem Hrovatinom v konkurenci 20 ekip iz vse Slovenije osvojil bronasto kolajno na letošnjem prvem uradnem državnem prvenstvu v muharjenju. Vendar pa vse to, kot pravi, na občinskem nivoju ne pomeni ničesar. , “Če bi hoteli dobiti kakršnkoli pomoč občinske Športne zveze, bi se Ribiška družina Kočevje morala registrirati kot športni klub, kar pa je za nas nesprejemljivo,” pojasnjuje Mestek dejstvo, da jim na občinskem nivoju ne priznavajo, kar jim priznavajo na državnem. Za včlanitev v Športno zvezo Kočevje bi namreč morali plačati tisoč mark, kar je 20 tisoč tolarjev več, kot je Ribiška družina Kočevje plačala za udeležbo vseh treh tekmovalcev na letošnjem državnem prvenstvu. “Pristopnina je za nas zelo visoka, vendar pa ne nepremagljiva ovira,” RONASTI V MUHARJENJU - Franc Mestek, Andrej Hrovatin in Igor Mestek (od leve proti desni) na tekmovanju niso ničesar prepuščali sreči. e bi tvegali in v ocenitev ne bi dajali prvih ulovljenih merskih rib, bi se z enako verjetnostjo lahko potegovali za 1. mesto, kot za precej slabše, kot s°ga dosegli. (M. L.-S.) pravi in dodaja, da je največja težava, ker jim tudi včlanitev v Športno zvezo ne zagotavlja, da bodo deležni njene pomoči. M. L.-S. V PRELEPO BELO KRAJINO MORAVČE - V zgodnjem jesenskem jutru so se 16. oktobra gasilci - veterani iz Moravč z avtobusom odpravili na izlet v Belo krajino. V mesecu požarne varnosti sta brezplačen izlet omogočila Občinska gasilska zveza in Občina Moravče. Vodič Marijan Pavliha je po poti razlagal zanimimvosti ter zgodovino krajev. V muzeju gasilstva v Metliki jih je pričakala ga. Ivica. Tudi ogled Treh far s Tonetom Brodaričem je bil zanimiv. Ogledali so si še izvir Krupe, se vmes ustavili na izdatnem kosilu ter se ob poti domov ustavili še v žužemberski župnijski cerkvi. Prijazno jih je sprejel župnik, domačin iz Moravč. Izlet je uspel in marsikateri izletnik je sklenil, da bo deželico onkraj Gorjancev še obiskal. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k prijetnemu in uspešnemu izletu, najlepša hvala! PAVLE BARLIČ Moravče ZASEGLI OROŽJE IN GUMIJEVKO OBREŽJE, RIGONCE - Pri italijanskem državljanu so policisti na MMP Obrežje 5. novembra pri pregledu avta pod zadnjim sedežem odkrili 1.486 lovskih nabojev cal. 12mm in lovsko puško. Naslednji dan pa so na MP Rigonce policisti pri hrvaškem državljanu v vozilu našli policijsko gumijevko in jo tudi zasegli. NOTRANJSKI Radio sprašuje IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski ra-dio ta teden zastavlja dvoje na-gradnih vprašanj: Kaj je to . stacuna”?. (Nagrada: pet 'zdelkov Stop 300 tolarjev n\r°P'); ^aj Je t0 “cajteng”?. (Nagrada: šestmesečna naroč-nina Časopisa 99.) Odgovore je treba do sobote, 13. novembra. poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, * minut za grde, umazane, «e”. Nagrajenca z dne 24. ok-°bra sta: Primož Strle iz Ljubljane in Gašper Triler iz Škofje Praznik učenja, turizma in hrane V Kostelu organizirali posvet o trženju slovenskega turizma zaključku predstavil Peter Svetik. V zanimivo knjižico “Kako so se obnašali Ko"stelci” je poleg receptov zapisal še nekatere običaje in šale, povezane s hrano. Predstavitev izbranih kostelskih jedi in pijač so pripravile članice TŠD Kostel B. ŽNIDARŠIČ [Suhokr ranjski drobiž na ' Pred dnevise je konč- sestal Odbor za lokalno samou-orit,V° občine Žužemberk. Seja me °ra ie bda burna, kljub posa-znim treznim glasovom pa je na u ,zbruhnila brezplodna polemi-žal"01!6^ katero niso manjkale tudi nip e' L*0*0 odbora bo v prihod- Drpa°dil Janko Skube (SLS)' Pod-, sednik pa je Darko Pucelj UVisni)- nah RTlNOVANJE ' Konec ted' skih°VeSe'° P° številnih suhokranj-ltrf v'nskih goricah pa tudi po Kl *ah. Obeta se veliko petja, krst plcsa 'n vse8a> kar sod' b gra .tjošta. Suhokranjski vino-$Uh n'k' bi Društvo vinogradnikov rali6 j'nesovseboljši,organizi-kv |So ze vrsto ocenjevanj vse bolj ^ 'tetnih vin, pred dnevi pa so bon 5Val' tud‘ mošt. Mogoče bi v vi„a Pripravili tudi krst novega ^edno dobre volje in s har-,k° popestri marsikateri izlet, Priredi 'tev ali srečanje. Sašo Kovač iz seje pred kratkim pred-srečanju krvodajalcev v (na sliki). S. M. Letošnji Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je konec_ oktobra v polni meri zaživel v OŠ Fara. Za Evropski dan občine Kostel sta TŠD Kostel in VITRA Cerknica organizirala posvetovanje na temo Trženje slovenskega turizma v EU. Udeleženci so potrdili, da je pravi recept uspešnega turističnega produkta povezava okoljskih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti z dobro domačo hrano. Za delo v turizmu se moramo izobraževati ves čas, kar je potrdil tudi letošnji TVU. To je potrebno za sledenje turističnih trendov, pripravo atraktivnih in razpoznavnih produktov, usposabljanje izvajalcev, kontaktiranje z agencijami in mediji. TŠD Kostel je v tem smislu na vrhu uspešnosti slovenskih društev. Prioritetni nalogi društva sta gotovo vključevanje mladih in intenzivnejše privabljanje tranzitnih gostov. Nataša Pobega z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je poudarila, da je naravno okolje osnova turizma, ki pa ga je potrebno nadgraditi in ustvariti razpoznavnost. Cilj turizma mora biti zaslužek, če s turisti ne zaslužimo več kot stane obremenjevanje okolja, je delo brezplodno. Turistične programe in aktivnosti vedno delamo za znane ciljne skupine. Manj uspešno je splošno predstavljanje kraja ali občine, kar je žal še vedno prevladujoč pristop turistične promocije. Klara Hauko iz Centra za promocijo turizma je sistematično nanizala poslanstvo Centra, razvejenost aktivnosti in možnosti strokovne podpore tudi za posamezne predele, kot je Kostel. Izpostavila je predvsem nujo po povezovanju turističnih ponudnikov. Od velike množice vabljenih jih je na posvet prišlo 55, največ domačinov. V imenu hrvaških predstavnikov iz občin Ravna gora in Čabar je prisotne pozdravil načelnik Delnic Milivoj Tomac. Obmejno sodelovanje obeh bregov Kolpe in Čabran-ke je za domačine življenjskega pomena, zato gaje potrebno nenehno nadgrajevati. Ob predstavitvi opravljenega dela in novih ciljev TŠD Kostel je dr. Stanko Nikolič zagotovil, da namerava TŠD še naprej igrati vodilno vlogo generatorja turističnega razvoja obkolpske doline. Konkretno delo društva rojeva sadove, kar je na Z AVTOM NA TIRIH GORNJE BREZOVO - Zaradi neprimerne hitorsti se je J. T. iz Sevnice 6. novembra ob 16.25 s kombiniranim vozilom znašel na železniškem tiru. V tem trenutku je iz smeri Dobova pripeljal potniški vlak. J. T. je stekel ven in opozoril strojevodjo, toda lokomotiva je vseeno zadela prednji del kombija. Škoda na avtu znaša okrog 300 tisoč tolarjev, zoper kršitelja pa bo podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. MODNI KOTIČEK Dragocenosti iz morja Dragocena zrnca iz bisernih školjk, poznana kot biseri, je v Evropo prvič pripeljala priznana modna ustvarjalka Co-co Chanel. Takoj zatem, leta 1921, so v Stuttgartu postavili še danes svetovno znano hišo biserov SCHOEFFEL. Njeni izdelki so se pred petimi leti znašli tudi na slovenskem trgu nedavno so v Ljubljani pripravili najnovejšo razstavo bisernega nakita, ki potuje od Moskve do Las Vegasa. Biseri prihajajo iz različnih nahajališč po svetu - od Kitajske in Indonezije do Tahitija. “Gojeni biseri našega časa so osupljivi in zapeljivi kot nikdar doslej, saj so razultat sozvočja narave in človekove inovativnosti, "jepredstavnica nemške biserne hiše opisala ta redka zrnca, ki nastajajo v najbolj osamljenih obalnih pasovih. “Zato je njihova vzgoja naporna in draga. ” In tudi njihova prodajna cena, bi lahko dodali, saj si jih lahko privoščijo le premožnejši, predvsem prvovrstne, ki jih strokovnjaki izberejo izmed tisočih vzgojenih. Nekaj jih je torej zelo dragocenih, ostali pa se prodajajo kot drugovrstni in so zato cenejši. Sicer pa se na trgu znajde tudi veliko ponaredkov, ki pa jih lahko prepoznajo le dobri poznavalci. Biseri so običajno okroglih oziroma ovalnih oblik, barve pa od bele preko srebrno modre do nenavadnega zlatega tona. Najbolj dragoceni pa so temni biseri z zelenim, vijoličnim ali modrikastim leskom. Bisera jesenskega večera sta bila tako imenovana “Buda ” in “Eva ” iz južnomor-ske farme biserov v severni Avstraliji, ki sta nastajala v biserni ostrigi s srebmitfti ustnicami kar tri leta. Zato je na primer “Eva ” danes vredna 170 tisoč nemških mark. JERCA LEGAN Takšna uprava daleč od Evrope Nerazumljiv način zbiranja podatkov za odmero nadomestila - Grožnja s kaznijo Bilo nas je 41 čakajočih v prvem nadstropju steklene občinske stavbe v Novem mestu na hodniku pred sobo št. 40. Ti ljudje smo 3. novembra med 9. uro in 11.30 preživljali v danes skoro nerazumljivi ehotnosti mišljenj. Neznanci so med seboj prijazno govorili, znanci so se vedli kot prijatelji, domala vsak pa je kaj povedal. Vsakdo bi bil rad duhovit 6. KONGRES NA DUNAJU DUNAJ - Od 6. do 8. oktobra je Evropsko združenje direktorjev domov za starejše (E.D.E.) organiziralo svoj kongres na Dunaju. Udeležilo se ga je 620 direktorjev iz vse Evrope ter Avstralije in Južnoafriške republike. Kongresa se je udeležila tudi slovenska 28-članska delegacija. Glavna tema je bila Dom kot center socialne mreže. Ta tema jasno odraža bistvo strateškega razvojnega programa, ki ga v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pripravljajo na področju skrbi za starejše. Program bo 30. novembra predstavljen v Cankarjevem domu. Udeleženci kogresa, med katerimi so bili tudi direktorji domov za starejše iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja, so bili zadovoljni s kvaliteto predavanj in z organizacijo kongresa ter predstavitvijo naše države. Sodelovanje slovenskega združenja z E.D.E. je izjemno pomembno za razvoj skrbi za starejše v Sloveniji zaradi izmenjave izkušnje. ZAKLJUČNI IZLET V GORE NOVO MESTO - Upokojenci, člani PD Novo mesto, so 23. oktobra opravili deveti, zadnji načrtovani letošnji pohod v gore. Popeljali so se na Sveto goro (Skalnico), kjer so si ogledali cerkev in Marijanski muzej, se povzpeli na 812 m visoko Korado ter si na Dobrovem ogledali sodobno vinsko klet, kjer so poskusili pridelek. Na turistični kmetiji pri Štakijevih v Snežatnem so ob dobrem kosilu in zvokih svojega tria Presenečenje veselo zaplesali in tako zaključili letošnje potepanje po gorah. in oster v kritiki “današnje stvarnosti”. Čakali smo, da bi prijavili stavbno zemljišče oz. spremembe na njem na javni poziv. Za to zemljo lastnikom stanovanj in hiš občina sicer redno pošilja položnice za plačilo, vendar smo morali še osebno priti in odgovarjati na vprašanja v zapisniku, ki so ga sestavljali trije dokaj prijazni mlajši moški, vešči računalništva. Mene so denimo vprašali (in kajpada vnesli v zapisnik), če imamo pločnik do bloka na Ragovski ulici, če imamo javno razsvetljavo in na kakšno gorivo grejejo skupno kotlovnico. Bila so še vprašanja v zvezi z lastništvom, to pa je Občinarjem tako in tako jasno. V javnem pozivu namreč piše, da ne-prijaviteljem grozi denarna kazen in tudi to, da bodo sicer postopali zoper nje na osnovi podatkov, ki jih imajo sami. Torej, jih že imajo. Baje bi občani lahko dobili tudi obrazce, jih doma izpolnili in potem čakali, da jih oddajo v taisti pisarni. Toda za to možnost smo izvedeli šele ob prihodu v posvečeno sobo, in še to zgolj slučajno, ne da bi nam kdo hotel to pojasniti. Tisti med čakajočimi, ki so lastniki hiš in so v zadnjem času napeljali plin ali so na nedograjenem podstrešju samo kaj “cimprali”, so imeli pri sestavi zapisnika večje težave. To smo lahko razbrali iz večkrat močno glasnih bolj korajžnih glasov prijaviteljev. Skozi vrata se je vse slišalo. Ugotovili smo tudi, da so bila vrata dveh sosednjih pisarn zaprta, ena pa v večji prazni prostor odprta. Za vse čakajoče so bili na voljo le štirje stoli in krajša klop. Če že morajo občani osebno prijavljati zadeve v zvezi z zemljiščem in dokaj natančno odgovarjati, kaj imajo za štirimi lastnimi zidovi, bi lahko na občini poskrbeli vsaj za dostojno čakanje ljudi z več sedeži ali še bolje z nekaj začasno dodeljenimi uslužbenci v praznih sosednjih prostorih. Posel bi šel mnogo hitreje od rok. Da nc bomo še kmalu v Evropi, nam je bilo vsem čakajočim jasno. S tako upravo že ne! RIA BAČER ŠTEVILNA PASJA DRUŽINA - Obisk Novakovih v Jablanu pri Mirni Peči je zadnje čase zelo zanimiv. Že na dvorišču te sprejme cel kup majhnih in simpatičnih kužkov, ki jih pridno čuva mama Dina, mešanica škotskega ovčarja. Pri hiši jo imajo tri leta in lani je skotila prve mladičke - kar dvanajst, letos pa ravno toliko. Eden je kmalu poginil, dva so že oddali, ravno tako pa bi radi čimprej storili tudi z ostalimi, saj so že dovolj veliki, hrana zanje pa tudi veliko stane. “Sicer niso izbirčni, zdravi so in jedo vse, kar jim damo, toda veseli bomo, če si jih kdo želi. Dobi jih lahko pri nas, "pravijo Novakovi. (Foto: L. Murn) TREBANJCI OBISKALI REVOZ - V petek, 5. novembra, je novomeško tovarno Revoz obiskala delegacija občinske uprave Trebnje na čelu z županom Cirilom Pungartnikom. V tovarni sta jo sprejela direktor tovarne Jean Marc Calloud in direktor službe za stike z javnostjo Anton Repovž, ki sta jima predstavila tovarno ter nekatere pomembne kazalce, ki potrjujejo izredno uspešno delovanje tovarne. Po predstavitvi so si skupaj ogledali proizvodne prostore, nad katerimi so bili izredno navdušeni. Za občino Trebnje je novomeški Revoz pomembno podjetje, saj kar 8% zaposlenih v podjetju prihaja iz te občine. “HOTEMEŽ 99" KOT NASILEN PREHOD REKE SA VE - Okrog 250 vojakov Slovenske vojske je pretekli petek sodelovalo na zaključni vaji v okviru rednega usposabljanja na služenju vojaškega roka, ki je potekalo ob Savi na območju radeške in sevniške občine. Major Ivan Žore je pred opazovalci iz obeh občin in drugih vojaških enot s Hotemeža vodil vajo, med katero je okrepljena pehotna enota iz Celja s čolni nasilno prečkala Savo in jo zaključila na levem bregu reke, med železniško progo Zidani Most-Sevnica. Prehod preko Save je omogočila inženirska enota majorja Aleksandra Murka iz Novega mesta, ki poleg mornarniškega odreda edina v Sloveniji razpolaga s takšnimi plovili. LYONSKA KUHINJA NA VRHU PRI BOŠTANJU - V gostišču Dolinšek na Vrhu pri Boštanju bodo še do 21. novembra na voljo gurmanom jesenski kulinarični utrinki iz Lyona. Izbor jedi in menije je pripravil kuharski mojster Jože Oseli, ki je uspešno končal šolo. E.A.C.H. v zibelki francoske gastronomije - Lyonu. Njegov učitelj je bil in postal prijatelj tudi sloviti Paul Bocuse. Oseli je pretekli četrtek za povabljene goste, med katerimi so bili tudi predstavniki francoske ambasade v Ljubljani, med njimi namestnica veleposlanika Pascala Trimbach in gospodarski svetovalec Xaiver Delama-rre (na posnetku z Oselijem med ogledom jedi), pripravil jedi, po katerih so si oblizovali prste. (Foto: P. Perc) OBLAČILA IZ DOMAČEGA PLATNA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 19. do 24. oktobra sejem Narava-zdravje, na katerem so se v okviru eko bazarja predstavile slovenske eko in druge osnovne in srednje šole. Metliška Tekstilna šola je na razstavnem prostoru prikazala oblačila iz domačega belokranjskega lanenega nebeljenega platna. Izdelki so pri obiskovalcih naleteli na veliko zanimanje, projekt pa so dobro ocenili tudi z ministrstva za šolstvo in šport, ustanove eko šol in zdravih šol Slovenije. (Foto: N. Dragovan-Makovec) n • Halo! j«;««*' mlmss&K-, !&< mm Halo je SI.MOBIL.ov predplačilni sistem GSM. • Halo je enostaven. Kupiš paket Halo in že telefoniraš. Brez pogodbe. • Halo je svoboden. Sam si izbereš telefon. • Halo je preprost. Brez računov, brez . .. obveznosti. * Halo je dostopen. Ena minuta pogovora že od 24 tolarjev naprej. Halo? Enostavno zabavno! Halo ima klub. Člani kluba Halo imajo za 2.000 tolarjev pogovorov več. Halo ima vse. 040.sporočilo [SMS] in CLIP [prikaz številke klicatelja]. Halo ima več. Tudi 040.odzivnik. Halo je prijazen. Za dodatne informacije pokličeš OSO 40 40. Halo je povsod. Tudi na spletu. Obišči halo.simobil.si. Cena paketa Halo je 4.900 tolarjev*. V ceni je že vključenih za '!.□□□ tolarjev pogovorov. Članom kluba Halo bomo podarili še za S.OOO tolarjev pogovorov. * Cena vključuje ODV. Gsmr omo * 'V'’ n J— ' V . . -5.V PRODAJNA A SUPER UGODNE CENE POŠKODOVANIH IZDELKOV, SEJEMSKIH EKSPONATOV, OPUŠČENEGA PROGRAMA OKEN, NOTRANJIH IN VHODNIH KJE ? v JELOVICI, predstavništvo METLIKA KDAJ ? v torek, 16. novembra od 8.00 do 16.30 T_T predstavništvo Metlika Jelovica srtsar.*™ MESTNA OBČINA NOVO MESTO Občinski svet Komisija za priznanja in nagrade Na podlagi 2., 4. in 8. člena Odloka o priznanjih in nagradah Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 8/96) Komisija za priznanja in nagrade objavlja RAZPIS NAGRAD IN PRIZNANJ MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1999 * !■ Mestna občina Novo mesto zbira predloge za naslednje nagrade in priznanja: 1. Naziv častni občan Mestne občine Novo mesto 2. Nagrada Mestne občine Novo mesto 3. Trdinova nagrada 4. Plaketa mesta Novo mesto 1. Naziv častnega občana Mestne občine Novo mesto se podeljuje posameznikom, ki dosežejo zelo pomembne trajne življenjske uspehe, ustvarjalnost in inovativnost na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem ali humanitarnem področju ter s tem predstavljajo občino doma in v svetu in ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju občine in dela ter življenja v njej. 2. Nagrada Mestne občine Novo mesto se podeljuje občanom Mestne občine Novo mesto, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju. 3. Trdinova nagrada se podeljuje občanom Mestne občine Novo mesto, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na kulturnem, prosvetnem, literarnem in znanstvenem področju. 4. Plaketa mesta Novo mesto se podeljuje zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, kjer delujejo in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine. II. Predloge za podelitev priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto lahko'podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, društva in delovna telesa občinskega sveta. III. Predloge s podatki in obrazložitvijo predlagatelji posredujejo na naslov: Mestna občina Novo mesto, Komisija za priznanja in nagrade, 8000 Novo mesto, Seidlova cesta 1, z oznako “ZA RAZPIS NAGRAD IN PRIZNANJ MESTNE OBČINE NOVO MESTO", najkasneje do 11. decembra 1999. IV. Predloge za podelitev priznanj in nagrad bo obravnavala Komisija za priznanja in nagrade Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. O dodelitvi priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto bo odločal Občinski svet Mestne občine Novo mesto. Javno podjetje TERMOELEKTRARNA BRESTANICA, d.o.o. Cesta prvih borcev 18, 8280 Brestanica objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo dvosobnega stanovanja št. 1 v pritličju na Elektrarniški cesti 15 v Brestanici v skupni izmeri 66,06 m2, pare. št. 209/1, ZKV 360, k.o. Stolovnik. Izklicna cena je: 2.550.099,22 SIT Ogled stanovanja je možen v ponedeljek 15., v sredo, 24., in v ponedeljek, 29. novembra, od 11. do 13. ure, po predhodnem telefonskem dogovoru in najavi v recepciji Termoelektrarne Brestanica. JAVNA DRAŽBA bo v torek, 30.11., ob 10. uri v prostorih j p-Termoelektrarna Brestanica. POGOJI ZA PRISTOP K JAVNI DRAŽBI: 1. Varščina: Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na blagajni TEB. Neuspeli dražitelji bodo dobili vrnjeno vplačano varščino p° zaključku postopka javne dražbe, prav tako na blagajni TEB. 2. Plačilni pogoji: gotovina. 3. Pogodbo mora kupec skleniti najkasneje v 10 dneh po končanj javni dražbi, celotno kupnino pa poravnati najkasneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Kupec postane lastnik stanovanja takoj, ko predloži dokazilo o plačilu kupnine. 4. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 10 dneh po končani javm dražbi in plačal kupnine v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, se šteje, kot da je odstopil od dražbe oziroma nakupa, zato plačano varščino obdrži prodajalec. 5. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varščine m pred pričetkom dražbe predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 6. Dražitelji, ki bodo sodelovali na dražbi za pravno osebo, morajo predložiti pooblastilo in izpisek iz sodnega registra (star največ tri mesece), iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 7. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec v skladu z Zakonom o davku na promet nepremičnin, zemljiškoknjižni vpis in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnin pa plača kupec. 8. Prodaja bo potekala po načelu “VIDENO-KUPLJENO , kasnejše reklamacije glede stvarnih napak se ne upoštevajo. 9. Vse informacije o nepremičnini so na voljo na telefonski št.. 068/24-16-124, kjer se lahko dogovorite tudi za datum in ca ogleda. JAVNO PODJETJE TERMOELEKTRARNA BRESTANICA, 6.0.0- Paketi varne zime pnevmatike amortizerji zavorne obloge metlice brisalcev RENAULT Nevarnostim zime boste lažje kos, saj vas do 26. novembra v servisih Renault čakajo štirje paketi zimske opreme. Ob nakupu vam podarijo še ekskluzivno strgalo za led. V času akcije vam bodo še brezplačno pregledali motor, razsvetljavo, tekočine, akumulator, karoserijo ter gretje kabine in klimatske naprave. Poskrbite, da bo zima na vaši strani! ZDRAVILIŠČE STRUNJAN Posebna-ponudba ‘Dolenjce! Z brezplačnim avtobusnim prevozom v Zdravilišče Strunjan (od nedelje, 28. novembra, do nedelje, 5. decembra 1999) 9(aj vključuje program? • brezplačen avtobusni prevoz • 7polnih penzionov v dvoposteljnih sobah v hotelu Svoboda • brezplačen posvet pri zdravniku • predavanje zdravnika o zdravstveni temi • jutranja skupinska telovadba v bazenu • kopanje v pokritem bazenu z ogrevano morsko vodo • turška, finska in infrardeča savna • gala večerja • dvakrat tedensko glasba za ples • animacijski program v hotelu Cena: Hotel Svoboda (****) 50.873 SIT - Cena že vključuje vse popuste, (nanjo ni več dodatnih popustov). - Možnost plačila na tri obroke s čeki. - Popusti za otroke. - Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. tobus bo 28. novembra odpeljal z avtobusnih postaj ob naslednjih urah: Brežice (9.00), Krško (9.75), Novo mesto (9.45), Trebnje (10.10), Ivančna Gorica (10.30), Grosuplje (10.45), Ljubljana (11.10), Vrhnika (11.30), Logatec (11.45), Postojna (12.00). Informacije in rezervacije: 066/ 474 100, 474 547 (& KRKKZDRAVI LIŠČk META MALUS LUNINE B UKV E 2000 Meta Malus LUNINE BUKVE 2000 LUNIN KOLEDAR Lunine bukve 2000 z luninim koledarjem so letos bogatejše in obširnejše od lanske izdaje. Dodali smo še osem strani. Naj opozorimo še zlasti na vrtni koledar Slavka Zgonca, ki vas bo vsak mesec vodil po opravilih, ki so razdeljena na sobne rastline, okenske in balkonske rastline, okrasni vrt, zelenjavni vrt, sadovnjak in vinograd, svoj astrološki nasvet pa dodaja še Meta Malus. Poleg že ustaljenih rubrik luninega koledarja boste lahko prebrali še o zdravljenju s kamni in kaj vam prinaša kitajski horoskop. Kot novost smo dodali tudi horoskop za vaše štirinožne ljubljenčke - pse. Ker ste imeli lani precej pripomb na drago poštnino z odkupom, smo se letos odločili za navadno pošiljanje koledarja. Zato vam bomo po naročilu najprej poslali položnico z ustrezno ceno, kjer so poleg Luninih bukev zajeti tudi drugi stroški, kot so poštnina, položnica, DDV itn. Če se boste odločili postati redni naročnik, boste imeli 10 % popust in boste za Lunine bukve odšteli 875 SIT; če boste le enkratni kupec, vas bo izvod stal 972 SIT. Zato vas prosimo, da se pri naročilu opredelite za eno ali drugo možnost (tudi če boste naročilo sporočili na avtomatski odzivnik, ki dela 24 ur na dan). NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek)'.. Lunine bukve boste po plačilu položnice prejeli z navadno pošto na vaš naslov. Na ta način smo vam omogočili, da boste letošnje Lunine bukve kupili ceneje kot lani. Hkrati vas obveščamo, da bo mogoče Lunine bukve kupiti tudi v knjigarnah, Delovi prodajni mreži in na 300 prodajnih mestih Pošte po vsej Sloveniji, in sicer po 972 SIT. Naročila sprejemamo do razprodaje na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu (061) 13 77 542. Če bo vključen avtomatski odzivnik, vas prosimo, da pustite točen naslov in tudi podatek, če želite postati redni naročnik. Naslov: Pošta: Želim postati redni naročnik Luninih bukev (označite s križcem) I I Datum:.......................................Podpis:........................ k S* LUNINE BUKVE 2000 STANOVANJSKI VARČEVALNI RAČUN Ž< po treh ah petih letih varčevanja lahko najamete ugodno i><». ilo in si postav ite ali obnovite hišo, preno-\ it e ah kupin stanovanje, morda garažo, vikend ali pa si pridobite gradbeno zemljišče. Vsi ki vas > asa ponudba zanima, nas pokličite ali nas obiščite v naši najblizii enoti. Z veseljem vam bomo predstavili naš ugoden nat in dolgoročnega varčevanja in kreditiranja Informacije dobite vneli na spletni strani t'«š. umvi, prijetm m udoben Lkspor.itura Brežice Agencija Krško '^.Nova KBMdd Nova Kreditna banka Maribor ------------------ Dom je nekaterim dan, za druge imamo rešitev. AVTO TIMES PREDSTAVLJA Ureja Borut Štajnaher Piaggio kupujejo Američani Texas Pacific Group (TPG), ameriški investicijski fond, kije leta 1996 kupil skoraj propadlega Ducatija in ga vrnil med žive, namerava sedaj kupiti še italijansko motociklistično legendo - Piaggio. Američani so pripravljeni ponuditi 651 milijonov do-laijev za največjega evropskega proizvajalca skuterjev, tovarno, kije izdelala legendarno vespo, njihova ponudba pa bo najverjetneje sprejeta. Po smrti mladega Giovannija Alberta Agnellija, nesojenega naslednika Fiata, kije bil največji delničar Piag-gia, le-ta sedaj išče nove partnerje. Vest, da novi partnerji prihajajo iz Amerike, je močno razburila italijansko javnost. Zanimivo pa je, da so največ prahu okoli prodaje enega od italijanskih simbolov dvignili ravno komunisti. Honda S 2000 Na dan je prišla cena ognjenega japonskega roadsterja, ki je letos spomladi na avtomobilskem salonu v Ženevi prejel laskav naslov kabriolet leta. Honda S 2000, katero so Japonci razstavljali na vseh možnih salonih, sedaj pričenja svoj pohod po Evropi. Najprej jo bo moč dobiti v Nemčiji za ceno 62.500 DEM. Ni kaj, ognjena cena za ognjevit avto! Carisma 2000 Za leto 2000 so tudi pri Mitsubish-iju pripravili pomlajeno carismo. Novo vozilo naj bi bilo bolj po okusu evropskih kupcev. Gre za novo izboljšano družinsko limuzino, ki bo zadovoljila različne zahteve današnjih kupcev. Predvsem so veliko skrb posvetili udobju, razkošju, izboljšanju voznih lastnosti, varnosti in ohranjanju okolja. Moderni dizajnerski prijemi dajejo vozilu sodobnejši videz. Z novim bencinskim motorjem GDI nudi carisma kombinacijo živahne, zanesljive in varčne vožnje. Pri nas naj bi se nova carisma pojavila še ta mesec. Chrvsler stratus platinum 2,5 V6 Američan v Sloveniji Če pomislimo na velike ameriške limuzine, se najprej spomnimo na močne in požrešne osem-, deset-, dvanajstvaljne motorje. V našem primeru pa smo preizkusili nekoliko manjšo ameriško limuzino, narejeno predvsem za zahtevnejši evropski trg. Kljub temu daje bil stratus predstavljen že leta 1994, so ga z izvedbo platinum nekoliko pomladili in dodatno opremili, da je še bolj sprejemljiv za kupce. Čeprav stratus ni več najmlajši, je še vedno lepo zaobljen s klinastim nosom, na katerem se raztegujeta učinkovita žarometa, v sprednji spoj-ler, ki je v barvi karoserije, pa sta vstavljeni še meglenki. Linija strehe se preko zadnjega stekla počasi spušča do strmo odrezanega zadka, ki je pri vzvratni vožnji nekoliko manj viden, vendar se njegovih mer kmalu privadite. Če vozilo ne bi imelo dveh parov vrat, bi lahko pomislili celo na kupejevsko obliko karoserije. Stratus stoji na elegantnih 15-palčnih platiščih iz aluminija. Kaj se skriva pod motornim pokrovom, je zapisano na zadku: 2,5 V6, kar pomeni, da je motor šestvaljni, da so valji postavljeni v obliki črke V in da je delovna prostornina 2,5 litra. Motor razvije 163 konjskih moči pri razmeroma visokih 5850 vrt./min in najvišji navor 230 Nm pri 4350 vrt./ min. Slednje zadošča za 210 km/h najvišje hitrosti in pospešek 0-100 km/h v dobrih desetih sekundah. Na videz odlični podatki, vendar smo bili razočarani nad samodejnim menjalnikom in porabo. Povprečna poraba je bila okoli 13 litrov na 100 km. Ameriška limuzina po evropskem okusu. Motor prenaša moč na prednji kolesi preko štiristopenjskega avtomatskega menjalnika, ki nikakor ni uspel slediti celotni konjenici. V uteho nam je bil sistem “avto stick”, ki nudi tudi ročno prestavljanje. Sistem zagotavlja bolj dinamično vožnjo, predvsem pa je uporaben pri prehitevanju, saj lahko sami nadzorujemo prestavljanje. Da ne bomo mislili, da so Američani prekopirali kakšen evropski sekvenčni menjalnik, moramo v stra-tusu potisniti ročko v desno, da prestavimo v višjo, in v levo, da prestavimo v nižjo prestavo (pri podobnih menjalnikih se prestavlja s pomikom ročke naprej in nazaj). Kljub ročnemu prestavljanju pa bo sistem sam prestavil v višjo prestavo pri 6300 vrtljajih in prestavil v prvo prestavo, če se vozilo ustavi. Ko se sistema navadite, je rokovanje z njim prav prijetno. Predvsem je razveseljiv paket serijske opreme. V stratusu imate skoraj vse: usnjene sedeže (voznikov sedež je električno nastavljiv), električni paket za stekla in ogledala, daljinsko centralno zaklepanje, klimatsko napravo, soliden avtoradio, tem-pomat, vgrajen v volanski obroč, ABS, dve zračni vreči (stranskih ne vgrajujejo). Notranjost ponuja veliko prostora tako spredaj kot na zadnji klopi. Tudi prtljažnik je presenetljivo velik, saj meri 436 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga lahko še povečamo. Chrysler stratus platinum je limuzina, namenjena predvsem daljšim popotovanjem, kjer vam pokaže vse svoje čare udobja in zmogljivosti. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je njegov glavni adut vsekakor cena, ki znaša 3,999.000 tolarjev, kar je občutno manj od cene podobnih evropskih limuzin, pa nekoliko več od korejskih. Toda Chrysler ima daljšo tradicijo. Zlata obletnica: 100 let Fiata Tradicija se je pričela 11. julija 1899, ko je konjeniški častnik Giovanni Agnelli s še dvema ambicioznima podjetnikoma podpisal temeljni dokument o nastanku podjetja “Fabbrica Italiana di Automobili - Torino”. Zagradili so 12.000 kvadratnih metrov površine in pričeli graditi moderno avtomobilsko tovarno. Medtem so prevzeli podjetje Ceirano&Co in že čez tri mesece se je na cesto pripeljala bleščeča motorna kočija z oznako 3 1/2 CV. Uspeh je potrdila prodaja celotne serije, ki je znašala 50 vozil - kočij. Prvi pravi Fiatov avto je bil Zero iz leta 1912. Med prvo svetovno vojno se je Fiat proslavil z izdelavo vozil za posebne namene, ter z izdelavo ladijskih in avionskih motorjev. Velika gospodarska kriza v tridesetih letih je prizadela tudi Fiata. Agnelli takrat prinese odločitev, da bo E rihodnost v malih in cenenih avtomo-ilih, in leta 1936 pride na tržišče mali prid fiat 500 topolino (miško). Po masovni vojaški proizvodnji leta 1945 Agnelli nenadoma umre. Na krilih Marshallovega plana se Fiat temeljito obnovi in ponovno pride v sam evropski vrh. Modeli 500, 600 (fičo)’ 110 in 1500 so najuspešnejši v razredih-Leta 1966 postane predsednik podjetja Giovanni Agnelli mlajši, vnuk slavnega stvaritelja, in takrat se prične zlata doba Fiata. Pod torinsko upravo Pr^ jo vse važnejše italijanske avtomobilistične znamke: Alfa Romeo, Lancia, Ferrari, Maserati... Avtomobili iz Fiatovega koncerna so osvojili kar devet titul naslova evropski avtomobil leta-124 (1967), 128 (1970), 127 (1972), U no (1984), Tipo (1989), Punto (1995), Bravo&Brava (1998), Lancia Delta (1980), Alfa Romeo 156 (1998). V novo tisočletje se Fiat podaja s popolnoma prenovljenim puntom, katerim tudi vračajo v uporabo stari (>' leta 1929) okrogli logotip. Iz tovarniške oznake W202je zrasel resen član družine Mercedes. Mercedes C Visoki C Da se časi spreminjajo, vemo vsi, da se pa se spreminjajo tudi pri Mercedesu, lahko opazimo na naših cestah. Ker so v Stuttgartu ugotovili, da so imeli doslej med kupci premalo mladih ljudi in še posebej premalo nežnejšega spola, je sledilo prilagajanje okusom. W 202, takšna je tovarniška oznaka za modele C-razre-da, je za nekaj centimetrov daljši in višji od svojega predhodnika, modela 190. Najbolj opazna sprememba pa so vsekakor lepo zaobljene zunanje linije, tako da je sedaj veliko bolj podoben večjim bratom iz domače hiše. In ker se je skladno s povečano zunanjostjo povečala tudi notranjost, je sedaj v najmanjšem mercedesu (če prezremo A razred) moč dovolj udobno sedeti tudi na zadnji klopi, ob tem pa se je povečal tudi prtljažnik. Pri nas si lahko ta hip zaželite kar osem različic mercedesa C: štiri z bencinskim motorjem, C 180 (številka ponazarja delovno prostornino 1800 ccm) s 122 KM, C 200 s 136 KM, C 220 s 150 KM in šestvaljnik C 280 s 193 KM, ter štiri z dizelskim motorjem: C 200 D s 75 KM, C 220 D s 95 KM, C 250 D s 113 KM in C 250 TD; dodamo pa lahko še različico, predelano v podjetju AMG (uradni Mercedesov tuner), ki iz 3,6-litrskega šestvaljnika izvleče 260 konjev. Vsi bencinski motorji so opremljeni s štiriventilsko tehniko, šestvaljnik (C 280) pa tudi s prilagodljivo odmično gredjo z variabilnim sesalnim sistemom in novo elektroniko. Štirivaljni 2,2-litrski in petvaljni 2,5-litrski dizel sta prav tako opremljena s štiriventilsko tehniko, kar je pomenilo ob predstavitvi serije tudi svetovno novost. Mercedes pa se ne bo pohvalil le z široko paleto motorjev, veliko pozornost so namreč posvetili tudi varnosti potnikov. Zato je avto zaradi čvrstejše karoserije in večjih mer za skoraj 200 kg težji od predhodnika. K sreči pa se poraba zaradi tega ni povečala, saj se je zmanjšal koeficient zračnega upora. Temeljitejše je tudi podvozje, kar govori v prid varnosti in legi na cesti, saj je tudi begavi zadek postal zgodovina, ker ga krmili elektronika, ki preprečuje zdrsovanje koles. Kot rečeno, tudi mercedes C ostaja mercedes. Obdelava je brezhibna, vsi karoserijski spoji so več kot natančni, le notranjost je nekoliko toga, merilniki so tradicionalno pregledni, na pedalih, stikalih, volanu in prestavni ročici pa se vidi, da so narejeni po strogih, kvalitetnih mercede-sovih standardih. Ugodju in tišini v vozilu pa so ustregli z debelejšimi šipami in uležajenjem diferenciala in podvozja. Po nekajdnevnem druženju (sicer z najmanjšim članom družine C 180) dobi človek občutek, da je pod zvezdo na nosu vnovič temeljit in zanesljiv avtomobil. Ne le z motoiji, predvsem z izbiro opreme je Mercedes-Benz (po novem Daimler-Chrysler) natančno opredelil svoje prodajne cilje: vsakomur nekaj! Peugeot je model 306 prodal v več kot 2,2 milijona primerov. Peugeot Podoba 2000 V iztekajočem se tisočletju, ko je francoski Peugeot po dolgih pogovorih ponovno podpisal pogodbo o sodelovanju z moštvom Prost v formuli 1, so v podjetju predstavili prenovljeni model 306 in povsem novi model 607. Tristošestka je že stara znanka slovenskih in svetovnih kupcev, saj seje zapeljala v kar 2,2 milijona domov. Tokrat smo preizkusili karavansko različico z 1,6-litrskim motorjem, ki že napoveduje stilske spremembe za novo tisočletje. Najbolj vidne so spremembe na prednjih žarometih, ki imajo sedaj dvojno parabolo z gladkimi stekli in diamantnim odbojnim učinkom, na boku vozila so postavljeni kristalni smerokazi, v sprednjem spojlerju pa so nameščene tudi lečaste meglenke. K večji estetiki prispevajo svoj delež tudi v barvo karoserije pobarvani odbijači, bočna ogledala, letve na vratih in kljuke za odpiranje vrat. Tudi notranjost je spremenjena in se sedaj odlikuje s pestrejšim barvnim oblazinjenjem, armaturna plošča in merilniki so obdani s kovinsko sivo barvo, medtem ko so kazalci na merilnikih povsem beli. Dele notranjosti, ki sevečinofna uporabljajo ročno so odeli s žlahtno kovino, tako lahko najdemo kromiran ročaj prestavne ročice in gumb ročne zavore ter drsnike zračnikov. Pod motornim pokrovom je v našem primeru prepeval 1,6-litrski štiri-valjnik, ki pri 5.600 vrtljajih razvije solidnih 90 konjskih moči, pri 3.000 vrtljajih pa doseže najvišji navor 135 Nm. Ti podatki kažejo, da vozilo pospeši z mesta do 100 km/h v 14 sekundah in doseže najvišjo hitrost 180 km/h. Vozilo je v zavoju dolgo nevtralno, pri pretiravanju vam bo pričel iz ovinka bežati nos vozila, kar pa se spretno in enostavno korigira s plinom in dodajanjem volana. Tudi zadek ni nemiren, saj ga stabilizira sa-movodljiva zadnja prema. Izboljšali pa so tudi zavorni sistem, ki sedaj elektronsko porazdeljuje zavorni učinek v povezavi s sistemom ABS. Peugeota 306 za modelsko leto 2000 že lahko dobite pri pooblaščenih prodajalcih. Novemu vozilu so namenili kar 14 različnih barvnih odtenkov, tri karoserijske izvedenke (limuzina, kombi limuzina in karavan), tri motorje (1,4; 1,6; 2,OD) in dva paketa opreme (XR in XT). Iz- vedba, katero smo mi imeli na testu, je bila nekoliko bolje opremljena in je nosila oznako XT brake, zanjo je potrebno odšteti: 2,628.000,00 tolarjev. Z modelom 306 Husky pa so peugeotovci letos nagradili zmagovalko na nedavnem izboru za miss Slovenije. V Parizu pa so “pežojevci” predstavili največjo noviteto letošnjega salona v Frankfurtu - peugeota 607. Novi lev bo zamenjal model 605, ki je na tržišču že deset let. Z njim nameravajo Francozi konkurirati mercedesu razreda E, BMW-ju serije 5 in audiju A6. Že po tradiciji so ga oblikovali v italijanski delavnici Pinin-farina, kjer so v.novega peugeota vkomponirali vse najboljše in izdelali skoraj pet metrov dolgo limuzino. Tako kot zunanjost so temeljito, višjemu razredu primerno, priredili tudi notranjost. Skrivnost prostornosti je v prečno nameščenem motorju, kar veliko zagotavlja tako spredaj kot tudi na zadnjih sedežih. Pregledna in pridušeno osvetljena armaturna plošča z neparnimi številkami se nadaljuje v sredinsko konzolno, kjer najdemo informacijski blok s satelitsko navigacijo, glasbeno linijo, telefonom in klimatsko napravo na televizijskem ekranu. Za varnost potnikov skrbi kar deset zračnih vreč in varnostni pasovi s programiranim zategovanjem. Za pogon bodo skrbeli trije motorji: dva 2,2-itrska štiri valjnika, od katerih bencinec razvije 160 konjev, dizel pa 136, in šestvaljni trilitrski V6-motor, ki razvija 210 konjev. Vozilo je opremljeno tudi z visoko zmogljivimi računalniki, ki nadzorujejo sistem proti blokiranju koles (ABS), proti zdrsovanju koles (ASR), sistem za povečanje dinamične stabilnosti (DSC), korigiranje smeri (ESP), v opciji pa je tudi sistem za nadzorovanje tlaka v gumah. Cena je trenutno še neznana, lahko pa pričakujemo, da bo zaradi preboja na tržišče nekaj odstotkov nižja od nemške konkurence. 607 bo zamenjal model 605. ^©[^©pGaiž® • agmaBrnafl^©®!^ • ®D0Gs® • (S®pB®0 • d3®^®^®!® • gaDnEmov?®^! • ©Oofe® • (£]®[po@o BORIS ANDRIJANIČ Njegov spomenik je Krka SPOMINSKA SOBA - Andrijaničeva vdova gospa Mara je ob izdatni pomoči sorodnice Sandre v domu, v katerem sta živela več kot 55 let, uredila spominsko sobo svojega moža Borisa Andrijaniča. (Foto: A. B.) Ob 45-letnici novomeške Krke so v avli Krkine upravne stavbe odkrili doprsni kip mag. Borisa Andrijaniča, ustanovitelja in dolgoletnega direktorja te firme, ene najuspešnejših v Sloveniji sploh. Decembra bo minilo 6 let od smrti mag. Andrijaniča, velikega in nadvse zaslužnega Novomeščana. Njegova vdova gospa Mara tako rekoč od smrti svojega moža v njunem novomeškem domovanju ureja moževo zapuščino in tako je nastala Andrijaničeva spominska soba. V njej je zbrano in urejeno poleg njegovih osebnih stvari, dokumentov, številnih priznanj, nagrad, medalj, diplom itd. tudi veliko dragocenega dokumentarnega, pisnega in slikovnega gradiva, pomembnega tako za zgodovino Krke kot tudi širše. Tako se je nabralo kakih 20 fasciklov, v katerih je zbrano gradivo s številnih področij Andrijani-čevega življenja in dela. Tako so tu fascikli o Krki, Gorjanskem bataljonu, partizanski lekarni Planjava, Pleterjah, obsežno gradivo o razvoju farmacije, zdravstva in veterine na Dolenjskem itd. “Bo- horis Andrijanič leta 1979 ris ni nikoli nič vrgel stran, vse je shranil, celo nekaj listkov, na katere si je zabeležil kakšne drobnarije ali dnevne opravke, se je ohranilo,” je povedala gospa Andrijaničeva. “Želel je, da bi to uredil, a v dejavni dobi za to ni imel časa, potem pa gaje prehitela bolezen. Zato sem se tega dela po njegovi smrti lotila jaz ob izdatni pomoči nečakinjine hčerke Sandre. Sedaj je večji del tega gradiva zbran, popisan in urejen, nekaj dela pa naju še čaka to zimo.” Andrijaničeva lekarna Pri urejanju gradiva je marsikatero zagato rešil izvrsten spomin gospe Mare. Gospa Andrijaničeva je v 89. letu starosti, a njen spomin je natančen in zanesljiv. Se posebej se spominja vsega, kar je povezano z njenim možem Borisom, ki gaje poznala od otroških let. “Oba sva Novomeščana, Boris je bil leto starejši od mene. Ko je bil v 4. gimnaziji (sedanji 8. razred osnovne šole), jaz pa leto za njim v meščanski šoli, sva se na sankanju na Loko zaljubila in najina navezanost je potem trajala do njegove smrti.” Poročila sta se leta 1938, ker Andrijaničev oče Drago, novomeški lekarnar, ni dovolil, da bi se vzela prej, preden je Boris končal študij farmacije v Zagrebu. Borisov oče Drago izhaja iz stare in ugledne rodbine pomorščakov iz Bakra. V Novo mesto je prišel leta 1906. Ni se mogel odločiti, ali naj odpre lekarno v Karlovcu ali v Novem mestu. Anekdota pripoveduje, da se je šel, v fraku in s cilindrom, v Novem mestu predstavit županu. Pred rotovžem pa mu je spodrsnilo in tako eleganten je telebnil v cestno blato. Ko je vstal, je bil že odločen: “Tu bom ostal!” V Novem mestu sta se mu 1906 rodila hči Neda, kasneje žena znanega skladatelja, Novomeščana Marjana Kozine, leta 1910 pa še sin Boris, ki naj bi po njem prevzel lekarno. Sprva je bila Andrijaničeva lekarna v Ogorevčevi hiši na Glavnem trgu, v delu lokala, kjer je danes knjigarna Mladinske knjige; Andrijanič je lekarno kupil od prejšnjega lastnika Simona Slado-viča pl. Sladoevič. Družina je stanovala v Hočevarjevi hiši, potem v Oblakovi in nazadnje v Fichte-naiiovi. Dvajset let po tistem, ko je prišel v Novo mesto, je Drago Andrijanič kupil hišo v sedanji Rozmanovi ulici; kasneje je spodnje stanovanje po načrtih arhitekta Marjana Mušiča preuredil in leta 1938 tam odprl za takratne čase zelo moderno lekarno. “Po poroki sva z Borisom živela v tej hiši, ker je njegov oče tako hotel, Boris pa je delal v lekarni skupaj z očetom,” pripoveduje gospa Mara. “Poročena sva bila celih 55 let.” Krka se je rodila na Loki Med vojno je odšel Boris Andrijanič v partizane, kjer je med drugim v Babnem polju organiziral partizansko lekarno Planjava, njegovo mamo in ženo s sinom pa so Nemci odgnali v taborišče. “Sin Mišo je imel takrat 17 mesecev, ko smo prišli nazaj, je bil star pa tri leta.” Po vojni so Andrijaničevo lekarno nacionalizirali. Ko je stari gospod Drago novo oblast vprašal, od česa bo sedaj živel, so mu odgovorili, da ima otroka, pa ga naj živita. Boris Andrijanič, ki je bil na Novo mesto vseskozi močno navezan, je na vsak način hotel, da bi tu nekaj nastalo, da bi ljudje dobili delo, da bi se kaj ustvarjale. O zametkih Krke gospa Mara pripoveduje: “Borisa sta obiskala njegova prijatelja Mirko Pongra-čič iz Zagreba in Uroš Rupreht iz Ljubljane. Z njima in magistro Marto Slapar, Novomeščanko iz znane Mušičeve družine, smo v soboto popoldne posedali v gostilni na kopališču na Loki. Vse to so bili ljudje, željni v takratnih razmerah ustvariti nekaj novega. Beseda je dala besedo in rodila se je ideja o galenskem laboratoriju.” In ta laboratorij, ki so ga postavili kar v Andrijaničevem stanovanju, je kasneje prerasel v tovarno zdravil Krka. “Začelo se je z eno tabletirko, preprosto napravo za proizvodnjo tablet, in strojem za pripravo mazila proti revmi, imenovanega rev-min, po katerem je smrdela cela hiša,” se nasmeje gospa Mara. “Zaposlene so bile tri ali štiri delavke. Ko je prišlo prvo veliko naročilo, so izdelke v šajtrgah vozili na železniško postajo v Bršljin; Boris je bil zraven in je krepko porival. Zgodilo se je, da se ni pravi čas nabralo dovolj denarja za plače. Tudi Boris je bil brez njega, pa je skrivaj vzel denar z očetove hranilne knjižice, samo da so delavke imele plačo. Seveda je potem ves denar vrnil na knjižico, tako da oče za to sploh ni izvedel.” Iz domače drvarnice je naredil skladišče, podstrešje je bilo polno embalaže, ko je hotel iz zakonske spalnice narediti pisarno in vanjo iz spodnjih prostorov speljati stopnice, je pa ženi pošlo potrpljenje in je to preprečila. Bolje biti pošten državljan kot slab komunist Čeprav je bil Boris Andrijanič spoštovan Novomeščan, zelo predan svojemu rojstnemu mestu, partizan, prizadeven in uspešen direktor, je moral prenašati tudi grde in umazane stvari, primitivna očitanja in podla podtikanja. “Saj je imel podporo, v Novem mestu ga je še najbolj podpiral Jože Borštner, v Ljubljani je bil takrat Franc Pirkovič, njegov mladostni prijatelj, ki je kot Sentjer-nejčan v času obiskovanja novomeške gimnazije stanoval pri Andrijaničevih. A v Novem mestu so se takrat dogajale grde reči, kaj vse so mu po krivem očitali, tudi to, da dela za buržuje, ker se je zavzemal za obnovo otoškega gradu. Začel je obnavljati tudi Stari grad, in če bi bilo po njegovem, bi danes tudi ta grad prinašal dobiček, tako kot ga Otočec. Celo borci so se grdo spravili nadenj, o čemer govori tudi obsežen zapisnik, ki je ostal v njegovi zapuščini. Boris je bil zelo mehak in občutljiv človek, po srcu zelo dober in krivice ni prenesel. Tako so ga prizadeli, da je hotel vse pustiti, pa ga je pregovoril Rudi Avbelj in mu dejal: ’Pusti jih, majhne in podle ljudi, ne oziraj se nanje. Oni gledajo samo nazaj, ti pa naprej!’” Ker je Andrijanič gledal naprej, je imela v začetnem obdobju Krka več štipendistov kot zaposlenih. Bil je tudi eden redkih direktorjev velikih slovenskih podjetij, med največjimi pa kar edini, ki ni bil v partiji. Ko ga je Lidija Sentjurc vprašala, zakaj noče v partijo, ji je odgovoril s stavkom, ki gaje nasploh rad uporablja: “Bolje biti pošten državljan kot slab komunist!” Ni smel odpreti lekarne Med delavci in sploh med preprostimi ljudmi je bil Andrijanič izredno priljubljen in spoštovan. “Kadar sva se sprehajala po novomeški okolici, so ga ljudje kar čakali in takoj prišli k njemu, se z njim pogovarjali. Boris je znal prisluhniti malemu človeku, poslušati njegove težave in mu, če se je le dalo, tudi pomagati. Nasploh pa velja, da je, kar je obljubil, za kar se je zavzel, tudi izpeljal, pa tudi če je to plačal s krvjo. Do smrti je ostal zvest sebi in Novemu mestu.” Ko je že kot upokojenec dobil nazaj nacionalizirane prostore v domači hiši, je želel spet odpreti Andrijaničevo lekarno, ki jo je v Novem mestu leta 1906 začel njegov oče, potem pa sta jo nekaj časa vodila skupaj. Pa mu nova oblast tega ni dovolila, češ da nima strokovnega izpita! On, magister farmacije, človek, ki je delal v lekarni, med vojno organiziral partizansko lekarno, iz nič zgradil najsodobnejšo farmacevtsko tovarno, ni imel kvalifikacij za odprtje svoje lekarne in s tem za nadaljevanje družinske tradicije! To ga je strlo. Tega ponižujočega udarca ni prenesel. Kot da bi se mu vse porušilo, seje zgrudil vase in šele smrt ga je odrešila. “Ti ljudje, ki so mu to naredili, ga imajo na vesti!” je prepričana njegova vdova. Ko je gospa Mara urejala njegovo zapuščino, je našla 73 različnih priznanj, diplom, zahval, nagrad, plaket, odlikovanj, od medalje zaslug za narod iz leta 1952 do priznanja ob 70-letnici nogometnega kluba Elan, katerega podpornik je bil kot športni simpatizer in zaveden Novomeščan, ki ga je dobil leto dni pred smrtjo. Andrijaničev doprsni kip sedaj stoji v avli Krkine upravne stavbe. Sicer pa je njegov spomenik cela Krka. S spoštovanjem in hvaležnostjo se ga spominjajo tisoči ljudi. ANDREJ BARTEU SPOROČILO SPOMINSKEGA DNEVA Ob obletnici ustanovitve prve novomeške partizanske čete Spominski dnevi so priložnost, da * ozremo v preteklost, k dogodkom, f so odločilno zaznamovali naše živ-Nnje in bodo po svojem pomenu stali zapisani v slovenskem narod-*-m spominu. V zgodovini Novega mesta in vse Dolenjske med drugo vetovno vojno je vsekakor takšnega P°mena ustanovitev prve novomeške Partizanske čete 29. oktobra 1941, ki _e. neposredno povezana z oborože-‘m odporom proti nacističnemu ttsilnemu izseljevanju slovenskega prebivalstva v Posavju in ob Sotli. Sc . ega dne, ko je bila ustanovljena, se 1 namreč četa napotila proti takrat-s' nemško-itulijanski meji, da bi vdelovala v vojaških akcijah proti P eseljevanju Slovencev. ra .^i si mogli predstaviti vse Zsežnosti tega dogodka, si mo-m° vsaj v osnovnih obrisih pri-v ‘cati v spomin takratne razmere « . .eniji P° nasilni okupaciji s fani fašističnih in nacističnih zavojevalcev. I* o sporazumu med Hitlerjem in ig^ssolinijem je spomladi leta vr,-.! ^°'enjsko zasedla italijanska de ’ *e W do 15 km širok pas ob nPSn.em bregu Save je pripadel iškemu Tretjemu rajhu. Meja ec* Italijo in Nemčijo je nekaj dni '■tekala v bližini Novega mesta j: 1 Mačkovcu, potem pa so jo • estavili nad Škocjan in Kosta-Jev,c9 na Krki. Zavojevalci so to zdelitev pojmovali kot doumela ■ Mussolini je Dolenjsko in pr^tnnjsko skupaj z Ljubljano Hti k italijanskemu imperiju, in s r’ kiJe zasedel vso Gorenjsko <, Majersko, pa jc mejo južno od s^.Vc nameraval utrditi tako, daje va,C|'ii izseliti vse slovensko prebi-š,vS‘vo in v te kraje naseliti nem-u u vdanc Kočevarje, Nemce iz sarabije in drugih dežel. **F jc pritegnila v boj za Preživetje in osvoboditev vse ^ narodno zavedne ljudi pa .?.v° niesto je takoj po oku-jjAlli dobilo videz italijanskega sta. Ulice jc preplavilo veliko število italijanskih vojakov in oficirjev, uradnikov, policistov in karabinjerjev. Vse urade so prevzeli italijanski funkcionarji in zamenjali naslove z italijanskimi. Tudi trgovine in drugi lokali so morali nositi italijanske oznake. Po vsem mestu, zlasti na Glavnem trgu, so se na pročeljih hiš pojavili veliki napisi s fašističnimi parolami in portreti fašističnega voditelja. Čeprav so si v začetku nadeli prijazen videz, tudi Italijani niso skrivali, da nameravajo čimprej poitalijančiti našo deželo. V vse šole so uvedli obvezen pouk italijanskega jezika in obvezno članstvo v fašistični organizaciji mladine, s podobnimi društvi in organizacijami pa so poskušali širjenju italijanst-va podrediti vsa področja javnega življenja, kulture in športa. Med prebivalci Novega mesta seje prav zato hitro širilo prikrito delovanje Osvobodilne fronte, ki je v svoje vrste pritegovala vse narodno zavedne ljudi ne glede na njihovo prejšnjo strankarsko pripadnost, poklicne ali socialne razlike. Letaki in glasila OF so prodirala v vsa okolja in njihovo skrivno razširjanje je postalo vse močnejša oblika zaupnega povezovanja Slovencev ter kljubovanja tujim osvajalcem. V Novem mestu pa tudi v bližnjih vaseh skoraj ni bilo človeka, ki ne bi bil tako ali drugače povezan v OF, razen nekaterih skrajnežev, ki so se že pred vojno navduševali za fašizem. OF je že ob ustanovitvi sprejela sklep o nujnosti oboroženega upora tujim osvajalcem. Sredi poletja 1941 so se v bližini Novega mesta pojavile prve oborožene skupine partizanov, izvajale posamezne vojaške akcije, predvsem pa med prebivalstvom budile zaupanje v možnosti boja za osvoboditev. Nemški nacisti, ki so pred tem že prisilno izselili veliko števila Slovencev iz Gorenjske in slovenske Štajerske v Srbijo, so 20. oktobra objavili odlok o prisilni izselitvi Slovencev v Posavju in ob Sotli, 23. oktobra pa so od tam že pričeli izseljevati slovenske družine v Nemčijo. Medtem ko so na Gorenjskem in Štajerskem za deportacijo izbirali ljudi po rasnih in političnih kriterijih, predvsem pa tiste, ki bi lahko ovirali uresničevanje ponemčevalnih načrtov, so iz t.i. južnega obrambnega pasu ob Savi nameravali preseliti v Nemčijo vse Slovence, to je več kot 70.000 ljudi, ki so jim predhodno zaplenili premoženje. Glede na vse to je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet sklenilo organizirati skupno vojaško akcijo štajerskih in dolenjskih partizanskih enot na nemškem zasedbenem ozemlju, da bi preprečevali izseljevanje z napadi na nemške postojanke, ob tem pa vršili mobilizacijo v partizane ali vsaj omogočali prebeg ljudi z živino in drugo imovino na italijansko stran. Novomeška četa je dobila nalogo, da napade in zavzame orožniško postajo na Bučki. Uspešno izvedbo teh nalog je -poleg pomanjkanja vojaških izkušenj - preprečil visok sneg, ki je nenadoma zapadel prav v tistih dneh in zadržal prihod nekaterih drugih partizanskih skupin. Okrepljene nemške policijske enote so zadržale prihod prvega štajerskega partizanskega bataljona na območje izseljevanja, Brežiško četo pa so po izdaji obkolili in 28. novembra popolnoma uničili. Tudi italijanski okupatorji so nemudoma reagirali in v skupno akcijo proti partizanom pritegnili več bataljonov vključno s topništvom in konjenico. Tako je tragično usodo doživela Belokranjska četa, ki se je že vračala proti Beli krajini, potem ko ni uspela priti pravočasno preko Krke. Italijanske sile so utrujene borce presenetile na prenočevanju v Gornjih Lazah. V tem spopadu, v katerem so Italijani postrelili tudi vse ujete in ranjene, je izgubilo življenje 19 borcev. Okupatorje moral ustaviti prvotni načrt za izselitev 200.000 Slovencev Partizanski pohod proti preseljevanju v Posavju in ob Sotli je imel navkljub tragičnim izgubam ogromen spodbuden odmev med Slovenci. Pokazal je, da se ne bomo pustili uničiti brez boja, kar so kmalu potrdile tudi velike partizanske akcije proti preseljevanju na Gorenjskem. Izvajalce nacistične politike je presenetila širina upora in prisilila, da so nadaljnje množično preseljevanje omejili ali ustavili. Opustili so prvotni načrt, ki je predvideval, da bodo iz Gorenjske in Štajerske izselili več kot 200.000 Slovencev. Vendar so iz Posavja izselili 35.000 ljudi. Dokumenti, ohranjeni v arhivih nekdanjih okupacijskih oblasti, nam nudijo dovolj dokazov, da so nacistične voditelje v Berlinu zaskrbeli pojavi oboroženih akcij proti preseljevanju predvsem kot izraz razpoloženja slovenskega prebivalstva, ki je pretilo, da se razmahne v splošni množični odpor. Zavedali so se, da bo njegovo obvladovanje zahtevalo veliko naporov, zlasti uporabo znatnih vojaških sil, taka zelo potrebnih na svetovnih bojiščih. To potrjuje, da akcij prve novomeške čete pa tudi bojev drugih enot proti izseljevanju Slovenoev ne smemo ocenjevati samo z merili neposrednega vojaškega uspeha, temveč kot dejanja, ki so imela mnogo bolj daljnosežen politični in moralni pomen v boju Slovencev za preživetje na svoji zemlji. Naravnost nepojmljivo je, da se še po tolikih letin, v katerih so tudi zgpdovinarji imeli priložnost preveriti vsa omenjena dejstva, oglašajo trditve, da je bil narodnoosvobodilni boj nepotreben ter da bi si brez njega lahko izognili odvečnim žrtvam. Prav množično preseljevanje Slovencev, ki so ga tuji osvajalci načrtovali še pred začetkom vojne in pričeli izvajati takoj po okupaciji Slovenije, je najboljši dokaz, da začetek vsega zla, povzročenega med drugo svetovno vojno, ni bil na strani tistih, ki smo se morali podati v boj za preživetje in osvoboditev slovenskega naroda. Zagovarjanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, češ da so le odgovorili na nasilje partizanov, pomeni popolnoma neutemeljeno sprevračanje zgodovinskih dejstev in predstavlja hudo žalitev vseh tistih, ki so se borili proti tujim zatiralcem, še zlasti borcev, ki so prvi prijeli za puške, ne meneč se za bližnjo zimo in vsa tveganja upora proti takrat še navidez nepremagljivemu sovražniku. Ustanovitev prve novomeške čete je bila pomembna tudi kot dejanje, ki označuje začetek graditve slovenske partizanske vojske, prve lastne vojske slovenskega naroda v njegovi zgodovini. V začetku avgusta leta 1941 so voditelji zavezniških držav podpisali t.i. Atlantsko listino “o načelih politike svojih držav, na katerih temeljijo upi za boljšo prihodnost sveta”. Med temi načeli je tudi priznanje pravice vsem narodom, da si sami izberejo obliko vladavine in da živijo v svobodi. V tem duhu je le mesec dni kasneje Vrhovni plenum OF sprejel sklep, da se razglaša za Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki v času osvobodilnega boja vodi in predstavlja slovenski narod na vsem slovenskem ozemlju. Sklep je bil utemeljen glede na množično podporo, ki jo je že uživala OF slovenskega naroda, in je pomenil prvo dejanje v toku uveljavljanja slovenske samoodločbe. Eden izmed najpomembnejših odlokov odbora je ugotavljal, da “že obstoječe in bodoče slovenske partizanske čete sestavljajo slovenski vojaški zbor z lastnim poveljstvom, ki se kot takšen vključuje v partizanske oddelke Jugoslavije”. Odlok je pomenil odločno razmejitev s stališči vlade v Londonu in v njej zastopanih slovenskih politikov, da je edina zakonita jugoslovanska vojska srbsko četništvo pod poveljstvom generala Mihajlovi-ča, ki so ga razglasili celo za vojnega ministra. Kako potrebna je bila takšna razmejitev, nam dokazuje kasnejše medvojno dogajanje, ko so se pristaši četništva v Sloveniji pojavili skupaj z belogardisti v t.i. Legiji smrti, se izdajali za partizanski štajerski bataljon, zahrbtno morili ujete partizane in aktiviste ter vzdrževali skrivne stike z italijanskimi posadkami, kasneje pa odkrito sodelovali v prostovoljni protikomunistični milici, ki so jo italijanski okupatorji oboroževali in uporabljali za boj proti slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Nesmiselnost zagovarjanja četništva Naravnost neverjetno je, da se še danes pri nas oglašajo novi zagovorniki četništva, čeprav je na razpolago dovolj dokazov, da je Mihajlovič med vojno sodeloval z Nemci v bojih proti narodnoosvobodilnemu gibanju, glede povojne ureditve Jugoslavije pa zastopal izrazito velesrbsko usmerjenost, v osnovi enako tisti, ki je vodila v krvave etnične spopade po razsulu avnojske Jugoslavije. Ustanovitev novomeške partizanske čete v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske je močno vplivala na nadaljnji razvoj osvobodilnega boja na Dolenjskem. Kljub hudi zimi seje kmalu po novem letu odpravilo v partizane več skupin novih borcev in bork iz Novega mesta in bližnje okolice. Že 3. marca leta 1942 so na Gornji Topli rebri ustanovili prvi dolenjski bataljon, ki je po vrsti uspešnih akcij in dotoku novih borcev 7. maja že prerasel v prvi dolenjski odred s 4 bataljoni. Enote tega odreda so v začetku poletja osvobodile velik del Dolenjske. Prav iz dolenjskega odreda so izšli nekateri najvidnejši vojaški poveljniki, ki so se kasneje izkazali na čelu slovenskih partizanskih brigad, divizij in korpusov. Vsa ta dejstva potrjujejo, da je bila ustanovitev prve novomeške partizanske čete zgodovinsko dejanje, ki se ga ne bi sramoval noben svobodoljuben narod. Čeprav obletnice tega dogodka niso več praznik sedanje občine Novo mesto, bodo kot spominski dnevi tudi v prihodnje odmevale v srcih večine prebivalcev tega mesta in vse Dolenjske s ponosom in spoštovanjem, ki ga zaslužijo. BOGDAN OSOLNIK [F®[P®[FGSlŠ® • g®On0[Ml0W®®,SD • ®O0DS® • C§D®[p0®□ • F®QS)©[7Gg)Ž® * žS]OTI0[]tTi10W©®G0 * ®D0GS® • (cp®[p0®0 MARTINOVO Svet’ Martin iz mošta dela vin’ Šega in navade ob martinovem izhajajo še iz poganskih časov, ko so naši davni predniki novembra obhajali praznik v zahvalo za letino - Cerkev je poganski praznik “posvojila” - Martinovanje tudi za duše v vicah - Nesprejemljivo šemljenje in spakovanje Danes goduje .vv. Martin, eden najpriljubljenejših svetnikov v naših krajih in na Slovenskem sploh. Martinovanje je tesno povezano z vinom, saj je sv. Martin tisti “čudodelnik”, ki iz mošta naredi vino. To je seveda treba primerno proslaviti. Kjer pa je vino, je veselje, zato ni čudno, da so včasih martinovemu rekli kar ‘jesenskipust”. Martinovo je bilo v starih časih povezano ne samo z mladim vinom, ampak s spravilom jesenskih pridelkov nasploh in zaključkom paše. Karkoli pa se ob martinovanju godi, vse je veliko starejšega izvora. AJaš izvrstni etnolog prof. Niko Kuret piše: “Spet je bilo namreč tako, da je priljubljen svetnik, čigar god je postavila Cerkev v primeren čas, moral prevzeti pogansko praznovanje in šege, ki jih ni bilo moč zatreti. ” Novembra so namreč naši davni poganski predniki obhajali praznik v zahvalo za letino. Takrat so imeli tudi koline, da so si pripravili zaloge za prihajajočo dolgo zimo, pastirji so se zahvalili za uspešno pašo. Praznik in njegove obrede so spremljale obilne pojedine in seveda mlado vino. Nekateri strokovnjaki menijo, da je sv. Martin nadomestilo za neko starejše, verjetno keltsko božanstvo, čeprav sam Martin kot zgodovinska oseba pri tem nima nič. Cerkev med pokristjanjevanjem poganskega praznika ni ukinila, saj ga zaradi zakoreninjenosti tudi ne bi mogla zatreti, ampak ga je raje “posvojila” in na mesto starega poganskega božanstva postavila priljubljenega svetnika. Cerkev se je pri tem in drugih poganskih praznovanjih ravnala po navodilih papeža Gregorja Velikega, kije misijonarjem naročal, naj poganskih templjev ne podirajo. Malike naj sicer uničijo, na njihovo mesto pa naj postavljajo oltarje z relikvijami. Če so v preveliki gorečnosti razdejali kakšno pogansko svetišče, so na njegovem mestu ali prav blizu postavili cerkev, poganskim navadam pa pridali krščanski pomen. To velja tudi za navade, ki jih obsega martinovanje in presegajo zgolj vinske in vinogradniške vsebine. “Poleg tega, da je bilo glavni zahvalni praznik za letino in tudi pomembno pastirsko praznovanje, so ljud- je na ta dan poravnavali najemnine in dajatve ter vračali dolgove,” piše prof. Janez Bogataj. Zgodovinski Martin se je rodil oktobra leta 316 v današnjem Szombathelyju na Madžarskem blizu avstrijske meje, v “ajdovski”, se pravi poganski družini. Odraščal je v Italiji in je že kot deček postal kristjan. Sprva je bil poklicni vojak, nato pa se je posvetil duhovniški službi in bil nekaj časa celo puščavnik. Postal je škof v francoskem mestu Tours in ustanovil prvi samostan na francoskih tleh. Umrl je leta 397. Okoli njega se je kmalu spletlo veliko legend. Njemu so kaj radi posvečali oltarje in cerkve zlasti v tistih krajih, koder jim je uspelo izriniti keltska božanstva. Od tod naj bi bilo tudi veliko število cerkva, ki so na Slovenskem posvečene sv. Martinu, vseh je več kot 120. Sv. Martin je največkrat upodobljen kot usmiljen vojščak, ki z mečem reže svoje ogrinjalo, da ga bo polovico dal golemu revežu. Takega ga kažejo vse naše oltarne slike in ta legenda se je slovenskemu ljudstvu najbolj priljubila. Ze- KAJ JE POVEZANO Z NJEGOVIM IMENOM Martinovi “sorodniki” V zvezi z besedo Martin, ki je osebno ime za moškega, se nehote in mimogrede vzbudi zveza sorodnih misli in predstav. Če k prvim petim črkam besede Martin - marti dodamo obrazila nastanejo nove besede, izpeljanke iz Martina. Takih izpeljank oziroma Martinovih “sorodnikov” je precej pri zemljepisnih imenih, v industriji, pri imenovanju ptic oz. živali itd. Preveč jih je, da bi objavili vse, zato le najbolj znane in zanimive. A najprej k izviru “sorodnikov”, k osebnemu imenu Martin, ki ima še tudi dodatna imena: Davorin, Davor, Tine in Merten. V krščanskem okolju je Martin svetnik, ki seje rodil 316. leta v Sabarii (danes Szombathelyju) v rimski provinci Panoniji. Njegov oče vo- Martinovo vreme Martinovo in martinovanje ni samo čas "‘jesenskega pusta”, ko se mošt spremeni v vino, ampak so povezana tudi stoletna opazovanja in mnenja o vremenu v tistem času. In nikoli ni odveč, da jih ne bi upoštevali, vsaj nekatere Martinove vremenske pregovore. • Manin suh, pozimi raste kruh. • Ako je na Martina lepo, bo za tri dni grdo. • Martin oblačen in meglen, zima voljna kot jesen. • Če sveti Manin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. • Za soncem svetega Martina kaj kmalu pride sneg, zntrzlina, in če tudi dobro greje, le tri dni babje leto šteje. • Če Mariin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. • Sonce na Mariina -pred durmi huda zima. • Če Martin še listje obdrži, huda zima sledi. • Če se martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno v blatu gazi. • Ko pride sveti Manin -torbo na klin (konec paše). • Za Mariina če je jasno, bo v treh dneh sneg, če oblačno, sneži še na ta dan. Sicer pa naj bo kakršno že vreme tistega dne, 11. novembra, najboljša za tisti dan sta naslednja pregovora: In ko pride Martin svet’, Slovenec pogleda v svojo klet, juhej, juhej žlahtno blago, zdaj boš mi žulje celilo. Pršu je, pršu sveti Martin, on ga je krstil, jest ga bom pil... Izbral: B. A. jak je tega sina, ki je moral že s petnajstimi leti v vojsko v Italijo, imenoval Martinus-Martino, to je otrok vojaškega boga (mimogrede: v hrvaščini pomeni beseda martin mladega galeba).' Najbolj znani sveti Martin pa ni edini s tem imenom! Mestece ob reki Vah na severu Slovaške, središče kulturnega in političnega življenja na Slovaškem v 19. stoletju, kjer so 30. oktobra 1918 razglasili vključitev Slovaške v novo državo ČSR (kasneje ČSSR), se imenuje Sv. Martin. V Sloveniji je šest krajev oziroma zaselkov z imenom Martin: blizu Raven, pod Paškim Kozjakom, ob Soči v Spodnji Trenti, blizu Podbrda, pri Praprotnem Brdu in v Polhograjskem hribovju. Precej pa je v Sloveniji krajev ali območij, ki se začenjajo z “marti” in so izpeljanke iz besede Martin. Med drugimi so: Martinačiči, Martin Breg, Martinc, Martinci, Martinček, Martinčev laz. Martinčev rovt, Martinčič, Martini, Martinikogel, Martinišče, Martinjak, Martinja vas, Martinje, Martinji hrib, Martinja grapa, Martinjščica, Martinj Vrh, Mar-tink, Martinkar, Martinkel, Mar-tinski, Martinova Grapa, Marti-novec, Martinovo, Martinovski Breg, Martinov stržen, Martinov vrh, Martin pod Okičem, Martiž, Martižev graben in Martinuševec. In še nekaj oseb z gornjim imenom. Martin V. - rimski papež, Martin Frank - švicarski skladatelj, Martin Pierre - francoski inženir, ki je iznašel postopek pridobivanja jekla iz surovega in starega železa, Martin Archer-John Porter - britanski kemik, Nobelov nagrajenec, Martin Dean Crocetti - ameriški filmski igralec in pevec in Martin du Gard - francoski pisatelj. Zdaj pa k številnim besedam, katerih osnova je “marti”. Marti Anton (prvotno ime Anton Martinčič) - igralec in režiser, Martinčič Andrej - botanik in Martinuzzi Carlo - stavbenik, po rodu iz Furlanije, delal pa je v Ljubljani. Martinique - 1120 km2 velikih hribovit vulkanski otok v Malih Antilih, Martinski Nikola - makedonski slikar, Martinov Leonid -ruski pesnik, Martinovicz Ignac -madžarski privrženec francoske resolucije, ki so ga s sedmimi drugimi obglavili, Martinovič Juraj -bosanski literarni zgodovinar in slovenist, Martinson Harry Ed-mont - švedski literat, Nobelov nagrajenec, Martinson Moan Helga Svarts-Johanson - švedska pisateljica, Martin Bohuslav - češki skladatelj, Marti Jose - kubanski pesnik in Martialis Marcial -rimski pesnik. lo priljubljena, čeprav veliko poznejša je legenda o goseh, ki da so izdale Martina. Martin naj bi se v svoji skromnosti namreč skril med gosi, ko so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa, gosi pa so ga z gaganjem izdale. Legenda je izmišljena, razložila pa naj bi, odkod gos na podobah sv. Martina. Resnica pa je ta, da je bila gos v poganskih časih žrtvena, daritvena žival, iz njenih kosti pa so tudi pri nas prerokovali vreme. Vsekakor je gos prav obredna jed o martinovem, čeprav so pri nas ob martinovanju uživali tudi druge vrste perutnine in mesa nasploh. Po legendi naj bi tudi sv. Martin podobno kot Kristus v galilejski Kani vodo spremenil v vino. Posebno slovesno je o Martinovem bilo in je deloma še v vinorodnih krajih, saj.se na ta dan mošt spremeni v vino. Na predvečer praznika in na Martinovo nedeljo, ki je vedno nedelja po 11. novembru, ko goduje Martin, so ljudje hodili v zidanice in hrame in povabili tja sosede in prijatelje. “Pripravili so pogače, potice ali pečene štruklje, od mesa pa najraje pečeno gos, včasih namesto nje tudi purana, raco ali kakšno drugo perutnino, nekateri so celo zaklali prašička, za pijačo pa je seveda MARTINOVA GOS - Pečena gos je ob martinovem prav obredna jed. V Dolenjskih Toplicah so jo za razstavo martinovanjskih jedi pripravili z mlinci in dušenim rdečim zeljem. Sicer pa je bila gos v poganskih časih, od koder izhaja navade in običaji ob martinovem, daritvena žival. Po legendi naj bi gosi z gaganjem izdale sv: Martina, ki se je skril mednje, ko so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa. (Foto: A. B.) Ne moremo pa tudi mimo številnih priimkov, katerih začetek je “marti”, ki so zapisana v telefonskem imeniku. Na primer: Martič, Martin M., Martinak, Martinc, Martinčevič, Martinčič, Martinec, Martinek, Martinez, Martini, Martinič, Martinis, Martinjak, Martinjaš, Martinovič, Mar-tinšek in Martinuč. Najzanimivejši Martinov “sorodnik” je vsekakor beseda marti-novo, v krščanstvu 11. novembra praznik sv. Martina. Martinova nedelja je 11. novembra ali pa prva po tem datumu. Še bolj znana je beseda martinovanje, ki pomeni praznovanje godu sv. Martina 11. novembra z gostijami in na dan, ko se po slovenskih tisočletnih izkušnjah mošt spremeni v vino. Na ta dan pa je pri jedači obvezna martinova gos, lahko pa je tudi raca, purman ali petelin, če ni gosi. Tudi udeležba na tem ljudskem prazniku oziroma praznovanju se imenuje martinovanje. Nekdanja stara puška, ki so jo polnili samo z enim nabojem, se je imenovala martinka in neka krizantema ima tudi ime martinka. Martinščakje grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa sploh ne dozori. V težki industriji je martinar delavec, ki dela v martinarni v jeklarskem obratu z martinovka-mi, v pečeh za pridobivanje jekla iz surovega železa. Zelo znana “pijača” je martini, vermut oziroma koktajl, izdelek italijanskega podjetja Martini-Rosi. Martinka je pomanjševalni-ca ženskega imena oziroma ljubeče ime za Martino. Mnogokje na podeželju pravijo pri Martinovih, to je ponavadi po osebnem imenu lastnika. V italijanščini je marti-nazo srebrni galeb. Martirij je del cerkve ali kapele z grobom mučenca oz. svetnika, martirio pa je mučeništvo, v vzhodnih predelih pravijo mlademu vinu kar mar-tin.ščak. Tudi živali in ptice imajo “sorodne zveze” z imenom Martin. Martinček je majhen kuščar (mimogrede: razlog, zakaj je izpeljanka iz svetniškega imena Martin, ni znan!), martinec je ob potoku oz. vodah živeča ptica z majhno glavo, ima pa več imen: rdečenogi, črni, mali, močvirski in zelenono-gi martinec. Nekoč so si gorenjski pastirji kar na pašniku skuhali Martinovo kašo, sicer ne vedno v “počastitev Martina”, ampak po želji. In še iz nekdanjih časov kmetovanja, ko so martinovo praznovali kot konec kmetovega leta v zahvalo svetniku Martinu za dobro letino in prošnjo tudi za bogato prihodnjo. Za konec pa še o pomenu dveh besed: martinčkati se in martinč-kanje. Obe besedi imata podoben pomen: posnemati martinčka, ki se rad greje na soncu, torej pomenita besedi sončenje. BOJAN AJDIČ MARTINOV KRST - Sodobni čas je popačil šege in navade ob martinovanju. Danes našemljeni škofi Martini na hrupnih zabavah po gostinskih lokalih in zidanicah humoristično blagoslavljajo oziroma kršču-jejo novo vino. (Foto: A. B.) bilo novo vino. V zidanici so ob pokušanju vina in v veselem razpoloženju ta večer krstili vino. Ob tem so obvezno prepevali,” piše etnologinja Ivica Križ iz Dolenjskega muzeja. V semiškem koncu so včasih na martinovanju peli pesem: Pršu je, pršu sveti Martin,/ on ga je krstil, jest ga bom pil./ Kume moj dragi, zdaj se napij,/ dugo ga ne bošvzdaj se navžij! Na Javorovici nad Šentjernejem pa je bila zapisana tale: Kadar mi pride sveti Martin,/ on ga bo krstil, jaz ga bom pil./ Dragi prijatelj, zdaj se napij!/ Še ga je v sodu, zdaj ga zaužij! “Po stari veri so prihajali k nekaterim slavjem tudi duhovi prednikov,” piše Kuret. Da je martinovanje naslednik poganskih slavij, dokazuje tudi primer iz Bele krajine, kjer so po koncu Martinove pojedine_, ko so gosti odšli, na mizi v zidanici pustili majoliko z vinom in kozarec, “da bi tudi verne duše v vicah bile deležne martinovanja, če bi se slučajno oglasile v zidanici”. Na Martinov dan so ponekod na Dolenjskem kuhali štruklje, da bi bili voli bolj debeli. Za ta dan pa je bil na splošno v rabi rek: “Včeraj so bili tatje v gori, ves mošt so pokradli, vino pa pustili.” Po be- sedah Ivice Križ so v Grobljah pri Šentjerneju, kjer je sv. Martin tudi vaški patron, praznovali še bol] slovesno. Fantje in možje so postavili visok mlaj, zraven kurili ogenj in pokali s karbidom. Prof. Bogataj, ki je bil pred časom etnolog v Dolenjskem muzeju, je zapisal: “Dediščina marti-novega in martinovanja je pestra in raznolika, kar sooblikuje bogastvo naše kulture in načina življenja. Seveda se je praznik s svojimi pojavnimi oblikami in rituali vedno spreminjal. Tako dobiva tudi v sodobnem življenju razne nove razsežnosti, ki so včasih na meji sprejemljivosti in povezanosti s kontinuiteto dediščinskih modelov. Med take sodijo npr. razni obhodi maskiranih oz. našemljenih škofov Martinov po naših vinogradih in humoristično blagoslavljanje vina... Dediščina marti-novega in martinovanj seveda ponuja še razne druge izzive m primerjave, predvsem pa usmerja naša pogosto odtujena, sprta, ogrožena in še kakšna življenja k sporočilom poznanih modelov, v katerih je znal človek uravnoteženo živeti v svojem naravnem m kulturnem okolju.” Zbral in priredil: A. B- OB STOLETNICI SLAVICE LUNAČEK v Živeti je treba z optimizmom Slavica Lunaček, nekdanja učiteljica v Šentrupertu, je včeraj praznovala 100-letnico. Po vojni je odšla v Ljubljano, sedaj pa živi v domu starejših občanov v Šiški. Spoštovana gospa Slavica Lunaček, skoraj petino učiteljske poti ste preživeli v Šentrupertu, hkrati pa ste s svojim možem Francijem povezani z rodbino Lunaček. V teh dneh se spomini še posebej vračajo v preteklost, na začetek poti. Kako se spominjate najbolj zgodnjega otroštva? “Rodila sem se 10. novembra 1899 v učiteljski družini - oče, mati in vse tri hčere smo bili v učiteljskem poklicu, zato smo se pogosto selili - v Veliki Dolini pri Brežicah, potem smo živeli v Orehovici, nato pa v Šempetru, današnjem Otočcu. Osnovno šolo sem začela v Škocjanu, nadaljevala v Šmihelu pri Novem mestu, učiteljišče pa naredila v Ljubljani. Moje bivanje v Ljubljani se je odvijalo prav med prvo svetovno vojno (zrelostni izpit je bil 2. julija 1918) in sem živela v velikem pomanjkanju.” Je bilo v Vašem času lahko dobiti učiteljsko službo? “Ni bilo hudo za službo - jaz sem jo takoj dobila - mama je šla v Škocjanu na dopust, jaz pa sem Slavljenka skupaj s hčerko Bredo, ko je imela 99 let. postala nadomestna učiteljica, že takoj naslednje leto pa sem dobila službo v Šmarjeti in kar nekaj časa tam ostala. Pred Šentrupertom sem bila krajši čas na Mirni, kjer je bil moj oče Ivan Beneditič šolski upravitelj.” Sedemindvajset let vam je bilo, ko ste prišli v Šentrupert - v svojih najbolj ustvarjalnih letih. Takrat je bil šolski upravitelj Matija Brezovar- pravzaprav sta skoraj hkrati nastopila, saj je tisto leto nadomestil vašega tasta Aleksandra Lunačka. Kup stvari, ki so se globoko vtisnile v spomin, kajne? “Tisto leto je bilo res pestro - v februarju sem se poročila - moža sem spoznala v Šmarjeti, julija sem na Mirni rodila sina Borisa, v novembru pa sem se zaposlila na šoli v Šentrupertu. Obdobje med Šmarjeto, Šentrupertom in Mirno so najlepša leta mojega življenja. V Šentrupertu so bili prijazni ljudje, veseli, čutila se je domačnost, pogosto smo zahajali k Frelihovim, kjer je vedno stanovala kakšna učiteljica. Kljub vsemu delu smo imeli čas, da smo hodili v zidanice in iz srca prepevali. Rada se spominjam teh časov, še posebej, ker sta se v Šentrupertu rodili še hčerki Majda in Breda.” Nadaljevanje vaše učiteljske poti je Mirna - tja sta odšla oba z možem - on je kot šolski upravitelj nasledil vašega očeta in to bil do 1940. leta, nulo je sam nekaj časa služboval v Adlešičih, v prvih mesecih vojne seje vrnil na Mirno, a bil že naslednje leto kot simpatizer OF zaprt; ko pa je 1944. leta obiskal družino, je bil zajet in zverinsko ubit. Marsikoga bi življenje z otroki, ki še niso bili pri kruhu, strlo, vi pa, kot da ste že takrat imeli svojo maksimo, da nikoli ne smete ohupati, ste se zagrizli in dosegli, kar ste hoteli. “Vedela sem, da ne smem obupati, da moram otroke spraviti h kruhu, zato sem želela priti v Ljubljano, da bi bila z njimi, ko se Bodo šolali. Sprva, ko se je vojna končala, sem bila celo nekaj časa ravnateljica na Mirni, kasneje tudi nadzornica v Trebnjem, a to je bilo zame prenaporno, zato sem se zaposlila v Mostah, od tam sem,, odšla v Šiško, nekaj časa sem delala tudi na občini, nazadnje p® pristala v vrtcu, ti so se prav tedaj začeli ustanavljati.” Po tako pestrem življenju seje prav gotovo upokojitev prilegla-“Prvič sem se upokojila 195 • leta, a sem kasneje še delala, tu 1 zato, da so se otroci lahko izšolam tako da se mi je nazadnje nabral ^ 42 let delovne dobe, kar zadosti-Že čez petdeset let je Ljubljana kraj vašega bivanja, se spomnite, kdaj ste bili nazadnje v Šentr° pertu? “Dokler sem lahko hodila, se bila vsako leto vsaj enkrat v Sen trupertu, da sem obiskala gr°. svojega moža in njegovih sorod'11 kov. Ko sem odhajala z otroki ' njihovimi družinami v Šentrupef , je bil zame vedno praznik, re ^ smo, da smo naredili izlet, o 1993. leta pa je moj kraj samo ; dom starejših občanov v Štski-• Življenje je v vsakem lepo, če si tako sami želimo, * v domu starejših občanov, še poS bej, če hčerki (sin je v ,UJ1’’ • poskrbita, da nikoli niste sa Recept za dolgo življenje? . “Tudi moja mama je doz|V lepo starost, samo nekaj mesec pred stotim rojstnini dnem J umrla. Recepta ni. Živeti pa J treba z optimizmom^ brez sov štva, nikoli obupati. Čeprav nl° ni bilo veliko doma, šobili ven . lepi trenutki, kadar smo bil' skupaj in bili srečni, ko je otrok bral knjige.” Nasvet mlajšim? n “Biti moraš odporen in up0 ’ vztrajen, da dosežeš, kar si za t. viš, pa večkrat obujati lepe tre zel° J C UilU uiaiaii***-* hudo.” ke življenja, saj sc jih vedno najd’ četudi je bilo marsikdaj riiazn° Ves čas pogovora se je Prll“ka okrog nje vrtela najmlajša ne Breda, kije kdaj pa kdaj dop0'" la odgovor, če je bil zaradi s> šega sluha manj popoln. z _ je bil spomin na dogajanja, p° no v mlajših leth, tako živ, ^ se odvijal film. JOZBZUHA" • ssi[n]D[MiDw®©,SO • @OdDs® • ^©[pogo • d3®^®^®!© • gaffODKfDOTO^GO • ®0oDs® • cS@[po©o ■RAZSTAVA o slovenskem domobranstvu Travmatično poglavje slovenske zgodovine Rušenje desetletja trajajočih tabujev m počasno luščenje zgodovinopisja iz ideoloških lupin je omogočilo, da se je pred javnostjo dvignila zavesa, ki je dolgo prikrivala eno od pomembnih prizorišč slovenske zgodovine dvajsetega stoletja. V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je od konca prejšnjega meseca na ogled razstava o slovenskem domobranstvu. Z njo stopa v javnost strokovna predstavitev doslej zamolčanega ali pa le enostransko prikazanega zgodovinskega dogajanja, kije, naj to priznamo ali ne, z najglobljimi vrezi zapisano v slovensko kolektivno zavest. Razstava z naslovom Mati, domovina, Bog je plod dveletnega projekta, ki ga je podprlo ministrstvo za kulturo. Njena avtorica Monika Kokalj Kočevar jo je zasnovala kot sodobno “vizualizacijo znanstvenoraziskovalnega dela” z namenom, da omogoči odkrito soočanje s preteklostjo in odpre možnosti za njeno razumevanje, saj lahko do celovitejšega spoznanja nekega obdobja pridemo le s približevanjem objektivni resnici, ne pa s pristranskimi stališči in odsevi strasti iz preteklosti, ki kalijo pogled in stvarnost spreminjajo v črno-belp sliko. Strah je uničeval gradivo Gre za prvo takšno razstavo, zato zbuja precejšnjo pozornost. Prvikrat so javnosti na ogled nekateri dokumenti, fotografije, uniforme, predmeti, filmsko in drugo gradivo, ki je bilo desetletja ali skrito v muzejskih depojih, arhivih in knjižnicah ali skrbno varovano pred nepoklicanimi očmi, nekaj pa je tudi takega, kar so hranili posamezniki. Zal je to le del tistega, kar bi lahko muzealci zbrali, če bi se prej lotili raziskovanja in zbiranja. A ideološki primež je bil preveč privit in ni bilo ne volje ne poguma. Tako je bilo veliko a 5 k' SLUŽBI OKUPATORJA - V prvi sobi razstave dominirata kipa teniškega častnika in domobranca, ki od okupatorja sprejema odlikovanje. gradiva na terenu uničenega, da seveda sploh ne govorimo o tistem arhivskem gradivu, katerega usoda je še danes neznana. Kot je povedala Monika Kokalj Kočevar, je na terenu našla razmeroma malo gradiva in je zato vsako toliko bolj dragoceno. Ljudje so po vojni uničevali vse, kar je dišalo po domobranstvu, da ne bi imeli težav. Nezaupanje in strah sta se tako globoko zažrla, da še dandanes niso pripravljeni govoriti o teh stvareh. Kočevarjeva je denimo med vsemi pričevalci naletela le na enega, ki si je upal govoriti v mikrofon. Podobne izkušnje ima tudi zasebni zbiralec domobranskega gradiva Aleš Nose, ki je za razstavo posodil domobranske uniforme in vojaške oznake. Toliko bolj zanimivo je torej, da seje ohranil dnevnik dolenjskega domobranca Franca Goloba. Njegov brat Silvester iz Šentjerneja ga je kljub nevarnosti hranil do današnjih dni. Kopija dnevnika je zdaj v muzeju, uporabili pa so ga tudi kot gradivo za katalog, ki spremlja razstavo. Tri sobe - tri optike in še četrta Razstava je postavljena v štirih sobah, ki niso zgolj razstavni prostori, ampak so zasnovani kot prikazi zgodovine skozi različne optike. V prvi je prikaz domobranstva skozi gesla in propagandno gradivo, v katerem so poudarjeni predvsem ideološki protikomunistični in rodoljubni temelji slovenskega domobranstva z osrednjim geslom s protikomunističnih zborovanj Mati - domovina - Bog, po katerem je razstava dobila naslov. (V gradivu ni nikjer omenjeno, da gre pravzaprav za triado iz sklepne črtice Cankarjevih Podob iz sanj.) Slikovno, filmsko in drugo gradivo, med katerim so prvič predstavljene tudi popolne domobranske uniforme, govori o domobranski prisegi, življenju v posadkah, bojih s partizani (velika fotografija uničenja 4. bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici) in o umiku na Koroško ob koncu vojne ter tragični vrnitvi. Pečat vsemu razstavljenemu gradivu dajeta kipa nemškega častnika in domobranskega vojaka v naravni velikosti z jasno prepoznavnim sporočilom o kolaborantskem značaju slovenskega domobranstva. V drugi sobi je prikazana identična tematika, vendar skozi partizansko optiko. Filmsko gradivo je delno celo domobransko (prisega), vendar pa uporabljeno bremenilno. Osrednji točki druge sobe sta bunker Edvarda Kocbeka kot osebnosti, ki je presegla medvojne ideološke razkole, in stena, popisana z imeni po vojni usmrčenih gorenjskih domobrancev. Slednje obiskovalec ugotovi le ob pomoči zloženke. Nekako se ni mogoče znebiti vtisa, daje preveč omiljeno in zabrisano prikazan zunajsodni poboj tisočev vrnjenih domobrancev, ki je domobranstvu vtisnil tragični pečat žrtve in revoluciji krvavi pečat zločina ter za dolgo travmatično zaznamoval slovensko kolektivno zavest. Tretja soba je prizorišče povojnih spominov, nostalgije in strahu, govori pa o zaprtosti in potisnjenosti javnega spomina med stene doma oziroma v emigracijo. V tej sobi je med drugim razstavljena tudi uniforma generala Leona Rupnika, ki jo je muzej dobil iz Amerike, ob njej pa Goršetova upodobitev po vojni obsojenega in usmrčenega generala. Četrta soba s prebarvanimi nakupovalnimi vozički kot simboli potrošništva ter s fotografijami vojn OHRANIL JE BRATOV DNEVNIK - Silvester Golob iz Šentjerneja hrani doma dnevnik svojega brata Franca, ki je bil pri domobrancih in komaj polnoleten po vojni usmrčen. po svetu in prometnih nesreč na slovenskih cestah kot prisotnost sedanjih nasilnih smrti obiskovalca preseneti in najprej pomisli, da je zašel na neko drugo razstavo, a ekran s filmskimi posnetki o spravni maši v Kočevskem Rogu in o odkrivanju spominskih plošč z imeni pobitih domobrancev obiskovalcu ponudi vezno nit z ostalimi sobami ter ga sili v razmislek o povezanosti zgodovine s sedanjostjo. Pomembno dopolnilo razstavi je zbornik s prispevki Borisa Mlakarja, Monike Kokalj Kočevar, Vanja Martinčiča in Gregorja Tomca, ki so obdelali vaške straže, prostovoljno protikomunistično milico, slovensko domobranstvo v Ljubljanski pokrajini, primorsko in gorenjsko domobranstvo, domobranske uniforme, čine in orožje ter sociološki lik domobranca. V zborniku je objavljen tudi dnevnik domobranca in več dokumentarnih fotografij. Sprejeti zgodovino Odmevi na razstavo so različni. Nekaterim se zdi povsem odveč, da ZASEBNI ZBIRATELJ - Aleš Nose ima v svoji zbirki kompletne domobranske uniforme, ki so predstavljene tudi na razstavi. so muzealci tako razstavo sploh pripravili, češ da po nepotrebnem odpirajo že zarasle rane, da spodbujajo ločevanje duhov, slišati je celo cinično govorjenje o odvečnem preštevanju kosti ipd. Drugim se zdi razstava nepopolna, ker prikriva vzroke za nastanek domobranstva, in da prenežno odpira travmatična poglavja slovenske zgodovine. Mnenja se bodo najbrž še kresala, saj gre zares za temo, ki se mukoma prebija v javnost in zavzema svoje pravo mesto. Vsekakor pa je dobro, da obiskovalec vtise z razstave dopolni z vedenjem, ki ga nudi zbornik. Domobranstvo spada v našo narodno zgodovino tako kot partizanstvo, je njen neizbrisni del, ki ga treba sprejeti, če hočemo pač sprejeti zgodovino v celoti, z njenimi svetlimi in temnimi platmi. Zamolčevanje in potiskanjem pozabo enega ali drugega krni njeno celovitost, krha zgodovinsko resnico v delno resnico, morda celo kar neresnico. Narod, ki ne zmore sprejeti svoje zgodovine, bo ostal pač brez nje in tudi brez prihodnosti. MILAN MARKELJ II1G SLOVENIJE Nekoč pozabljeni, a danes vse bolj znani Sinka asfaltna cesta, ki pelje od vinice proti Staremu trgu, se za Sinjim Vrhom močno zoži in postane 'ntjkadamska. Pred nekaj leti je bila 1nkšna celotna pot od Vinice do °dcepa za Stari trg, čeprav nosi peneče ime: obkolpska magistrala. endar pa je vse pogosteje slišati °"‘jube, da bodo začeli tudi slabih °sent kilometrov makadamske fngistrale ob Kolpi, na skrajnem lug\i Slovenije, kmalu asfaltirati. Ce pristojni obljubljajo, bodo “agotovo tudi kaj naredili. Tako VsaJ je prepričanih okrog tristo Prebivalcev Sinjega Vrha, Gorice, ^Peharjev, Dalnjih Njiv, Brega, l?r|ba, Selc, Drage, Damlja in Kota. Desetih najjužnejših sloven-kth vasi torej, povezanih v kra-nev/'° skupnost Sinji Vrh. Še pred aekaj leti do njih namreč niso Pnsie niti obljube, kaj šele, da bi ',0 kaj narejenega. Desetletja po . rugi svetovni vojni so bili ti ljud-|® Pozabljeni od občine, države, f?ga. Ne čudi torej, da so se šte-ilni odselili. Mnogi od tistih, ki so (trajali v vaseh, ki jih s svetom iso povezovali niti dostojna ce-J3’ niti telefon, niti televizijski gnal, pa so se nekako vdali v uso-, Zlasti starejši. Mlajšim pa le ni '•o povsem vseeno, da njihovi raji ne le stagnirajo, ampak moč-0° nazadujejo. Še dobro mi je stalo v spominu, kako so se pred “> ko so bili še v krajevni skup-°sti Vinica, možakarji odpravili .1 črnomaljsko občinsko upravo n Povprašali, ali bodo morali svoj Za jsk' prostor, ki je vse bolj j raščal, res za vse večne čase iim-ti *e s srnjadjo, jelenjadjo, div-D '.Prašiči in medvedi. Čeprav se P° tistem obisku ni kaj prida spre-v na boljše, pa so vsaj dali 'neti, da niso več pripravljeni g°lj od strani .opazovati napred-a v drugih krajih in celo v drugih aseh njihove krajevne skupnosti, ndtem ko bodo sami capljali na mestu. Končno prebujenje V^°končno so se na Sinjem i.rnu in okoliških vaseh prebudi-Pred šestimi leti, ko je bilo za samostojno krajevno skupnost Sinji Vrh, njen predsednik pa je prav tako postal Ivan Černjak. V zadnjih nekaj letih so krajani dokazali, kako pravilna je bila njihova odločitev. Dobili so marsikaj, o čemer so prej dolga leta lahko le sanjali. Težko bi bilo v nekaj besedah našteti vse pridobitve, a to morda tokrat niti ni potrebno, saj so se ob vsem trudu, ki so ga ime- MIHELČIČEVA - Marjana in Alojz Mihelčič se še borita z vse bolj vsiljivim gozdom, da ne bi zarasel Selc, ne vesta pa, koliko časa bosta še zmogla. S prihajajočo starostjo so tudi njune roke vse bolj utrujene. (Foto: M. B.-J.) njihova skupnost šteje deset vasi, pa od vsega začetka ni bilo tako. Se ne tako dolgo nazaj so črnomaljski svetniki sklenili, da naselja, ki so bila nekdaj samostojna, pozneje pa sojih priključili k sosednjim večjim vasem, znova dobijo svoja prvotna imena. A čeprav domačini že ves čas uporabljajo nekdanja vaška imena, sklep svetnikov še ni povsem udejanjen. Tako imajo na primer v najjužnejši slovenski vasi Kotu na hišah še vedno tablice, na katerih piše, da gre za bližnjo vas Damelj, medtem ko je lastnike telefonskih priključkov - telefon je prišel v vas pred dvema letoma - že mogoče najti pod vasjo Kot pri Damlju. Vse drugače je z vasema Hrib in Selce. V telefonskem imeniku ju boste zaman iskali. Selce, kjer danes v dveh hišah živijo štirje ljudje, še vedno prištevajo k Bregu, čeprav stojita hiši z gospodarskimi poslopji povsem na samem in sta bili do nedavnega skoraj odrezani od sveta. Štirje prebivalci Selc Edina prebivalka Selc, ki živi tam že od rojstva, je Marjana Mihelčič. Njen mož Alojz se je priselil k ženi iz Nove Lipe pri Vinici KAŽIPOT - Na obkolpski magistrali je lično urejeno križišče z odcepi za Breg in Selce. Ne manjka niti razpelo. In odkar je pot v Selce dovolj široka, da je po njej mogoče peljati z vsemi vozili, Selčanov ne obiskujejo le srnjad, jelenjad in medvedi, ampak celo turisti. i« " '»VAIIIIII IGII, IV V/ Jv l/I I VI jjj .novljeno Turistično društvo omJ' Vrh, njegov prvi predsednik Pr'h ?°sta* 'van Černjak, ki so mu ",davnim podaljšali mandat naslednja štiri leta. Kaj kmalu n So spoznali, da bodo lahko C*i,' veliko več za razvoj, če imeli tudi svojo krajevno ,KUDnn*l t.,l„ -»fcri du 'Pnost. Tako so se na referen-11111 pred štirimi leti odločili še li prebivalci z Ivanom Čcrnjakom na čelu, vedno znali potruditi tudi, da so njihove pridobitve prišle v javnost. Rezultat vseh teh prizadevanj pa je že videti: ljudje ostajajo v teh krajih, nekateri, ki so se odselili, pa razmišljajo, da bi se vrnili. Čeprav v sinjevrhovski krajevni skupnosti že ves čas govorijo, da pred dvaintridesetimi leti. Tudi Ivan Simčič seje poročil v Selce iz Drage in ko je ovdovel, seje pred dobrega pol stoletja v Selce iz Špeharjev primožila še Rozalija. Takrat so bile v vasi še štiri hiše, v vsaki pa po štirje stanovalci. Ko je prišel Mihelčičev Alojz, je bila ena hiša že prazna, v drugi je prebivala le starka, ki je čez nekaj let umrla, kmalu pa se je sesedla vase tudi njena s slamo krita koča. Čeprav so se Simčičevima rodili trije otroci, Mihelčičevima pa dva, so starši, ko so otroci odšli v šole v večje kraje, ostali sami. Nihče se ni več vrnil. “Najini hčerki sta ostali v Suhorju pri Vinici in Semiču, sosedova fanta v Kočevski Reki in Novem mestu, hčerka pa v Metliki,” našteva Marjana. “Naši nas vsaj pogosto obiskujejo, nismo pa jih mogli prepričati, da bi ostali doma. A starejši sin bi skoraj zagotovo ostal, če bi se nas razvoj dotaknil nekoliko prej. Če bi bilo takrat, ko je bil mlajši, tako, kot je danes, najbrž danes na domačiji z možem ne bi samevala,” je prepričana Rozalija. A Alojz hitro pristavi, da je boljše, da so mladi odšli, saj jim je bilo prihranjeno mučno življenje na osamljenih domačijah. Prav Alojz od vseh štirih prebivalcev Selc najbolje ve, kako je bilo nekdaj hoditi iz divjine, v kateri so živeli, v službo v Črnomelj. Poleti je še nekako šlo, veliko težje pa je bilo pozimi. Neštetokrat se je odpravil od doma ob štirih zjutraj. Če obkolpska magistrala še ni bila splužena, se je bal,, da avtobus ne bo prišel v bližnje Špeharje, zato jo je kar po celcu mahnil na štiri kilometre oddaljeni Sinji Vrh. “Svetil sem si z lampi-co, kije dajala le medlo svetlobo. Ničkolikokrat so mi prečkali pot divji prašiči, da o srnjadi in jelenjadi, ki sta za nas že kot domače živali, niti ne govorim,” pravi Alojz. In tako je bilo 32 let, leto za letom, dokler ni šel Belt, kjer je bil zaposlen, v stečaj, on pa je kot invalid tretje kategorije ostal brez dela. “Sedaj ne morem ne v pokoj, ker sem premlad, a tudi delati ne morem. Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dobivam nekaj denarja, na mesec pa plačujem po deset tisočakov prispevkov, da bom šel lahko čez tri leta, ko bom dopolnil oseminpetdeset let, v pokoj,” pove Mihelčič^ki je najmlajši prebivalec Selc. Zena Marjana je dve leti starejša, medtem ko jih šteje sosedov Ivan štiriinosemdeset, njegova žena pa dve leti manj. Povprečna starost prebivalcev Selc je torej kar devetinšestdeset let in pol. Škoda, da je napredek prišel tako pozno Simčičeva sta imela nekdaj govedo, prašiče, ovce, na starost pa SIMČIČEVA - Simčičeva Rozalija in Ivan pred svojo hišo, ki je bila nekdaj polna njunih otrok. Čeprav sta na starost ostala na domačiji sama, pa pravita, da nista osamljena. (Foto: M. B.-J.) so jima ostale le še kokoši. Pravita, da z Rozalijinim borčevskim dodatkom in Ivanovo kmečko pokojnino kar nekako shajata. Zgovorna Marjana ju pohvali, da se prav nič ne pritožujeta, pa ji še vedno zelo čila Rozalija hitro odgovori: “Ah, kaj bi se, saj bo smrt tako in tako prišla sama od sebe!" Pri Mihelčičevih pa še redijo dve kravi, vola, junca in prašiče. A mleka ne oddajajo. Marjana pravi, da bi ga morala z možem nositi v Špeharje, pa še tako slabo ga plačajo, zato ga dajo raje kar prašičem. Z Alojzem potarnata, daje okrog njih veliko zemlje, ki bi jo lahko obdelovali, a kaj, ko so vse starejši in jim gre delo vse težje od rok, zato vse bolj zarašča. “Že sedaj sami zase pridelamo več, kot lahko pojemo,” se nasmehne Mihelčičeva. Mihelčičeva si pri obdelovanju pomagata s traktorjem, to pa je bilo do letošnjega avgusta tako rekoč edino prevozno sredstvo, ki je lahko prišlo v Selce. Res je sicer, da ima Alojz tudi avto, s katerim mu je uspelo pripeljati v vas, a le zato, ker je dobro poznal cesto, ki bi ji bolj pritikal naziv kolovoz. “Patronažna sestra, ki se je namenila v vas, je z avtom obstala sredi poti. Poštarja smo, zlasti ko je bilo potrebno prevzem pošiljk podpisati, marsikdaj čakali v Špeharjih tudi po nekaj ur, včasih pa ga sploh ni bilo. Kombajn je prišel v vas kar po njivah, saj po preozki poti ni mogel. Zgodilo se je, da smo bolnika peljali k zdravniku kar z volovsko vprego, precej hudo pa je bilo tudi, ko je gorel Simčičev skedenj,” našteva Alojz, ostali trije pa mu prikimavajo. Letošnjega avgusta so Selčani končno dočakali široko cesto. zm pri krajevne skupnosti Cernjaku, da niso več tako odrezani od sveta. A Černjak pravi, da ni šlo tako lahko. “Mislim, da so se ti ljudje, ki so samevali sredi velike jase, kar nekako vdali v usodo. Dve leti sem jih hodil prepričevat, kako dobro bi bilo zanje, da dobijo širšo cesto. Marsikaj sem tudi pogoltnil in preslišal, vesel pa sem, ko vidim, da ljudje na koncu le priznajo, da sem imel prav in da so zadovoljni,” pravi Černjak. Na Selcih, kjer so se najprej tako branili širše ceste, pa sedaj upajo, da bodo dobili še asfalt. Predsednik krajevne skupnosti je obljubil, da bo od slabega kilometra makadamske poti prihodnje leto asfaltiranih približno tristo metrov ceste tik pred vasjo ter prav toliko na strmem klancu. A že v teh nekaj mesecih, odkar so postale Selce dostopne z vsemi vozili, je zaselek kar oživel. “K nam ne prihaja le poštar, ampak tudi Ribničan z velikim tovornjakom, trgovka s Sinjega Vrha, ki ji po telefonu naročimo, kaj potrebujemo, in celo izletniki. Sedaj imamo skoraj vse, škoda le, da nas je napredek oplazil tako pozno. Dobro vemo, aa vodovoda gotovo ne bomo dobili tako kmalu, naša največja želja pa je poleg asfalta na preostanku obkolpske magistrale še sprejem programa slovenske televizije. Že dolga leta plačujemo naročnino v Ljubljano, pa bi bil končno že čas, da bi od tega plačila tudi kaj imeli, malo pohvalijo in nekoliko potarnajo vaščani. Kljub temu da so pred kratkim v bližini naredili dva pretvornika, lahko tako kot na Dal-njih Njivah, v Kotu in delu Sinjega Vrha gledajo le program hrvaške televizije. Černjak je obljubil, da bodo problem kmalu rešili s satelitskimi antenami. In takrat bodo gotovo tudi na Selcah končno povsem začutili, da le niso pozabljeni. Tako kot v nekaterih drugih vaseh v krajevni skupnosti Sinji Vrh, kjer spoznavajo, da postajajo zadnja leta tudi zaradi razvoja, ki jih je končno “našel”, vse bolj znani in poznani, predvsem pa zanimivi za turiste, ki si želijo miru in neokrnjene narave. MIRJAM BEZEK-JAKŠE ^©^©pGsig® • g®[raO[EfQOw®®GD • ©OoOs® • ($®[po@n • ^©[^©[rGag® • gg}traita[iw®®ftQ • ©OdDs® • csO®[pS®o OB TRAGIČNI SMRTI VARNOSTNIKA Umrl, ker je odgnal tatinske Rome Kermčevi s Sel pri Zburah si pred slabima dvema mesecema gotovo niti mislili niso, da bodo ob letošnjem 1. novembru stali na pokopališču v Smarjeti ob svežem grobu svojega gospodarja, 41-letnega Ivan Kermca. Bil je zdrav, priden kmečki mož. Toda zgodilo se je ravno to. Prižgali so mu svečke, prinesli cvetje in se žalostili, to pa je bilo tudi vse, kar fo lahko storili. 30. oktobra je namreč Ivan po mesecu dni boja za življenje, ko so ga v službi varnostnika Ljubljanskih mlekarn v Sevnem pod Trško Goro pretepli tatinski Romi, omagal v ljubljanskem Kliničnem centru. Poškodbe so bile prehude. Odgnal Rome, ki so kradli mleko 21. septembra je Ivan Kermc delal v popoldanski izmeni predstavništva Ljubljanskih mlekarn v Sevnem pod Trško Goro. Proti večeru je prodajalka v tamkajšnji trgovini Mlečni diskont opazila tatove in to sporočila varnostniku. Trije Romi so namreč odnesli 84 litrov alpskega mleka. Ivan jim je pogumno zaprl pot z avtomobilom in nato izstopil, takrat pa ga je eden od treh Romov udaril po glavi z neznanim predmetom, ne da bi ga prej Ivan, ki ni bil oborožen, opazil. Ivan se je potem zavedel le kratek čas, ves mesec pa se je v Kliničnem centru v Ljubljani boril za življenje. Zaman. Vsi trije Romi: 37-letni D. B., 20-letni V. K. in 23-letni D. K., so po kraji in napadu na varnostnika pobegnili z dvemtt avtomobiloma, vendar so jih novomeški policisti kmalu zatem izsledili, pridržali ter napisali kazenske ovadbe. Prvi tak napad Mnogi pravijo, da se je na Baj-nofu zgodilo že več neljubih dogodkov z Romi in da so bile njihove kraje mleka stalne. Zakaj se torej za varnost tamkajšnjih delavcev ni več storilo še pravi čas? Komandir policijske postaje Novo mesto Franc Prašnikar pravi, da je tokrat šlo za prvi neposredni napad na varnostnika oz. za tak hud konflikt. Ob pregledu evidence kaznivih dejanj je ugotovil, da sta bili edini prijavi iz novomeških Ljubljanskih mlekarn januarja 1998 in septembra letos; šlo je za tatvino mleka v dopoldanskem času, vendar je v obeh primerih odgovorna oseba odstopila od pregona, ker je šlo za majhne vrednosti. Policija je okrožno državno tožilstvo obvestila tako o dejstvu kot o odstopu, “za druge kršitve, neposredno povezane z Ljubljanskimi mlekarnami, pa ne vemo. Je pa res, da smo tudi z bližnje srednje kmetijske šole dobivali obvestila, da se v neposredni bližini večkrat pojavljajo Romi, ki jih mikajo poljščine, blizu so vinogradi in zidanice, tako da so naši policisti tudi sicer večkrat zavili tja na ogled. To bomo počeli še naprej,” je dejal Prašnikar. Zdaj oborožen varnostnik O tragičnem dogodku na Bajnofu ni želel spregovoriti vodja predstavništva Ljubljanskih mlekarn v Novem mestu Miro Žnidaršič, češ da za to ni pristojen. Dejal je le, da obžalujejo, da je prišlo do te nesreče, in sočustvujejo z domačimi. Matjaž Ve-hovac, direktor trženja v Ljubljan- REKORDERKA V DOLŽINI LAS Ko iasje zrastejo skoraj do tal Z lasmi, spetimi v umetelno oblikovano pričesko Anica Turk iz Kočevja med someščani zbuja občudovanje. Domiselnost njenih lastnih kreacij s še vedno naravno temnimi lasmi ob šestin-štiridesetletnici nehote pritegne pogled. Samo tisti, ki Anico poznajo, pa vedo, da se v njenih pričeskah “skrivajo” kar poldrugi meter dolgi lasje. Anica ima dolge lase, odkar pomni. Razen konic in edinega večjega posega, ko si je še v letih odraščanja skrajšala lase za približno 15 centimetrov, se ni strigla že od svojega osmega leta. V osnovni šoli je lase spletala v kiti ali spenjala v čop, še vedno dolgim lasem kljub večjemu skrajšanju pa se ni odpovedala niti tedaj, ko je po končani osnovni obiskovala srednjo trgovsko šolo. Da si je nekoč odstrigla lase za več kot običajnih dva do tri centimetre, ji je danes žal. Če bi vedela, da se bo čez 30 let potegovala za osvojitev slovenskega rekorda v dolžini las skupaj z ostalimi redkimi dekleti in ženami, ki jim lasje zrastejo več kot meter, se ne bi ostrigla. Vendar bi to samo povečalo njen osebni rekord. Že z dolžino 155 centrimetrov, kot njeni lasje merijo danes, je bila namreč v pred nedavnim zaključeni akciji revije Jana “Najdaljši lasje” Anica absolutna zmagovalka. Dekleta z dolgimi lasmi običajno nosijo kite ali pa imajo lase razpuščene, Anica pa si je od nekdaj oblikovala domiselne pričeske. Takšne, kot si jih spleta še danes, si je omislila sama že v srednji šoli. V vseh letih, odkar ima dolge lase, sc je navadila na njihovo težo, tako da je ne pri delu doma ne v službi - zaposlena je kot računovodkinja v kočevski Nami - ne ovirajo. Naučila pa seje z njimi tudi izredno spretno ravnati. Umetelno pričesko si Če bi bili lasje samo še malo daljši ali pa Anica za nekaj centimetrov nižja, bi ji lasje segali do tal. Aničina običajna pričeska “za v službo” ne razkriva, da so vanjo speti poldrugi meter dolgi prameni las oblikuje v pičlih desetih minutah, pa tudi umivanje las ji ne dela težav, le nekoliko več časa porabi kot tisti, ki imajo krajše lase. Ker je umivanje pravi obred, za katerega s sušenjem porabi več kot dve uri, si lase običajno umiva ob koncu tedna, ko ima več časa. Pri tem vedno uporablja regenerator, saj, kot pravi, si drugače las ne bi mogla razčesati. Najdlje pa traja sušenje. Lase si namreč suši naravno, saj je prepričana, da jih le tako lahko ohrani lepe in zdrave. Poleti sijih suši na domačem balkonu, kjer soncu pusti, da opravi svoje, pozimi pa dolgo čakanje na to, da se lasje posušijo, običajno izkoristi za likanje perila. Ker je razčesa-vanje pri dolgih laseh tudi drugače največja težava, si jih pred spanjem splete v kito ali spne v čop. Zjutraj jih samo malo pokr-tači, tako da za oblikovanje pričeske, ki temu sledi, porabi največ 15 minut. Ker so ženske, ki tudi s kratkimi lasmi porabijo za pričesko pred odhodom v službo več časa, Anica niti ne pomisli, da bi se ostrigla. Nazadnje se je - striže se namreč sama - pred dvema letoma. Čeprav je odstrigla le konice, je prav nič ne mika, da bi to spet kmalu storila. Daljši kot so namreč lasje, počasneje rastejo, prav tako pa tudi počasneje rastejo zaradi let, ki jih že ima. čeprav jih tudi zaradi še vedno naravne temne barve svojih las, kat ima, kot pravi po materi, ne kaže. V zadnjih letih soji morda zrastli za 3 centimetre na leto, zato možnosti, da bi bili še kaj dosti daljši, ni veliko. Aničini lasje so svojevrsten fenomen. Običajna življenjska doba lasu je 7 do 8 let, nakar odmre, Aničini lasje pa so dokaz, da so tudi izjeme! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE skih mlekarnah, je povedal, da sojih presenetile govorice, da so se kraje Romov tam dogajale že prejvsaj o tem niso nič vedeli. Znan jim je le dogodek pred mesecem dni, ko je čuvaj obvestil policijo o manjši kraji. V Novem mestu so imeli zaposlene tri varnostnike, ki so delali v treh izmenah. Nobeden od njih ni bil oborožen niti ni imel pri sebi mobilnega telefona, “ker nismo imeli izkušenj kakšnih nasilnih dejanj. Tudi bližnja šola nima varnostnika. Naš varnostnik ima čuvajnico OBUPANA IVANOVA MAMA -“Vse bi dala, da bi bil Ivan še živ, ” pravi ostarela in bolna pokojnikova mama. pred vstopom v mlekarne, notri ima telefon, da lahko pokliče policijo ali koga drugega, in to je do zdaj zadostovalo. Hudo nam je, da je prišlo do tega tragičnega dogodka,” je dejal Vehovac in dodal, da ni res, da so delavci Ljubljanskih mlekarn' reševali mleko pred tatovi zato, ker so sicer morali škodo plačevati iz svojih žepov. Ža večjo varnost zaposlenih je uprava Ljubljanskih mlekarn zdaj le bolje poskrbela. Od 1. novembra je tam 24 ur na dan oborožen varnostnik, v nekaj tednih pa bodo po besedah Vehovaca okrog mlekarnine-ga poslopja postavili še ograjo. Kakšna je varnost varnostnikov? Ob omenjenem dogodku se zastavlja vprašanje, ali je bilo za Ivanovo varnost res storjeno vse, kar je sploh mogoče, in kako je sploh poskrbljeno za varnost ljudi, ki naj bi varovali druge ljudi in objekte. O tem je spregovoril direktor G 7, Družbe za varovanje, Sektor Dolenjska - Matija Bradač. Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja predpisuje obvezno organizirano službo varovanja v vseh podjetjih, ta pa se sama odločijo, na kakšen način. Podjetja lahko pridobijo licenco za opravljanje fizičnega varovanja za lastne potrebe, ter sama zaposlijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje del in nalog fizičnega varovanja, ali pa se odločijo za zunanjega izvajalca -profesionalno varnostno službo, ki jim nudi in zagotavlja celovito storitev varovanja. Podjetja se največkrat odločajo za kombinacijo fizično - tehničnega varovanja. Pri tej odločitvi imajo zagotovljeno varovanje v in izven delovnega časa. V delovnem času podjetja varnostniki poskrbijo za kontrolo vstopa in izstopa uzlužbencev ter obiskovalcev, opravljajo naloge informatorja in telefonista, poskrbijo za okolico objekta, posredujejo v primeru napada ali grožnjo uslužbencev podjetja (tipični primer pri sodniku za prekrške, na sodišču, davčni upravi) ipd. Izven delovnega procesa podjetja pa varnostna služba poskrbi za tehnično protivlomno, protipožarno in video - nadzorno varovanje ter posreduje v primeru sprožitve alarmnega sistema. Bradač je povedal, da vsak, ki začne opravljati delo varnostnika ali delo, povezano z varovanjem, mora za to opraviti poseben izpit. Pridobiti mora licenco za opravljanje tehničnega ali fizičnega varovanja. Šele na podlagi službene izkaznice lahko na upravni enoti zaprosi za pooblastilo za nošenje orožja, za kar mora opraviti poseben tečaj in izpit, kjer varnostne službe sodelujejo s policijo. Vsi varnostniki seveda ne izpolnjujejo teh pogojev, na primer receptorji, reditelji, varnostniki parkirnih prostorov, informatorji. Orožje ne reši vsega V omenjenem tragičnem primeru na Bajnofu ni šlo za varnostnika podjetja G 7, saj so Mlekarne na tem mestu zaposlile svojega delavca, “toda treba je vedeti, da bi se ravno to, kar seje zgodilo tam, lahko zgodilo tudi našemu varnostniku. Sploh ni rečeno, da bi kaj pomagalo, če bi pokojni imel pri sebi orožje in bi ga uporabil. Če varnostnik ali kdo drug, ki ima pooblastilo za uporabo orožja, to res uporabi, ostaja veliko vprašanje, ali so bili za takšno odločitev res izpolnjeni vsi pogoji. Kar 90 odstotkov naših zaposlenih ima pooblastilo za nošenje orožja, toda v petih letih, kar obstajamo, še ni bilo primera, da bi ga naš varnostnik uporabil pri varovanju premoženja ali oseb. Če ima varnostnik pri sebi orožje, to še zdaleč ne pomeni, da obvlada vsako zadevo, je povedal Bradač. Uporaba strelnega orožja je le najstrožja uporaba prisilnih sredstev. Varnostniki v glavnem niso oboroženi razen tam, kjer so najbolj izpostavljeni ali kjer to zahteva zakon ali naročnik, na primer pri spremstvih pri prevozu gotovine. Varnostnik mora torej pred uporabo orožja prej izkoristiti vse druge možnosti. Kot je povedal Bradač, imajo zaposleni v podjetju G 7 pri sebi napravo, ki je v vsakem trenutku povezana z njihovim nadzornim centrom. “Ko pride do incidenta, kjer varnostnik oceni, da potrebuje pomoč, samo pokliče to številko in na kraj dogodka v nekaj minutah prispejo intervencijske skupine, ki so še bolj izurjene za prijetje na primer tatov ali vlomilcev oz. za preprečevanje storitve kaznivih dejanj. To je prednost najetih varnostnih služb in morda bi ravno tak klic na pomoč oz. drugačno ukrepanje pomagalo tudi v tragičnem primeru,” meni. Glede na porast kriminala se tudi pri nas ne le podjetja, temveč tudi vse več ljudi odloča za varovanje svojega premoženja. Bradač je povedal, da imajo veliko dela po vsej Sloveniji, na Dolenjskem pa jim fL KDO BO DOKONČAL NOVO HIŠO? - Ivan je z velikim veseljem ob stari hiši gradil novo. Vsak tolar je namenil za nov dom. “Kdo bo zdaj hišo dokončal in skrbel za kmetijo?” se sprašujejo Kermčevi. največ problemov povzročajo Romi. “Naši zaposleni se dnevno srečujejo z njimi, na primer v Bršljinu v BTC-ju, v Mercatorjevih trgovinah na Livadi, na Cikavi in drugje. Pogosto gre za kraje ali grožnje. Problemi z Romi so pri nas res veliki.” Na to kaže tudi nepotrebna Ivanova smrt, ki je gotovo najbolj prizadela njegove domače. Ivan doma nepogrešljiv “Tako rad je hodil v službo. Varnostnik je bil kar 23 let, in to res z dušo in srcem. Vedno je pazil, daje bil točen. Odkar se je pred dvema letoma lotil gradnje nove hiše, pa je imel še večje veselje,” je žalostna povedala 76-letna pokojnikova mama, ki ne more verjeti, da nima več Ivana. “Kaj vse bi dala, da bi bil še živ!” pravi. Od štirih otrok je namreč pokopala že dva. Sina in hčerko ima še, toda oba sta si družini ustvarila drugje, na Ivana, ki je gospo- MLEKARNIŠKO POSLOPJE - Od I. novembra mlekarniškoposlopje 24 ur na dan varuje oborožen varnostnik, postavili bodo tudi ograjo. Morda bo to komu v pomoč, za Ivana je prepozno. daril doma, pa je bila seveda najbolj navezana. Ob našem obisku doma ni bilo Jožice, Ivanove življenjske sopotnice, kije pri hiši 13 let. V Ljubljano se je namreč z drugimi sorodniki odpeljala po mrliški list. Je pa zato mama povedala, da so se pri hiši kar razumeli, čeprav so živeli skromno, še slabše pa jim kaže zanaprej. “V službi je bil namreč le Ivan, 36-let-na Jožica je brezposelna, jaz imam majhno pokojnino, pri hiši pa že vseskozi živi še bolni brat mojega pokojnega moža, ki zahteva vso skrb in nego. Jožičin 15-letni sin sedaj obiskuje 1. letnik strojne šole v Novem mestu in bo menda dobil kakšno štipendijo. Kakršnakoli socialna pomoč bi nam res prišla prav,” je pripovedovala Ivanova mama. Skrbijo tudi, kako bo z majhno hribovito kmetijo, ki jo imajo, v hlevu stojita dve kravi, vendar mleka ne oddajajo, prašiče pa redijo zase. Traktor in nasploh delo s stroj) je bilo Ivanovo delo, kdo bo zdaj poprijel za to? “Kdo bo tudi dozidal novo hišo? Ivan je imel takšno veselje z gradnjo. Hiša je zdaj p00 streho, zaprta je garaža, toda veliko je še dela in potrebno veliko denarja, ki pa ga m. Sinje načrtoval selitev v dveh letih,” je pripovedovala mama. Zdaj živijo v nizki, stari kmečki hiši, novo bi še kako potrebovali za solidno bivanje. “Kjer je že hudo, je lahko sam0 še huje. Zal je v življenju tako, Je utrujena od vsega dejala pokojnikova mama in še naprej počasi v sivem jesenskem dnevu lupila krompir za kosilo. Besedilo in slike. LIDIJA MURN “Mar mislijo, da smo bili turisti?” Vojna je grozljiva, neprijetna stvar. Takrat, ko besni. In pozneje, ko preštevajo njene žrtve. Neprijetno, malodane odveč se je zdelo tudi Rozaliji Gmčarski napisati pismo Antonu Ropu, ministru za delo, družino in socialne zadeve. Vendar je ministru osebno napisala pismo, z uvodom: “Vzvezi z vašo odločbo (št. ta in ta, op. M. L.) Vam na vašo zahtevo pošiljam natančen opis življenja mene in mojih staršev pred in po pobegu 26. oktobra 1941.” Z omenjenim dopisom ministru Rozalija želi doseči, da ji slovenska vlada skladno z zakonom o žrtvah vojnega nasilja prizna status begunca iz časa 2. svetovne vojne. Tak status je vlada že priznala nekaterim ljudem, ki so preživljali zelo podobno grenko usodo. “Ne prosim, ampak zahtevam, da mojo vlogo za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja ugodno rešite. V nasprotnem primeru se bom pritožila na mednarodne ustanove, kjer bom dobila, če nič drugega, vsaj moralno zadoščenje.” Tako med drugim obljublja ustreznim najvišjim državnim ustano\»am državljanka Rozalija, nekdanja begunka iz Krške vasi. Različna merila za enake usode Begunstvo, za katerega priznanje si prizadeva Razalija Grnčar-ski, bi stežka razložili kako drugače kot svojevrstno vojno zgodbo. Uslužbenci, ki danes z zakonom v roki ugotavljajo, kdo je bil in kdo ni bil v Sloveniji v času protifašističnega odpora begunec, bi morali vse primere sejati na istem situ. Rozalije še niso prepričali, da res vse takratne begunce obravnavajo enako. “Rada bi izvedela predvsem, zakaj vloge rešujete tako dvolično? Poznam nemreč kar nekaj ljudi, ki ste jim rešili vlogo pozitivno in že več kot leto dni prejemajo mesečno rento ter imajo ostale ugodnosti, ki izhajajo iz tega. In vendar ti niso bili več kot nekaj kilometrov stran od doma, in sicer v vinogradih,” pravi ženska iz Krške vasi, ki je med vojno kot deklica skupaj s starši bežala od doma v Belo krajino, in sicer izselitvijo na Nemško. Če se ima kdo za zelo pametnega, se po mnenju Rozalije tako obnaša ljubljansko državno osebje, ki jemlje v precep dokumente, kakršni so dozdaj predloženi Rozalijini dokumenti za priznanje statusa begunca. “Ni lepo, da se tako rekoč norčujete, ne vi osebno, pač pa od vas pooblaščeni, iz uslužbencev, v tem primeru uslužbencev upravne enote Brežice, ki so mojo vlogo za priznanje statusa begunca ocenili pozitivno. Brežiški uslužbenci v upravni enoti imajo prav takšno izobrazbo kakor tisti, ki delajo v vašem resorju, tako da so sposobni oceniti prošnjo. Vedo tudi, kaj jim dopušča zakon, in se ne odločajo kar ’na lepe oči’,” se Rozalija Grnčar-ski obrača s pismom na ministra Ropa osebno. Obravnavano pismo ministru Ropu je nastalo v času, ko njegova avtorica več ne nosi kostima iz grobega sivkastega lodna zaplenjenih nemških vojaških uniform in ne bluz iz ameriške padalske svile. Dopis ministru je Rozalija napisala desetletja potem, ko je Rozika iz Krške vasi, deklica begunka, v Beli krajini v hiši dobrih ljudi spala v podarjeni otroški posteljici, tako da so ji noge molele čez prekratko ležišče. raji pred nemškim nasiljem in pred Rozalija Gmčarski Vojni belokranjski čas družine, v kateri je takrat živela deklic3 Rozika, je bil nasploh žalosten •n težak. Potem ko so Rozaliji1?' starši z družino takrat zbežali 'z Krške vasi preko Krke v Podbočje, so se z vozom peljali v dežju in snegu v Novo mesto in od tam } vlakom v strahu pred karabinjer) v Metliko. Sprejeli sta jih Antonija Poljak in Cirila Završnik. "t1116 nismo ničesar - ne obleke, n hrane. Kako živeti? Prosjačiti -1 je bilo našo mamo sram. Sele K je domačinka rekla, da prosjači v takih težkih razmerah ni nič:sra motnega, smo prosili po hišah, r nekaj dneh je mama začela pom gati tamkajšnjim kmetom P kmečkih opravilih, zelo lepo PaJ. znala plesti sirkove metle, ycfj*-, lonce m plesti svitke. Oče, kije tesar, je občasno dobil kaks manjše tesarsko delo. Nekaj ca je delal tudi v železniški delavn ci.” Tako se danes spominja lija Gmčarski, ki rada suče pe in to počne spretno, nekdanj hudim časom navkljub. Casi • bili hudi tudi v šoli. Po takratne« prihodu v Metliko je Rozalija čela kmalu obiskovati tretji r red. Ni imela ne knjig, ne zve:zK : ne peresnika - vse to soji poda dobri součenci. “V šob nas j takrat učil verouk kaplan, kije poveljnik belogardistične pijanke na Suhorju. Ta nasilni . telj’ je v šolo prihajal v P°P° z vojaški opravi s črno bare*K znakom mrtvaške glave, za pa . je imel pištolo in bombi. Pouk p njem je bil prava nočna n?.ora' Da bi begunstvo Rozalije čarski postalo nočna mora mi ra Ropa, Rozalija ne želi nit) čajno. Pismo, ki ga zaradi obši sti tale spis ne more objaviti . loti, je napisala zato, ker je n ster zahteval res temeljit opis J. nega in njene družine življc Uj Napisala ga je tudi zato, o.a , x. uradna Slovenija in Ropovi ui • benci danes mislili, da so J državljani nekoč v pretekilos časa nemške oblasti šli v Beto *• jino “zganjat turizenC lUZAR G3©^®^®!!® • SSQ[fi)O[]iJO0W®@GO • gOODs© • Gfl®[]D0 • [?@[p®PGSŠ® • g®[IOO[]TraDW®SGD • ©OSDs® • CsQ®[pO©D POGLF.D V ŠOLSKO ZGODOVINO Častitljivih 120 let osnovne šole Gorenje Sušice Da sem se začela ukvarjati z osnovno šolo na Gorenjih Sušicah, ki sojo prebivalci sezidali že pred 120 leti, je bil pravzaprav kriv brbuč - povodni mož, ki sem ga zaman iskala v suhem koritu Sušice. Tudi v Kotlu, Zelencu in Fajfarju ga ni bilo. Morda bo izbruhnil z vodo vred zdaj v jeseni, ko bo Sušica spet polna in bo povsod brbotalo iz zemlje. “Kako smo se ga bali, ko smo šli tukajle v šolo,” je povedal Dominik Kralj, ki mi je tisti dan razkazoval brbučev svet. “V šolo? Stoji v vaši vasi šola?” “O, je že ni od 1973. leta,” je povedala njegova sestra Joži. ‘Zdaj vsi otroci iz sušiške doline hodijo v šolo v Dolenjske Toplice. Ko sem jaz bila šolarka na tej šoli, pasje bilo pa še nekaj čez 100,” se Je spominjala z nostalgijo v glasu. No, bom raziskala pa šolo, če brbuča ne morem, sem sklenila in ni mi žal, da sem se lotila tega dela. Gradnja šole in zgodovina stavbe Na prvih straneh šolske Kronike preberem: “Potrebe sušiške doline od Uršnih sel do Toplic so zahtevale, da ob šoli v Toplicah zgradijo šolo še tu.” Takratni žu-Pan občine Toplice Miha Zamida, k*je bil posestnik z Uršnih sel, je °d takratnega ministrstva za uk in bogočastje dobil 3000 gld pod-Pore in 8. avgusta 1877 je bil položen temeljni kamen za novo šolo. vzgojni smoter tistega časa ,J.°n>st Kalan. V šolskem letu , 95/06 so s pomočjo Odbora ranjske hranilnice v Ljubljani in Jgovca Javornika iz Soteske pobili še čebelnjak. Ker je število šoloobveznih rpk stalno naraščalo, se je 14. Prila 1910 vršil ogled zaradi mo-jjthtne gradnje nove šole na krmnih selih, a prebivalci tega aJa so bili odločno proti temu, ^ato je okrajni šolski svet sklenil, . dapravijo v starem župnišču I 0 šolsko sobo, ki bo odgovarjale Vsern zahtevam pouka. Tako se j s Pričetkom šolskem leta 1910/ odprl na šoli še drugi razred, šob ^°*s*ccm 'etu 1920/21 so ob 1 postavili prvo drevesnico, j hi a šolska stavba pa vse do 25/26 ni bila deležna večjih po- pravil. To leto so nabavili nova dvojna okna, preložili so peč v razredu, šolo prebelili znotraj in zunaj, nakupili so nekaj novega inventarja, napravili pa tudi zunanje okno pri šolski sobi v župnišču. V naslednjem šolskem letu so opravili še nekaj nujnih popravil, tudi pri drvarnici, popravili so streho pri čebelnjaku ter stopnice na podstrešje in v klet. Sele po petdesetih letih pa je šolskemu upravitelju uspelo, da je katastrski urad v Novem mestu določil meje šolske zemlje. “Doslej so mnogoteri pasli na šolskem zemljišču,” berem. “Na ta način se bo šola lahko ognila prepirom, ki so nastajali zaradi tega.” V naslednjih letih so se lotili popravila strehe, za razred v župnišču so v šolskem letu 1929/30 sezidali novi dve stranišči in popravili pri šoli tudi stara (seveda nobeno ni bilo na izplakovanje, saj ni bilo vodovoda!). V šolskem letu 1931/32 so položili v šolskem razredu nov pod in ga premazali s prašnim oljem, 1934/35 pa popravili vodnjak in dobili prvo vodno črpalko! Med 2. svetovno vojno šolska stavba k sreči ni bila poškodovana. Prebivalci šolskega okoliša so se lotili prenove nekdanjega župnišča. Z udarniškim delom so prizidali del stavbe in tako naredili prav primerno dvorano za kulturne prireditve. “To je naš zadružni dom, čigar otvoritev je bila 10. junija 1951,” je zapisala takratna upraviteljica Angela Praprotnik. Ob šoli je nastalo tudi šolsko igrišče, kjer je bilo opravljenih nad 6000 udarniških ur. Svečano je bilo odprto 22. junija 1952. To leto so popravili streho na šoli in zadnjo steno ter celo šolo prebelili in premazali lesene dele. Ker je higienska komisija ugotovila, da je voda v šoli neprimerna, so 1956. leta dobili nov čistilnik in vodovod (hidrofor) v šolsko kuhinjo, ki je začela delovati 30. januarja 1956. V šolskem letu 1962/63 so postavili novo vrtno ograjo, a že leta 1973 je bilo s poukom v kraju konec. Šolsko stavbo je vzel v upravljanje takratni Dominvest iz Novega mesta, sedaj pa je pod upravo Terce. V njej vse od odhoda učencev stanujejo delavci Novolesa in drugi najemniki, ki upravljalcu plačujejo stanarino, za drugo jim rti mar. Stavba vidno propada, v njej še vedno ni vodovoda, razen v kuhinji. Lani so otroci z zadnjo učiteljico na tej šoli Heleno Kulovec s podstrešja rešili zadnji dve šolski klopi, stojalo za tablo in šolski stol, vse drugo so že skurili. Rešena šolska klop V nekdanji dvorani pri župnišču je bil nekaj časa mladinski klub, sedaj je tam skladišče čevljarskega obrata Bor iz Dolenjskih Toplic, sicer pa je vse spet v lasti župnišča. Prej tako lepa okolica, vsa v cvetju in z novo vrtno ograjo, je danes zanemarjena. Pouk skozi čas Na osnovni šoli Gornje Sušice nikoli niso bili problem učenci, saj jih je bilo še v šolskem letu 1948/ 49 toliko kot ob otvoritvi šole, učiteljev pa je posebno prva leta primanjkovalo, da zaradi pomanjkanja večkrat ni bilo pouka. Prvi učitelj Franc Kalan je ostal na šoli osem let (do 27. februarja 1888). Po njegovem odhodu ni bilo pouka do začetka drugega šolskem leta. Potem je bil na šolo imenovan Maks Šribar, naslednje leto je za njim prišla še njegova žena kot učiteljica ročnih del. V šolskem letu 1889/90 sta oba odšla in v drugem polletju spet ni bilo pouka. V jeseni je na šolo prišel Mihael Jazbec, a le za kratko. V šolskem letu 1891/92 so za šolo odredili “ekskuren pouk”, dvakrat tedensko je na šolo prihajal učitelj Potokar iz Toplic. Za njim so učili še Ivan Vozelj, kije na šoli ostal tri leta, Ferdinand Reiniger, a je bil že naslednje leto premeščen, na njegovo mesto pa je prišel Josip Zupančič, a spet le za dve leti. Za njim je za pet let prišla Gizela Ekel, v šolskem letu 1904/ 05 pa se je vrnil Reiniger in ostal celih petnajst let. Zvrstilo se je še več učiteljev (našteti, kot so prihajali): Angela Gradišar, Marica Suzz, Valerija Jeraj (por. Sešek), Antonija Miklavčič, Ema Kastelic, Pavla Štru-bej (por. Janko), Franja Bole, Franc Zupančič, Betka Šuman (por. Lampič), Josip in Ernesta Zajec, Alfred Janko, Stanko Lampič, Franc Kimovec, Matilda Osvalt, Hermina Sotlar, Štamcer, Josip Rihar, Gustav Kraševec, Stanislava Novak, Angela Praprotnik, Marija Božič, Miroslava Zalokar, Ivanka Brus, Pavla Rov-ne, Hedvika Gričar, Marija Zorko, Brigita Jug (por. Picek), Marija Hrastar, Helena Pavlič (por. Kulovec), Hilda Arnuš, Majda Zvan in Milka Lavrič. Z odhodom Jerajeve seje 1917. leta končal tudi pouk nemščine kot prost predmet, namesto nje se v šolskem letu 1923/24 pojavi srbohrvaščina, poleg obveznih predmetov pa v šolskem letu 1919/20 tudi kmetijstvo. Nekajkrat je bil na šoli tudi zelo dobro obiskan petmesečni gospodinjski tečaj za dekleta in žene. Na šoli je bila v začetku vodena tudi Zlata knjiga, kjer so bili vpisani najboljši učenci, vendar je nisem mogla najti. Pouk se je vršil dopoldne in popoldne. V šolskem letu 1929/30 je prvi razred dobil celo vzporednico. V šolo so hodili učenci od 1. do 7. razreda, kasneje tudi osmega. Že 1895. so otroke z Dolenjih Sušic prešolali v topliško osnovno šolo, v šolskerriletu 1929/ 30 pa so učence z Uršnih sel in del vasi Ljuben (če so spadali pod katastrsko občino Dobindol) prešolali na osnovno šolo Laze. V šolskem letu 1932/33 je bil izdelan začasni učni načrt za “višje narodne šole”, ponavljalne šole pa so ukinili. To leto je izšel tudi odlok za otroke kmečkih staršev, ki obiskujejo šolo 7. ali 8. leto. Pouk so lahko obiskovali le od 1. novembra do 30. marca. Ta je tekel dokaj redno tudi v času obeh svetovnih vojn. V času 1. svetovne vojne je bilo pod orožje vpoklicanih 94 mož iz šolskega okoliša, zato so morali otroci poprijeti za vsako delo. Upravitelj Reiniger je zapisal v Kroniko: “To je prava izstradalna vojna napram civilnega prebivalstva. Posebno moramo varčevati z moko, ako naj vzdržimo do prihodnje žetve.” Pove tudi, daje bil v tistih letih obdelan vsak košček rodovitne zemlje, otroci pa so prihajali k pouku neredno in zelo utrujeni. Kljub revščini so delali darilne zavitke za vojake, zanje pletli rokavice in nogavice, izre- zovali papirnate podplate, da jih ne bi zeblo, pletli so slamnate kite, zbirali perilo za vojake in denar za vdove in vojne sirote... Ko propade velika Avstrija, začno prav kmalu zbirati denar za pirhe - za Jugoslovansko matico, Rdeči križ, “narodno prosvečiva-nje”... V šolskem letu 1926/27 najdem zapis: “Sresko poglavarstvo Novo mesto priporoča zatiranje rjavega hrošča. Vsaka hiša mora nabrati mirnik rjavih hroščev oz. plačati 12 din. Šolski otroci to delajo po pouku. Za vsak liter od županstva dobe 1 din nagra-. de.” Upravitelj Zajec jih pohvali, da so jih nabrali 250 litrov! V šolskem letu 1936/37 je začela na šoli delovati ljudska knjižnica, v katero so ljudje zelo radi prihajali, predvsem v zimskem času. Podatka, kdaj je nehala delovati, žal nisem našla. Revščina je bila pred drugo vojno vsako leto večja, malo pred njo je že primanjkovalo raznih živil, večal pa se je predvsem strah pred njo. Ker je bila tamkajšnja občina določena, da v primeru evakuacije prebivalstva sprejmejo prebivalce Jesenic, Koroške Bele in Radovljice, je bila vsa mladina od 2. do 12. leta dvakrat cepljena proti davici, v avgustu pa je bila na šoli nastanjena počitniška kolonija otrok iz Jesenic v organizaciji Državnega higienskega zavoda v Ljubljani. Druga svetovna vojna Za te kraje se je začela na veliko soboto 1941, ko so vasi šolskega okoliša zasedli Italijani. Konec junija 1941 so dinarje zamenjali z lirami (100:263), potem pa je sedem listov iz šolske kronike iztrganih. Iz drugih zapisov izvem, daje bilo to področje osvobojeno že 1942. leta in je pouk do poletja 1943 potekal redno, potem pa je bil do osvoboditve skrčen zaradi večkratnih vpadov sovražnikov, vendar v šolsko stavbo nikoli niso prišli. Učilnica je bila večkrat zasedena od partizanov. V njej so bili občasno štabi partizanskih enot pa tudi različni upravno-politični tečaji. Ves čas je v šoli živela upraviteljeva žena, ki je otroke tudi poučevala, sam upravitelj Janko pa je odšel v partizane. Po osvoboditvi sta na šoli zaživeli pionirska organizacija in podmladek Rdečega križa. Otroci so se lahko vključili v razne krožke, med katerimi je bil posebno uspešen modelarski, saj so v šolskem letu 1948/49 izdelali 20 parov smuči za šolarje. Zbirali so star papir, železo in zdravilna zelišča, hodili so na udarniško delo predvsem za svoje igrišče, uničevali so (sedaj) koloradskega hrošča, pogozdovali... Pouk je potekal v kombiniranih oddelkih (1. in 2., 3. in 4. ter od 5. do 7. razreda). Ločili so jih na nižje in višje razrede. V šolskem letu 1952/53 je število otrok padlo na 78, s pričetkom šolskem leta 1953/54 pa celo na 47, ker so ha Drganjih selih v drugem polletju za otroke iz te vasi in Novega Ljubna osnovali en oddelek pod upravo šole Gorenje Sušice. V naslednjih letih se je število šoloobveznih otrok gibalo okrog 50, po letu 1960 pa je padlo celo na 38! V šolskem letu 1961/62 so se učenci 5. in višjih razredov prešolali v šolo Dolenjske Toplice in Šmihel, v naslednjem šolskem letu pa je šola Gorenje Sušice postala podružnična šola popolne osnovne šole Dolenjske Toplice. Matična šola je prevzela tudi finančno poslovanje in šolsko matico. Dve šolski leti je ostala z učenci nižjih razredov na šoli sama učiteljica Marija Hrastar, ki je bila obenem tudi vodja podružnične šole. Ko je prišla Kulovčeva in prevzela 1. in 2. razred ter malo šolo, je delo spet steklo normal- “Tisto je bilo moje prvo službeno leto in Hrastarjeva mi je bila odlična mentorica. Brez njene pomoči se ne bi razvila v tako učiteljico,” je s hvaležnostjo spregovorila o njej Kulovčeva. Tudi tega, kaj vse sta z otroki počeli, ne more pozabiti: “Koliko imenitnih proslav smo imeli! Kako lepi so bili sprejemi v pionirsko organizacijo, novoletna praznovanja, dnevi žena... Nikoli ne bom pozabila do solz ganjenih mater, ki so v visokem snegu prišle na proslavo in od svojih otrok dobile zvončke v košaricah! Nabrali smo jih seveda tik pred novim snegom. V delo sva.vključevali tudi svoje može, ki so pomagali delati pakete, se preoblekli v dedka Mraza, popravili so to in ono. Šola je bila obenem tudi kulturno središče za vse tiste vasi. Nekdanji šolarji so se še dolgo ob sobotah in nedeljah vračali na šolsko igrišče, niso nas pozabili. Tudi starši so nas spoštovali in cenili,” je ganjena pripovedovala. V šolskem letu 1972/73 je Hrastarjeva odšla na osnovno šolo Birčna vas, na njeno mesto pa je prišla Hilda Arnuš, ki je prevzela 1. in 2. razred, vodstvo ter 3. in 4. razred pa Kulovčeva. Ker je Ar-nuševa zbolela, so njene učence začeli voziti v Dolenjske Toplice, ko pa je odšla še Kulovčeva (na porodniški dopust), so na Gorenje Sušice vključili še otroke iz osnovne šole Poljane, učit pa sta jih hodili učiteljici iz matične šole Majda Zvan in Milka Lavrič. V šolskem letu 1973/74 so šolo na Gorenjih Sušicah dokončno zaprli, otroke pa prešolali v novo, moderno šolo pod Rogom. Proslave in drugi pomembnejši dogodki Iz vseh zapisov, tudi iz časov Avstro-Ogrske, se lepo vidi, kako je šola vedno bila odraz vsakokratnih družbenih in političnih razmer. Vse do druge svetovne vojne je bila najtesneje povezana s cerkvijo. Na vseh proslavah, ob vsakem začetku in koncu šolskega leta so bili prisotni tudi duhovniki iz Toplic, ki so otroke tudi učili verouk. Najpomembnejše proslave na šoli so bile: otvoritev šole (“v krasno okinčeni šolski sobi”), posaditev Rudolfove lipe, praznovanje 600-letnice cesarske dinastije Habsburžanov 11.7.1883. “Slednjič pogoščeni so bili vsi otroci z mesom, kruhom in vinom (!), potem razšli so se veselo proti domu.” V šolskem letu 1898/09 so proslavljali 50-letnico vladanja avstrijskega vladarja, 25.5.1914 so otroci z zastavicami pozdravili otvoritev Belokranjske železnice in se julija po novi železnici odpeljali do Rudolfovega. (“Otroci pogoščeni so bili s kruhom, sirom in vinom!”). Žalovali so ob smrti cesarja Franca Jožefa I., a že 10.11.1918 je bila v Toplicah “velika in sijajno uspela manifestacija za Jugoslavijo in ustanovitev narodne obrambe,” je zapisal upravitelj Reininger. V novonastali državi Jugoslaviji so prav tako kot v času Avstro-Ogrske proslavljali godove, rojstne dneve, poroke... vladarske družine, sedaj seveda Karadžor-devičev, pa še kosovsko bitko, dan ujedinjenja, Vidov dan, dan kralja Aleksandra... Od kulturnih dogodkov sem zasledila le 50-letnico Otona Župančiča. V novi Jugoslaviji vladarski prazniki odpadejo, proslavljamo pa dneve osvoboditve, Titov rojstni dan s štafeto, razne kongrese, zborovanja, med katerimi je najpomembnejše tisto, ko v Dolenjske Toplice pride sam Tito (1952). V okviru pionirskega odreda Matija Gubec in kulturnega društva “Jože Janko” šolarji pojejo, igrajo, tekmujejo tudi v republiškem merilu... Prvič se zgodi, da pridejo na šolo kar trije slovenski književniki: France Bevk, Severin Šolska stavba Šali in Tone Pavček (20.11.1959). S čistim dobičkom od iger pridejo do denarja za to in ono. Šproš-čeni razvijajo najrazličnejše sposobnosti in nagnjenja in dosegajo lepe rezultate. Zdravstveno stanje otrok Zapisala sem, daje bil prva leta pouk moten zaradi pomanjkanja učiteljev, drugi razlog za moten pouk pa so bile nekatere hude zime (tudi -20°), obe svetovni vojni, predvsem pa epidemije, ki so razsajale med otroki. V šolskem letu 1902/03 so razsajali škrlatinka, davica in oslovski kašelj, v šolskem letu 1924/25 dvajset dni ni bilo pouka zaradi ošpic, 1937/38 je bila v Drganjih selih epidemija tifusa, 1956/57 pa epidemija otroške paralize. Ko so 19.6.1958 opravili prvi sistematični pregled šoloobveznih otrok v okviru UNICEF, so ugotovili splošno podhranjenost, slabo držo in zobno gnilobo pa tudi splošno higiensko in zdravstveno nepoučenost staršev. Otroci so bili slabo hranjeni, pomanjkljivo oblečeni, voda je bila celo v šoli oporečna, stranišča so bila na “štrbunk”, roke so si otroci umivali v enem umivalniku... Še v šolskem letu 1969/70 je dvakrat izbruhnila epidemija zlatenice. Selitev v novo, moderno šolo Ni čudno, da so bili vsi veseli, ko so se selili v veliko in svetlo, zdravo šolo: otroci, starši in učitelji. “Veselila sem se, da bomo prišli v šolo, kjer bo vse svetlo, toplo, kjer bo polno novih učil, velika kuhinja in jedilnica, centralna kurjava, povsod vodovod... Ne bo nas več zeblo, ne bo se nam kadilo v oči iz velike lončene peči, sem si mislila. Danes pa se prav z nostalgijo spominjam na tisto šolo. Kljub vsem težavam nam je bilo tam strašno lepo. Če samo pomislim na naše malice! Zaželeli smo si na primer palačink, pa smo prinesli od doma jajčka in mleko in nam jih je kuharica Milka Avguštin, ki je bila obenem čistilka, spekla. Spomladi smo na sprehodu nabrali regrat, pa smo ga imeli v solati s toplim krompirjem. Nabrali smo si gob za okusno enolončnico, v času trgatve smo prinesli grozdje in sočili tudi po 300 I soka, ki smo ga pili za priboljšek. Za vse smo se lahko dogovorili in živeli kot složna družina. Danes mislim, da bi se morali potruditi in šolo ohraniti, saj kraj brpz nje stagnira. Nič se ne dogaja. Vse kulturno življenje je zamrlo. Na Sušicah, Lazah, v Poljanah... Vesela sem, ko vidim, da so se podružnične šole marsikje drugje ohranile. Res mislim, da so šolo na Gorenjih Sušicah prehitro in prelahko ukinili,” meni njena zadnja učiteljica, ki ji iz izkušenj pritrjujem. IVANKA MESTNIK Viri: Šolska kronika: od 1879/80 do 1914/15, od 1915/16 do 1964/65. Poročilo z dne 13.3.1935 in Zgodovina dvorazredne osnovne šole Gorenje Sušice vključno s Podatki za čas domovinske vojne (11.9.1949), oboje v arhivu Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Ustni viri: učiteljici Marija Hrastar in Helena Kulovec 23 .!*• 45 (2620), 11. novembra 1999 DOLENJSKI LIST ^©[^©FGgii® • a a pd H mm H w© s GB • ®Oofe® • (sO©[pO®D • gp®• ggi[rDDroQDw®@GD • ©OoDs® • Gfl®[pfl@0 KAKO JIM VRNITI ŽIVLJENJE Mestna jedra ne bodo zmogla sama Stara srednjeveška jedra lahko narede naša mesta tako prikupna, da vanje z veseljem zahajajo domačini in se jim ne morejo načuditi turisti, ali pa postanejo dom strahov, zapuščenih ulic in zanemarjenih izložb. Pogled po dolenjskih ali posavskih mestnih jedrih nam pokaže ravno to različnost, kajti usoda starega središča je v prvi vrsti odvisna od vloge, ki jo ima danes za mesto ali širše območje. Tisti, ki krojijo usodo mestnih središč, so v primežu različnih interesov glede prometa, stanovalcev, izbire dejavnosti, obnove zgradb. V praksi so ■ najbolj uspešni tam, kjer znajo popustiti na eni in drugi strani, kajti stara mestna jedra bodo bolj slabi spomeniki, če bodo povsem izumrla in v njih ne bo življenja. Stari del Novega mesta, ki se dviga nad Krko z značilno silhueto in je prislonjen h kapiteljski cerkvi, obiskovalca prevzame, vsaj na prvi pogled. Mestno jedro seje ohranilo, vendar ni uspelo obdržati svoje prvotne vloge, zato je te čase eno od osrednjih vprašanj občinske oblasti, enako kot je bilo poleti tudi v sosednji Metliki, kako staremu mestnemu jedru vrniti življenje, kaj narediti s prometom in kako vzpodbuditi lastnike, da bodo v ta prostor umestili primerne dejavnosti. Na osrednjem Glavnem trgu je trenutno kar nekaj lokalov praznih. Trgovsko podjetje Dolenjka je v tem letu izpraznilo tri prodajalne in njihovo dejavnost preselilo v novi trgovsko-poslovni center v Bršljinu. Stavbe so bile vrnjene denacionalizacijskim upravičencem, vendar jih Dolenjka ni kupila, ker je bila cena za kvadratni meter dvainpolkrat višja od cene v novogradnji. Vse drvi v Bršljin Denacionalizacija nikakor ni osrednja ovira pri oživljanju mestnega jedra, čeprav morda tu in tam kaže tako. Že omenjena selitev trgovskih in poslovnih dejavnosti v druge dele mesta je bila gotovo odločilnejša, kot potrjujejo tudi prodajalci nepremičnin. V novomeškem Leranu tako ugotavljajo, da se je zanimanje za nakup ali najem nepremičnin v mestnem jedru v zadnjem letu, odkar se pospešeno razvija center v Bršljinu, močno zmanjšalo. Še naprej se sicer dobro prodajajo ali oddajajo v najem lokali za trgovine in gostinstvo, a samo tisti, ki imajo vhod z Glavnega trga. Cena tu sega od 3.000 in za izjemne lokacije tudi do 6.000 mark za kvadratni meter, medtem ko je cena najetega kv. metra od 20 do 60 mark. Prostori, ki imajo vhode drugje ali pa niso v pritličju, imajo precej nižjo ceno, a kljub temu zanje ni zanimanja. Mesto je očitno tudi predrago za pisarne in premalo zanimivo za stanovanja, zato ostaja v starem jedru bore malo stanovalcev. Stavbe v jedru so slabo vzdrževane in tudi na zunaj ne zgledajo prav lepo, saj imajo dejavnosti v lokalih predvsem najemniki. V mestu še posebej izstopa propadajoči Sokolski dom, ki je v občinski lasti in nima nobene vsebine, na drugi strani Kapitlja pa se mu pridružuje državna stavba bivše porodnišnice, po kateri še vedno blodijo samo duhovi. In da ne bomo tako črnogledi: napredek v mestu in tudi v razmišljanju občinskih oblasti je kljub vsemu viden. Začeli so se zavedati, da bo mesto povsem izumrlo, če oblast in krajani ne bodo česa ukrenili. In to je za začetek že nekaj. Kot pravi Mojca Novak, direktorica občinske uprave, je naloga dolgoročna. Prometne zagate naj bi nekoliko omilil pravkar uvedeni javni mestni promet, nekaj življenja pa naj bi v središču ohranila prenovljena tržnica in rotovž, v katerega naj bi se prese-. lil župan. Občina je poskusila vzpodbuditi lastnike nepremičnin k uvajanju primernih dejavnosti z ugodnostmi pri plačilu nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, predvsem pa bi morala poskrbeti, kot razmišlja Novakova, za več kulturnih in drugih prireditev, ki naj bi bile tudi bolj odprtega tipa. Mestni arhitekt Zaradi obmejnega položaja, turizma, trgovine in znanega prašičjega sejma je mesto Brežice obdržalo pomembno vlogo; še več, postalo je kulturnozgodovinski spomenik s pomembnim regijskim muzejem v brežiškem gradu ter z dvema tehničnima spomenikoma: železnim mostom in vodovodnim stolpom. Cesta prvih borcev, ki je osrednji del starega jedra, je lepa tudi na pogled, saj je večina stavb prenovljenih, v njih pa mrgoli vsakovrstnih dejavnosti. Enako je tudi v vzporednih ulicah. K temu je prispevalo morda tudi dvajsetletno prizadevanje krajanov in strokovnjakov za oživljanje mestnega jedra. Občina je dolga leta imela poseben odbor in brez njegovega mnenja se ni dalo v starem jedru nič spreminjati. Žal je odbor po letu 1991 izgubil vlogo, čeprav bi bil, kot meni predsednik sveta KS mesto Brežice Tone Zorko, še vedno potreben, saj presoja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ne zajema vseh vidikov. V Brežicah se zdaj zavzemajo, da bi z odlokom določili mestnega arhitekta, ki bi bdel nad izgledom mesta. Tega zdaj kvarijo reklamni napisi in table pa tudi terase gostinskih lokalov, ki so sicer v mestu dobrodošle, a bi bilo treba poenotiti njihov izgled. Mesto je dopoldne zatrpano s prometom in le malo manj popoldne, zato iščejo parkirišča za uslužbence. Sicer pa ga kazi stara osnovna šola, ki je v lasti zasebnega lastnika iz Maribora in je po dolgih letih primerna le še za rušenje. Druga boleča rana je ena najlepših stavb - sedanje sodišče, ki ima novo streho, a obupno fasado in nemogočo notranjost. V Krškem prepočasni Kot pravijo v Gradbeni hiši Cepin, bi v starem mestnem jedru Brežic lahko prodali ali oddali v najem veliko več nepremičnin, kot jih je na razpolago. Za med gredo predvsem gostinski in trgovski lokali. Največ povpraševanja je po najemu (20 do 35 mark po kv. metru), zadnje čase pa se za prostore vse bolj zanimajo tudi Hrvatje. V Krškem je zanimanje za nepremičnine v starem jedru vsaj za tretjino manjše, za enako so nižje tudi cene nepremičnin ali najemniške cene. Krško ima to smolo, da ima tako rekoč tri mestne centre, ki jih med drugim deli tudi reka Sava. Kot pravi Slavko Šribar, dolgoletni aktivist v mestni krajevni skupnosti, je srednjeveško mesto pokvarjeno z novogradnjami in obremenjeno s prometom, ki bi ga nekateri radi povsem umaknili iz osrednje ulice. Stavbe kazijo telefonski in električni kabli, pa tudi KLICE K UKREPANJU - Rotovž je ena najlepših zgradb v starem delu Novega mesta. Zadnje čase se nagibajo k ideji, da bi se vanj preselil župan, toda še predtem je treba preseliti Center za socialno delo in rotovž temeljito prenoviti. (Foto: B. D. G.) sicer fasade niso prenovljene in nimajo enotnega videza. Stare zgradbe se prepočasi prenavljajo - po eni strani zato, ker občina nima dovolj denarja in kdaj tudi ne volje (Valvasorjev kompleks) ali pa lastniki ne dovolijo ali ne poskrbijo za posege (Mencingerjeva hiša). ■ Mesto je popoldne večinoma prazno, čeprav so zdaj nekatere prodajalne podaljšale obratovalni čas proti večeru. Je sicer nekaj pivnic in bifejev, vendar se v mestu dogaja mnogo premalo, da bi vanj zahajali popoldanski ali večerni obiskovalci. Ideje o oživljanju mesta in o izboljšanju ponudbe so tudi tu vse glasnejše, a staremu jedru mesta kljub temu ne kaže prav dobro, saj se mu obeta izguba zdravstvenega doma ter glasbene in prav v kratkem še srednje šole. Zadnji čas za pomoč V tem letu so se močno okrepile tudi razprave, kako ohraniti življenje v stari Metliki, kjer zdaj po 15. uri zavlada mrtvilo. Mesto je še dodatno prizadeto, ker sta se iz starega jedra preselili upravna enota in davčna uprava. Po obnovi kliče tudi stara Sevnica, kjer se velik del življenja prav tako odvija v precej oddaljenem novem delu. V občinskem oddelku za okolje in prostor pravijo, da so v zadnjih letih pospešeno vlagali v obnovo starega del mesta, predvsem v infrastrukturo, medtem ko prenova zgradb ne teče tako gladko, saj je jedro tudi tu spomeniško zaščiteno. Staro središče tudi nima primernega prostora za prireditve. Kamorkoli se torej ozremo, je več kot očitno, da so stara mestna središča sicer mogočna s svojo preteklostjo, pa vendar nemočna v toku sodobnega življenja. Ta pelje dogajanje mimo njih, zato to pot sama, brez dobro pripravljenih programov, mestnih arhitektov, ki bi bdeli nad njimi, in vzpodbud iz občinskih proračunov, ne bodo zmogla. BREDA DUŠIČ GORNIK DVAJSET LET ZA OŽIVLJANJE - V Brežicah bi lahko prodali ali oddali več lokalov, kot jih je na razpolago. (Foto: B. D. G.) V FAZI OBDELAVE Ja, gotovo ste že slišali take cvetke: - projekt je v fazi izdelave - smo v fazi pridobivanja projektne dokumentacije - cesta je v fazi asfaltiranja - smo v fazi izgradnje skladišč. Pa si zamislite kmeta, ki bi govoril po zgornjem vzorcu: - krava je v fazi pašnje - pšenica je v fazi zorenja - ajda je v fazi cvetenja. Gotovo bi pomislili, da je takšen človek, tak kmet v fazi norenja. Nihče pa ne pride do tega sklepa, če sliši tako govoriti svetnika v državnem zboru. On lahko “v fazi govorjenja "pači materinščino, kolikor se mu zljubi. Pa še plačo dobi za to! TONIGAŠPERIČ lil KNJIŽNA POLICA Drugačni pogledi na komunizem ' Knjižna zbirka Premiki, ki jo izdaja Mladinska knjiga, že nekaj let prinaša v naš prostor politično literaturo izpod peres domačih in tujih avtorjev, ki s svojim pisanjem poskušajo razsvetljevati zdajšnjost in bližnjo preteklost na osnovi osebnih izkušenj ali dokumentov, ob tem pa naj bi njihova dela ne opisovala le tektonike, ki je in še sproža politične in družbene premike, ampak naj bi pomagala tudi do miselnih premikov v glavah bralcev. Zadnji dve knjigi, ki sta pred kratkim izšli v tej zbirki, sta bili že takoj ob izidu deležni izredno velike pozornosti in tudi nasprotovanj ter zavračanj, ker pač obravnavata stvari, ki so, četudi časovno zasidrane v preteklosti, na svoj način še vedno žive in aktualne. Gre za zajetni knjigi, po katerih bo z radovednostjo in najbrž tudi s precejšnjo osuplostjo polistal prenekateri bralec. Obe obravnavata bližnjo preteklost: prva, ČRNA KNJIGA KOMUNIZMA, z globalnega vidika, druga, Aleksandra Bajta BER-MANOV DOSJE, pa iz osebne avtorjeve izkušnje obravnava naš ožji prostor. Črna knjiga komunizma je v francoskem izvirniku izšla pred dvema letoma ob 80. obletnici oktobrske revolucije in hitro postala evropska intelektualna uspešnica. Napisalo jo je šest vrhunskih zgodovinarjev z glavnim urednikom Stephanom Courtoisom na čelu. Pri pisanju so se oprli na podatke iz državnih in partijskih arhivov, ki so jih v nekdanjih komunističnih državah vsaj delno odprli za javnost. Knjiga ponuja pretresljivo branje o terorju, represiji in kriminalu totalitarističnega komunizma, ki je v osmih desetletjih revolucij in komunističnih vladavin v 20. stoletju po vsem svetu terjal blizu sto milijonov žrtev. Od prvega komunističnega režima v Sovjetski zvezi z Leninom in Stalinom do režimov, ki so po drugi svetovni vojni nastali v Evropi, Aziji, Afriki in Južni Ameriki, se vleče krvava sled terorja, ki ji knjiga sledi z znanstveno kritičnostjo in objektivnostjo. Njeno strašno sporočilo se izteka v misel, da je teror od samega začetka temeljna značilnost komunizma, ne pa zgolj občasna zabloda. Množični poboji, načrtno stradanje množic, uničevalna koncentracijska, delovna in prevzgojna taborišča, montirani sodni procesi, zatiranje političnih nasprotnikov, vse to je neizbrisen sestavni del komunizma, ki se je res začel kot eno največjih upanj človeštva, a seje izrodil v hudo moro tega stoletja. Delo je v slovenščino prevedel in mu napisal spremno besedo Božidar Pahor. V Črni knjigi komunizma je o delovanju komunističnega totalitarizma pri nas napisanega zelo malo, je pa toliko več mogoče prebrati v knjigi Berma-nov dosje, v kateri je znani in ugledni slovenski ekonomist, ustanovitej Ekonomskega inštituta Pravne fakultete dr. Aleksander Bajt, na več kot 1300 straneh popisal svoja doživljanja in razumevanja dogodkov od 1943. do 1947. leta. Knjigo je skrbno in v tajnosti pripravljal več kot deset let z namenom, da bi prispevala k razči-ščenju tistega obdobja sloven ske zgodovine, za katero pozna t pr uradno verzijo, ki ji Bajt pravi partijsko zapisana m izpovedo-vana zgodovina zmagovalcev. Zdaj, ko je nastopil čas kritične analize tedanjega dogajanja, Bajt v svoji avtobiografski študiji druge svetovne vojne na osnovi spominov in številnih, tudi nekaterih pri nas doslej neuporabljenih virov analizira nacionalistični odpor in partijsko monopolizacijo osvobodilnega boja zoper okupatorje Jugoslavije. Po njegovem je partija izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije in s tem “zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti”, saj je bil odpor, kakršnega je partija sprožila za našo uvrstitev med demokratične sile sveta ter za osvoboditev države in pridobitev zasedene Primorske, nepotreben. Čisti in nesporni nasledek odpora so bile le žrtve, ki jih je zaradi njega pretrpelo prebivalstvo - njihovo število presega 1.700.000. Najhujših realsocialističnih ekscesov nas je po vojni obvarovala zgolj in-formbirojevska resolucija, kije Jugoslaviji in vladajoči partiji zagotovila simpatije in podporo Zahoda. Bajt zaključuje knjigo z zanimivimi zapisi o organiziranju slovenskega gospodarstva v prvih letih po vojni, ki je potekalo pod budnim očesom državne varnosti. M. MARKELJ TVi nove knjige Dolenjske založbe Že pred nekaj meseci sta pri Dolenjski založbi izšli dve knjigi pesmi Petra Kovačiča Perši-na: TEMNE SVETLOBE in SPEV ODREŠITVE. Če se domača založba zadnje leto javno ne postavlja s številom novih izdaj, to ne pomeni, da nima česa pokazati. Izid kar dveh knjig poezije znanega kulturnega delavca in urednika Petra Kovačiča Peršina je dramaturg Mirko Zupančič pospremil z mislijo, da “urok čarobni vsemu je ljubezen” in da sta dve, v en cikel povezani novi knjigi, odprt pogled v svet poetove poezije. V ljubezni, trpljenju in smrti je skrita osrednja misel nove lirične epopeje, ko pesnik govori o Erosu in Tanatosu, pri čemer vedno išče tudi tisti vmesni člen, ki naj bi ljubezen ohranil pred smrtjo. V sonetnem ritmu se pesnik sprehaja po skrivnostnem svetu ustvarjanja brez vseh zadržkov in nam podaja zanimivo lirično epopejo. Knjigi je oblikoval Jurij Kocbek, Dolenjska založba pa izdala kot 35. in 36. delo v literarni zbirki Utva. Ponovno se je na policah Dolenjske založbe pojavila Mira Ružič, tokrat s knigo Znova Marx? Sama jo imenuje “reportaže”, ki jih je razvrstila v štiri poglavja. V prvem pove, da je razviti svet, ki nam je vzor, spremenil negativno mnenje o marksizmu. Čeprav je minilo že 150 let od izida Mara-Engelsovega Komunističnega manifesta, je Mara deležen nove pozornosti zahodnih gospodarstvenikov, sociologov in filozofov. V Nemčiji ponovno tiskajo njegov “Kapital” v celotnem obsegu (čez 2200 strani). Tamkajšnji založniki so po njenem mnenju že zaznali prebujen interes svojih bralcev. V besedi urednika Franca Šalija lahko preberemo, da gre pri Ružičevi za “reportaže o socialni, politični in moralni sceni, ki jo dandanes po svetu in pri nas poraja kapitalizem”. Gradivo je avtorica razvrstila v miselno celoto. Njeno vprašanje je, ali znova ,prihaja’ Mara, kajti svet kapitala, denarja in dobička vse bolj razgalja njegova lastna protislovja in svoj nesmisel. O tem, da je Maraovo humanistično načelo, ki je danes v načrtih skoraj vseh naprednih držav, da namreč nihče ne bi bil izkoriščan in da nihče ne bi trpel lakote, treba izpeljati v miru in s toleranco, se pravi z razumevanjem, ne s silo, z revolucijo, piše v spremni besedi nove knjige Leon Jerovec. Po samorasntiški zbirki OBRAZ se z novo knjigo pesmi pojavlja v založbi tudi Vida Bošnjak Logar: v samozaložbi je izdala knjigo SLUTNJA ...Ko so ptice pele jutro. Na zavihku knjige beremo, daje bila avtorica rojena v Radovičih pri Metliki in daje vzgojiteljica ter ravnateljica na predšolskem področju v Hrastniku. V sedem razdelkov je uvrstila svoje pesmi, notranjo podobo nemirne ustvarjalke pa nam predstavi urednik založbe Franci Šali. Njen svet ji je odprl dveri v prostranstva vesolja, čeprav ostaja med ustvarjanjem zemeljsko pričujoča s svojo bolečino in spomini z Njim, ki ji ga je usoda iztr- gala iz življenja in spremenila v breztelesno bivajočnost in navzočnost. Knjigo, ki ji je ovitek oblikoval Dušan Lazar iz založbe, likovno pa jo opremila avtorica sama, je kot prvi dve natisnila Tiskarna Novo mesto. Izšla je kot 38. delo v literarni zbirki Utva. TONE GOŠNIK Kronika slovenske zgodovine Že pred meseci je v založbi Mihelač na 520 straneh izšla zajetna in bogato ilustrirana kronika naše preteklosti, katere osnovna ideja se je v začetku devetdesetih let porodila na pobudo dr. Janka Prunka, Miloša Mikelna in Jara Mihelača. Izšla naj bi konec marca 1995, a smo naročniki že takrat in prej dobili kar nekaj opravičil založbe, obvestil o težavah s sodelavci in napovedi o ponovno prestavljenih rokih izida. A trajalo je vsaj še pet let, daje knjiga prišla na svetlo. Pred nami je obsežno delo in soliden pregled zgodovine našega naroda in ozemlja, na katerem živimo Slovenci od začetkov vse do današnjih dni. Podobnega pregleda v slovenskem zgodovinopisju nimamo, zato bo knjiga prav gotovo številnim bralcem odpirala nove poglede na našo preteklost in nas vodila skozi dvajset stoletij. Po njej bodo segali šolniki, dijaki in študenti, a tudi vsi tisti, ki bi radi podrobneje spoznali našo preteklost. Urednik Jaro Mihelač, ki “... seje dela lotil, ko je prvotno izbrani urednik obupal...”, v uvodni besedi nove knjige med drugim omenja tudi tole: “Trditi, daje ta kronologija najboljše, kar se v tej obliki da napisati, bi bilo prepotentno, vsekakor pa je prvi poskus, ki bo zagotovo vzpodbudil še nadaljnje.” Ker je knjiga pisana kronološko, so avtorji prispevali besedila za posamezna obdobja takole: dr. Janez Marolt - obdobje do četrtega stoletja, dr. Darja Mihelič do leta 1500, dr. Maja Žvanut do leta 1738, dr. France Rozman čas do prve svetovne vojne, medtem ko so obdobje med obema vojnama obdelali trije pisci: dr. Janko Prunk, dr. France Kresal in dr. Milica Kacin-Wohinz. Gesla za obdobje od 1941 do 1945 oz. za drugo svetovno vojno je napisal dr. Tone Ferenc, medtem ko je dr. Božo Repe knjigo zaokrožil z obdobjem od osvoboditve 1945 do osamosvojitve in še malo čez. Pri tem urednik knjige poudarja, da so zlasti poudarjena tista zgodovinska obdobja, ki so za nas najpomembnejša, predvsem glede naše samobitnosti in državotvornosti, kar velja se posebej za obdobja med obema vojnama, za drugo svetovno vojno in čas po osamosvojitvi- Menda se zlepa kakšna knjiga na Slovenskem v zadnjem desetletju ni rodila s tolikerinu težavami in zapleti kot kronologija o slovenski zgodovini. O njih je založnik pisal naročnikom že prej, a jih omenja tudi v uvodni besedi. Kljub tako dolge-; mu nastajanju pa so v knjig1 številne tiskarske napake in nepotrebni drugi spodrsljaji- D tem so v Delu 8.4.1999 javno spregovorili tudi avtorji prispevkov v knjigi. Doktorji Tone Ferenc, Milica Kacin-Wohinz, France Kresal, Janez Marolt, Darja Mihelič, Božo Repe, Franc Rozman in Maja Žvanut obžalujejo, da urednik Mihelač piscem pred izidom dela ni p°: slal njihovih besedil v končni pregled in avtorizacijo. V vsebinskem smislu se v ničemer ne odrekajo temu, kar so za knjig0 napisali. Lahko pa bi v svoje tekste vnesli razne popravke in uskladili besedila, ki so bila pi*a' na vsaj z dveh različnih konceptualnih izhodišč. Predlagali m tudi nove ilustracije, o čemer s imeli z založbo (ustni) dogovor, a je založnik sam izbral ilustrativno gradivo, ki je večinoma z^ bilo objavljeno, sam pa ga J opremil tuui s podnapisi- Knjiga je torej izšla pet ictP_ dogovorjenem roku brez s°' glasja avtorjev, ki pred izidom dela niso imeli priložnosti vide besedilo in opraviti potrebn korekture. Zato tudi niso pre vzeli odgovornosti za °Plsal? j pomanjkljivosti in napake, ki se jim založba lahko izogm1*!- TONE GOŠNIK 24 DOLENJSKI LIST št. 45 (2620), ll. novembra 1999 V Krmelju smo praznovali Kako me vidijo drugi Sem živahna 13-letnica, po horoskopu škorpijon, zaljubljena v avanture. Že od majhnih nog rada pojem. Seveda najraje doma pred ogledalom, ko se brez skrbi ‘afnam” in me nihče ne opazuje. Včasih se sama sebi zdim kot nekakšna zvijajoča se “glista”. Sicer pa vem, da sem dobrega srca, rada pomagam ljudem in se kot prava papiga pogovarjam po telefonu, če se le da, ure in ure. Starša se zato včasih čudita in napenjata oči, ko zagledata telefonski račun. Pa tudi energije mi ne manjka, saj se rada vozim s kolesom ali z rolerji, če je deževen dan, pa doma skačem po svoji terapevtski žogi. NA EKSKURZIJI Sredi septembra smo osmošolci odšli na ekskurzijo. Vključevala je obisk pivovarna v Laškem, hidroelektrarne Vrhovo in obrtnega sejma v Celju. Vodja ekskurzije je bila Tončka Novak. Učenci smo bili razdeljeni v dve skupini. Izvedeli smo za zgodovino pivovarne, razložili so nam postopek pridobivanja piva. Vmes smo reševali vprašanja iz kemije. Tudi v elektrarni Vrhovo so nam razložili, kako deluje. Tukaj smo pomalicali. Sejemski prostor v Celju je bil velik. Na sejmu so se predstavile različne gospodarske panoge in še poklicne šole. Organizatorji so Poskrbeli za prisrčen program, veliko hrane in pijače. Za ogled smo imeli na voljo tri ure. Reševali smo vprašanja iz tehnične vzgoje. Malo utrujeni smo se okrog šestih vrnili domov. Na ekskurziji smo se zabavali >n izvedeli marsikaj zanimivega. MOJCA REBOLJ, 8. a OŠ Trebnje naš naravoslovni DAN V ? avtobusom smo se odpeljali v olčjj Potok. Tam smo se imeli lepo. _ 'deli smo bambus, pušpan, tuli-Panovec in mnogo drugih rastlin, pesevati smo morali različne na-°ge. Videli smo tudi angleški in rancoski park. Bila sta zelo lepa. Na • °di so bili tudi lokvanji. V gnezdu Je bil labodji mladič, njegova črna 1 b Sta P'aVida P° vodi. Beli je bil napadalen, ker je bil osamljen. Videli smo tudi male acke, ki so plavale po vodi. JOŽICA PAVLIČ, 3. r. OŠ Blanca Kakšno pa me vidijo drugi? Pravijo, da sem prijazna, jim veliko zaupam, imam srednjo postavo in sem nerazdražljiva, včasih pa tudi pozabljiva. Tako menim jaz, moji prijatelji, za ostale pa se zanimajte sami, če vas še kaj zanima o meni. JANJA KOPRIVC, 8. r. OŠ Šentjanž KAKO SEM DOBILA IME Vsak novorojenček dobi ob rojstvu ime, za katero so se starši že prej odločili. Rodila sem se v najlepšenm mesecu pomladi. Na svet sem prijokala 10. maja malo pred polnočjo. V rojstnem listu pa je zapisan datum 11. maja 1988. Tako, kot so v porodnišnici zapisali, tako je ostalo. Na poti v porodnišnico sta se oči in mami pogovarjala, kako naj bi mi bilo ime. Starša sta bila prepričana, da bom fantek. No, vam povem, če bi bila fantek, bi bila Peter ali Aljaž. Ko sta se pripeljala pred porodnišnico, sta imela izbrana tri dekliška imena: Tamara, Vesna in Kristina. Pred odhodom mamice v stavbo porodnišnice sta se dokončno odločila za ime Vesna. Ime sta izbrala po slovenski boginji pomladanske radosti in bujnosti - Vesni, ki preganja zimo. Če bi si lahko sama izbrala ime in če bi bil mesec december, bi si izbrala ime Maša. Vsa imena so lepa. Otroci bi bili veseli, če bi si lahko sami izbrali ime. A žal to ni mogoče. VESNA PLAVEČ, 5. a OŠ Mirna Peč ARONOVE VITEŠKE IGRE Naravoslovni dan se je pričel s čakanjem na avtobus. Odpeljali smo se proti Logatcu. Med potjo je učiteljica za zemljepis in zgodovino preko mikrofona predstavila kraje, mimo katerih smo se peljali, kar mi je šlo malo na živce. Namreč hotel sem imeti nekaj časa tudi za sošolce. Razumel pa sem tudi, da je naravoslovni dan namenjen pouku, ne zabavi. V Logatcu smo se peš odpravili proti gradu, kjer so se že pričele Aronove viteške igre. Pošteno smo se zabavali. Vstopili smo v prave srednjeveške čase. Po grajskem dvorišču so se sprehajali vitezi, dvorni norček in birič. Na začetku nam je vitez Aron povedal, kje se bo vse skupaj dogajalo. Ogledali smo si mečevanje, zbijanje konja, streljanje z loki, srednjeveško tržnico. Jaz sem se najdlje zadržal pri dvornem norčku. Za spomin sem si kupil bakren srednjeveški kovanec. Tako je minil naravoslovni dan. Ta dan sem imel tudi rojstni dan, zato je bil zame nekaj posebnega. NEJC POVŠE, 6. a OŠ Mirna Peč JUBILEJU - Učenci podružnične šole Rob pred šolsko zgradbo. 130 let podružnične šole Na skrajnem jugozahodu turja-, e Pokrajine leži naselje Rob. Že „ naselje _ nJj 1869 so tu sezidali šolo pod l Gorstvom župnika Blaža Lenč-• Leta 1884 je šola dobila prve-stalnega učitelja Ferda Vegla. n Cltelji so se trudili, da so skrom-r razmere za delo izboljševali, K a° tako program dela, pouk, aJuli so obšolske dejavnosti, je 'javljali razna slavja. Leta 1941 Vo i! zara(l' prihoda italijanske Do - PouL prekinjen, dve leti L z?eje so šolo in župnišče po-Do sc tan’ naselila nemška D, sadka.Šclc P° vojni so pričeli s _ ukom v zasebni niši pri Koru, n, ;..Je prevzela Anka Kunsti. S&ji za delo so bili težki. Šolo je l9Sv Val° ^ učencev. Šele leta sv».-Je v S°li zagorela električna ttlka. Leta 1960 se je šola prc- 22. oktobra praznujemo prebivalci Krmelja krajevni praznik. Tudi letos je bilo slovesno. Pripravili smo svečano akademijo. Na njej smo nastopili: ženski pevski zbor Mirna pod vodstvom Staneta Pečka, otroški pevski zbor naše šole pod vodstvom Suzane Tratnik Umek, otroška plesna skupina krmeljske šole ter recitatorji: srednješolec Lojzi, študentka Janja, učiteljici Gusta in Saša. Proslavo je pripravil naš učitelj g. Kostrevc. Podelili so tudi priznanja KS, ki so jih prejeli: Drago Jaklič za vodenje balinarskega kluba, Milena Papež za prizadevno delo pri urejanju našega krajevnega časopisa Krmeljčan, ravnateljica Berta Logar za vodenje naše šole, za dobro sodelovanje s KS, občino, za vodenje nas dopisnikov, kar dela že preko 30 let. CEZ DVESTO LET Pouk se je v Krmelju začel leta 1946. Takrat so učenci pisali na tablice in s kamenčki. Čez nekaj časa so pisali z gosjim peresom, ki so ga namakali v črnilo. Prišla je nova doba in začeli so pisati s svinčniki. Nekaj časa po tem so izumili računalnike. Imenitno, kajti s pomočjo računalnikov se da veliko naučiti. Sedaj so računalniki zelo popularni, kajti z njimi se lahko igraš, učiš, delaš razne vizitke, pišeš elektronsko pošto, rišeš in še marsikaj drugega. Verjetno bo kmalu še kaj novega, recimo, da bodo čez kakih 200 let poučevali namesto ljudi roboti. Učitelji pa bodo samo za rezervo, če se bo kakšen robot pokvaril. LARA PLAZAR, 3. r. OŠ Krmelj V SOLI V šoli se učimo, da si znanje utrdimo, da vsevedi bomo, ko odrastemo. Vendar včasih pride lenoba na obisk, takrat hitro knjigo v roke in zbežala bo kakor blisk. ERMAN DAVORIN, 2. r. OS Krmelj POMAGALI PRI SPRAVILU KORUZE Vsako leto učenci 7. razreda OŠ Tržišče pomagajo kmetom pri spravilu koruze. Tako smo tudi mi imeli v petek delovni dan, na bližnji kmetiji smo lomili koruzo. Po malici smo se z vedri odpravili na njivo. Sprva kar nismo mogli začeti, ko pa smo se segreli, nam je šlo delo zelo hitro od rok. Nekateri fantje so imeli samokolnice, drugi brente, da so odvažali in odnašali nabrano koruzo na prikolico. Ko je šlo delo proti koncu, smo še bolj pospešili, in ker smo hiteli, je prišlo do nesreče. Veliko sošolcev in sošolk se je obrezalo z ostrimi koruznimi listi. Ko smo delo opravili, nam je gospodar prinesel sok in veliko peciva, da smo se posladkali, nato pa smo se vrnili v šolo. S skupnimi močmi smo delo lažje in hitreje opravili in s tem razveselili kmeta Ferdija Kovača in njegovo družino. METKA KOČEVAR 7.r., OŠ Tržišče PIKA NOGAVIČKA Učenci 5. in 6. razredov OŠ Bre- žice so si pred kratkim v Ljubljani ogledali gledališko predstavo Pika Nogavička. Danijeli je bila najbolj všeč Pikina raztresenost, Nataliji, kako je Pika obvladovala policiste, Damjanu iskanje zaklada. Maji Pikino obnašanje v šoli, Sanji Pikini veliki čevlji in Juretu kostumi. KATJA BERIBAK in DUŠANKA GRAHOVAC Novin. krožek OŠ Brežice selila v prostore KZ Rob, kjer domuje še danes. Leta 1989 smo šolo v Rutah zaradi premajhnega števila otrok ukinili, za Minko Lenič je vodstvo in pouk na Robu prevzel učitelj Igor Grčar, ki vztraja še danes. Šele po 130 letih bomo uspeli ustvariti normalne pogoje za delo na tej podružnični šoli. Pridobiti smo morali dobro voljo predstavnikov KZ in Občine Velike Lašče. Dogradili smo učilnice, kabinet, sanitarije, hodnik in ropotarnico in s tem omogočili izvajanje devetletne osnovne šole. Tako bomo solidno proslavili jubilej šole, in sicer v petek, 19. novembra, ob 14. uri. Pripravljamo zanimiv program. Vsekakor gre za dogodek, vreden pozornosti. EDI ZGONC Priznanje je dobil še prejšnji predsednik KS in sedanji občinski svetnik Rudi Dobnik, ki je velik prijatelj otrok in nam pri raznih akcijah rad priskoči na pomoč. Med nami je bil tudi sevniški podžupan z ženo, ki je vsem čestital in nam zaželel,'da bi Krmelj še hitreje napredoval. Na koncu bi v imenu učencev naše šole čestitala vsem dobitnikom priznanj in jim želela, da bi še naprej s svojim delom dopri-našali dobrobit našemu kraju. NINA UMEK, 7. r. OŠ Krmelj PIŠEČKI KLEPETEC NA RAČUNALNIK Petra in Maša sva na Pleteršni-kovih dnevih obiskovalcem zaključnega dela srečanja predstavili računalniški projekt Obarvana slovenščina - slovarski kotiček na internetu. Najprej sva imeli tremo, potem pa sva kar pozabili na dvorano. V tem računalniškem slovarju so zbrane narečne besede pa tudi besedila, ki smo jih posneli pri domačinih. V zadnjih dveh letih smo zbirali besede in besedila s področja vinogradništva. Predstavljena je tudi šola, naš kraj, kulturne znamenitosti in še kaj. Pri terenskem delu so nam pomagali domačini, pri delu z računalnikom pa Primož Mlakar, študent računalništva. Letos smo zbrali še imena vinogradov v Pišecah in okolici, jih zapisovali in posneli razlago. Poslušalce je najbolj navdušil zvočni in slikovni zapis postavljanja klopotca, klepetca, kakor mu rečemo v Pišecah. Del projekta je dostopen na internetu. PETRA ČERNELIČ IN MAŠA KODELA OŠ Maksa Pleteršnika Pišece OBISKALI CELJSKI SEJEM Učenci 8. razreda smo se v torek, 14. septembra, odpravili na Celjski sejem, da bi si ogledali predstavitve poklicev dualnega sistema, v katere bi se lahko tudi mi sami vpisali. Tam so dijaki z delom predstavljali svoje šole. To so bile kuharska, steklarska, vrtnarska, usnjarska šola, pa tudi kamnoseštvo, zlatarstvo, slikople-skarstvo, čipkarstvo... Nekateri učenci so se udeležili tudi zanimive igre spomin. Zmagovalec je dobil majico, poraženec pa tolažilno nagrado. Vstopnino in prevoz smo imeli zastonj po zaslugi Obrtne zbornice Črnomelj, za kar smo jim še posebej hvaležni. GORDANA SAJOVIC, 8. a OŠ Mirana Jarca Črnomelj NA GOSPODIČNO V sredo, 15. septembra, smo imeli na OŠ Otočec j^rvi športni dan. Učence od petega razreda naprej lahko izbiramo med tremi športnimi dejavnostmi: kolesarjenjem, tenisom in pohodom na Gorjance. Večina, med njimi tudi jaz, je izbrala slednje. Ob 9. uri nas je šolski avtobus odpeljal do Gabrja, najprej dekleta, potem še fante. Od tam smo pot nadaljevali peš. Med potjo smo se pogovarjali, občudovali že skoraj jesensko barvo gozda, videli slepca, pa tudi s poti smo zašli. Še sreča, da je do Gospodične toliko markacij. S prijateljicami smo ves čas hodile pred drugimi in tako prve pritekle do izvira Gospodične in si v bistrem studencu, ki je nekoč pomladil grajsko gospo, zmočile obraz. Voda je bila mrzla. Na Gorjancih smo pomalicali, se še malo sprehodili in odšli proti domu. Imela sem se zelo lepo. Najbolj sem ponosna na to, da sem prva prišla do Gospodične. TEA MIKLIČ, 5. b Novinarski krožek OŠ Otočec MALO DRUGAČEN DAN - Prav veselo se je dan začel za prvošolce, ko so bili sprejeti v šolsko skupnost. Večji učenci so jim pripravili lep kulturni program, kuharice dobro malico, šola pa jih je nagradila z ogledom risanega filma Levji kralj. Pa še to: prvošolci so zasadili tudi svoje drevo (na sliki). (Novinarski krožek OŠ Dobova) SLEPA GOSPA K nam pride vsako leto na dopust mamina znanka^ ki je pri 40 letih oslepela. Živi v Škofji Loki v domu slepih in slabovidnih. Mami se smili, pa jo vzame za nekaj dni na Dolenjsko. Pri mami v sobi se lepo znajde. Čeprav ne vidi, je čista in lepo urejena. TUdi jaz sem tej gospe pomagala, da sva se prehajali po dolini. V mladosti je živela na deželi. V mestu se je izučila in poročila. Ko pa je oslepela, sojo porinili v dom in vsi so nanjo pozabili. Ko je šla mama na izlet z upokojenci, sva midve skuhali fižolov golaž in spekli mesno štruco. Gospa mi je pripovedovala, jaz sem pa delala. Tudi slepi te lahko marsikaj naučijo, le poslušati in razumeti jih je treba. DARJA KODRIČ, 7. r. OŠ Krmelj AKTIVEN TEDEN OTROKA - Od 4. do 10. oktobra je potekal teden otroka, zato smo na naši šoli pripravili več zanimivih dejavnosti. Učenci nižje stopnje so se pogovarjali o sožitju med generacijami, in si ogledali tudi film Trije lopovi in potepin, učenci višje stopnje pa film Moj najboljši očka. Slednji so se pogovarjali o temi letošnjega otroškega parlamenta Imava se rada. Učenci nižje stopnje so izvedli mini projekt Moja igrača, pripravili so tudi razsta vo, risali na asfalt pred šolo na temo Jaz v prometu. Imeli smo tudi delavnice za predšolske otroke. Cicibani 1. r. so bili na slovesni prireditvi sprejeti v šolsko skupnost. Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Sevnica in Društvo Zagon iz Tržišča sta pripravila prireditev Razmišljajmo glasno o prometu. (Mihaela Jelenc, OŠ Tržišče) NA SEJMU - Od 19. do 24. oktobra je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani odprlo vrata sejmu Narava in zdravje. OŠ Leskovec pri Krškem je vključena v omrežje zdravih šol že dve leti. Že aprila je skupina učencev pripravila projekt Črno-belo, ki ima namen vzbuditi pri ljudeh skrb za ohranitev planeta Zemlja in je zelo ekološko naravnan. Predstavila ga je svojim vrstnikom ob dnevu odprtih vrat šole. Prijavili pa so se tudi na razpis pod geslom Ekobazar 22. oktobra in se v Ljubljani predstavili na sejmu Narava in zdravje z igro Črno-belo, s plesom in pesmijo. (Mentorici: Tanja Pernar in Aleksandra Gajšek, OS Leskovec pri Krškem) BABICE PRIPOVEDUJEJO - Gospa Milka Senčar, nekdanja ravnateljica naše šole, seje v tednu otroka pridružila tistim babicam, ki so prišle vsako jutro pripovedovat otrokom vrtca in učencem nižjih razredov pravljice. Otroci so babicam z zanimanjem prisluhnili, saj so jim polepšale jutra, babice pa so bile vesele, ko so videle srečo v otroških očeh. Drug drugega so obogatili. (Ravnateljica OŠ Krmelj Berta Logar) OB TEDNU OTROKA Od četrtega do desetega oktobra je teden otroka. Na naši šoli imamo v tem tednu različne dejavnosti. Mlajšim otrokom vsak dan babice pripovedujejo pravljice. V torek so na šoli potekale različne likovne delavnice s starši. Izdelovali smo jabolka in hruške s prepletanjem barvnih trakcev. Na koncu smo na sadež prilepili še črvička. V naslednji delavnici smo oblikovali glino. Nastali so različni izdelki. Jaz sem naredila glineno posodico. Po končanem delu sem se odpravila še v delavnico, kjer smo izdelovali gozdne živali. Teden otroka je že minil. Želim si, da bi tudi čez leto starši našli veliko časa za nas otroke. BARBI ŠTIH 4. r., OŠ Krmelj DAN Z Z0G0, NE Z DROGO V soboto, 18. septembra, smo imeli na Majerju v Črnomlju športni turnir. Tekmovali smo v košarki, nogometu, odbojki, tenisu in rolanju. Pričel se je ob 9. uri. Naša ekipa se je prijavila k nogometu. Imenovali smo se Orli, šteli pa smo šest igralcev. Pri nogometu je bilo prijavljenih kar 12 ekip. Prvo tekmo smo igrali s Tigri m dosegli neodločen rezultat. Na koncu smo bili drugi. Dobili smo majice, na katerih je pisalo: Dan z žogo. Bilo je lepo. TILEN MATAKOVK Novinarski krožek OŠ Belokranjskega odreda Semič 25 POLHARIJA - V soboto, 9. oktobra, smo se odpravili na polharijo. Vsi smo nestrpno čakali, da se zjutraj odpravimo proti Ajdovcu, kjer so sošolci pripravili prostor in vse potrebno za naš polharski piknik. Punce so narezale kostanj, fantje pa so dali polhe iz kož. Kostanj je bil kmalu pečen in vsi smo se najedli. Fantje so ta čas nasolili polhe in jih dali peči. Bili so okusni. Sledile so igre brez meja, ki so bile zelo zabavne. Igrali smo še nogomet in odbojko. Za kosilo so punce naredile pomfrit, za malico pa smo pekli klobase. Vsi smo se zabavali do 16.30, ko smo morali domov. (Učenci 6.a, OŠ Žužemberk) j*. 4S (2620), 11. novembra 1999 DOLENJSKI LIST TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 11.XI SLOVENIJA 1 7.40-2.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Risanka 9.45 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Življenje ptic, serija 11.55 Zgodbe iz Avstralije 12.25 Naravni parki 13.00 Poročila 14.05 Tedenski izbor Večerni gost 15.00 Zoom 16.30 Osmi dan 17.00 Tedi 17.35 Mladi geniji 18.00 Obzornik 18.10 Oddaja o športu 18.30 Humanistika 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV Poper 21.35 Turistična oddaja 22.05 Odmevi, kultura, šport 22.55 Gibljive slike 23.25 Svoboda izražanja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Ženska v belem, nad.; 11.20 Dreyfusova afera, nad., 2/4; 12.10 Svet poroča -12.40 Euronews -15.25 Tabaluga, ris. nan. -15.45 Velika težava, am. film -17.15 Po Sloveniji -17.45 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Leon Štukelj, 101 leto - 20.15 Košarka - 22.00 Poseben pogled, film - 23.45 Prikazni iz preteklosti, fran. nad., 2/6 KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina - 13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Sled solza, film - 21.40 Vroča kri, nad. - 22.30 Samo bedaki in konji, nan. - 23.15 Mac-Gyver, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Frank Einsterin -18.15 Iz združenja LTV -19.00 Novice-19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov: Amerika HTV 1 7.15 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Prevare (serija) -13.20. Trenutek za... -13.55 Obala sončnega zahoda (serija) -14.50 Buckeye in Blue (am. film) -16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Vsakdanji kruh (dok. oddaja)-18.20 Kolosreče-18.55 Risanka-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10Odprto - 21.20 Kviz - 22.05 Dok. oddaja - 22.55 Pol ure kulture - 23.30 Dnevnik - 23.50 Indijski nokturno (fr. film) -1.25 Naši sinovi (film) HTV 2 9.10 Kraljestvo divjine - 9.35 Hrvaška kultura in dediščina -10.05 Vrnitev na otok (film) -11.45 Generalova zgodba-12.15 Poslovni klub -15.00 Kraljestvo divjine -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo, tv igrica -18.00 Jezikovna zakladnica - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 Urgenca (serija) - 21.55 Opazovalnica - 22.30 Beraška opera (film) -0.05 Nočni telegram: Drugačen svet; Obala sončnega zahoda (serija); Prevare; Portreti PETEK, 12.XI. SLOVENIJA 1 7.40-1.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Mladi geniji 9.45 Tedi 10.20 Čas beži, švic. drama 12.05 Oddaja o športu 12.25 Humanistika 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Svoboda izražanja 14.40 Po domače 15.30 19. EBU festival 16.00 Gibljive slike 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.35 Afriške pravljice 18.00 Obzornik 18.10 Otroci sveta 18.40 Portreti 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.40 Vrtičkarji: Šah, tv nad., 4/13 22.15 Odmevi, kultura, šport 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Za narodov blagor, posn. Mestnega gledališča Lj -14.30 Izprijenčeva smrt, fr. film -16.30 Kofumi, nem. dok. oddaja -17,30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi - 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 Kako si predstavljamo vesoljčke?, dok. oddaja - 21.00Caroline v velemestu, am. nan. - 21.25 Film tedna: Marjan, češko-fr. film - 23.15 Umori, am. nan., 1/22 - 0.05 Umor 1. stopnje, 2/ 18 - 0.55 Noč z Dickom, am. nan. * KANAL A 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show - 16.45 Uboga Maria, nad. - 17.10Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Nebesa lahko počakajo film - 23.50 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Ajd dijo: Oblačila -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Adrenalin HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Obala sončnega zahoda (serija) -14.50 Grace Kelly (am. film) - 16.30 Hrvaško veleposlaništvo v Ottasvi -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom (dok. oddaja) -18.20 Kolo sreče -18.55 Večer z Muppetki - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Hrvaška v 20. stol. (dok. oddaja) - 21.05 Kviz - 21.15 Po lepi naši - 22.35 Knjiga snemanja - 23.40 Poročila - 0.00 Iz temeljev HTV; 2.15 Drama HTV 2 14.45 TV koledar -14.45 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravo življenje -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skušnjave - 20.55 Oddelek za umore - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Foxov filmski večer; Pravi čas; Vodič dobrega seksa (serija); Obala sončnega zahoda (serija); Prevare (serija); Svet zabave SOBOTA, IT.XI. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.50 Teletekst 8.00 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Taček 8.45 Pod klobukom 9.35 Denver - poslednji dinozaver 10.00 Pika na sedmih morjih, film 11.40 Lassie, am. nan. 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.30 Tedenski izbor Prisluhnimo tišini 13.40 Petka 15.05 Na črnem hribu, am. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Čari začimb, serija, 3/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 TV genij 21.50 Zgodbe iz Avstralije 22.30 Poročila, šport 23.00 Sorodne duše, am. nan., 7/13 23.30 Velika svoboda, nem. nad., 4/9 0.20 Apretince to Murder, am. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama- 9.05 Tedenski izbor: Videoring; 9.30 Noro zaljubljena, 14/25 - 9.50 Ivanhoe, angl. nad., 2/6; 10.40 Jasno in glasno; 11.35 Obljubljena dežela, nan. -12.50 Euronews -17.00 Nogomet - 20.00 Noro zaljubljena, nan. - 20.25 Ostrina britve, am. film - 22.55 Trend - 23.25 Sobotna noč -1.25 Sla, am. nan., 17/22 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Webster, nan. -11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooperjeva druščina, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Družinske slike, film -16.00 Adrenalina -17.00 Medvedi ne trenirajo več, film - 19.00 Veličastnih sedem. nan. - 20.00 Mreža prevar, film - 21.40 Pozirala sem za playboy, film - 23.20 Striptizete - 0.00 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.3024 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30Najspot HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Majhni marinci (film) -10.00 Kaj se dogaja z menoj -11.00 Risana serija -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Hruške in jabolkc - 13.10 Kmetijski nasveti -15.00 Beverliy Hills (serija) - 15.55 Azijski sveti spomeniki -16.35 Melrose Plače (serija) -17.25 Turbo Limach show -18.55 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po izbiri gledalcev - 22.45 Zabavna oddaja - 23.40 Dnevnik - 23.55 Glasbena oddaja HTV 2 15.00 Informativni mozaik -16.30 Črno-belo v barvi: am. film -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.05 Velikani 20. stoletja - 21.05 Opera Box -21.55 Sposobnež (serija) - 22.25 Opazovalnica - 23.00 Pravica za vse (serija) - 0.15 Logarjeva hiša (serija); 2.00 Beverly Hills NEDELJA, 14.XI SLOVENIJA 1 7.05-1.45 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20Telerime 9.25 Super stara mama, nan., 15/26 9.50 Ozare 9.55 Umetnost klavirja 11.00 Audubonov živalski svet, serija, 4/13 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Pomagajmo si 13.45 Tedenski izbor TV genij 14.45 Rolada 15.15 TV Poper 16.45 Prada plesa 16.15 Prvi in drugi 16.30 Čari začimb, 4/10 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Naravni parki, 3/4 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Intervju 22.30 Poročila, šport 22.50 Prekleti kralji, fr. nad., 2/6 SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -9.25 Nevarni zaliv, am. nan. -10.20 Davov svet, nan. -10.45 Ljubezen in zakon, nan., 8/9 -11.10 Zvezde Hollywooda -11.40 Trend - 12.10 Policija na naši strani -12.40 Euronevvs -17.00 Košarka -18.00 ŠP v športnem plezanju - 19.30 Videoring - 20.00 Dreyfusova afera, fr. nad., 3/4 - 21.00 Življenje v številkah, 7/7 - 22.00 Šport v nedeljo - 22.45 Marjan, češko-fr. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 VVebster, nan. -11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Očka major, nan. -12.00 Skrita kamera - 12.30 Fasition TV, nan. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Družinske slike, film - 15.50 Klik: Atlantis; Bojevniki davnine; Hughleyjevi - 19.00 Nesmrtna, nan. - 20.00 Na vse ali nič, film - 22.20 Stilski izziv - 23.00 Kjer sonce zahaja, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21,30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 15.XI. 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan., 24/26 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Panel SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi; 12.50 Prirodopis nezemljan-skih svetov, dok. oddaja; 13.40 Življenje v številkah -15.10 Kinoteka: Notredamski zvonar, film -17.00 Policija na naši strani-17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Leteči cirkus Montyja Py-thona - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Notredamski zvonar, film KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Pregon iz Los Angelesa, film - 21.45 Zvezdna vrata, nad. - 22.40 Samo bedaki in konji, nan. - 23.20 MacGyver, nan. - 0.20 Dan-nyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 16. XI. SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Otroška oddaja 10.00 Radovedni Taček 10.20 Waynove dogodivščine, nan., 24/26 10.45 Recept za zdravo življenje 11.35 Parada plesa 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan., 24/26 13.00 Poročila 14.00 Tedenski izbor Gore in ljudje 14.50 Panel 16.30 Med valovi 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Žlampirji, nan., 6/13 18.00 Obzornik 18.10 Vesolje Stephena Hawkinga, serija, 1/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv nad. 7/11 21.00 Omizje 22.00 Odmevi, šport 22.50 Breakout, ang. drama, 1/2 23.40 Stoletje filma: Nova Zelandija, 2/4 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Štafeta mladosti -15.10 Leteči cirkus Montyja Pytona -15.40 Na črnem hribu, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 7/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Moja dežela - 21.00 Velika svoboda -Berlinski čudež, dok. oddaja - 22.00 Ukrajinski film - 23.30 -1.00 Svet poroča KANAL A 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit,nan,-15.30 Sodnica Judy, nan,-15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 James Bond: Octopussy, film - 23.15 Samo bedaki in konji, nan. - 0.00 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Film - 21.30 Novice - 21.45 Rezerviran čas SREDA, 17. XI. SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Risanka 9.40 Zlatko Zakladko 9.55 Žlampirji, 6/13 10.20 Vesolje Stephena Havvkinga, serija, 1/6 11.10 Omizje 12.05 Klan, tv nad., 7/11 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Obzorje duha 13.50 Ljudje in zemlja 15.40 Stoletje filma: Nova Zelandija, 2/4 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10 National Geographic, serija, 1/11 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Veter v hrbet, kan. nad., 7/26-11.15 Velika svoboda - Berlinski čudež, dok. oddaja -12.15 Moja dežela - 13.15 Euronevvs - 15.50 Tolažba in veselje, ang. film -17.30 Po Sloveniji -18.00 Košarka -19.55 Nogomet - 21.50Tolažba in veselje, angl. film KANAL A 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.15 Plen, nan. - 23.10 Samo bedaki in konj, nan. - 23.50 MacGyver, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Film -18.25 Smo dobri gospodarji -19.00 Novice -19.30 24 ur- 20.00 Adrenalin - 20.30 TV dražba - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Ajd dijo: Olimpijada TELEVIZUA NOVO MESTO DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mariji Umek iz Vel. Cerovca 4 pri Novem mestu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (3) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm (1) Srečna mladost - Trio Najstniki (6) Osamljeni godec - ansambel Vasovalci (2) Kostanjeva nedelja na Jančah - Litijski odmev (4) Deželica sonca in grozdja - Vitezi polk in valčkov (8) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja (5) Cviček - ansambel Franca Potočarja (7) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci (-) Le muzika - ansambel Mikola (10)Če se bom ženil - ansambel Jasmin 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Predlog: To mlado vino - Kvintet Dori 9*-------------------------------------------------------- KUPON ŠT. 45 Glasujem za: Moj naslov: _______ H Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Otroška oddaja 9.50 Afriške pravljice 9.55 Lahkih nog naokrog 10.30 Otroci sveta 11.15 Na vrtu 11.40 Slovenski magazin 12.10 Utrip 12.25 Zrcalo tedna 12.40 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.10 Tedenski izbor Pika na sedmih morjih, film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama, 15/26 18.00 Obzornik NAGRADE V BOSTANJ, NOVO MESTO IN NA BLED Žreb je izmed reševalcev 43. nagradne križanke izbral Gregorja Lindiča iz Boštanja, Jožeta Burgarja iz Novega mesta in Petro Dežman z Belda. Lindiču je pripadla denarna nagrada, Burgar in Dežmanova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 22. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 45”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 43. KRIŽANKE Pravilna rešitev 43. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SMREKA, TRINOG, ATBARA, PRVAKOV, LATA, OMA, ATAIR, KASA, HINGIS, ETNA, AREA, TAR, DS, CAM, KATOLIK, IDI, ARABIJA, JAK, SALAZAR. NAGRADNA KRIŽANKA 45 AVTOR: JOŽE UDIR MUSLIMAN- SKI VLADAR KOPNO SREDI MORJA PREMAZNO ZAŠČITNO SREDSTVO INDUSTRIJ MESTO NA JV. FINSKE ŠPANSKO OTOČJE ALFI NIPIČ LESENA KOČA KOZAŠKI POVELJNIK PARTSKI KRALJ POSLOVNI PROSTOR NORDIJSKI BOG MORJA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MERJENJE S SONDO ANGLEŠKA MOŠTVENA IGRA USPEŠNA POPEVKA ARABSKA VRHNJA HAUA ŽENSKO IME NEKDANJI PREDSEDNIK REP AVSTRIJE (ADOLF) VZDOLNA ALI PREČNA LEGA VRSTA AFRIŠKE ANTILOPE PERUJSKA REKA (TEČE SKOZI LIMO) J. AM. RAST. STRUP VRSTA MORSKIH ŽIVALI (NEČLENARJI) KEM SIMBOL ZA IRIDIJ DRAGOTIN CVETKO DALMATINSKO Ž. IME KIT. VERSKA KNJIGA (Yl JING) JAPONSKI DROBIŽ PTICA PEVKA AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPINA OSEBNI ZAIMEK LANDSKA DOMAČINKA ŠVICARSKO MESTO PARIŠKI MODNI KREATOR prebivalec ATEN italijanska tiskovna AGENCIJA Z manualno medicino do zdravja Izkušnje Marije iz Ljubljane - Manualna medicina uspešna pri odpravljanju težav zaradi obolenja okostja Z manualno medicino imam zelo dobre izkušnje, do nje pa sem prišla dokaj naključno. Bolečine v hrbtenici so se pojavile ob koncu pomladi; zaradi dolgih čakalnih dob pri fizioterapevtih in ortopedih se mi je stanje zavleklo v poletje in v tistem času sem naletela na članek v eni od slovenskih revij in na zapis nekoga, ki je ravno tako med čakanjem na fizioterapevtsko zdravljenje poskusil še pri manualnem terapevtu. Tudi jaz sem poizkusila. Obiskala sem specialista manualne medicine dr. Igorja Želnina v Črnučah. Po šestih terapijah sem lahko spet normalno hodila, bolečine so se zmanjšale na ptinimum. Glede na zastaranost in intenzivnost mojih težav je bil to ■zreden uspeh. Že prej, še bolj pa v času obiskovanja terapij, sem se skušala dokopati do čimveč informacij o tovrstnem zdravljenju pri nas in po svetu. Ugotovila sem, da o tem slovenski strokovnjaki dokaj malo pišejo in da V NEOBVEZEN PREMISLEK Posluh za soljudi Človek lahko hitro postane nepriljubljen. Poglejte. “Gospod ravnatelj, rad bi dvojnik spričevala osmega razreda. Izvirnik sem izgubil. "Nič lažjega. Stopiti je treba v arhiv, poiskati matično knjigo, ime m priimek prosilca, leto, ko je obiskoval in končal osmi razred, podatke prepisati, se podpisati, pritisniti žig in konec. “Zal mi je, toda končali ste samo šest razredov. ” “To je res, a kaj je vam napisati dva razreda več. Zelo mi boste pomgali. ” Razumljivo, da ne storim lega. Nezadovoljen zaloputne z vrati in kmalu mi pride na ušesa, da sem navadna nesposobna birokratska gnida, ki bi Ji bilo treba dati kuverto z ne-kuj sto markami, in zadeva bi ■ bila urejena. Dodatek: “Ne bi bil prvi, ki bi ga podkupil, a Hoj e ga denarja ne bo videl, ! četudi ne bom nikoli imel na Pupirju končane osemletke. ” Po mestu zliva name gnojnico tudi nekdanja sodelavka, ki Je že vrsto let v pokoju. “On in nihče drug ni kriv, da nimam Vlšje penzije. Kot ravnatelj bi lahko ponaredil podatke o moji plači, pa ni hotel. Še več: računovodji je zagrozil z odpovedjo, če bo storil kaj take-Sa- ” Pa še blabla o tem, kako bi bilo drugače, če bi me napajala t' zidanici, pa me ni, ker se 11 lo upira, sicer pa da me pozna in da bi za nekaj tolarjev Prodal na sejmu lastno mater. Ni vreden, da ga pes poščije. ” mene, namreč. In ker ljudje raje verjamemo slabim novicam kot dobrim, sem pri marsikom zapisan kot človek, ki nima posluha za soljudi. Kot sebičnež, torej. Pa sem ukrepal le po črki zakona. TONI GAŠPERIČ z o s*t Dr. Igor Zelnin pri zdravljenju. (Foto: D. Erban) so tudi prevodi tuje literature maloštevilni. Pogosteje se omenja osteo-patsko zdravljenje, glede na zbrane informacije in mojo praktično izkušnjo pa sklepam, da gre za dokaj podobne postopke, saj oboji izhajajo iz stališča, da korekcijo mehanskega neravnovesja v telesnih strukturah (mišicah, kosteh, vezeh, ovojnicah ter bližnjih organih sklepov in hrbtenice) dosežejo s ponovno vzpostavitvijo, ohranjanjem in izboljšanjem skladnega delovanja živčnega, kostno-mišičnega in žilnega sistema. Manualna medicina je izredno uspešna pri odpravljanju težav najpogostejšega obolenja okostja, za katerim v Sloveniji trpi približno tretjina pacientov, ki obiskujejo zdravnike - toje pri herniji diska, pri kateri je uspeh odpravljanja težav približno 80-odstoten. Manualni terapevti obvladajo preko tristo različnih prijemov, katerih uporabo prilagajajo vsakemu pacientu posebej. Pred prvo terapijo se izčrpno seznanijo s pacientovim zdravstvenim stanjem, zato je sodelovanje z ostalimi vejami medicine več kot dobrodošlo in v korist pacienta. Poudarjam pa, daje treba poleg terapije redno opravljati fizioterapevtske vaje za razgibavanje hrbtenice in sklepov ter za utrjevanje mišic, ki pomagajo gibalnemu sistemu ter se karseda izogibati nepravilnim gibom in pritiskom, ki bi povzročili ponovnemeprijetnosti. Prepričana sem, da je samo vprašanje časa, kdaj bodo vse omenjene oblike zdravljenja priznali kot uradni del medicine tudi v Sloveniji, in se bodo tisti, ki krojijo meje uradnih medicinskih metod in postopkov, prepričali, da je ceneje, če pacient poskusi še s to obliko zdravljenja. S tem bo prihranjen denar za razna druga zdravljenja, pa tudi za invalidske upokojitve. Manualna medicina namreč ne terja kakšnih posebnih stroškov razen strokovno usposobljenega strokovnjaka in ordinacije, v kateri stoji posebna miza. MARIJA PLAZAR SOMRAK Ljubljana KORISTNO PREDAVANJE MIRNA PEČ - Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Mirna Peč je ena redkih, ki že šesto leto zapored redno dvakrat letno organizira zdravstvenovzgojno predavanje za svoje krajane. Konec prejšnjega tedna je tako njena prizadevna predsednica Sonja Šuštaršič v goste povabila dr. Jelko Repar iz Zdravstvenega doma Novo mesto, ki je v prostorih osnovne šole Mir-nopečanom predavala na temo Revma - naša neznana znanka. Z zanimanjem so poslušali njene razlage in predvsem nasvete proti bolečinam v hrbtenici, ki z leti doletijo vsakega. . , f V STU io 103.0 MHZ Družba SGP POSAVJE SEVNICA, d.d. Tr9 svobode 9 Sevnica Opisuje dva prosta delovna mesta Gradbeni delovodja. p°9oji za zasedo prostih delovnih mest so: " V. stopnja izobrazbe gradbeni smeri, ' sposobnost vodenja in organiziranja del, eno leto delovnih izkušenj. p°skusno delo 3 mesece. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov družbe v 15 dneh od ^eva objave. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi na 'el- 0608/461-334. DAN SKD BELA KRAJINA - Minuli ponedeljek je SKD pripravila v Beli krajini dan Slovenskih krščanskih demokratov. Na povabilo vseh treh belokranjskih občinskih odborov SKD so člani izvršilnega odbora s predsednikom Lojzetom Peterletom na čelu, poslanci in člani izvršilnega odbora Mladih krščanskih demokratov obiskali semiško, črnomaljsko in metliško občino. V Semiču so si ogledali nastajajočo podjet-niško-servisno cono Vrtača. V Gribljah so obiskali Toneta Filaka, predsednika Društva oračev Slovenije, ki je sodeloval na petih svetovnih prvenstvih oračev zapored, prihodnje leto pa se bo kot letošnji državni vice prvak pomeril na svetovnem prvenstvu že šestič. V metliški občini pa so v drašiški soseski zidanici poskusili belokranjska vina. V Črnomlju so imeli tudi za javnost zaprto sejo izvršilnega odbora, na kateri je tekla beseda o begu možganov iz Bele krajine, financiranju obmejnih občin, povezovanju SKD in SLS ter drugih aktualnih političnih dogodkih. ZALETEL SE JE V DREVO ANOVEC - 6. novembra ob 2.20 je R. S. vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Anovca proti Zdolam. Izven naselja Anovec je zaradi neprimerne hitrosti zaradi megle v ovinku zapeljal izven vozišča in se zaletel v drevo. R. S. so zaradi hudih telesnih poškodb, kijih je dobil, čeprav je nosil varnostno čelado, odpeljali v brežiško bol- Za več ljubezni Otroški parlament v Krškem KRŠKO - Nedavnega 10. občinskega otroškega parlamenta v Krškem na temo spolnost in aids seje od 130 povabljenih udeležilo 81 otrok iz vseh osnovnih šol v krški občini, med njimi so bili tudi učenci iz osnovnih šol Brežice, Velika Dolina in Cerklje ob Krki v brežiški občini. Parlament, ki so se ga skupaj z učenci udeležili mentorji in ravnatelji posameznih šol, je vodila Mojca Filipčič, urednica revije Otrok in družina. V sklepih, ki jih je sprejel po razpravah, je parlament ugotovil, da “imamo o spolnosti in ljubezni napačne predstave in premalo znanja, o teh se premalo pogovarjamo doma in v šoli. Mediji nam posredujejo napačno sliko o spolnosti in imajo na nas prevelik vpliv. Do okuženih z virusom HIV nimamo pravega odnosa. Za spolni odnos naj se mladi ljudje odločijo, ko dovolj spoznajo svoje telo in partnerja”. Parlament je menil, da bi morali prepovedati predvajanje pornografskih filmov na televiziji, saj ti filmi prikazujejo zgolj nagonsko telesno občevanje in ne prave ljubezni. Mlade parlamentarce v Krškem sta pozdravila med drugimi krški župan Franci Bogovič in Damjan Lah, predsednik ZPM Krško. Zveza prijateljev mladifte Krško, ki je organizirala otroški parlament, je pripravljala omenjeni delovni shod šolarjev domala vse leto, v kar so se vključevali šole, • Krški otroški parlament je izbral lokalna predstavnika za 10. slovenski otroški parlament na temo spolnost in aids. Osnovnošolce iz krške občine bo zastopal David Dolamič iz OS Leskovec pri Krškem in iz brežiške Anita Kodrič iz OŠ Cerklje ob Krki. mentorji in učenci. Po šolah so opravili anketo o spolnosti in aidsu. ZPM Krško je zagotovila literaturo o obravnavani temi in razpisala literarni natečaj za osnovnošolce in srednješolce v Posavju. L. M. Lesarjevi mami Odšla je tilio, kot bi le zdrsnila iz tukaj v neskončni... tam, pustila vse, kar je ljubila, polje travnik in domači hram. Podgorski zvon iz ozkih lin tke pesem mehko ji v slovo, lesene harfe so le še spomin na življenje trdo in grenko. Odvandrala je Francka v nebo. Nebo v srcu je nosila, ko med njivami neskončnih brazd med trnje rože je sadila. Zdaj je konec dolgih dni. Prišel je Ion. V nebesih cvetnik bo opleta. Rajska ptiču, krilati angel njen, ji bo na nebeške harfe pela. REZKA POVŠE Francka Lesarje umrla letos konec oktobra v 85. letu starosti. Martinov teden v Toplicah V gostilni Rog pripravljajo martinovanjske jedi in kostanjeve dobrote DOLENJSKE TOPLICE - V Zdravilišču Dolenjske Toplice je od 8. do 14. vinotoka (novembra) Martinov teden. Za penzionske goste poteka te dni vrsta prireditev, od razstave martinovanjskih jedi, skupne priprave in peke Martinove gosi, koncerta vinskih pesmi do obiska zidanice. V gostilni Rog pa te dni za goste, ki v ta priljubljeni lokal prihajajo od vsepovsod, pripravljajo martinovanjske jedi in kostanjeve dobrote. Za hladne predjedi nudijo domačo gosjo jetrno pašteto, račjo galantino, tlačenko s čebulo, domačo šunko s hrenom. Juha je maronova. Od glavnih jedi velja omeniti Martinovo gos z mlinci in dušenim zeljem; tu so še s kostanjem nadevana račka s sirovimi štruklji in dušenim ohrovtom s slanino pa Martinova plošča in druge dobrote, ki sodijo v ta čas. Sladice so kostanjeve: rezine, potica, štruklji, strnjenka, nazadnje pa še pečen kostanj. Ob vsem tem pa mlado vino, seveda! PRI OBORI NA ŠKRJANČAH NOVO MESTO - Zadnji oktobrski četrtek smo učenci in učiteljice podaljšanega bivanja osnovne šole Šmihel v Novem mestu odšli peš na Škrjanče. Tam smo si ogledali gojišče divjih živali. Med sprehodom in opazovanjem gozda so nas presenetile srne in damjaki. V obori smo videli še divje prašiče, jazbine in lisičine, mravljišča, visoke preže, krmilnice za divjad. Po obori nas je vodil gospod Vladimir Pavec, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Vsem nam je bil obisk obore zanimiv, saj smo doživeli neposreden stik z živalmi v naravnem okolju. HELENA MURGELJ, OŠ Šmihel Alojz Bezek 90 LET LUCIJE BENČINA - Lucija Benčina, rojena Strojin, iz Srednjega Lipovca pri Dvoru je pred kratkim praznovala 90. rojstni dan, ob častitljivem jubileju pa jo je skupaj s predstavniki krajevnega odbora Rdečega križa obiskal tudi žužemberški župan Franc Škufca. Lucija (na sliki: druga z desne s šopkom) je imela težko življenje, saj ji je vojna vzela moža in jo pustila samo z dvema hčerama. Kljub starosti je še čila in zdrava in domačim pomaga pri marsikaterem opravilu. (Foto: S. Mirtič) V soboto smo se na pokopališču pri sv. Duhu poslovili od 86-letnega Semičana Alojza Bezka. Alojz Bezek je bil tesno povezan s krajem, v katerem je živel. Poznali smo ga kot dobrega čevljarja, člana društva upokojencev in vinogradnika pa tudi kot človeka dobre volje, ki jo je znal deliti tudi z drugimi, čeprav mu življenje ni ravno prizanašalo. Med vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte skupaj s številnimi Semičani odpeljali v koncentracijsko taborišče na Rab. Ko je leto kasnje po kapitulaciji Italije prišel domov, se je pridružil partizanom, v 7. korpusu pa so ga kot čevljarskega mojstra razporedili v partizanske delavnice. Po vojni je kot mojster vodil čevljarsko delavnico semiške kmetijske zadruge, zaradi bolezni pa seje leta 1963 invalidsko upokojil. Takoj seje vključil v društvo upokojencev in mu za nekaj časa odstopil tudi prostor v domači hiši, dalj časa pa je skrbel za društveno blagajno in veliko pripomogel, da je društvo končno dobilo svoje prostore. Kot navdušen vinogradnik je bil med pobudniki in ustanovitelji društva vinogradnikov Bele krajine; Bil pa je tudi dober prijatelj, znanec in sosed, ki ga bomo vsi pogrešali. SONJA ŠTRAVS ČESTITKE OB DEVETDESETLETNICI - Matildi Lokar iz Stranske vasi pri Novem mestu, ki je v začetku tega tedna dopolnila devetdeset let, je v ponedeljek prišla čestitat podžupanja Mestne občine Novo mesto Martina Vrhovnik. Pridružili so se ji tudi predsednik krajevne skupnosti Stranska vas Marjan Ilar, predsednika tamkajšnjega RK in socialne komisije Zalka Rkman in Franc Hrovatič ter zastopnica vaškega odbora RK Anica Novak. Slavljenka je bila ganjena nad tolikšno pozornostjo, potem pa je povprašala po zdravju novomeškega župana in nazadnje obiskovalcem celo zapela nekaj starih narodnih pesmi. Matilda ima zdaj živega še enega sina, štiri vnuke in tri pravnuke. (Foto: T. Jakše) SREČANJE MIRNOPEŠKIH STAROSTNIKOV - Preko 100 starostnikov se je v nedeljo, 7. novembra, odzvalo povabilu KORK Mirna Peč in se po posebej njim namenjeni maši udeležilo vsakoletnega srečanja starostnikov v prostorih šole. Zbrane je najprej pozdravil ravnatelj šole Aleksander Rupena, nekaj besed jim je namenil župan Zvone Lah, ki je posebne čestitke izrekel najstarejšim: 95-letni Mariji Bobnar in 91-letnemu Kocjanu Šeretu (srečanja se zaradi bolezni ni udeležil) ter zato še 90-letnemu Florjanu Lužarju. Predsednica KORK Mirna Peč Sonja Šuštaršič in gostja Andreja Rebrnik, sekretarka OZRK Novo mesto, sta nekdanji predsednici mimopeške organizacije Ani Pungerčar podelili posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo. Prijeten kulturni program so oblikovali malčki iz vrtca Cepetavček in OŠ Mirna Peč pod vodstvom Saše Brudar. Učiteljica Zdenka Mežan je s krožkarji poskrbela za domiselna darilca starostnikom, ki so se s harmonikarjem Jožetom Lukšičem veselo zabavali še nekaj uric po kosilu. (Foto: L. Murn) ZAHVALA Oj, bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsegdar srca mi in sveta vihar! Izčrpal je vso življenjsko moč in izjemno voljo 86-letni ALOJZ BEZEK čevljarski mojster v pokoju iz Semiča V dnevih žalosti nismo bili sami, zato se'želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Za pomoč se posebej zahvaljujemo Lativovičevim, Bukovčevim, Džuraševičevim, ge. Lojzki Janeževi in sodelavcem Iskre Semič. Hvala za pomoč v bolezni dr. Igorju Bostiču in dr. Mariji Plutovi. Zahvala pogrebnikom - sosedom, govornikom g. Ediju Malnariču za besede slovesa od sosedov, g. Alojzu Vidmarju od Društva upokojencev in Zveze borcev Semič, ge. Sonji Štravsovi od prijateljev in ge. Anici Lahovi za besede pred domačo hišo, zastavonošam, gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Kukar. Vsem ki ste ga imeli radi, vsem, ki ste bili z nami, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, iz srca iskrena hvala. Žalujoči: žena Nežka, hči Mirjana, vnuk Uroš z ženo Valerijo in hčerkama Petro in Špelo ter sestra Nanca z družino Tik pred dopolnjenim 101. letom bogate življenjske poti . nas je zapustil tiho, tako kot je živel, LEON ŠTUKELJ nosilec olimpijskih kolajn in častni občan Občine Novo mesto. Našega dragega častnega občana, ki je ponesel ime Novega mesta in Slovenije po vsem svetu, bomo ohranili v trajnem spominu. Mestna občina Novo mesto V SPOMIN Mineva leto, odkar nas je zapustil MARTIN UHERNIK iz Otočca V mislih je z nami sleherni dan. Njegov življenjski optimizem nam daje moči. Vsi njegovi ZAHVALA Mar prav zares odšel je tja v neznano, kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo'vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (Svetlana Makarovič) Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 64. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, deda, brat, stric in svak IGNAC NACE COLARIČ mizar v pokoju iz Krškega, upokojenska leta preživel v Šentjanžu V sončnem jesenskem dnevu se je prehitro poslovil in za seboj pustil praznino v širokem krogu domačih in tistih, ki so ga poznali in imeli radi. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojniku darovali svete maše, cvetje, sveče in našega očeta v tako velikem številu pospremili k preranemu grobu. Zahvala tudi župniku Janezu Cevcu za opravljen obred in poslovilne besede, pevcem, govorniku in pogrebn[ službi. Zahvalo smo dolžni tudi kolektivom Radia Brežice, ŠS Maribor, OŠ Bičevje - Ljubljana in Termoelektrarne Brestanica. Vsem in vsakemu posebej, ki ste se poklonili njegovemu spominu in mu izkazali spoštovanje, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Štefka, otroci Jure, Marjeta in Boštjan z družinami, vnuk Luka, bratje in sestre z družinami, nečakinje in nečaki Šentjanž, Krško, Ljubljana, Kostanjevica na Krki, Cerklje ob Krki, Chicago ZAHVALA Prezgodaj si nas zapustila, vsa v cvetju tvoja je gomila, a tebe ni. Ob prezgodnji smrti hčerke, sestre in tete JOŽICE LINDIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za iskreno sožalje, darovano cvetje in spremstvo pokojne na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram Visceralnega oddelka za skrbno nego, ge. Mateji Hunstek za njeno lepo petje na zadnji poti in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi vsem, ki ste pokojno obiskovali v njeni bolezni. Za njo žalujemo: oče in mama, sestra Zdenka, brata Jože in Andrej z družinami ZAHVALA Trud in trpljenje -tvoje je bilo življenje, a zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ SRČIČ iz Radovlje pri Šmarjeti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na zadnji poti-Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Škocjan, patronažni službi Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, g-Šušteršiču za govor ob odprtem grobu, pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke, podjetju INTER TOB iz Novega mesta in pogrebni službi Blatnik. Posebna zahvala sosedom Turkovim in Ivančičevim za pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama VIDA ŠUŠTARIČ Cerkvišče 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala Odpremnemu centru CAT LOGIST1C TRANSPORTA, d.o.o.. Beti Črnomelj, Iskri Črnomelj, Gasilskemu društvu Cerkvišče, zdravnici dr. Lilijani Špec, gospodu Tonetu Kralju za ganljive besede slovesa pri domači hiši, gospodu Petru Požek za besede slovesa ob odprtem grobu, organizaciji ZB, upokojencem, pevkam ter za odigrano Tišino in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA hL V 89. letu starosti nas je zapustila Im draga mama, stara mama, prababica jj sestra in teta jr ANGELA BARTOLJ Stinetova mama Zavratnica 2, Straža Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto, Turističnemu društvu Straža, gospodu Kregarju za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, godbeniku za zaigrano Tišino, pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni 28 ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste na zadnji poti pospremili našo sestro MARIJO KOVAČIČ iz Cegelnice, Novo mesto nam izrazili sožalje in pokojni poklonili sveče in cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku iz Prečne za lep pogrebni obred, pevcem in govornikoma g. direktorju Pošte Slovenije-poslovne enote Novo mesto ter ge. Mimi Vovkovi za občutene besede slovesa. Obenem se zahvaljujemo tudi Domu starejših občanov v Šmihelu za skrb in nego ter vsem, ki ste nam stali ob strani. Sestri Joža in Ani, brata Tone in Ciril ter ostalo sorodstvo Novo mesto, Ljubljana, Frankfurt 10 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 UT Mo OGNJIŠČE Krvavec 104,5 Kum 105,9 V SPOMIN Minilo je že leto dni, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, sin in brat IVAN MALEŠIČ ml. iz Zemlja 16 Ne moremo ga preboleti, hvaležni smo vsem, ki nam pomagajo in so nam v uteho. Zahvaljujemo se vsem, ki prinašate cvetje in sveče na njegov grob. Posebno se zahvaljujemo tistim, ki ste darovali za svete maše. Hvaležni vsi njegovi najbližji Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. V 75. letu nas je zapustil JOŽE MAKUC iz Šegove ul. 18 Zahvaljujemo se vsem skupaj in vsakemu posebej za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za trenutke spoštovanja, katerega ste poklonili dragemu Jožetu. Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto T? 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi te minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek, stric in tast PAVEL ZUPAN iz Okroga 2 pri Šentrupertu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto in Trebnje za dolgoletno nego, g. župniku in cerkvenim pevcem za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Novak. Žalujoči: vsi njegovi Trebnje, 29.10.1999 ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje-tvoje je bilo življenje, mnogo bolečin si prestala in zdaj boš v grobu mimo spala, a v naših srcih vedno boš ostala. V 61. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta ROZALIJA HAJSINGER Oštrc 38, Kostanjevica na Krki Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, Pokojni darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter jo tako stevilno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Njeni najdražji V Le solza in duša ve, kako boli, ko več te ni! Zahvala ob izgubi predrage mame, stare mame, prababice in tašče MARIJE BOŽIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem ostalim, ki ste jo spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo ge. Mariji Zupančič za izrečene besede ob slovesu, g. Hriberniku in družinama Ferfolja in Jančič za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Komunale Novo mesto za vso organizacijo in Šmihelskemu pevskemu zboru. Naša skupna zahvala naj velja vsakomur posebej za ustno ali pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka in brata FRANCA UDOVČA z Jablana pri Mirni Peči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Internega in Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in skrb v času bolezni. Zahvaljujemo se sovaščanom in sorodnikom za vso nudeno pomoč. Govornikom iskrena hvala za občutene besede slovesa, kakor tudi pogrebni službi Novak za organizacijo pogreba. Še enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala! Vsi njegovi Mnogo prezgodaj se je pretrgala nit življenja našega dragega sodelavca iz Sektorja za tehnično oskrbo in energetiko Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 8. novembra 1999, na pokopališču v Šentjerneju. S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto SEBASTJANA SRPČIČA C.O.Ž. 15, Šentjernej OSMRTNICA ZAHVALA Bila si vesela, rada si pela, veliko pretrpela in sedaj si odhitela, brez tebe hiša bo venela. V 79. letu nas je zapustila draga žena, mama in babica ROZALIJA KOZLEVČAR iz Medvedjeka 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem fetrolov in Zmaja ter štirim župnikom za lepo opravljen obred. Posebna zahvala domačemu Zupniku za opravljene maše v Rinu. Enaka zahvala tudi dr. Marjanu Petru Pavlinu in sosedi Julki Stamcar. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako Velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino in pogrebni s*užbi Perpar. Žalujoči: mož Franc, sin France, hči Marija in Ani z družinami, sin Jože in vnuki ZAHVALA Zakaj si moral umreti, žalost, bolečina domujeta pri nas. ■ ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Ljubil si življenje, polje in dom, Odkar utihnil je tvoj glas, vendar brez slovesa zapustil si svoj dom. V 41. letu nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, sin, ati, brat, stric in nečak IVAN KERMC s Sel 7 pri Zburah Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga s spoštovanjem v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala CIT oddelku KC Ljubljana ter vaščanu Tonetu Beceletu za poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen, gospodu župniku za opravljen obred ter Ivanovim sodelavcem in Ljubljanskim mlekarnam. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ločitev je naša usoda, srečanje novo upanje. V 63. letu starosti se je mnogo prezgodaj končala življenjska pot ljubega moža, očeta in dedka VALENTINA ŽIBERTA iz Kidričeve 21, Krško Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter pokojnega v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za skrb dr. Čakarju, zdravnikom ter osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Brežice. Hvala pevcem iz Brestanice in Senovega, gospodu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Kostak Krško. Posebej se zahvaljujemo stanovskemu prijatelju gospodu Mižigoju za izrečene besede ter gospodu kaplanu iz Videmskega župnišča za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sin Martin z družino ter ostalo sorodstvo 29 l/h TEDEN 'ANI TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE NOVO MESTO. Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371-9860 www.krekova- banka.si p?, bo dčšj?./' v jfvj-bi clovzfčp- Prispevajte za obdaritev otrok v Veselem decembru na žiro račun DPM “Mojca” 52100-678-80209 Četrtek, ll. novembra - Martin Petek. 12. novembra - Emil Sobota, 13. novembra - Stanislav Nedelja, 14. novembra - Nikolaj Ponedeljek, 15. novembra - Polde Torek, 16. novembra - Jerica Sreda, 17. novembra - Gregor LUNINE MENE 16. novembra ob 10.03 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 11. do 14.11. (ob 18. in 20. uri) in 15.11. (ob 20. uri) kriminalni film Generalova hči. 17.11. (ob 20. uri) kriminalni film Afera Thomasa Crovvna. ČRNOMELJ: 12. in 13.11. (ob 20. uri) ZF film Matrica. 14.11. (ob 17.30 in 20. uri) komedija Totalni pokvarjenci. DOBREPOLJE: 12.11. (ob 19.30) dra- ma Titanik. 14.11. (ob 15. uri in 19.30) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. GROSUPLJE: 12.11. (ob 19. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. KOČEVJE: 13.11. (ob 19. uri) drama Titanik. 15.11. (ob 18. in 20. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. KRŠKO: 12.11. (ob 20. uri) in 14.11. (ob 18. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. METLIKA: 12.11. (ob 20. uri) komedija Totalni pokvarjenci. 14.11. (ob 17.30 in 20. uri) ZF film Matrica. NOVO MESTO: Od 11. do 14.11. (ob 18. uri) ZF film Kocka. Od 11. do 14.11. (ob 20. uri) kriminalni film Instinkt. RIBNICA: 13.11. (ob 21. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. 14.11. (ob 16. uri) drama Titanik. TREBNJE: 12.11. (ob 20. uri) in 14.11. (ob 17. uri) film Vojna zvezd. 17.11. (ob 17. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. VELIKE LAŠČE: 13.11. (ob 19. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. 14.11. (ob 19. uri) drama Titanik. BELA TEHNIKA POMIVALNI STROJ Candy in štedilnik 4 plin prodani. B (068)66-547. 3745 KMETIJSKI STROJI SROTAR za zrno ali stroke in gumi voz ter hišo ali samo grušt prodam. B (0608)75-400. KUPIM DELNICE Dolenjke kupim, prodam pa polo 60, letnik 1996.B (041)812-230. 3762 MOTORNA VOZILA JUGO KORAL 45, letnik 1989, zelo ugodno prodam. H (041)806-467. 3709 ŠKODO PICK UP LXI, letnik 9/96, dobro ohranjeno, prilagojeno za prevoz prehrambenih izdelkov, ugodno prodamo. B (068) 324-482. 3718 PEUGEOT 206 XS 1.4, letnik 2/99, rdeč, prvi lastnik, 3V, servisna knjižica, 20.000 km, 4 zimske gume, prodam za 1.800.000 SIT. B (041)253-008. 3721 CLIO 1.2 RN, letnik 1994, registriran do 3/ 2000, prodam. B (068)75-334 ali (041)697-963. 3734 CORRADO G 60, letnik 1991, črn, ABS, servo, električno zaklepanje, lepo ohranjen, prodam za 1.100.000 SIT. B (041)201-192. R 5, letnik 1991, kovinsko zelen, 5V, registriran do 4/2000, prodam. B (041)402-801. R 5, letnik 1995, prodam. B (068)25-364. Z 128 SKALA 55, prva registracija 1989, prodam. B (068)58-426. 3761 GOLF JX D, letnik 1988, moder, 3V, zelo lepo ohranjen, brezhiben, prodam. B (041)720-038. 3766 MALI OGLAS Lepo grajen, manjši, močan, ljubitelj športa in narave, sposoben, vzdržljiv ponujam trajno varnost predvsem ženskam, pa tudi moškim vseh starosti. CENA: že od 250 SIT na dan. ŠIFRA: Mercedes-Benz, razred A, 3+financiranje. Dodatne informacije: AUTOCOMMERCE, d. o. o., Seidlova cesta 16, Novo mesto, telefon: 068 321 000. FORD FIESTO 1.25 16 V, belo, 3V, letnik 2/ 97, prodam. B (068)22-898. 3767 OPEL KADETT, letnik 1986, registriran do 8/2000 in traktorsko rotacijsko kosilnico Fahr 165 prodam, B (041)689-432. 3769 PASSTAT 1.8 i CL limuzina, rdeč, letnik 1992,. druga lastnica, nekaramboliran, redno servisiran, prodam. B (068)45-271. 3770 R 5 CAMPUS, letnik 1991, 5V, zelen, lita platišča, prodam. B (068)40-352. 3775 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, in opel astro 1.7 D, letnik 1993, prodam. B (068) 24-643. 3724 R 19 ADAGIO, letnik 1995/96, 46.000 km, prvi lastnik, prodam. B (068)78-278. 3740 KOMBI FURGON MB 209 D, letnik 1986, registriran do 10/2000, prodam. B (041)620-518. 3753 JUGO KORAL, letnik 1990, prodam. B (068)79-618. 3759 POSEST V NOVEM MESTU prodam starejšo hišo, potrebno popravila. B (041)420-682. 3730 VINOGRAD z zidanico, na Starem gradu v Pobočju pri Kostanjevici na Krki prodam. IT (061 )481 -978, od 19. do 21. ure. 3732 PREKLICI JOŽE PAVŠE, Brezje pri Rožnem Dolu 4, Semič, opozarjam Martina Škedlja, Brezje 3, naj preneha širiti laži o menii, me po krivici obsojati, in mi ne groziti s policijo, sodiščem, pestmi in sekiro. Naj se drži kulture človeškega razuma, sicer ga bom sodno preganjal. PRODAM STRŽNICO POTISJE PA 900/1500, letnik 1982, vrtalni stroj Dalstroj MK 2 in MK 3, štanca, 40 ton, rezkalni stroj U VG 1200 x 300, letnik 1986, in druge stroje prodam. B (041)726-503 ali (062)687-235, zvečer. 3710 $ SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto tT 068/24-791 UPOGIBNI STROJ, 3.5 m, 100 ton. proizva-jalca MIN, v delovnem stanju, ugodno prodamo. Kambič, laboratorijska oprema. Semič 40, B (068)67-006. 3715 KVALITETNO hribovsko balirano seno prodam. B (061 )789-434. 3717 SVEŽO SLANINO za cvrtje prodam. B (068)375-080. 3726 POKOJNINSKE BONE, delnice vseh skladov in podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru Novo mesto. B (068)393-02-62. KAMEN, pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. B in fax: (063) 754-003 ali (041)621-478. 3748 LES, stenski opaž, bruna, ostrešje, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. NOVO termoakumulacijsko peč AEG poceni prodam. B (068)22-249. 3754 RABLJEN mešalec za beton Lescha prodam. B (068)326-089. 3771 SADIKE JABLAN vseh vrst, za sadjarje in vrtičkarje prodajamo po ugodni ceni. Nudimo količinski popust. B (0601)84-112 ali (041) 501-9697 3778 NOVE zavorne čeljusti, komplet za vsa 4 kolesa, za TAM 110, 130, prodam. B (068) 89-789 ali 315-632. 3713 RAZNO INŠTRUIRAM vse strokovne predmete na srednji in visoki šoli ekonomske usmeritve. Zagotovljen uspeh, pogoj pa je resno delo. B (068)324-377. 3626 ANGLEŠČINA - Nudim kvalitetne inštruk-cije za srednjo šolo in maturitetno pripravo. B (068)341-106, po 17. uri. 3714 V NAJEM oddamo poslovne prostore -pisarne v izmeri 20 m2 ali skupno 80 m2. Parkirni prostori zagotovljeni! Elfis, d.o.o., Ragovska 7 a, B (068)373-08-11. 3723 VAS ZANIMA USODA, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite! B (090)46-52, 156 SIT/min. 3727 VEDEŽEVANJE PO POŠTI! Postavite jasno vprašanje. Navedite rojstni datum. Plačilo po povzetju 1500 SIT + PTT za eno vprašanje. Storžek - MC, d.o.o., Partizanska 2,2319 Poljčane. 3728' V CENTRU Novega mesta, na Glavnem trgu, oddam v najem 2 pisarni, velikosti 32 m2. B (068)376-390. 3756 FIRMO, d.o.o., dokapitalizirano, v Krškem prodam. B (0608)21-616. 3763 V BREŽICAH iščemo prostor do 50 m2, primeren za trgovino s tekstilom. B (041) 610-737. 3774 ODDAM ali prodam poslovni prostor v centru Trebnjega. B (068)30-507 ali (041)415-836. 3729 SLUŽBO DOBI CANKARJEVA ZALOŽBA vabi k sodelo-vanju zastopnike za prodajo na terenu. B (064)351-430, ga. Lučka. 3712 COMMEX, d.o.o., servis za čiščenje, redno zaposli čistilca. B (041)757-648. 3719 ZASTOPNIKE z prevozom zaposlimo za trženje oglasov v občinskem telefonskem imeniku v Krškem in Sevnici. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Litijska cesta 38, 1000 Ljubljana, B (041)746-823. 3722 NATAKARJA (-ICO), lahko tudi pripravnika, in samostojnega računovodjo za dvostav-no knjigovodstvo zaposlimo. Kovinarstvo, pivovarstvo in pivnica As, Prelesje (okolica Trebnjega). B (068)40-194. 3738 SMO PODJETJE, ki zastopa najbolj prodajan artikel. Če želite sodelovati kot zatopnik za Dolenjsko, pokličite na B (068)376-330. MLAD VOZNIK C- in E- kategorije dobi delo na vlačilcu za mednarodni prevoz Hrvaška - Madžarska - Avstrija. B (041 )643-563. 3773 FARMACEVTSKEGA TEHNIKA s strokovnim izpitom zaposlimo za delo v trgovini Mediš v Novem mestu. Ponudbe pošljite v sedmih dneh na naslov: Mediš, Kastelčeva 5, Novo mesto. Informacije na B (068)321 -704 ali (041)639-104. 3776 SLUŽBO IŠČE FANT, star 45 let, išče delo na kmetiji. Opravljam vsa kmečka dela. B (041 )205-643. STANOVANJA V TREBNJEM najamem dvosobno stanovanje. B (041)823-888. 3716 GARSONJERO v Novem mestu oddam. B (068)25-277. 3720 PROSTOR, 100 m2, v centru Novega mesta, Prešernov trg 14, registriran za pisarniško dejavnost (lahko tudi kot stanovanje), oddam. B (041)625-620. , 3725 DVOSOBNO STANOVANJE, 46 m2, s pohištvom ali brez njega prodam. B (0608) 22-326. 3743 PRODAJA in SERVIS DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. B (041)227-028. 3746 DVOSOBNO STANOVANJE v Trebnjem oddam. B (068)324-696. 3764 ŽIVALI BREJO TELICO sivko in bika za zakol prodam. B (068)78-350. 3736 KRAVE SIVKE, breje 8 mesecev, prodam. B (068)78-412. 3737 TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. B (068)76-014. 3750 OVCE in drva prodam. B (041)877-136 ali 344-333. 3760 OVNA, plemenskega, JSR pasme, prodam. B(068)79-618. 3765 OČIŠČENE ali žive piščance in purane za nadaljnjo rejo prodajamo. Dostava na dom. B (068)84-097 ali (041)876-091. 3768 ODOJKE, 20 do 25 kg, prodam. B (068)75-121. 3772 r V soboto, 13. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 20. ure: Market Ljubljanska od 7. do 19. ure: Market Drska od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Tina, Šegcva ulica od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečnMMkont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20, ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6,30 do 17, ure: market Malka. Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 14. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator Center Cikava od 8, do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska. Market v_______________________________________________________ PUDLICO, staro 3 mesece, srebrno, čistokrvno, prodani. B (0609)617-129. 3777 DOMAČE pure in purane prodam. B (068) 60-718. 3742 PRAŠIČA, domača krma, cca 200 kg. prodam. B (068)325-066, Peter Mali. 3735 Kletke južnoameriških činčil, rabljene ali obnovljene, zelo ugodno. Tel. 041/218-025, zvečer. KRAVO SIMENTALKO s prvim teletom (bikcem) in brejo svinjo, 13 tednov, prodam-B (068)42-332. 3733 PRAŠIČE, 100 do 120 kg, samo domača hrana, prodam. B (068)41-074. KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, z drugim teletom, prodam. B (068)85-504. N Smrečnikova, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7, do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas _ od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8, do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, proda- jalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška _ • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11, ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Sen ■ jerneju . od 7, do 12, ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7,30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11, ure: Samopostrežb Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, MarKer Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8, do 11. ure: Market film • V LJUBLJANI SE DOGAJA “LA/F” Glede na to, da se je jubilejni deseti Mednarodni filmski festival Ljubljana, LIFF, med prijatelji pa “lajf”, začel šele minuli petek, ob izteku roka za oddajo tega člana pa so minili samo štirje festivalski dnevi, je za kakršnokoli iskanje skupnih točk in rdečih niti letošnjih naslovov daleč prezgodaj. Zgodila pa se je slovesna otvoritev, najprej uradna, ki jo je vodil radijec Andrej Karoli, ozvočili so jo mojstri hrupa na kovinskih sodih The Stroj, odprl pa, kot se spodobi za okroglo obletnico, sam kulturni minister Jožef Školč. Minister je navajal nekakšne nerodne vzporednice z aktualno politiko, češ, resda bomo zaprli nekaj brezcarinskih prodajaln, toda naši mojstri filmskih iluzij bodo zato še odločneje osvajali taisto Evropo, ki zapira Duty Freeje. Sledil je neuradni del, fešta v Klubu CD-ja, postavanje in popivanje tako imenovane urbane scene, ki bi je bil vesel vsak kronist tračarskih rubrik. Festival se je začel z Bogovi in pošastmi, ameriškim kot da neodvisnim filmom o legendarnem holivudskem režiserju, ki na starost še vedno homofilično zapeljuje mišičastega vrtnarja. Stari je eleganten snob, mladi pa bo- žansko postaven, pošten in naiven. Medtem ko ga stari portretira, se spominja svoje slave, mi-zemega otroštva in velike vojne, ki mu je pobrala največjo ljubezen, predvsem pa filmov o Frankesteinu, alegoriji za toliko skrivano homoseksualnost. V sekciji Predpremiere je navdušil tudi francoski Nori tujec, živahna zgodba o vagabundu iz Pariza, ki zatava med romunske Rome, da bi našel pevko Noro Luco in se tako oddolžjl mrtvemu očetu, najde pa tipično cigansko skrajnost, nepopisno srečo in tragedijo obenem. V tekmovalnih Perspektivah so se občinstvu zaenkrat najbolj priljubili Rusi, na prvem je V tisti deželi, na drugem pa Brat. Gre za filma o tragikomični prevladi babušk nad moškimi ter o občutljivem odnosu med plačanim morilcem in njegovim bratom, ki se v posel šele uvaja. Čudoviti ljudje pa je film bosanskega režiserja Jasmina Dizdarja, ki je usode vojnih žrtev prepletel z življenjem članov štirih londonskih družin. Prvo mojstrovino pa ježe " ponudila tudi Retrospektiva, ki poravnava dolg prezrtim v tem desetletju. Francoski Ljubimca z mostu Pont-Neuf je ganljiv prispevek k boljšemu razumevanju ljudi na robu, ljubezenska zgodba med zasvojenim cirkusantom in na pol slepo slikarko. Pravzaprav se zdi, da se rdeča nit že plete, saj kot skupni imenovalec lahko vsem tem zgodbam brez zadržkov navedemo najmanj njihovo drugačnost in posledično marginalnost. TOMAŽ BRATOŽ I KRKKZDRAVILIŠČK Krka Zdravilišča, d.o.o., obvešča poslovne partnerje, da so se vodstvo, marketing, nabavna služba in računovodstvo preselili na naslov: Ljubljanska 26, 8501 Novo mesto (v Bršljinu). Telefon: 068/373-19-40 i Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo:/ožica Dortliž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar I zhaj a ob če trt k i h. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13 izvodov v 4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2.314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni prometuNovem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. SUZUKI GRAND FINANCIRANJE TUDI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA! TRI-PRO, d.o.o. Pooblaščena agencija Zavarovalnice Triglav, d.d. Zaposlimo: A. svetovalko ali svetovalca za področje kapitalskih zavarovanj B. svetovalko ali svetovalca za produkt 50+ Zahtevamo: A. višješolsko izobrazbo, starost nad 28 let, lasten prevoz B. srednješolsko izobrazbo, starost nad 28 let, lasten prevoz Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas, dober zaslužek, strokovno usposabljanje. Delo poteka izključno pri znanih strankah. Informacij po telefonu ne dajemo. Prosimo, da pisne ponudbe pošljete v roku 8 dni na naslov TRI-PRO, d.o.o., Brnčičeva 13,1000 Ljubljana. Ponudbe sprejemamo izključno za dolenjsko področje. DEŽURNE TRGOVINE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA izdaja državne kratkoročne vrednostne papirje esecna akladna menica varna in likvidna naložba Zakladna menica je serijski, imenski vrednostni papir obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 100.000 SIT Pooblaščeni vpisniki: ABANKA d.d. Ljubljana 061171 82 04 BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d. Ljubljana 061177 78 53 BANKA CEDE d.d. 063 431120 • BANKA KOPER d.d. 066 451 445 BANKA VIPA d.d. 065 128 53 02 • DOLENJSKA BANKA d.d. 068 316 548 FACT0R BANKA d.d. 061137 76 13 • GORENJSKA BANKA d.d., Kranj 064 28 40 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d. 062 229 23 22 • SKB BANKA d.d. 061171 56 38 NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana 061176 52 06 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d., Ljubljana 061172 72 62 Oznaka menice Datum vpisa Datum izplačila Število dni TZ19 23.11.1999 24.02.2000 91 TZ20 • ŠZ02 28.12.1999 • 28.12.1999 30.03.2000 • 29.06.2000 91 • 182 TZ21 25.01.2000 28.04.2000 92 TZ22 • ŠZ03 22.02.2000 • 22.02.2000 25.05.2000 • 24.08.2000 91 • 182 TZ23 28.03.2000 29.06.2000 91 Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju: Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: 386 (61) 178 65 55, 386 (61) 178 63 34 • Telefax: 386 (61) 125 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si • http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html ^ «* KUst, Evergreen’s The best of Jelovica 18 Lajna ndvst:*« d.d. Skotaloka z 1. Okna Jeloterm p 2. Vhodna vrata Bach 3. Vhodna vrata Modern 4. Notranja vrata Klasik 5. Notranja vrata Stil ^ 6. Vhodna vrata Sonce 7. Notranja vrata Barok ■i> 6*. tyN3eOOOO<4 9V Barok Khisik 18 JELOVICA Jelovica. Lesna industrija, d.d. Škofja Loka, tel. 064/61-30. faks 064/634 261. http //www.|elovica si, e-mail in(o@j«lovica si • Novo Mesto lel/faks 068/323-444 • Brežice, tel ./faks 0608/62-926 • Metlika, lel/taks 068/58-716 st nje, te:/faks 068/46-641- • Kera Rade Zagorje it Savi, tel/faks 0601/64-465 Prodajni center podov PCP PUREBER3 PARKETARSTVO GOTOVINSKA POSOJILA garancija - čekovni blanketi 068/375-875 9,"-12.“, 13.“-16.” SHEN Ql -energija življenja Ustvarjamo pogoje za samozdravljenje bolezni, zasvojenosti... GSM: 041/690-082 Tel.: 068/323-602 RADIO f BREŽICE na 88,9 95,9 MHz LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpol ju, Orehovici, Dol. Brezovici, Škocjanu Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani... • STANOVANJA: v Novem mestu, Krš kem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah Smolenji vasi, Kranju... • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šuten skem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Pol jane), na Trški gori... • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobi jem pri Šentjerneju... • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku... • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Šmarjeti, Beli krajini... • NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ® 068/321-878 Vabljeni DOLENJSKI LIST SNEG PRED DURMI ZMELJEMO, KURILNO OLJE VAM PRIPELJEMO Pri Petrolu bomo veseli vašega klica in naročila ekstra lahkega kurilnega olja za letošnjo zimo. Za dan in uro dostave se dogovorimo z vsakim posebej. Plačate lahko z gotovino, plačilno kartico ali na obroke - in to šele ob dostavi! Za naročila nad 1000 litrov je prevoz zastonj, pa še liter antifriza na vsakih tisoč litrov olja vam podarimo do konca novembra. Vaš klic pričakujemo v O, ,., . .. rv www.petrol.si ■ —i —■ |,f J1 najbližjem Petrolovem skladiscu in izbranih bencinskih servisih. Lf Skladišče: Novo mesto 068 323 814 Brežice 0608 61 188 1 Bencinski Servis: Črnomelj 068 56 070 Kočevje 061 851 461 Trebnje 068 460 420 m Pekač • dvojni' 0 38 cm NEVADA 10 - 5 programov, - temp. pomivanja: 50°, 65°, 70° C - za 12 pogrinjkov - poraba energije: razred B - bajonetni filter Polnilec akumulatorjev TELVVIN-NEVADA 10 - 12 V, 50 W - zaščita proti prenapetosti in zamenjavi polaritet Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna Pomivalni stroj KENMORE art. 14800 nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA Od 4. 11. do 20. 11. '99 oziroma do prodaje zalog! 6 glav, stereo, show view, VPS, 16:9 format, 2 SCART priključka, AV priključek na sprednji strani Videorecorder DAEVVOO G 997 HI-FI PORTRET TECjA TEdNA Cvelbar Danes ima najpriljubljenejši svetnik v naših krajih, Martin, polne roke dela. Priti mora do sleherne vinske kleti, do zadnjega hrama in mošt v sodih spremeniti v vino. Pri Lojzu Cvelbarju na Bajnofu pod Trško goro, tem cvičkove raju, se bo kar lep čas zadržal. Tam ga čaka kakih 120.000 litrov vinskega mošta, možak pa mora biti še posebno pazljiv in natančen, kajti od tega je več kot 100.000 litrov takega, iz katerega mora narediti cviček. Pri tako dragocenem vinu, slovenski in svetovni posebnosti, ne gre, da bi bi bil, svetnik gor ali dol, brzoplet in površen. Če je božji, bo tudi pokušal, kaj je naredil. Lojz mu bo pa z veseljem natakal in se pri tem prešerno smejal in ga motril s svojim odkritim pogledom, kot je njegova navada. Malo bosta založila in kakšno rekla po domače. Potem pa, Martin, naprej po tej z vinom blagoslovljeni deželi, Lojz pa nazaj k svojemu delu. Dela pa Lojzu Cvelbarju ni nikoli zmanjkalo in mu ga ne bo. Najmlajši od sedmih otrok iz kmečke družine v Gorenji vasi pri Šmarjeti je od otroštva vajen in voljan delati. “S trto rastem od malega in nobena druga rastlina me tako ne prevzame. Zame je trta nekaj posebnega, kot bitje z dušo, ”pravi ta mehkosrčni človek krepke postave, prava podoba trdnega in umnega gospodarja. In prav Lojz je, najmlajši v družini, prevzel veliko domačo kmetijo, 22 hektarov, od tega 11 ha obdelovalne zemlje in hektar in pol vinograda z zidanico na osončenih in razglednih Mevcah na Koglem. A samo od kmetije, čeprav tako velike, se ni dalo živeti in Lojz se je zaposlil v Krki. Ko je Krka kupila Ratajevo zidanico na Trški gori, današnji Krkin hram, z vinogradom in vzela v najem še zemljo kmetijske šole tam okoli, je Cvelbar postal prvi Krkin vinogradnik in vinar. “1.700 trt je bilo v Ratajevem vinogradu, 14.000 smo jih pa posadili na najeti zemlji, ” se spominja Lojz, ki je bil zraven od prve trte naprej. Prvi pridelek so novi vinogradi dali leta 1980, prej pa so po projektu belokranjskega vinarskega strokovnjaka Julija Nemaniča uredili vinsko klet v zapuščenih nekdanjih grajskih hlevih na Bajnofu v vznožju Trške gore. Od takrat je to za krško druga največja cvičkova klet in ves čas v njej gospodari Lojz Cvelbar. Zadnjih šest let ima Cvelbar klet in pripadajoče vinograde v dolgoročnem najemu in je tako največji zasebni pridelovalec cvička na svetu. Cviček v zadnjem času spet pridobiva staro, po nemarnem zapravljeno čast in veljavo. “V Krkinih zdraviliščih in na Otočcu tako in tako točijo naš cviček, a za trškogorski cviček je tudi drugje vse večje zanimanje ljubiteljev tega vina, ”pove Cvelbar. Metliška kmetijska zadruga iz svojega ljubljanskega skladišča z njim zalaga Ljubljano, imajo ga v Mercatorjevih trgovinah, kupujejo ga Dolenjka in dolenjski gostilničarji. Po njem sprašjujejo tudi drugje po Sloveniji, od Kopra do Prekmurja. Pri delu očetu Lojzu že krepko pomaga sin Marko, agronomski inženir, že pravi mladi enolog ki je pri očetu tudi v redni službi. Tudi drugi sin Rok se rad ukvarja z vinarstvom. Dela je pa za vse dovolj in preveč. A jim ni težko, ker ga radi opravljajo. Tudi v domačem vinogradu in v gostoljubni zidanici v Mevcah, kjer so predlani pridelali izvrsten izbor šardoneja in sivega pinota, nekaj dni pred koncem lanskega leta pa so potrgali zmrznjeno grozdje in prav te dni skrbno stekleničijo njihovo prvo ledeno vino. Tudi po letošnji trgatvi so pustili nekaj najboljšega grozdja na trtah. Pa bo še eno predikatno vino. Pri Cvelbarjevih sv. Martinu ne bo kmalu zmanjkalo dela. ANDREJ BARTEU MARTINOVANJE NA OTOČCU OTOČEC - V restavraciji Tango na Otočcu bo v soboto, 13. novembra, ob 20.30 martinovanje. V posebnem programu ne bo manjkalo zabave, humorja in plesa. Za to priložnost pripravljajo tudi posebno kulinarično ponudbo. Priporočajo rezervacije. Repertoar s preko 200 skladbami Ansambel Slavko iz Kočevja lahko igra neprekinjeno 8 ur, ne da bi dvakrat zaigral isto pesem - 6 lastnih skladb - Spomladi prva kaseta KOČEVJE - Ko se dobijo skupaj stari, prekaljeni glasbeniki, ki imajo za seboj že tri desetletja igranja, lahko nastanejo le ansambli, kakršen je v Kočevju ansambel Slavko. Če k temu dodamo še bogate izkušnje dvakratnih udele- Žerjav pri Cerkljah! Izredno redko se eden največjih ptičev pri nas pojavi v teh krajih - Žerjav se seli iz Skandinavije prezimovat v toplejše kraje SEVNICA - Profesor biologije na sevniški osnovni šoli in predani ornitolog Dušan Klenovšek nam je sporočil, da so od 2. do 4. novembra na poljih med Borštom in Cerkljami ob Krki opazovali mladega žerjava (Grus grus). Po Kle-novškovih besedah gre za izredno redko pojavljanje te vrste, ki se sicer seli iz Skandinavije in Sibirije prezimovat v toplejše kraje. Večina slovenskih opažanj je sicer s kraških polj (Planinsko in Cerkni- RAZSTAVA FOTOGRAFIJI Z VOJNIH LET ČRNOMELJ - V petek, 12. novembra, bo ob 18. uri v tukajšnjem kulturnem domu znani medvojni fotograf Edi Šelhaus odprl razstavo svojih fotografij ter fotografij nekaterih drugih partizanskih fotografov, ki so v letih od 1943 do 1945 delovali v Beli krajini. Na razstavi, ki jo je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane pripravil Klub belokranjskih študentov, bo na ogled 40 fotografij o življenju partizanov, aktivistov, zavezniških pilotov, beguncev, otrok med drugo vojno v Beli krajini. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA BREZJE - 7. novembra se je ob 17.50 27-letni A. H. iz Novega mesta, ki nima vozniškega dovoljenja, iz naselja Brezje zapeljal na glavo cesto Trebnje - Novo mesto v trenutku, ko je iz smeri Mirna Peč pripeljal 18-letni voznik B. B. iz Novega mesta. Prišlo je do trčenja, oba voznika so telesno poškodovana odpeljali v novomeško bolnišnico* Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Cesto bo težko širiti - Zakaj ne pobirajo smeti - Na otoškem pokopališču ni bilo peska - Bartolj naj ponudi boljšo plačo - Milan bi kriminalce kar pobil Marija iz Regrče vasi nas je poklicala v zvezi s cesto med Regrčo vasjo in Gotno vasjo v Novem mestu, ki jo mnogi uporabljajo kot obvoznico ali pa kot bližnjico za pot v službo. Cesta je ozka, zato bi bila nujno potrebna dodatna izo-gibališča, do katerih bi po njenem lahko prišli, če bi zasipali dve veliki jami ob cesti. Ne ve, ča je to zaradi lastnine zemljišča sploh možno, a če bi se zadeve lotili, je pripravljena tudi sama kaj prispevati. Anica Blatnik z novomeške občine je pojasnila, da je cesto pred leti širila in asfaltirala nekdanja skupnost krajevnih skupnosti in da tedaj ni bila opravljena odmera. Cesta je lokalna, z omejeno nosilnostjo na pet ton zaradi posedanja brežine. Dejansko je cestišče preozko, tako da vozila vozijo tudi po pol metra izven cestišča. Vsak gradbeni poseg izven cestišča je problematičen, saj zahteva soglasje lastnikov zemljišč in odkup Halo, DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisati, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. zemljišča. Za razširitev na najbolj kritičnem delu ob vstopu v Gotno vas so na občini že pripravili dokumentacijo in se dogovorili z lastnikom zemljišča za odkup za razširitev ceste potrebne zemlje, a je naknadno postavil nove in za občino nesprejemljive pogoje, tako da se je postopek izstavil. Leopold Korevec iz Črnomlja nas ie najprej opomnil, da smo pred tednom njegov priimek v tej rubriki zapisali nepravilno, potem pa je dal repliko na odgovor Vinka Kuniča iz oddelka za okolje in prostor v zvezi s prepovedjo zavijanja na Petrolov bencinski servis nasprti hotela Lahinja v Črnomlju za vozila, ki prihajajo iz centra mesta. Ne more razumeti, kaj strokovnjaki Direkcije za ceste vidijo spornega pri tem, saj je le nakaj metrov pred črpalko križišče, kjer je zavijanje proti železniški postaji dovoljeno. Vse skupaj se mu zdi smešno, če ne celo sporno, saj je bilo dolga leta zavijanje na črpalko dovoljeno, Korevec pa se ne spomni, da bi tam zaradi tega prihajalo do prometnih nesreč. Leopold Panjan iz Črnomlja je opozoril na nepobrane smeti ob cesti Črnomelj - Dolenjske Toplice. Ob odseku med Črmošnjicami in Starimi Žagami so postavljeni zabojniki za smeti, vendar jih očitno že dolgo ni nihče spraznil, tako da se smeti nabirajo okoli. Vodja komunalne operativc pri novomeški Komunah Simon Štukelj je opozorilo vzel resno in takoj ukrepal, čeprav pristojnosti pri čiščenju prostora ob regionalnih in magistralnih cestah niso jasno razmejena. Povezal se je z občino Dolenjske Toplice in tam pristojne opozoril na problem, le ti pa so Komunali naročili naj smeti odpelje. Delo naj bi bilo po zagotovilu Simona Štuklja opravljeno včeraj. Marija iz Trebnjega je pokomentirala izjavo trebanjskega podjetnika Darka Bartlja, zapisano v Trebanjskih iverih, da ne more dobiti skladiščnika za podjetje Bartog. Marija pravi, da je Bartolj precej dobrih delavcev poslal na zavod za zaposlovanje in naj se ne norčuje iz ljudi. Ponudi naj boljšo plačo, pa bo dobil tudi skladiščnika, saj od države vleče “mastne pare”! Anjo iz Novega mesta je zmotilo, da krajevna skupnost Otočec letos pred dnevom mrtvih ni pripravila peska za ureditev okolice grobov, kot je to brezplačno storila prejšnja leta in kot to počno na drugih pokopališčih, ki jih je tiste dni obiskala. Milana iz Žužemberka v našem časopisu najbolj zanimajo Pota in stranpota, v zadnji številki pa gaje najbolj pretresel zapis o uboju varnostnika. Ker ima v demokraciji vsak pravico do svobodnega izražanja mnenj, je to izkoristil tudi Milan in povedal, da bi po njegovem morali mafijaše in tiste, ki kradejo in se drogirajo na licu mesta ustreliti. Moti ga tudi, ker storilcev kaznivih dejanj ne zapišemo s celim imenom in priimkom, da bi jih bilo sram in bi jih zaničevali vsi v vasi. I. V. MARTINOVANJE V TERMOPOLISU ČATEŽ OB SAVI - Club Ter-mopolis v Termah Čatež bo pripravil danes martinovanje ob večeru zimzelenih melodij, ki bo trajalo od od 21. do 2. ure. Jutri ob 22. uri bo disco večer, ki ga bodo zaključili v soboto ob 5. uri. V soboto napovedujejo rave par-tv, in sicer od 22. do 6. ure zjutraj. ško) ali iz Prekmurja. “Žerjav je eden največjih ptičev, saj zraste preko 2 m. Ob njem so bile videti sive čaplje pravi palčki!” pravi Klenovšek. Na žerjava je Klenovška opozoril brežiški gozdarski inženir Hr-voje Oršanič, tudi velik ljubitelj narave, ki je s fotoaparatom odlično dokumentiral že številne pojave in “prebivalce” našega rastlinskega in živalskega sveta, zlasti v Posavju in na Dolenjskem. Orša-niča pa je o žerjavu obvestil znani kostanjeviški lovec in kinolog Franc Švetec. Poleg Oršaniča in Klenovška sta redko ptico opazovala in fotografirala tudi Kle-novškova “krožkarja” s sevniške šole, Peter Požun in Grega Godler. Verjetno si bodo v kratkem lahko te dragocene posnetke žerjava ogledali tudi bralci Dolenjskega lista. P. P. Sreča se je nasmehnila mladi Gribelj ki Katarina Papič iz Gribelj v televizijski oddaji “Moj film” dobila pola GRIBLJE - Za Belokranjce ne bi bilo mogoče reči, da imajo veliko sreče pri igrah na srečo. Na prste bi lahko prešteli tiste, ki so v zadnjem desetletju ali dveh dobili večjo nagrado. Tudi Katarina Papič iz Gribelj, ki je občasno kupovala srečke, je le včasih zadela kakšno malenkost. Zato je bila toliko bolj presenečena, ko je pretekli teden v oddaji Kanala A “Moj film” dobila avto polo. “Večkrat sem že glasovala po telefonu za film v oddaji “Moj film”, ki je bil po mojem okusu. Žadnje štiri oddaje pred jubilejno stoto oddajo pa so vsak teden izžrebali po deset klicateljev, ki so prišli v izbor za finalno žrebanje, v katerem je bila nagrada polo, ki ga je podaril Porsche Slovenije. Zame je bil velik uspeh že, da sem, kot mi je znano, kot edina iz Bele krajine prišla v ožji izbor, saj menda v vsaki oddaji sprejmejo okrog 30 tisoč klicev," je povedala zgovorna Katarina. Srečo ji je prinesla številka 11, pravi pa, da tudi voditelj oddaje Matej, ki je voditeljici Urši prigovarjal, naj potegne kroglico s številko z dna bobna. “Vse skupaj sem vzela za šalo, saj nisem verjela, da se bo sreča nasmehnila prav meni. Mnogi od štiridesetih finalistov pa so očitno upali, da bodo srečneži prav oni, čeprav so vedeli, da bo izžreban le eden. Zato tudi ne čudi, da jih je po žrebanju najbrž precej dajala zavist, saj mi je čestitala le ena gospa. So pa zato toliko bolj navijali zame moji sovaščani, za kar se jim zahvaljujem,” pravi Papičeva, ki obiskuje 2. letnik črnomaljske gimnazije in bo lahko začela delati vozniški izpit šele čez poldrugo leto. A pravi, da bo kljub temu avto ostal pri hiši. “Najbrž se mi ne bo nikoli več zgodilo, da bi zadela avto. Sieet> pa je prav, da sreča skače med ljudmi,” je prepričana Katarina. M. B.-J. žencev svetovnih prvenstev harmonikarjev, bratov dvojčkov Veble, je ob vodji ansambla Slavku Podlogarju ansambel Slavko trio, ki lahko neprekinjeno igra 8 ur, ne da bi dvakrat zaigral isto pesem. FOTOGRAFSKI NAGRADI Na fotografskem natečaju Svoboden kot ptica, ki ga je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sodelovanju z Mobitelom, je v kategoriji Ptice v podobah prvo nagrado prejel Marko Pršina iz Novega mesta za fotografijo male bele čaplje, ki stoji na stebru v vodi. Na fotografskem natečaju za nagrado Pro foto centra Cumulus za najboljšo fotografijo z letošnjega Rock Otočca pa je prvo nagrado prejel Borut Peterlin iz Straže pri Novem mestu, diplomant praške akademije Famu, za fotografijo Vode, vode... MLADI PROTI NASILJU IN DOBRODELNI KONCERT NOVO MESTO, BREŽICE - Dijaki Šolskega centra Novo mesto bodo v sodelovanju z DNŠ in Mladinskim centrom Brežice 15. novembra v Novem mesfu pripravili javno tribuno na temo mladi v boju proti nasilju, 19. novembra ob 21. uri pa bodo v Brežicah pripravili dobrodelni koncert skupin Dan D, Zverine in Sinners. “Pride čas, ko je v življenju treba začeti nekaj novega,” pravita kot v en glas 47-letna brata Stane in Jože Veble. V sobi, v kateri hranita pokale in priznanja, ki sta jih osvojila na številnih tekmovanjih harmonikarjev doma in v tujini, za nove preprosto nimata več prostora. Po dolgih letih tekmovanj, samostojnih nastopov in občasnega igranja v različnih ansamblih sta se lani jeseni odločila, da bosta poskusila zaigrati skupaj s 46-letnim Slavkom Podlogarjem, ki ima tako kot brata Veble tudi sam za seboj že tridesetletno glasbeno kariero. Z Vebletovima harmonikama in Podlogarjevim sintetizatorjem so oblikovali amsambel, ki od letošnjega januarja nastopa na porokah, obletnicah, veselicah in povsod, kamor jih povabijo. Tako so nastopili tudi na letošnjem Ribniškem sejmu in Polharski noči na Travni gori, kjer so tako navdušili, da so jih povabili, da nastopijo tudi za martinovo in novo leto. Repertoar ansambla Slavko, ki nastopa, kot pravi Podlogar, na domačem kočevsko-ribniškem območju, obsega krepko preko 200 skladb narodne in zabavne glasbe. Odličnim interpretacijam Avsenikovih in Slakovih skladb, po katerih sta Vebleta znana, so dodali tudi 6 lastnih. Superpolka in Pri Rožnem studencu sta instrumentalni, Mami, Hej dečko, Mir na svetu in K vojakom pa,so vokalno-instrumentalne narodne pesmi. Besedila zanje je napisal3 Dragica Turk z Vrha v Suhi krajini, s katero bodo sodelovali tudi pri pripravi naslednjih šestih pesmi. Če bo vse posreči, na pomlad nameravajo izdati svojo prvo M. LESKOVŠEK-SVETE Člani ansambla Slavko: brata dvojčka Veble (harmoriiki) in Slavko Podlogar (sintetizator) Katarina Papič 13. novembra 1986 IMV izvozila za 82 milijonov dolarjev Iz IMV je šlo v devetih mesecih letos čez 30.000 vozil, od tega 28.867 popularnih “katrc”, 1.780 vozil R-18 in 207 gospodarskih vozil. Tovarna prikolic pa je naredila 10.108 prikolic raznih tipov in jih na domačem trgu prodala dvakrat več kot pred letom dni. Oba proizvodna programa sta se dobro odrezala v izvozu, saj je avtomobilska dejavnost navrgla 64,5 milijona dolarjev, prikoličarska pa 17,4 milijona dolarjev izvoza. Na ravni delovne organizacije je ugodna tudi pokritost izvoza z uvozom, ki znaša 106 odst. Spet premajhni Kljub temu da je bil Dom starejših občanov v Šmihelu od prvotne zmogljivosti 160 postelj že dozidan v letu 1983, ko so pridobili šev80 mest, je ustanova očitno spet pretesna za vse interesente. Čez 60 ljudi čaka na sprejem, med temi je veliko nege potrebnih. Na Čatežu bo kmalu nov motel Izgradnja drugega pasu avtoceste Ljubljana-Zagreb sodi se v bližnjo prihodnost, zato delovni kolektiv tukajšnjega motela načrtuje za srednjeročno obdobje razširjeno ponudbo in nove zmogljivosti za prenočitev gostov. Ležišč že zdaj primanjkuje, zato so sklenili z dozidavo prenočitvenega objekta pomnožiti število postelj za 40. Telefonija na Bučki V bučenski krajevni skupnosti so te dni napeljali še zadnje izmed 15 telefonskih priključkov in zdaj so s telefonom praktično zajete vse vasi. Na Bučki pa že več let okoli 70 ljnd| pričakuje telefon, ki ga bodo lahko dobili šele, ko bodo povečan sedanjo avtomatsko telefonsko centralo v Škocjanu. Iskra zažgala seno 6. novembra okoli 15. ure je M. N. iz Šalke vasi brusil v domači zasilni delavnici, nad katero je senik. Iskra z brusilne; ga stroja je odletela v seno in ga zažgala. Pogorelo je tudi ostrešje senika. Škode je za okoli 3 milijone din. Letošnji Martin je vse zamešal Nekateri se držijo pravila, daje Martinova nedelja po 11 • ,n°' vembru, drugi prisegajo na to, da mora biti gos na mizi tist nedeljo, ki ji je Martin bliže. To jesen velja oboje, zato bodo mnogi dvakrat praznovali.