.

K c''■'&£■'x?,[ pi

' .. i . :;  ■ - ■■•■" v> is 3iS S -

■ ' ^ . . -- '■ ' - ' ., -* ' — ■ •

,:.'  - S ^ ■;■,  £4 /s -4 ; . ■' / >:■4 vv/j -/.SS .. A". ''

■■ S/ «■- 3  3 .I.CS" ■ ' ■. -


$  4-C\ i


i ! mmn m p& ■&&  •

S - tf ’' S-S ' i

3 S

M >■■■'■ '

3 ’• V- ; . i  V K~  'V 3

'.. ... -'■>:.:

: -- c  A. ; ; 4 j : - v.: , -v .y” „ , - ;i ?  - , '

' ' ‘ ’ ‘  -Vv-i-. ‘Srt'-  . • ' V


4 ! h 4  ' :  "

■  4 Š).--. a /V

••v?, r

3v ' ••' .SS/ 'Ar •• '^3’ 7 £':.-*ž

pi0M-  .3-S/ ,II V

■ ‘ K  ' - 4 '' S , - -43. -4 ./.4 ■

■i.. 7 . - 3- .. -Sr . -' 3./■.- s 4 S V" 4“S* fer ‘ ;  - ^■ i-

"* * 4 ’ K&-  * . . .. •"•

; ' .|l v ;' ,, . - 4.1 SSl-S-i /Ss -■*:


4/433544



-'

3/n:

.-K' - , - 4 sčS

;  - :  ■' '3.■■■ IS- >;V.^3 : ; ':"'^r -3  .34  43


3.43  I

••v'-*-.,* '. •

.


''

c , r \ i

//r3.^f r-Tr.

3'-. - -'3 •'. ^

'fr/"’*'-3 - -i ; '.j

’ : K  *3; r  . ■:' ■ " ~ ? 'i-
3-tv - V

m

■ -• "■ ; ■..'.. <‘' ,  , ^ - <■' ■ -.-• “ ■
-.. • .- ,■■■ . -"-je ■.■■,•?■■... . . .... r  rS-

■.'^>'V-.;. v ■ • _• - f : -v'- c:" 5 :": .

MM**

tmm

mm

y>dm  -i'-
'At ■

<’ ' •}*'  r'i«'
■M: y •;’>> v; r..>■■;; L'j ’MS

SW:

N y

.:Vji;3

-C. ■ -i:-¥r: :  '

XT '\ :"i.y --j:-. ■  '.' . : _ '..-. '

. ■'• < ' --- -- 7

, 4,7  L. - .. »—A , »<i W

'vic

■ ■ \ *.: ti. . v \ - ■ v- ,.-: ■--

-. >’> /; 3. ,vT" v ' : '^ :;;  -S*. n -

^ " r ~ 3'- ^ ^



3 ; v A'^; -.5-rn'.:r :  " •"‘dt> "pM,M  ; T


: ^.:

4 '

3' - . , j.  Tvf-T

■''X;/- - "i T3’.- •>>■ - ‘T —

■ :■ A<

7 1  >' : .-V

• , c- vMv ' . ■

■“r^.I ’ * ' ' "

'■&?. ‘ S- SMy S S:'>M  r' V v-/ :/.;'*? .

HvT/fife. t-v  X„. .v-. . - '„••

J.fe.

fevSv?


ci ■

's 33': v s.4  4 ;i4f ..i‘P/

' ' ’ P  • ".,• ■ ' ■ s V:. s s  •• \


c.VT-

t  3 :Nc

:



wwpp .—.-JHE.--,....

. -.. ... -  v' -i ■.,' ■ ■■ .*■

' 1 .

.... .

y; ;  ..> i 4V


.. __ K -ssy^rMM^^  .... .. ..,■-

;-'V  .; ,r ^A-.vF , >.-’. \.

■  v/'

•3> :-s3,;4 »--33


'>'V

Sli!

As A

i . :


iSSSi ■:3;^-SVXS<3i'S s'1 -is J ^

mm?*'*

®* 25 * 3sX % ' r '

F -v* r  .

-. ..;x-.,* s’v VJ. -I..-,. -' -1

r ... e« _

~’.-S.. .f..-- I SlVr ' -.v., v-■^.,... , "-a. .

.

i ':c<MMPMS-  :. ■ M  "*S 1  -■;: I 4 :l :s( sa

■ s J  ' " ••• ;, £ ^’ : Sv'/ sžk-^fV* r^s’.

^ r^-v.v- ' :. ;' : > U-. ■/;- • 31  •■ F -s >--;F

,. . f .»flfVš^SKtitšJs ’' ■.145^4' 4'~ > S ■ TL,- fffiSigi .S/. >.

■. r;,. ;SSS ."vS":" :. r .v-4-r %£<*$  v ■■

.. .

S • z s - . -r - ’• s. •.. ■.

-V i. 4 S. |S -.S' ■ v -'ivSiSSv';.V >>S; 4 '-.‘ .'S'

4S'S^S-F;3Fi3SFis ; -3:FyFs^-SisiSF\:...- ‘sSvTFifiSsVSSs-

■


-SlSi

•" ,. f  '*•.§-•'''•• 5  - :

. ~ ...

5 V'T 4;‘X  "'-s ■'  > c  ‘ ’ ’;t‘. ^..;3^rS.S- ; V' 3 : šf 'A': •''■  'P

*  ' ' M>'~ MMrT&S  -> 'i. •■ -F-SS^FS SS^vili 3’SS'S. i-As

Ss~^ -StM'  -SS


v--,. .

č Vit '^5:4,4’

,V '..L, '• -. 43  r->:

^ ipMZrjjjŠg.

^ f #;■



š'.š ;

'3 g 1  v“. vrv- ' ' ' ‘v ■' '.'4 r ---'


; . v. -' , ■ ' -V,  .... . , :>■■■.-.; ,:C "... ■:— .' /če.' 1 . .. - - \

;:4’ MM •■’•: ji/.v4 : * ^ ' S4. -4~=-34/ l ■. v:

c V -.v r ; c . .' - - ■'■'  . •-... 3

-

- v :y  * •■■ _;/»s .y/i*'.-V.5C:#

■ ..

. 1  > . > ot.JV '»i v ■ M J.


SX>T/

i^' .. 'i

j£, ,

MM-TTM •■šri-  'Nf . j^r M-.;šfS !; M■ Mx

''JMM - ' S  -v • ■
’-" > . 3  34344.

^ / | | 3  Si

0  wi •' ^ '• ' . F-. yc \ • N' '

r :< '- -i> 4 ^ . ' ' ' sprši Z '

'w^s -s* /'S-:'. -'-.S' -  -' :  45, :■ -;' . '/>*■' ; : ■£*.•/' '•■'■' ■'-*' v  ' •

MSMS'■-^ZmtZmZ''mZZZmtS--■■■■■ '■■ -

'■r' .. ....,,41;-,! o„. ;•■■*•/ 3 ... :v:
' .-v- < » - 1  - s’  ■ ’ : '

'■:;u

'

m


-- MM  V. 4 1  :'-;r 7 /:;. I SSjlM-'


44§'Sw. ,

-' 1  IS S-

.«1

W:!Simm

.

'. " 4 .. . ' f  -,.•: ,/f:  s ;' V 3  ' 'As-S- .• :  /. . . (■  • • ' /.. >..'• . 7  * -4  Sl"; C‘ 'V>'V^:*r-F'-^vr >' ' T-i&Č? 4

'"' ‘ 'T\  '4 ■ i  - -■- :  '... ■ ■■ 'S 1 r-> ir.is  41■' S i' '7' < - : JlSSSS X MM T .  :*■

' r- - j  Ib


4-44:3 xr«5 4 i44 W4f: T? - ^ .4 a->

— - - - ;;c" - ... • -.

- ' F > " S;-

S ' ' . - ' ' " *' - - r  1

... -3 ,-3. ;  ' ■ - - ■;■

..; ' .- - ' ■' ■ ■ ' -

\S0

?>*&



:

~ - .

4  ‘

-' / y Z\'



/i

--f s'.

zmt%

■- \c: S. ■-MM s MM

‘MS  ‘ - 4 . '- -:. ? 5 4- . < y

-.'c ■ .. .-. .... ; -. 4,1, - .. .

■. - : - . " - ' ' S.

ws

• - MS '~Ssf'xf. ‘ ■ m

- - ■ . ■ ., ■ " -. - ■ '4- 4 ' ■

.-4 I ? F - 4 : — ■ 4  - :  ■? . .- :: - .4 -

'Si


&4s?jšS  44 vtem»i

-v- v A ^ zt

v; s 3. •,s4:^s-'

''“M

:i  A.

■ ■■..■■  1  - č u. m  . is"--.' -.

IvviS« T^mMMSSM  4 .vf^S.44' 4'4.4 4-4-4

' S 7 ' S , - M  4  ^ %

r f  £ r

'r  4  - '. ; . I :~0  - /,

■ , ..--.-.  -■■: ' ----- ’ - ■ 1  , ■- •- /

. -..4. ■-. .- ■;  : - - V.V-, .,- - - _ ■■ .---.': . : . -;..j • 4 s> -: ■. . - i " - ~1



- v ' / - 3, SrpMsM % fpSi ,  ^

' ^ v 5 - ,vf

s c -. /4,-4 „3.v-:. ; v-,. 'M-MpTMTiSs  '

3 i:*: 1 ' i

fto: AAiMsiv


iŽ/Sis/; 4/sS-/is.A>i-S4£i43 : ; 'SFfsSSsS.FA

fs ' i <C;:- :  S?SS — -|. .)■••: - ‘i •■ ;V-,

"sA' ' •>yS; V, V|


. .. -S’. *s ..3 '-O ••••■ ‘'^C-'š

- . - . - ■ ' 14-- is

S^x'S$ZZ<p- : pZrpZp-r

j.  >;.' v^i . .<:

sli

• • •./;.! - <; ',W. s ' 1 -^- >V ir S  j' .s--' 4 '

v ■••.'-S'■■ r> V. ;i- -4 ' -iv; 4-- i\ I; VVš  ■' S . v. .4.'' V--■■>>-='. ^ ‘-F."  V -•-, t’ S  * Š >... p pl V ,-1 V *rY J  ^ -

-

3i

i

^ ., I' - ’ , SM 'i A  ■-■ r -

4  ' a  • ~ r s . v

' v  I ■■ 4 ■ l-S'-.-. •-. 'KM  ,;;-4v 'V ':SiJl:' M  iS ■ Jmk  : *"

.

fi,

X; v  A. -i

¥


' -

- , i' ;• :  . ; . -' V ' 'S ■ :S S- . . 4

’/-/'^iL- ,4:3^4 " >343 -.'>A' ±A r .  ;i

.4-1 4V I--/ .S«-. \SI-.v - . •'

... ,4-v ~V-'.. ,- 4 '- -. '■ '' ‘ - / - - . , --• 4 4 ~ - , / / x-» ^ Vi',, >-^r ■- -

SI-IŠG.S ■• §-|^Ss'FvF;F;^;s,...--3/4SF;3%7-44^' 4^)4 .4

' ' - - - • ■ .'.... - .v. --


4aI,  -'. - 4 ... . - ' ■- 4 > -.. :. , -■ ' -■ . -v"

'•K-liH  ;.'■ 3. .ti-'--.vv 'V; v'..‘. . - 1  ' KU’V  - ...v 4 .. ...4 iv vv ,

>l445',l 1? l /.im? ! - I- J IS| ■- 'ililV/vSil .4:- .

vliv  4'lyi..,'v.5vv: .'-..rf-- - -

'

Sv ~ .3. i- ✓ ,A . - 4 ■

m



Vi.. Vl-V- rl?? ■■-

§f%K ( 4  -- _yv>

rmMf.

i$ 5 =*eT-.y >'■. <V f-  ...

rJš*^-*T ' ' ~

-ir.

?%••• £***$■.r.  <



> x - S*'

* r~ JvVCt.. V \r^C • : 7 $-<

A£ ■- vv'-—;vr'  v■-.'■VvV>i-: v

;^ 4 v „^v •%- <>\ - v vv% - ^ ^ ,Jr

Šfe£V : > ■ '77  N- ;

^*š&£N:  ? v ^

■

i.£šrxV  .. v ,; . t. j/ , v / .a  - '%-w.-‘- v..:s .> -- .



x ».__ — «i-- • ^z~^Tx > i.~'--~

^ 7 -' - : '^' V  •

¥*v '• -yy-?-' • i/ ' 7  "

'^77  ' v 6 * \y.. ;

‘ : yy/* / ■



•'¥^ 7 b 7 V§y

" -.-- - _' - :  r^C ■'■ iv ^ 9 - •> - r^L y?,r

TTVVvV., : •■•

SS 7  77  f

v J

T •? ~ 7  ■ ;;■ - -r ^,. .

%&S@*e<r s C-V:? r '' Vv ' t - ■ -r ;?to,V' " ' /: ' 77 W;: ; ' 5 f •' s  4

'■ • ' ' V, ; '■■r' "' 77  y$££\'  7  ' -''

: ,


:/ '\4  ^ ^
vv ;  ■; -^:' -'-' v.

r  3 ^ ; VE

'" Isr- . rV::;'-'- -y:^". .<y; : _;,--. ■■-.

S$SSi

-'• -- ** ■■■■  '

./ r-y *- 1 ~m  , L

■ ■ ■ ■ i -. ■


.-- -.-"v— y-

y ■■■y , h

-žM ; C^«c -t - ►: A’

-261

š ; syfe' ■■ i 1 ?



ic' ;••*• .. -■-■.i/ Z- '  ' „ '' w .. _ . ... - '* . ,'V . : "

■ -

: , 5 *.

'&*&&&*»&  'v-c:.?.. . .... .<

- p I

s  __ sssv  • g-^ -prrj- r:' :i«>~.-'-->. - ••'-'■^JB ^ ’ i  --«>•’ . •<-,. . ,->^.i'Vi, ; ; _;.;

... ^.. -.- •:' ■;,">• .
7 ^-y- J  -r -:y,-,-> ^r. v  . - -
A- ; 'V /-•--vi -*-? '■">'  — ' ■ ■"'•

'■'C:. - ■  - ' 5 ^v» !  ' •*■•' ■•'

-

► •-••'••.*• “£'***■'■■■*-*&■■ ■ ~ J  '.-> '-*■'.•■  '• • v'-^- v■ ■■--'.-tS  ■ ^■'-•—, • -.> -sw-■■  -  *'*' .-• > •'•. •

v ••■ -•- ■■'*:■■■--?"*■.  ^ r '- .-zsššm

~--- .y- - ■ .-. 5 , .'sf* c.^-ci—‘ ‘v- ,•> : -. ■_> . -."V. ••-i^ '*>'' v • '— ? j ,

5

■

V • / -y ; ^i " y -"v ;  -•-' ' ■' ' v ty' :i -y

- . ■ ■ ' - jr ■■ . ■ -  .. 7  ■ ■ - -. -- - ' - '. : ,' • • -

— ~~~- -  .: - .. .. ;- -■ . • .

:> ■ : . y:::y-.^:-y-■ \...  y:--. y -’ .. ■■■•■■■ ' - :■---



'  v'f.  » y. ;:;i/ < ^V’~; ■:

3 &-

*>;;y-.’' '~W' '  ’V“ r ' :r i " ' -. ' .‘T #r ,?v  . Vi ; y'

Hf. ''*:-■ -•- r»-'- - ^ l&lšža.  V^-C ■

5  -■ ‘ , , . . - . r





•' : ■ ■ ■ .. - .

■ V  ^ '

-y.y'y:-' :k^; -- • •,; ? ■



SiS'

:©t





< , 5 r


.  j-:

7 ---'' : y r ' 7 ' 7




j y *' - - " -v... - - . ;.'

-7  ' 7-77  7 >: : 7 - 77 -v 7 :’'"- ' 7 ” ' 7 f 7 : y £ : 7 * 7

• J"

.r--

<• -> .. i. v ■-'•••

--^ 'J . +Jgfj$Z

•r' 72577  - : ' 77 ^ 77  ; ;7  ■'■,'

3 l

7 -- 3 *- 7 ' '■■ -■':■•%■■  y - 7 -.. '--v% ■■’■ •' ■

•':'•••. • •' . - ■■ . ■. "--- • • _, ' . . ■

' .•-- "'• ji  *r  j^r .*!>. . . ' ’"'-,-7  , ri'' \- 7 .'. ' **-"' '

:^4.  -7 J''-;-‘SV Vit r :  • • *

77  r  %,

— ... ■ .


siV ■■"

.7  -

7  ■*&£/■  7 ' . r



j;:

77 ;

•*



- >,. 'vry' 77 ,' v '  r,- - . c ,

■ . ..

i,.SEjg g|pgg

'...-; V .. - .. -:... _ v . . -•' : ,-.^. ..7

,> .^Wr'r,'--V" 3 'y- 7  ■

<5 V ^.•j:. 4^'‘- ■'•C?'*'- .'.^7 v-"- ;/ ,. ■-< j

;-fer 7 >W.-.:-. -S>&x.o"y£ 3 '-??; j-v-i.:'--;':. • -'•..-

■" v

"‘M




7 > 7 a

Mpm  y ■ 7  --■■  7  . --..  - . ..

3  :77 , .'' j -■ 7 y. *  -■ •..;

^ 7 ' 77 yc >'777  :'-v 7 v 'y 7 :  ,.-.-r-./;_. ...- - ; y ;L r 7 ?"

.^ 7 *.•• -V.. ^

: ^- '■ ' r- - ■■ - ... .... ■■■ 3 ,j";.. .v^r 7  ; - '

- č ' ' ’ ' j  * J  ' ’ ^ ■ .' ■ ,'?


sss

7^77  V ^'77  '= :

mm s

,'7  > r„

■-fg 2 .. \. -f'»:'.

7 'T=-.. •' ■' ' 7"77  y .-7  -; 'y ->- 7 '' 77

;r: ''


•?’ '1

. : .|SV 7 £

7  ;. :  j£'  ir% 5 ir-

-T 5 - r '<^ 7 - 7  7  .- - -V-^:


.

r

R*f-SS-:-U

r

£■&>*&&y .-i- v7š;j•  7-v, /; -y, -

V :7  :'• .>' 7 ^. /^; s ;33  - .. .. 7 c,y ; 4 ' 7 -j- * ; ''.'-:

;t 7 <: 7 A : ; 777 :'> 7 ’



Z*&y4Z"t's.  Str.'- -r

^5

7 S





-'^ 7 -V " 5 - 7  V:-- •;

' ; 7 V->Vr

nvrp



ss^


„„ t s • 777 .V::

- '

"f. mi  F ’ ? 'V 77 ! V — - _ r . . *, ; :  .>--■■■.;■■-• 3 - ■ -3  ,_•<

*>•-,-v*.z" • ' 7 -" '. y-*‘ !: - ^ ’ ■■ ^ " -■" ■

sili

7  - 7 V

Sf sy:.'’

■': .■- ■

7  r/ r .4  7 ii 'T. -'■ . y.;š

- -

'"- 7  r ,,7  ■ 7

y ; sy - 4 tjt ■ te.'.'

fV ' - 7 * - ■•, 7  .- v

'^crv':^#^''-.,^.* ->*.-.--_'i;>

; 5 ^ 3 =^

- 7 V r -.-  Ve'*P-' ' -' V...  .- • •. ...

• • . - . • '

- - - - _ ' ■'• - rv.:.. ■> ,

V ^ ^ y- 7 'V^ . .:••• - --•-' y ,- c

m%m

rC' - :V ; '.*



Stenografični

o sejah deželnega zbora

mesca aprila 1861 .


Natis Jožefa Blaznika.

61196

teste.

Cestniki, vidi ceste.

Cestnina pri sv. Petru in v Kravji dolini

Davek vinski.

Dnina za deželne poslance.

„ za deržavne poslance.

Gojzdni servituti, vidi servituti.

Grad deželni.

Javnost razprav, vidi očitnost.

Jezik slovenski v deželnem zboru . .

Kmetijska šola .

Letna odškodba deželnih odbornikov .
„ „ deželnega glavarja

Loža cesarska.

Mah ljubljanski.

Načcrt računov deželnih .....’

Novačenje (rekrutba).*

Obljuba. .

Očitnost razprav.

Odbor za presojevanje volitev . . . .

Odgovornost poslancov.

Opravilni red.*

v;

Mc , ■

. »

Stran

. . . 71—81

. . . 49—52
32—40; 43-44
. . . 52—56

. . . 68-69

. . . 44—45

. . . 12-18
. . . 57—61
. . . 69—70

.70

. . . 44-46

. . . 46—49

.57

. . . 59—61

.1

. . . 18-19
. . . . 4-5
. . . 19-20
. . . 40—42

Stran

Pismo do Njeg. veličanstva.2—3; 9—12

Požiganje mahu, vidi mah.

Predlogi vladni o cesarskem diplomu 20. oktobra 1860 . 1. . 2

„ „ o volitvi deržavnega zbora.7

„ ,, o deželnih maticah in napravah.40

„ „ o izročbi stanovskih opravil.40

,, „ o deželnih dohodkih in stroških.56

Presojevanje volitnih pisem.7_<>

Prestavljavci zapisov.• . . . 19—20

Prevdarki za leto 1862 . 70—71

Realka višja.30—31

Rečnik slovenski.65—70

Servituti.61—65

Šola, vidi kmetijska; realka.

Uredniki stanovski.70

Vinski davek vidi davek.

Volitev deželnega odbora.24—27

,, deržavnih poslancov. 24—25 ; 27—28

Začetni govor.1

Zapisi stenografični .19—20; 21—24

Zapisniki.6—7

Zapisovavci.1—2

Opazka. Pervo, drugo, šesto, osmo in deveto sejo poslovenil je Fr. Malavašič;  tretjo, četerto, peto in sedmo pak iv. Macun.
Opazka. V desni polovici str. 22 naj se v 27 versti namesto: Posl. dr. Ambrož  popravi: Posl. dr. Bleiweis.

0^0 M- ojii-

\

Stenografični zapisi

perve seje deželnega zbora v Ljubljani,

6. aprila 1861.

Seja se je začela ob ll 3 / 4 . uri.

Pričujoči: Predsednik: Gospod deželni glavar, baron Codelli.  — C. k. deželni predstojnik Karl žl. Vlepič.  —

Poslanci vsi, razun gosp. Lesarja.

Deželni predstojnik: Slavni zbor! Njegovo Ve¬
ličanstvo naš presvitli Gospod in cesar so blagovolili
z naj visim sklepom od 3. t. m. gosp. Antona  barona
Codelli-ta  kot deželnega glavarja krajnske dežele,
gospoda dr. K arina Wurzbacha  pa kot njegovega
namestnika imenovati. Postavim ta dva gospoda pred
Vas, ob enem pa ju prosim k meni stopiti in kakor
je po deželni ustavi ukazano, mi svojo obljubo s tem
storiti, da mi v roko sežeta, potem pa bodo drugi go¬
spodje svojo obljubo s tem storili, da bodo gosp. de¬
želnemu glavarju v roko segli.

Obljubila bodeta, namesti priseči, cesarju zvesta
in pokorna biti, postave spolnovati in po vesti delati
vse, kar je vajina dolžnost. (Potem sežeta oba poklicana
gospoda v roke gospodu deželnemu predsedniku).

Zdaj pa prosim gospoda deželnega glavarja, biti
zboru predsednik.

Predsednik: Slavni zbor! Z na j visim patentom
od 20. oktobra pr. 1. so presvitli cesar potem, ko so
prevdarili, da je neogibljiva potreba se pokazala, naj-
veče in najvažniše deržavne zadeve za pokoj deržave
in za blagor drugih dežel skupno obravnavati, na
podlagi pragmatične sankcije premilostivo blagovolili
prigotoviti narodom avstrijanskim udeleževanje pri da¬
janju postav in pri upravljanju. To prigotovljenje
uresničilo se je dalje po ces. patentu od 26. februarja,
kakor tudi po ž njim danimi temeljnimi postavami za¬
stran deržavnega namestovanja, kakor tudi po deželnih
ustavah. Vsred tega uresničenja smo danas tukaj
zbrani, da se v tej sobi posvetovalno in sklepamo ne
samo zastran tega, kaj je deželi treba, ampak tudi
da se po naših poslancih k deržavnemu zboru udeležimo
vseh reči postavodajstva, ki se nanašajo na zadeve,
dolžnosti in pravice, vsem deželam cesarstva enake. —
Gospodje! Danas se je odperlo široko polje Vaši de¬
lavnosti; Vam je duševni in materialni blagor dežele
pospeševati; poklicani ste tudi, se za veliko celoto
poganjati. Prepričan sem, Gospodje, da bodete vse
svoje moči uperli, pomagati, da se vzvišene in blago-
serčne misli presvitlega cesarja izveršijo. Od pre-

(Doklada „Novic“).

svitlega cesarja za deželnega glavarja vojvodstva
krajnskega izvoljen stopim ob roki našega častitega
deželnega predsednika danas med Vas; prešinjen sem
od važnosti in težkole svoje naloge, in samo upanje
in svestost, da me bodete Vi, Gospodje, s svojo do¬
moljubnostjo podperali, mi stori serce, to breme na-se
vzeti. Lotimo se tadaj dela s pomočjo Najvišega, kte-
rega blagoslov bodi nad nami, z geslom našega ce¬
sarskega Gospoda: „Z zedinjenimi močmi!“ in s klicom,
kteremu se bodete radostno in radostno pridružili:
„Živio! trikrat živio! naš cesar Franc Jožef!“ (Živio!

Živio!). Zdaj pa izrečem, po meni podeljeni oblasti,
da se je pervi krajnski deželni zbor začel.

Ker sva že jez in gosp. žl. \Vurzbach  svojo
obljubo gospodu deželnemu predsedniku storila, bom
prosil Vas, gospodje, to obljubo tudi meni storiti. Iz
tega namena Vam bom besede te obljube povedal,
potem pa mi bo vsaki gospod, ki ga pokličem, roko dal:
„ObJjubili bodete meni, namesti prisege, cesarju zvesto
in pokorno spolnovati postave in po vesti izverševati
svoje dolžnosti 41 . (Potem so bili vsi gospodje po¬
slanci po imenu poklicani in so mu segli v roke).

Zdaj pa moram Vas, gospodje, na silno potrebo
zaberniti, na ktero postava zastran deželne ustave
mislila ni, to so zapisovavci in menim, da ne bomo
samo enega, ampak da jih bomo več potrebovali.
Za vsako sejo deželnega zbora se mora poseben za¬
pisnik pisati, in ta se bo po gospodu deželnem pred¬
sedniku presvitiemu cesarju, Njegovemu Veličanstvu
na znanje dal; če pa ta zapisnik obravnav deželnega
zbora tudi ne zapopada do pičice natanko, potrebuje
vendar jaderne in urne roke, in potrebuje časa. Na¬
svetoval bi dva zapisovavca, prosim pa, zastran tega
začeti se pomenkvati, ali slavni zbor misli, da sta
dosti dva ali da bi jih bilo več zvoliti. Ali želi kteri
gospodov govoriti?

Poslanec Ambrož: Mislim, da bi bila dva za¬
pisovavca popolnoma dosti za zbor 36 udov. Ako bi
jih hotli več zvoliti, bi se preveč moči pomenkovanjem
uzelo. Verh tega sta gospoda stenografa tu, ktera

1

2

bota vse od besede do  besede zapisovala. Pa k temu
nasvetu naj smem še druzega pridružiti, kar v deželni
ustavi tudi ni omenjeno, namreč da bi se stenografični
zapisi pregledovali, in pozneje se bo o tem govorilo,
ali hoče deželni glavar te pregledovavce imenovati ali
pa jih bo slavni zbor imenoval.

Milostljivi knez in škof: Jez pristopim k temu
nasvetu.

Predsednik: Ali želi še kteri gospodov govoriti?
Treba ne bo se dalje o tem pomenkovati in prosim
ustati tiste gospode, kteri so dovoljni s pervim na¬
svetom, da naj se zvolita dva zapisovavca. (Večina
poterdi ta nasvet).

Predsednik: Poterjen je tedaj ta nasvet, dva
zapisovavca zvoliti; moremo se tedaj koj volitve lotiti,
ker je tega treba, in sicer mislim tako, da vsaki na
listek zapiše tistega, kterega zvoli, ker je to tako
predpisano.

Poslanec baron Apfaltern: Naj mi bo dovoljeno,
nasvetovati, da se pomenimo zastran tega ali unega
gospoda, ki bi se podal za zapisovavca, in morda bi
bilo pripravno, pred še kaj druzega nasvetovati, namreč,
ali bi se morebiti ne oglasila dva gospoda iz svoje
volje za to opravilo. Tista dva gospoda, ktera bi se
morda iz svoje volje za to ponudila, bi bilo prositi,
oglasiti se, da bi ne bilo treba z listki glasovati.

Poslanec Lukman: Navadno se zvolijo najmlajši
zborniki.

Poslanec Ambrož: To moram tako popraviti, da
se zvolijo najmlajši tedaj, kadar so predsedniki sta-
rašine zvoljeni, dokler zbor še ni ustanovljen; potem
se pa tudi volitve po redu gode.

Poslanec dr. Toman: Dam še drug nasvet, da
naj se imenujeta dva gospoda in poterdita enoglasno;
jez bi imenoval gospoda Ambroža in dr. Zupana.
(Poterjena sta bila enoglasno).

Predsednik: Treba ne bo tedaj, mislim, gla¬
sovati, ker je slavni zbor zastran teh dveh gospodov
enih misel.

Poslanec Ambrož: Slavni zbor! za to zaupanje
moram odkritoserčno izreči, da si bom po vsi svoji
zmožnosti prizadeval, zapisnike kolikor bo mogoče
popolnoma pisati; zakaj vsake besede ne bodete tirjali
od zapisovavcov, ker sta gospoda stenografa za to
tu; toda duh in smisel gospodov govornikov se mora
točno zapisovati; prevzamem tedaj mesto pri mizi,
ktera je, kakor mislim, zapisovavcoma odločena.

Predsednik: Gospod Zupan  še ni povedal, ali
prevzame volitev.

Poslanec dr. Zupan: Dasiravno se to opravilo z
mojimi drugimi opravili deloma ne sklada, ker me
veliko časa stane, se vendar v častno zaupanje vdam
in prevzamem volitev.

Deželni predsednik: Slavna vlada mi je že več
vladnih predlogov poslala; čast bom imel, jih slavnemu
zboru sčasoma naznanjati. Začnem danes s pervim
vladnim predlogom. Zadeva pa ta predlog diplom od
20. oktobra 1860. Po členu V ces. diploma od 20.
oktobra pr. 1. bo ta diplom, potem po členu III ces.
patenta od 26. februarja 1861 v obliki cesarskega
diploma izdana temeljna postava z deželno ustavo in
postavo zastran volitev za deželni zbor vred deželnemu
zboru slovesno podati, da se potem v deželnem arhivu
shrani. Ker so se po naznanjenju slavnega deržavnega
ministerstva nepremagljive težavnosti naredile, ime¬
novane pisma skoraj dogotoviti, da bi se mogle že koj
o začetku deželnemu zboru podati, bom o današnjem
začetju deželnega zbora samo omenjeni diplom od 20.
oktobra 1860 podal. V deželnih jezikih izdelani di¬
plom od 20. oktobra 1860, kakor tudi druge deržavne

temeljne postave bodo, koj ko bodo izdelane, sledile,
in preči potem, ko jih bom prejel, jih bom tudi slav¬
nemu zboru podal. Sprejmite gospod deželni glavar
in slavni zbor s tem to znamenje cesarske milosti!
Naj blagoslovi Bog s svojo pomočjo Vašo delavnost
na njegovih podlagah in temeljih!

Predsednik: Prejmem to dragoceno zastavo ce¬
sarske milosti in zagotovim, da bo vselej deželi dra¬
gocen zaklad ostal.

Deželni predsednik: Ob enem prejmite, gospod
deželni glavar tudi pervi vladni predlog spisan.

Poslanec Ambrož: Naj mi bode dovoljeno, prejšni
nasvet nadaljevati in zastran volitve pregledovavcov
stenografov opomniti.

Predsednik: Prejel sem silen nasvet od gospoda
grofa Auersperga,  ki ga 21 tu pričujočih gospodov
poslancov podpera. Ga bom bral. Glasi se tako-le:

„Podpisani nasvetovajo, deželni zbor naj sklene,
da se pošlje Njegovemu Veličanstvu cesarju pismo, v
kterem se razun Vaše udanosti in Vašega zaupanja
v dežele imenu izreče najponižneja zahvala za po¬
deljene deržavne temeljne postave, po kterih so pravne
tla za daljno izobraževanje ustave dobljene, posamnim
deželam lastne in narodne zadeve zavarovane in pa
ob enem tudi ustanovljena in zagotovljena edinost
deržave, brez ktere blagostanje celega cesarstva ni
mogoče in da se brez odloga odbor 5 udov deželnega
zbora odloči, ki bo to pismo sostavil in nasvetoval,
kako naj se pošlje.

Dosti je tedaj, da podpera ta nasvet 21 pod¬
pisov. Pričnem pomenkovanje in prosim gospoda grofa
Auersperga  svoj nasvet uterditi.

Poslanec Anton grof Auersperg: Slavni zbor!
Vsi čutite z mano vred, da je v pervem trenutku,
ko posedemo po milosti presvitlega cesarja sozidano
ustavno poslopje, perva dolžnost, se presvitlemu ce¬
sarskemu gospodarju zahvaliti. Kakor velike in žlahtne,
kakor pomenljive so avstrijanskim narodom dovoljene
pravice in podeljene dobra, tako so menda tudi vsi z
mano vred prepričani, da je pred vsem mirne sloge,
enoserčnosti in mogočnega varstva treba in čez vse
treba, da te pravice in dobra teknejo, da se razvijajo
in izobrazijo. To varstvo nahajajo vse dežele edino le
v mogočnosti in velikosti deržave. Lastovitosti dežel,
izobrazovanje in razvijanje duševnih in materielnih
kakor tudi narodnih zadev po svobodni delavnosti naj¬
dejo svoje varstvo samo tedaj, ako je enota cele der¬
žave dobro uterjena in razumljena, ako se potegnejo
vsi za enega, eden pa za vsacega. To izreči, očitno
izreči je namen pisma, nasvetovanega od mene in več
gospodov poslancov. Mislim, da bo mnogo skušanemu
sercu našega presvitlega cesarja gotovo dobro delo,
iz davno znane dežele zvestosti, iz Krajnskega, za¬
slišati glas zaupanja, ponovljenje zvestosti in udanosti
v tem času, v kterem enoti cesarstva tako silne ne¬
varnosti žugajo, v tem času, ko je treba tako važne
in za prihodne čase imenitne skiepe delati. Cesarja
obdajajo pa tudi možje, kteri ga v njegovem početju
podperajo in mu zvesti ostanejo. Tudi te može, zlasti
pa žlahtnega delovodja, kterega bo zgodovina kdaj
kot enega zmed najdomoljubnejih, najžlahtnejih, najbolj
deržavoslovnih mož avstrijanskih častila, tudi te može
bi utegnil glas zaupanja ne samo iz naše, ampak
tudi iz kolikor je mogoče veliko dežel cesarstva okrep¬
čati in učverstiti ter jim serce dati, da stanovitni osta¬
nejo, dokler delo tako lepo začeto ni dokončano. To
so nagibi za pismo, ktero nasvetovani in kteri nasvet
podpera več gospodov poslancov.

Predsednik: Ali želi še kteri gospodov govoriti?
— Prosim tedaj gospode, kteri so z nasvetom gospoda

3

grofa  Auersperga  za izdelanje pisma do Njegovega
Veličanstva za dodeljeno ustavo zastopljeni, ustati.
(Vsi ustanejo).

Nasvet je tedaj sploh poterjen; samo za eno še
gre, namreč za to, da se odbere pet udov zbora, kteri
bodo to pismo sostavili in povedali, kako naj se od¬
pošlje. Zastran tega prosim zdaj pomenkovanje začeti.

Milostljivi knez in škof: Bodi mi dovoljeno
tega gospoda, ki je ta nasvet storil, kot tistega ime¬
novati, kteri naj pismo sostavi, in njemu naj bo na
voljo dano, tiste gospode imenovati, s kterimi hoče
delati, saj se je v tej zadevi že dosti skušenega skazal.

Poslanec baron Apfaltern: Jez popolnoma tako
mislim.

Poslanec Anton grof Auersperg: V veliko veliko
čast si štejem to in prizadeval si bom z vso močjo,
to naročilo zgotoviti, samo to prosim, da naj ne volim
jez gospodov za ta odbor, ker v tem kratkem času,
kar smo zbrani, (ne stanujem tu) dotične gospode pre¬
malo poznam, da bi jih mogel odbrati, kakor bi bilo
za občni prid želeti.

Milostljivi knez in škof: Ker sem še le malo
mescov tu in me veliko let ni bilo tukaj, si ne upam
v tem ozeru nobenega tu zbranih gospodov imenovati.
Naj se kdo drug zastran tega oglasi.

Poslanec Anton grof Auersperg: Prosil bi, če
je to slavnemu zboru všeč, to gospodu deželnemu gla¬
varju prepustiti. (Milostljivi knez in škof  in
baron Apfaltern  poterdita to, in pa tudi poslanec
Ambrož).

Predsednik: Ravno tako se mi godi, kakor gosp.
grofu Auerspergu;  tudi jez več gospodov ne poznam,
kteri so tu. Pa vendar bom poskusil, če mi zaupate,
gospodu grofu 4 gospode pridati, in imenujem Vam
gospode dr. Bleiweisa, Ambroža, Dežmana,
Kromerja  (bravo, bravo!).

Poslanec Anton grof Auersperg: Skusil bom
pismo spisati, in ga, ako bo mogoče, do juter večer
izročiti, da bo potem že v ponedeljek mogoče, ga pre-
tresovati.

Poslanec dr. Blehveis: Naj smem prašati, ali
se bo pismo slavnemu zboru bralo? (Predsednik
pravi, da). Naj zabernem na to, na kar sem že včeraj
o pripravljanju zabernil, da bo pismo kot glas krajn¬
skega ljudstva mnogoskušanemu sercu cesarjevemu,
kakor je gospod nasvetovavec rekel, toliko bolje delo,
ako pismo tudi v deželnem jeziku do njegovega pre¬
stola (trona) pride. (Nepokoj v sobi). Cesar se bo
potem prepričal, da, ako se mu pismo tudi v deželnem
jeziku poda, dežela, cela dežela to ve, kar je de¬
želni zbor sklenil, cesar pa tudi gotovo ve, da morda
dve tretjini prebivavcov krajnske dežele nemški ne
umete. Oglasim se toraj in nasvetovani to, da naj se
pošlje pismo v obeli jezikih cesarju.

Poslanca AVurzbach in Guttnian rečeta, da sta
v vsem teh misel.

Poslanec tehant Toman praša, ali bo to pismo
zgolj prestava ali pa svobodno izdelano.

Predsednik: Mislim, da mora biti v obeli pismih
tajisto pisano. Ne more tedaj drugo kot prestava biti.

Nasvet, pismo v obeh jezikih spisati, se potem
poterdi.

Predsednik: Vernem se k nasvetu gospoda Am¬
broža  zastran postavljenja in volitve komisije za
vredovanje in pregledovanje, ali kakor jo že hočemo
imenovati, in prosim gospoda nasvetovavca to bolj
natanko razložiti.

Poslanec Ambrož: Ta nasvet sem storil, ker je
v vsakem parlamentarskem zboru kaj tacega silno treba;
gospoda stenografa zapisujeta govore zbornikov od

besede do besede; al bodi si kdo še tako pripraven,
lahko se vendar primeri, da se kaka beseda prestavi
in govor koj nima več pomena, kakor bi ga govornik
rad bil na znanje dal; zavoljo tega zvoli vsaki zbor
svoje pregledovavce ali urednike stenografičnih spisov.
Njih dolžnost obstoji v tem, da se uradni stenografični
spisi priča teli gospodov pregledovavcov pregledajo,
in zavoljo tega mislim, da smem nasvetovati, da bota
dosti dva pregledovavca. Ako bi pa utegnil ta zbor
več časa terpeti, bo pa dobro potem volitev prenarediti,
ker ta reč veliko pazljivost tirja.

Mislim tedaj, ako je slavni zbor zastran tega mojih
misel, da se 3 pregledovavca zvolita. Kakošne lastnosti
morata imeti je znano, namreč dobro pamet in ročnost. —

Poslanec dr. Blehveis: Naj smem prašati, ali
nista gospoda zapisovavca že tako pregledovavca;
zakaj kdor ima pregledovati, mora svojo reč dobro poznati
in od nikogar se ne more to bolj misliti, kakor ravno
od gospodov, ktera sta zapisovavca; ali se pa to
sklada ali ne, je se ve da vprašanje, ktero razločiti
meni ne gre. Najbolje bi bilo, da bi gosp. Ambrož
povedal, ali to gre ali ne; mislim, da bi se dale te
službi tako najbolj naravno opravljati.

Poslanec Ambrož: S to mislijo sem popolnoma
zastopljen, in še celo zapisovavcoma hasne, da svoje
zapisnike z zapisi gospodov stenografov primerjata;
samo da je zapisovavcoma čas veliko bolj pičlo od¬
merjen. Ker je pa v zboru, kakor je bilo že rečeno,
samo 37 gospodov, in bi bilo za vsako moč škoda,
če bi se iz zbora vzela in za kako drugo opravilo po¬
rabila, hočem to opravilo prevzeti, če je moj gospod
tovarš s tem zastopljen.

Poslanec baron Apfaltern: Ne morem reči, da
sem s tem nasvetom zastopljen. Kolikor sem doslej o
parlementarskih obravnavah, o pregledovavcih in po-
veriteljih dotičnih zapisov bral, je njih namen, sker-
beti, da se to, kar se v zboru govori', kar se v
njem godi, prav zapisuje, in da je zapisnik pravi in
nedvomljivi izraz tega, kar se je v seji zgodilo.

Zakaj samo to, kar je poglavitna reč in najbi-
stveneje, namreč, da, tako reči, oficielne zapiske za¬
stran tega, kar se v sejah godi, zapisovavci pi¬
šejo. Prav za prav so deli deželnega zbora samo
gospod predsednik, udje in zapisovavci.— Stenografi
so le pridani, kterih ne ukazuje postava, in jih ne-
ogibljivo tudi treba ni. Naloga poverivnikov ali pre¬
gledovavcov je, da to, kar se zapisuje, zlasti pa
zapise gospodov zapisovavcov kot resnične poterdijo,
poleg tega pa tudi to ustanovijo, kar so stenografi
pisali. Zavoljo tega mislim, da ne more biti pregle-
dovavec, kdor je zapisovavec, in če sem tudi enih
misel z gospodom, kteri je pred mano govoril, za¬
stran tega namreč, da bi bilo škoda za moči, ktere
bi se zboru odvzele, se po mojem mnenju temu ven¬
dar ne moremo ogniti in važnemu opravilu pregledo¬
vavca moramo tudi še pomoč izmed nas dati.

Nasvetjem torej, da se izmed nas drugi go¬
spodje imenujejo, kteri bodo zapisnike poverovali.

Predsednik: Zdaj imamo 3 nasveta.

Poslanec dr. Zupan: Naj se mi dovoli zastran
nasveta častitega gospoda predgovornika samo toliko
opomniti, da, kolikor je meni znano, gospodje pove-
rovavci zapisov zapisovavcov ne poverujejo, ampak
da se sejni zapisniki vselej v sledeči seji, kakor so
jih gospodje zapisovavci pisali, berejo in jih potem
celi zbor poterdi ali pa kaj v čem ugovarja.

Mislim tedaj, da se delavnost poverovavcov ne
more stegniti na sejne zapisnike, kakor so jih zapi¬
sovavci pisali, temuč da se samo zavoljo veče ver¬
jetnosti stenografičnih zapisov volijo in da je samo to

1 *

4

njih opravilo. Podperam tedaj nasvet tako, da se
očitno izreče, poverovavci naj imajo samo s steno-
gratičnimi sejnimi zapisi opraviti, sejne zapise zapi-
sovavcov pa naj celi slavni zbor pretresuje in po-
terduje.

Milostljivi knez in škof: Jez poterdim ta nasvet.

Poslanec Ambrož: Jez podperam ta nasvet, ker
vendar nihče drug nima pravice, kakor slavni zbor
sam, sejne zapisnike poverovati.

Vselej se bere v poslednjem zboru spisani za¬
pisnik v naslednji seji; gospodje poslanci se prašajo,
ali so z zapisnikom dovodni ali ne. Vsak gospod po¬
slanec ima pravico, v tej reči svoje misli razodeti,
in kar popravi, se zapiše kot poprava v zapisnik;
zavoljo tega je že popolnoma v naturi reči ležeče,
da sejni zapisniki nič mar ne grejo stenografom, kterih
spisi imajo enak značaj. Zlo bi želel, da bi tudi
utegnila zapisovavca poverivnika biti, v prid zbora
samega; zakaj vsa moč zapisovavcov utone in ne mo¬
reta se lahko nadaljnih pomenkov udeleževati. Prišle
bodo reči na versto, ktere se bodo mogle v odborih
izdelali; tega zapisovavca ne moreta deležna biti, če
se tudi še druge moči odvzamejo. Ne bode jih, kjer
jih je treba. —

Sicer nimamo nič zoper to, če slavni zbor druge
pregledovavce zvoli, vsigdar pa je treba po dose¬
danji šegi volitev gospodu deželnemu glavarju ali pa
zboru prepustiti.

Predsednik: Kolikor vem, je tudi pri sejali
srenjskega zbora šega, da se zapisnik v naslednji
seji bere, popravi, če je kaj popraviti, in če tega
ni, ga za to odločeni gospodje podpišejo. Mislim,
da je tukaj ravno tako.

Poslanec Ambrož: Vpraša se samo, ali se mo¬
reta oba zapisovavca tudi kot pregledovavca porabiti,
ali pa spozna slavni zbor za primerno, druga dva
zvoliti, potem pa, ali ju hoče gospod deželni glavar
sam imenovati, ali ju hoče zbor zvoliti?

Predsednik: Prosim, začnimo se o tem razgo-
varjati: Praša se:

1. Ali naj sta gospoda zapisovavca ob enem
tudi pregledovavca, ali naj se zvolita dva druga
gospoda?

2. Ali naj ta dva gospoda slavni zbor zvoli,
ali naj ju deželni glavar po svoji najbolji vednosti in
vesti zbere?

Poslanec Ambrož: Naj smem v razjasnjenje še
pristaviti: Gospodom govornikom bo tako na voljo
dano, tudi k gospodom stenografom iti in stenogra-
lične zapise pregledati. V tem ozeru je opravilstvo
pregledovavcov tudi nekoliko olajšano; drugič je pa
s to pripomočjo spisanje zapisnikov tudi olajšano,
ker je ondi vse od besede do besede pisano in treba
ni druzega nič, kakor posnemati.

Poslanec dr. Toman: Naj še pristavim, da nihče
ne more dvomiti, da pristaja pregledovanje zapisni¬
kov zboru, kterega mnenja so zapisane. To je par-
lamentarska šega; upam, da bo tudi v našem dežel¬
nem zboru tako ostalo. Potem ko sta oba gospoda
zapisovavca v svojih govorih že skorej izrekla, da
prevzameta pregledovanje in to ne gre zoper njih
dolžnost kot dolžnost zapisovavcov, bi bilo dobro, ju
enoglasno ali pa po večini glasov za pregledovavca po¬
staviti.

Predsednik: Ali želi še kteri gospodov o tej
reči govoriti? če ne, bom nasvet gosp. dr. Tomana
glasovanju prepustil. Ako so gospodje poslanci teh
misel, da se gospoda zapisovavca tudi prosita, pre¬
gledovavca biti, jih prosim vstati. (Ta nasvet po-
terdi večina.)

Predsednik: Še eno reč imamo danes obravnati,
t. j. odbor zvoliti, ki bo volitne pisma presodil.

Gospodu deržavnemu ministru se posebno važno
zdi, da se volitne pisma berž berž presodijo. Po tem
se ravnajo nadaljne volitve odbornikov in' poslancov
za deržavni zbor. Prosim to reč še danes dokončati.
Gre pa za volitev presojevavnega odbora. Prosim se
o tem pomenkovati začeti, ali naj obstoji odbor iz
2, 3, o, 7  gospodov, kteri bodo vse volitne pisma
poterdili, ali pa naj se pododbori postavijo, kteri
bodo volitne pisma pretresovali po redu, kakor so do¬
hajale ; o tem prosim se izreči.

Poslanec Ambrož: Tukajšni zbor je sostavljeniz
treh volitnih redov; njemu gre, kakor vsakemu par-
lamentarskemu zboru, pravica, da volitve sam pre¬
sojne, toda kot pravilo se mora postaviti, da ne pre-
sojuje red svojih lastnih volitev. Sostavljeni smo tukaj
iz treh redov, ktere hočem samo po času, v kterem
so bili zvoljeni, v pervi, drugi in tretji red razdeliti.
Pervi red je tisti, kterega so 21. marca 1.1. kmetiške
soseske volile, in tega imenujem pervi volitni red;
druzega, ki so ga 26. marca mesta in tergi volili,
imenujem drugi volitni red; tretji je red velicega grunt-
nega posestva, kteri je bil voljen 28. marca. Mislim
tedaj, da naj se v teh treh volitnih redih tudi volitve
presojujejo, tako, da presojuje en red volitve dru¬
zega. Tako bo pretresoval pervi red volitve druzega,
drugi volitve tretjega, tretji pa volitve pervega volit-
nega reda.

Ker so pa ti redi iz več oseb sostavljeni, namreč
10, 10 in 16, bi bilo prepočasno, če bi se zbor s
tem pretresovanjem ukvarjal.

Ako je slavni zbor s tem zastopljen, nasvetujem,
za vsak volitni red odbor zbrati, in sicer tri odbornike
izmed poslancov kinetiških sosesk, tri izmed poslancev
mest in tergov in tri izmed poslancov veliciga posestva.

To je moj nasvet; prosim gospoda deželnega
glavarja storiti, da se o tem pomenimo.

Poslanec Guttman: Kar je gospod pred mano
govoril, to je vse tudi po mojem mnenju, temveč pa,
ker iz tega previdim, da bo presojevanje neenostransko;
zakaj če red drugega presojuje in se tako dolgo tako
ravna, da je vse presojeno, bodo gotovo zvoljenje
vsacega uda gospodje pretresovali, ki niso iz njego¬
vega volitnega reda.

Milostljivi knez in škof: Naj smem o tem to le
opaziti: Slavni zbor izhaja pač iz treh volitev, je pa
vendar le sklenjena enota, in vsi sumljivosti enostra-
nosti se tako tudi ne more v okom priti. Kakor je ta
slavni zbor enota, bodi tudi volitni odbor enota; naj
smem tedaj nasvetovati, da se zvolita iz vsacega treh
volitnih redov dva gospoda in ti naj potem skup vo¬
litve presojujejo, ker število volitev ni tako neskončno
veliko. Tako se bodo vzajemno kontrolirali in vsakemu
sumu bo konec. O tem naj slavni zbor glasuje.

Predsednik: Samo to še opomnim, da bi imel
po gosp. Ambroževem  nasvetu en odbor gotovo
menj opraviti, kakor oba druga, in sicer odbor, kteri
bi volitve velikega posestva presojevati imel, ker so
v enem samem pismu zapopadene, volitve unih dveh
redov pa iz več ko desetih delov obstoje.

Poslanec dr. Blehveis: Naj opomnim, da bi bilo
za natančno presojevanje volitev vendar precej časa
treba; težeje bi se to menda dalo opraviti, če bi se
gosp. Ambrožev  nasvet poterdil. Po nasvetu milost¬
ljivega gospoda kneza in škofa  bi zadelo celo delo
en sam odbor, po gosp. Ambroževem  delu bi pa
bilo to delo na troje razdeljeno.

Predsednik: Opomnim tu, da je po pozivu Nj.
Ekscelencije gosp. deržavnega ministra bivši pom-

5

noženiodbor volitve že pred presodil; ako bo omenjeni
odbor slavni zbor, ozeroma odbore na najdene po-
mankljivosti zabernil, bo to presojevanje olajšano.

Poslanec Ambrož: Verniti se moram k temu,
kar sem nasvetoval. Silno treba je, deželni zbor
ustanoviti in vsaka minuta časa bi bila zguba. Mis¬
lim, da smo vsi te misli, da naj se volitve berž ko
berž presodijo. S tem presojevanjem sploh pa še ni
vse storjeno. Vsaki volitni red mora priča celega
zbora povedati, kako je bil kak poslanec zvoljen, in
po mojem nasvetu je na to vižo ne samo dobiček, kar
čas zadene, ampak tudi v tem, kar se tiče obravnave,
ako je več moči porabljenih, ker si vsak odbor svo¬
jega referenta voli. Nasvetoval sem, za vsak volitni
red tri voliti, ti trije pa volijo enega referenta, kteri
bo imel svoje opravila opravljati. Tako bomo imeli
tri referente; po nasprotnem mnenju bi prevzel en
sam celo delo na svojo ramo. (Milostljivi knez in
škof  ugovarja zastran tega, da utegnila bi tudi dva
to opravilo prevzeti; gospod govornik pa govori dalje:)

Vsi zbori te verste, zlasti pa tudi srenjski zbor
od leta 1850 je volitve popolnoma tako presojeval.
V nekem bivšem avstrijanskem deržavnem zboru so
volitve tako presojevali, da dežela volitve svoje de¬
žele ni presojevala, in da se je tako vedno verstilo.
Po tem pravilu sem to nasvetoval, ker se s tem ne
prihrani samo čas, temuč tudi upati je, da se bodo
volitve dobro presodile.

Poslanec dr. Toman: Kar so milostljivi knez
in škof,  pa tudi to, kar je moj predgovornik nasve¬
toval, oboje ima svojo veljavo. Uno zahteva enoto in
skladnost, to pa, da se delo hitro opravi. Po moji
pameti se da to zediniti in sicer tako, da se iz trojih
volitnih razredov zvoli devet gospodov, in sicer iz
vsacega trije. Ti naj bi volitne pisma v roko vzeli,
tako da bi vsaki teh treh eno volitev pregledal, med
sabo pa bi referenta voliti mogli. Tako bi se oba na¬
sveta ujemala.

Gospod predsednik  je opomnil, da bi bilo
želeti, ta nasvet razjasniti; na to govor/ gospod go¬
vornik dalje:

Voliti je iz vsacega treh volitnih redov tri, torej
skup devet odbornikov; potem se zvolijo sopet iz vsa¬
cega teh treh odborov trije za presojevanje volitnih
pisem velicega posestva, mest in tergov in pa kme-
tiških sosesk. Tako je enota dosežena, tako da ne
presojujejo 1. volitni red zgolj 2 ., 2 .  pa 3. in 3. vo¬
lilni red 1. Tako se tudi moči ne tratijo.

Predsednik: Meni se zd/, da se precej ujema

to, kar gospoda poslanca Ambrož in dr. Toman
nasvetujeta.

Milostljivi knez in škof: Menim da je razloček
v tem, da se iz gosp. dr. Tomanovega  nasveta
bolj razvidi enota. Po njegovem nasvetu je odbor
enota celega deželnega odbora skup; če pa po pervern
nasvetu trije udje pervega volitnega reda celo volitev
druzega volitnega reda presojujejo, bi potem nasvetu od¬
bor volitve sploh presojeval in tako bi se enota ustanovila.

Predsednik: Ali želite, da se zastran Vašega
nasveta glasuje.

Milostljivi knez in škof: Prosim, da se glasuje
zastran tega, enote se deržeč kakor gospod dr.
Toman,  da celi zbor devet udov zvoli; tih devet
udov se razdeli potem v tri odbore in ti trije odbori
naj si delo po enakosti števila med-se dele, da ne bo
en odbor več presojevati imel kakor drugi. Bilo bi
tedaj vsakemu odboru dvanajst volitev presojevati,
ker je v tem slavnem zboru 36 zvoljenih poslancov.

Na razjasnjenje gospoda poslanca Ambroža,
da volitne pisma tako presojevati ni lahko mogoče,
ker so volitve velicega posestva v enem samem vo-
litnem pismu združene, opomnijo milostljivi knez in
škof,  da naj se volitve enotno presojujejo, dasiravno
se delo ne da natanko tako razdeliti.

Poslanec Anton grof Auersperg opomni, da je
v nasvetu gosp. dr. Tomana skup,  deržanje enote
zbora kakor tudi delitve dela; naj se tedaj velikemu
odboru prepusti, delo med-se deliti in ga, če je treba,
še v manjše odbore razdeliti; tako je namen dosežen.

Poslanec Ambrož se pridruži tudi k dr. Toma¬
novemu  nasvetu, potem pa je dal gospod pred¬
sednik  o tem nasvetu glasovati in zavoljo volitve,
ktera se je z oddajanjem listkov zgodila, so pomenki
za deset minut prenehali. Potem se je pokazalo, da
so sledeči gospodje zvoljeni bili:

A. Za veliko posestvo: Poslanci Oton baron Apfal-
tern, Karl ži. Langer in Jožef Hudež.

B. Za mesta in terga in pa za kupčijsko in obertnijsko
zbornico: Poslanci deželni svetovavec Janez Brolili,
namestnik župana Janez Guttniau in dr. Nik. Recher.

C. za kmetiške soseske: Poslanci Jožef Derbič, Ma¬
tevž Koren in Alojzi Mulej.

Po naznanjenju te volitve je opomnil gospod de¬
želni glavar, da so odboru potrebne sobe že priprav¬
ljene in je sklenil sejo z opombo, da se bo v naslednji
seji, ktera je za pondeljek 8. aprila t. I. predpoldne
ob desetih odločena, vsem gospodom poslancom občert
dnevnega reda naznanil.

Sklep seje ob l '/ 4  uri popoldne.

Stenografom zapisi

druge seje deželnega zbora v Ljubljani,

8. aprila 1861.

Seja se je začela ob 10. uri.

Pričujoči: Predsednik: Gosp. deželni glavar, baron Codelli.  — C. k. deželni predsednik dr. Karl Ulepič žl. Krainfels.
Zapisovavec poslanec Ambrož.  — Poslanci vsi nazoči razun Lesarja  in žl. Jombarta.

- 0000 §§ 000-0 -

redsednik naroči zapisovavcu, sejni zapisnik od
6. aprila brati.

Zapisovavec Ambrož ga bere.

Na predsednikovo vprašanje, ali ima kdo zoper
zapopadek zapisnika kaj ugovarjati, se oglasi poslanec
žl. Lange  r,  da se piše Franc  žlahtni L ang er.

Posl. Brolih meni, da se je pri presojevanju
volitnili pisem teh samo 19 pokazalo, da toraj ni mogel
vsaki odbor 12 volitev presojevati.

Zapisovavec Ambrož odgovori na to, da je v
zapisniku samo neko mnenje zapisano, ktero je že v
seji od 6. aprila posl. Ambrož  popravil, ker ni bilo
26 volitnili pisem predloženih; za 10 poslancov ve¬
likega posestva je bil samo edno, za 26 ostalih pa
jih ni bilo 26. Določeno število samo zato ni bilo za¬
pisano, ker se ni vedlo, koliko volitnili pisem da bo,
toliko pa se je dalo prevdariti, da ni bilo 36 volitnih
pisem predloženih, da bi bilo mogoče, jih vsakemu
odboru 12 dati.

Posl. baron Apfaltern tudi poterdi, da je bilo
samo 19 volitnih pisem.

Zapisovavec Ambrož bere dotične stavke še en¬
krat iz zapisnika in nasvetje, da se mora, ako želi
slavni zbor, da se ta reč bolj natanko pretrese, še
kaj v zapisnik vzeti, česar on ni govoril, ker ni ime¬
noval ne številke 19 in ne številke 22.

Predsednik praša, ali naj se zapisnik podpiše.

Posl. Ambrož: Ker nimamo nobenega pravega
opravilnega reda, pač pa opravilno ravnavo v tretjem
poglavju deželne ustave, ktera o podpisu protokola
nič ne omeni, se prederznem zastran tega silen nasvet
oddati, se splošne šege deržati, dokler se po opravilnem
redu morda kaj druzega ne določi. Šega pri tacih
obravnavah je ta, da predsednik in zapisovavec za¬
pisnik vedno podpisujeta, da se pa tudi po volitvi
gospod predsednika dvema zbornikoma predpiše, da
ga podpišeta; ta dva zbornika zvoli vselej gospod
predsednik. Priporočam tedaj slavnemu zboru, ako
se kaj boljega ne nasvetje, moj nasvet poterditi, dokler
opravilni red morda kaj druzega ne naredi, in deržim

se zavoljo tega samo šege pri parlamentarskih obrav¬
navah navadne.

Na predsednikovo  vprašanje, ali želi kdo
zastran tega nasveta govoriti, vstane

posl. dr. Toman: Samo na to zabernem, da naj
se berž ko berž sostavi opravilni red, ker je bilo že
o njem govorjenje; zakaj opravilni red je podlaga
vsake obravnave.

Predsednik: To se bo že tako zgodilo, al za
zdaj se mora kaj začasnega storiti.

Posl. dr. Toman: Nisem zoper to, pa pri tej
priložnosti se razodeva potreba, ktero je menda že
vsaki spoznal, da moramo zavoljo uspešnejega obrav-
novanja opravilni red imeti, in jez nasvetjem, se ga
lotiti.

Posl. Ambrož: Prosim, da smem v tem ozeru
na postavo zastran opravilstva zaberniti, po kteri se
imajo samostojni nasveti posamnih gospodov zbornikov
gospodu predsedniku  spisani podati. —

Posl. dr. Toman: To se bo posihmal zgodilo.

Posl. Ambrož (govori dalje) in ti se bodo potem
odboru, namreč deželnemu odboru, ali ker tega zdaj
še nimamo, zboru izročili. Zahvalim se gospodu
predgovorniku za pazljivost, ktera bo gotovo pripo¬
mogla, da se bo to nasvetovalo. Prosim tedaj go¬
spoda predsednika, naj se o mojem nasvetu glasuje,
namreč, ali je za zdaj dosti, da podpišejo zapisnik
predsednik, zapisovavec in pa dva gospoda zbornika,
ktera gospod predsednik zvoli?

(Ker se na predsednikovo vprašanje, ali hoče
še kdo govoriti, nihče ne oglasi, reče, naj se o tem
nasvetu sklene in ga nastavi tako, da naj podpišejo
zapisnik, kakor je sicer navada, predsednik, zapi¬
sovavec in dva zbornika, ktera predsednik zvoli.

Nasvet posl. Ambroža  se poterdi in predsednik
zaprosi gospode: M i h a e 1 a barona Zoisa in K a r 1 n a
Obreza,  se podpisati; potem je bil zapisnik podpisan.)

Predsednik: Gospod deželni predsednik ima dva
vladna predloga.

Deželni predsednik: Eden teh deželnih pred-

-- 7

logov zapopada tole: „Po naznanjenju slavnega c. k.
deržavnega ministerstva se, kakor se samo ume, ne
da misliti, da bi bili deželni zbori in deržavni zbor
ob enem času; zavoljo tega bo deželni zbor najpoz¬
neje tako odložen, 'da bodo za deržavni zbor zvo-
Ijeni poslanci o pravem času, ko se bo ta začel, na
Dunaj prišli, vlada si pa pridem, da se bo de¬
želni zbor koj sopet začel, ko bo pervi deržavni
sbor končan. 44

Drug predlog je: „Po naznanjenju sl. c. k. der¬
žavnega 'ministerstva je deželnemu zboru naznaniti,
da bo po presojenih volitvah njegova zlo silna naloga,
poslance voliti, ktere bo po temeljni postavi zastran
deržavnega namestovanja v poslansko zbornico der¬
žavnega zbora poslati 44 .

Zastran tega imam po razpisu sl. c. k. deržav¬
nega ministerstva od 2 .  aprila 1861, št. S007 še
tole naznaniti:

„Po §. 17 Najvišega patenta zastran deržav¬
nega namestovanja'je treba, če kak ud poslanske
zbornice umerje, osebno nepripraven postane ali je
stanovitno zaderžan, novo volitev napraviti.

Zavoljo vsacega tacega prigodka se deželni
zbor ne more sklicati, če bi se pa do naslednjega
zbora čakalo, bi moglo ta čas nepopolno ostati število
udov poslanske zbornice, ki spadajo k dotični deželi.

Da so tedaj posamne dežele po mogočosti po¬
polnoma v zboru poslancov deržavnega zbora name-
stovane, je presvitli cesar z Najvišim sklepom od 31.
pretečenega mesca deželnim zborom oblast dal, kadar
volijo ude, ki se imajo v zbor poslancov deržavnega
zbora poslati, ob enim tudi njih namestnike za gori
omenjene primerljeje voliti, kteri se, kadar se kaj
gori omenjenega primeri, pokličejo in tako dolgo po¬
slanci ostanejo, dokler se nova volitev ne opravi.

Zastran števila teh namestnikov je Njegovo c. k.
Apostoljsko Veličanstvo, cesar dovolil, da se iz
vsake, v dodatku k dotični deželni ustavi ustanov¬
ljene kope poslancov deželnega zbora, izmed kterih
je 1 — 5 udov v poslanski zbor deržavnega zbora
poslati, en namestnik, in za polno število od vsacih
petih poslancov za deržavni zbor dalje zopet en
namestnik zvoli.

(Ko ju je prebral, izroči deželni predsednik
predsedniku ta dva predloga pisana.)

Predsednik: Odbor za presojevanje volitnih pi¬
sem postavljeni je s hvale vredno pridnostjo svoje
opravilo že zgotovil; prosim gospoda referenta Otona
barona Apfalterna,  svoj izdelek brati.

Posl. baron Apfaltern: V poslednji seji zvo-
Ijeni odbor za presojevanje volitev, obstoječ iz go¬
spodov žl. Langerja, Rudeža, Breliha, Gutt-
mana, Recherja, Korena, Derbiča, Muleja
in mene, me je počastil s tem, da me je za razsod¬
nika in referenta tega dela z volil; prevzamem to na¬
ročilo s sledečim govorom:

Najpervo so me moji gospodje soudje odbora in
tovarši pooblastili, obstoječemu ali prav za prav bivšemu
deželnemu odboru hvalo odbora za dela izgovoriti,
ktere je s tem opravil, da je volitne pisma že naprej
presodil; to nam je naše opravilo zlo olajšalo in mo¬
goče naredilo, opravilo že v tem kratkem času zgo-
toviti, ki smo ga za to porabili. Odbor je prevzel
v se po postavi za deželni zbor predpisane volitne
pisma, kterih je 19, namreč za veliko posestvo 1,
za mesta in terge 7, za kupčijsko in obertnijsko zbor¬
nico 1 , za kmetiške soseske pa 10 .

Te volitne pisma obsegajo vse, v postavi za
deželni zbor ustanovljene volitne okraje vojvodstva
krajnskega.

Pri presojevanju teh volitev se glede volitev ve-
licega posestva mestnih srenj Ljubljanske, mesta Idrije,
mest Krajna in Loke, kmetiških sosesk Kamniške in
Berdske, Ljubljanske okolice inVerhniške, kmetiških
sosesk Krajnske, Teržiške in Loške, dalje kmetiških
sosesk Radoljške, Krajnskogorske, kmetiških sosesk
Postojnske, Planinske, Senožeške, Ložke in Bistriške,
in zadnjič kmetiških sosesk Vipavske, Iderske, No¬
vomeške, Kostanjeviške in Kerške, ni bilo nič ugo¬
varjati, ker se je natanko po postavi za deželni zbor
vse ravnalo.

Pri volitnih pismih terga Teržiča in mest Ra-
doljce in Kamnika se pogrešajo imeniki tistih, kteri
so imeli pravico voliti; treba bi bilo, jih za dopol¬
njenje volitnih pisem od Teržiškega volitnega okraja
terjati, kar z nazočim nas vetjem.

V pismih Postojnskega volitnega okraja se ka¬
žejo nekteri glasovi zoper postavo, ker so bili zoper
§. 16 postave za deželni zbor ne osebno, ampak po
skerbnikih in varhih dajani. To neugodno glasovanje je pa
v primeri k številu po postavi oddanih glasov tako majhno,
da velikega čezpolovičnega števila glasov za zvolje-
nega poslanca nič ne moti. — Pri volitnih pismih No¬
vomeškega mestnega okraja se nahaja pogrešek v
obliki, da volitna komisija predsednika ni zvolila.

Pri pismih volitnega okraja za Kočevsko mesto
so glavni imeniki volivcov in spisek glasov samo enojni,
torej bi bilo treba po duplikate pisati, za kar naj bi se
pripravno zaprosilo.

Pri volitnem pismu kupčijske in obertnijske zbor¬
nice Ljubljanske je spisek volivcov samo od gospoda
tajnika podpisan in je samo enojen; tudi se ne raz¬
vidi, ali je bila po §. 36 postave za deželni zbor
volitna komisija sostavljena. Verh tega je bilo z listki
glasovano ne pa ustmeno; ker se pa §. 36 in naslednji
§§. postave za deželni zbor na kupčijsko in obert¬
nijsko zbornico, ktera ima svoje postave, ne nana¬
šajo izrečno, naj bi se te videsne pogrešljivosti spre¬
gledale in volitev poterdila.

Dotični paragraf postave za deželni zbor, kteri
govori o volitvi kupčijske in obertnijske zbornice, je
namreč pred drugimi dan,  kteri govore o volitvi pri
družili volitnih redih in sami ukazujejo, kako se ima
komisija sostaviti, kdo ji ima predsednik biti in kako
se ima volitev dalje goditi. Misliti se da toraj, kakor
da bi za ta posamni volitni red ostali predpisi postave
za deželni zbor ali celo ne veljali ali pa vsaj ne ravno
tako.

Pri volitnem zapisniku kmetiškega volitnega okraja
Trebenskega ni ud komisije Čoš podpisan.

Pri volitnih pismih volitnega okraja Kočevskega
ni duplikatov imenika volivcov in glasovanjskega spiska;
vse to bi bilo treba terjati. Ker se vse te očitane po¬
grešljivosti ne pregrešajo tako zlo zoper bitje in ve¬
ljavnost opravljenih volitev, temuč samo zoper oblike,
ki so bile za volitve dane, misli odbor, da naj bi se
zoper nobeno volitev nič ne ugovarjalo. v

Kar zadnjič volitve kmetiških sosesk Cernomeijske
in Metliške zadeva, je naznanil predsednik komisije
da je ondizvoljeni poslanec Anton Lesar  se volitvi
odpovedal; odbor je mislil, da te volitve ni treba pre-
sojevati. Dotične pisma dam predsedniku nazaj (jih
da nazaj) in mislim, da naj v imenu komisije nasvetjem,
deželnemu predsedniku volitne pisma dati in ga prositi,
za ta okraj novo volitev izpisati.

To je vse, kar sem imel povedati. Spisal sem to,
da sem ložeje povedal.

Predsednik: Ali je morda slavnemu zboru useč,
da se nasveti gospoda barona Apfalterna  še enkrat
po versti presojujejo, ali pa naj se poterdijo?

Posl. baron Apfaltern: Ali bi bilo morda želeti,
da se nasveti eden za drugim bero in se zastran njih
pomenkovamo, če je treba?

Deželni predstojnik: Prosim, da govorim. Prosim
gospoda govornika za razjasnjenje.

Po §. 17. volitne postave je posestvo avstrijanskih
deržavljanskih pravic bistvena potreba, da je kdo po¬
slanec. Iz pisem bivšega deželnega glavarstva sem
zvedel, daje  poslanec žl. Jombart,  dasiravno že
čez 30 let na Krajnskem prebiva, vendar še le 27.
marca t. 1. prejšnemu deželnemu glavarstvu prošnjo
za podeljenje avstrijanskega derzavljanstva podal.
Ker gre pravica tega podeljenja deželnemu poglavarju,
tedaj pred cesarskemu namestniku v Terstu; reč je
bila pa zlo silna; da je mogel gospod žl. Jombart
voljiv biti, se je to cesarskemu namestniku v Terstu
po telegrafu vediti dalo in prošen je bil, odgovor tudi
po telegrafu dati.

Gospod ces. namestnik v Terstu je odgovoril, da
se posestniku žl. Jombartu  avstrijansko deržav-
Jjanstvo prigotovi, toda se morajo potem zastran tega
obstoječe postave spolniti.

Druzega v pismih deželnega glavarstva ni najti;
torej prašam, ali se morda iz volitnih pisem samih
razvidi, daje  gospod žl. Jombart  po postavni poti
že avstrijansko deržavljanstvo dobil; slavni zbor na
to zaberniti, se mi je treba zdelo.

Posl. baron Apfaltern: Kakor je gospod deželni
predsednik govoril, tako je tudi bilo. Povedati morem,
daje bila pri volitvah velicega posestva želja razodeta,
da bi bil gospod žl. Jombart  kot poslanec velicega
posestva zvoljen; al zavoljo tega to ni bilo mogoče,
ker ni imel avstrijanskega deržavljanstva; ko je pa
potem tadanji krajnski deželni poglavar, cesarski na¬
mestnik Burger  v Terstu, po telegrafu prigotoviti
dal, da bo gospod žl. Jombart  avsirijansko der¬
žavljanstvo dobil, ako se postavnim oblikam zastran
tega zadosti, se volilni red velicega posestva nad
ničemur ni spodtikal, z veliko večino glasov gospoda
žl. J o m bar ta kot poslanca za krajnski dežeini zbor
zvoliti. Volitni red velicega posestva ga je z volil, ker
si je mislil, da ne bo mkakošnih over, postavi za¬
dostiti, ktera druzega nič ne zahteva, kakor obljubo
in zaprošenje za to, in pa je tadanja deželna gosposka
tudi se v to udala, če se tako zgodi. Res je, da vo-
iitnirn pismom ni priložena spričba, ali so ti pogoji
spolnjenji ali ne; ker je bilo po gospodu poslancu žl.
Jombartu  dotično spričevalo poslano, mislim, da
naj se ta volitev ne overa; zakaj lo se more po moji
pameti samo tedaj zgoditi, da se tudi zdaj ne more
sumiti, ker si je bilo, čeravno še ni predloženo, da
je gospod žl. Jombart  kot avstrijansk deržavljan
poterjen, misliti, kakor da bi bil že poterjen, ker bi
prigotovljenje dostojne gosposke utegnilo enako biti
privoljenju samemu.

Deželni predsednik: To vzamem v vednost.

Posl. baron Apfaltern: Razložil bom sedaj po-
samne nasvete glede posamnih volitnih pisem, pri
kterih so veče pogrešijivosti.

Pri volitnih pismih terga Teržiča in mest Radoljce
in Kamnika se pogrešajo imeniki tistih, ki imajo pra¬
vico voliti, kterih bi skoraj treba bilo za dopolnjenje
volitve, in nasvetjem: „naj se dopošljejo, da se vo¬
lilnim pismom prilože“.

Predsednik: Naj se zbor o tem razgovarja. Ako
je kteri gospodov pri volji, o tem govoriti, ga prosim
ustati, če nikdo ne ustane, rečem, da je nasvet po¬
terjen. (Se poterdi).

Posl. baron Apfaltern govori dalje: V volitnih
pismih za Postojnski volitni okraj se nahaja nekaj

8  -

glasov, ki niso po postavi, ker so bili zoper §. 16
postave za deželne volitve ne osebno, temuč po varhih
in skerbnikih oddajani. Te pomankljive glasovanja
so pa v primeri k številu glasov po postavi oddanih
tako majhne, da velike čezpolovičnosti glasov za zvo-
ljenega poslanca nič ne motijo; torej bi tudi v tem
ozeru zoper volitev nič ugovarjati ne bilo.

Predsednik: Ali ima kdo zoper to kaj ugovarjati?

(Da ta nasvet glasovanju, in poterdi se.)

Posl. baron Apfaltern: Pri volitnih pismih No¬
vega mesta je pogrešek zoper obliko, da volilna ko¬
misija ni predsednika zvoliia. Tudi tu nismo rekli,
da naj se volitev ne poterdi.

Posl. dr. Zupan: Naj smem v tej reči razjas¬
njenje dati, ker imam čast, Novo mesto kakor tudi
mesta tega volitnega okraja zastopovati, da je bil tej
komisiji res predsednik zvoljen, in sicer ondašnji
župan Tousaint  vitez Fichtenau;  torej more po¬
grešek samo v tem biti, da ta volitev v zapisniku ni
bila zapisana.

Predsednik: Po tem razjasnjenju prosim o tem
glasovati.

Posl. Ambrož: Prašati moram, ali je predsednik
volitev kot predsednik podpisal? Ali tudi njegovega
imena ni?

Posl. baron Apfaltern: Njegovo ime je zapisano,
ali se je pa ravno kot predsednik podpisal, se ne
spomnim. Zastran tega, da nobenega podpisa ne manka,
ni dvomljenja; zakaj kjer ni bilo podpisa, t.j. v nekem
volitnem okraju, kakor je bilo že opomnjeno, je bilo
koj opaženo, da se en ud komisije ni podpisal, da
ga torej manka. Podpisa ne manka, sicer bi bilo to
povedano bilo.

Posl. Ambrož: Naj opomnim, da ni treba to reč
dalje pozvedovati, ker je zvoljeni poslanec, kteremu
je bilo zaupanje dano, že tako predsednika opravičil,
čeravno v zapisniku ni podpisan.

(Predsednik izroči to glasovanju in poterjeno je

bilo).

Posl. baron Apfaltern: Volitne pisma mestnega '
okraja Kočevskega imajo imenike volivcov in glaso-
vanjske spise samo enojne, torej naj bi se duplikati
še poslali.

Posl. Pinter: Prosim, da to razjasnim. Duplikati
so narejeni, pa meni kot vodju, kot cesarskemu ko¬
misarju se ni treba zdelo, jih predložiti, ker so sprotni
spiski tu in se volitev iz njih razvidi; ako se pa terja,
jih doposlati, utegnejo v 48 urah tu biti.

Predsednik: Ali hoče slavni zbor, po tem raz¬
jasnjenju to pogreho s obliki spregledati, ali naj se
duplikati pošljejo?

Če so gospodje dovoljni s tem, kar je gospod
kantonski predstojnik povedal, jih prosim ustati?

Posl. Guttman: Po moji pameti naj bi se spiski
poslali, ker poslanec pravi, da so narejeni, zapisnik
pa, kteri se ima v deželnem arhivu hraniti, popoln
biti ima.

Predsednik: Prosim o tem glasovati. Gospode,
kterim se dostojno zdi to, kar je gospod okrajni
predstojnik izrekel, prosim ustati.

(20 poslancov ustane, in nasvet je tako poterjen.)

Posl. baron Apfaltern: Zdaj se bo razsojevala
volitev kupčijske in obertnijske zbornice Ljubljanske.

V tem volitnem pismu je število opravičenih vo¬
livcov, in sicer natisnjeno; podpisano je to pismo samo
od zborniškega tajnika in samo enojno je predloženo;
tudi ne razvidi se, da bi bila po §. 36 volitne postave za
deželni zbor bila volitna komisija sostavljena; yern
tega se je glasovalo pismeno in ne ustmeno. Komisija
je prosto na to zabernila, da o volitvi Ljubljanske

kupčijske in obertnijske zbornice §. 6 postave za de¬
želni zbor govori in prosto pravi: „Kupčijska in obert-
nijska zbornica Ljubljanska ima dva poslanca za de¬
želni zbor voliti; za to volitev naj so udje in namestniki
zbornice velitni red“. Volitna postava za deželni zbor
omeni dalje samo enkrat še to volitev, pa nikakor ne
tako, da bi bilo rečeno, kako naj se voli. Volitna
komisija je menila, da bi §. 36 in naslednji §§.,
kteri zapopadajo potrebne pravila zastran voljenja,
ne utegnili kupčijsko in obertnijsko zbornico zadevati,
ker ima ta zbornica svojo postavo, zastran tega bi
menda ne bilo treba ugovarjati.

V razjasnjenje tega naj povem: O voiitvi za po-
skušnjo, ki je predpisana, sva bila gosp. baron Zois
in jez z čezpolovično večino glasov zvoljena; čez
nekoliko časa potem je bila volitev; da bi mogel vsak
po svojem lastnem prepričanju glasovati, kakor postava
v §. 39 volitna postave za deželni zbor ukazuje, sem
mislil, naj se ne voli ustmeno, ker postava za kup¬
čijsko in obernijsko zbornico ne ukazuje izrečno ne
ustmene ne pismene volitve, temuč da se zvoljeni ime¬
nuje. Zmenivši se s cesarskim komisarjem sem naredil,
da naj v zavarovanje po mogočosti svobodne volitve
vsaki svoj glas pismeno da.

Prepričan sem bil, da je tako ložeje svobodno
voliti, kakor če je kdo prisiljen, priča komisije imena
izrekovati, ker je zavoljo marsikakih ozerov težavno,
kaj prav od serca govoriti. Tako sem jez mislil.

Predsednik: Naj se pretrešujejo pogreški, ki
so se voiitvi teh dveh gospodov kupčijske in obertnijske
zbornice očitali.

Ali želi kteri gospodov govoriti?

(Ker se nihče ne oglasi, nasvetje predsednik
glasovati, da naj se na te pogreške v obliki ne po-
rajta in volitev teh dveh gospodov poterdi. Nasvet
se poterdi).

Posl. baron Apfaltern (govori dalje): V volitnem
zapisniku Trebenskega volitnega okraja ni podpisan
ud komisije Coš. Komisija ni imela zoper to nič ugo¬
varjati.

(Na predsednikovo vprašanje, ali ima kdo o tem
kaj govoriti, nihče ne ustane, in nasvet, na ta po¬
grešek ne porajtati, se poterdi).

Posl. baron Apfaltern: Pri volitnih pismih so-
seskenega okraja Kočevskega ni duplikatov imenikov
volivcov in glasovanjskega spiska, kteri bi se tudi
še poslati imeli. Očitno je tu enak pogrešek, kakor
tam; toda glasovanjski spisek in sprotni spis, ktera
se že tako kontrolirata, sta tu, pa tudi duplikati se
lahko v 48 urah sem pošljejo, če se za potrebno
spozna; sicer pa mislim, daje  kontrola storjena.

Predsednik: Ker je slavni zbor se v nekem
enakem primerljeju izrekel, mislim, da se more tudi
ta oblični pogrešek spregledati.

Posl. baron Apfaltern: Ne vem, ali je slavni
zbor teh inisel; spisek gre k drugim pismom vsem,
se lahko še pošlje, volitni okraj ga ne potrebuje, tu
sem pa gre.

Temu mnenju pristopi poslanec dr. BIeiweis.

Posl. Anton grof Auersperg: Praša se, ali je
slavni zbor s tem razjasnjenjem dovoljen; dasiravno
je kantonski predstojnik že rekel, da se bodo volitne
pisma vse poslale, se še ne more reči, da bodo res
poslane.

Predsednik: Zbor je tudi samo sklenil, pogreške
spregledati.

Posl. Pinter: Pred sejo je bilo že o tem po¬
menkovanje in to je dalo priložnost k temu. Kontrolo
sem našel v glasovanjskem listu in v sprotnem spisu.

Posl. baron Apfaltern govori dalje: Zdaj ostane
(Doklada „Novic“).

9 -

samo še volitev Černomeljske in Metliške soseske,
kterih poslanec ni prevzel volitve, ktera ga je zadela;
komisija je zastran tega nasvet dala, deželnega pred¬
sednika prositi, volitev za ta okraj ponoviti dati; treba
bi bilo ob enem te volitne pisma poslati, zavoljo tega,
ker so imeniki volivcov med njimi.

Posl. Ambrož. Naj smem nekaj opomniti: Kakor
je rekel gospod deželni predsednik, je silno treba za der-
žavni zbor voliti; zdaj je pa še nove volitve treba in po
mojih mislih bi bilo danes razsoditi, ali naj bi se volitve
za deržavni zbor do tistihmal odložile, da dospejo
nove volitne pisma in pride novi zvoljenec. Po volitni
postavi za deželni zbor more skupščina se razgovarjati,
če tudi nekteri niso pričujoči; tudi tu gre za može, kteri
utegnejo izverstne lastnosti imeti, da bi bili za važno
opravilo deržavnega svetovavca voljeni, in ne ve se,
ali ne zadene ravno ta ponovljena volitev tacega moža.

Primerno bi tedaj bilo, da slavni zbor danes
razsodi, ali naj se volitve za deržavni zbor toliko časa
odlože, da se nova volitev doverši; zastran tega se
prosi, razsoditi, ali so volitve za deržavni zbor tako
silne, da nove volitve ni mogoče čakati; potem moj
današnji nasvet ne velja.

Deželni predsednik: Kakor je v vladnem pred¬
logu izrečeno, pravi vlada izrečno, da je teh volitev
silno treba in da jih ima slavni deželni zbor koj po
presojenju volitnih pisem napraviti. Ako se bo volitev
tudi prav zlo pospešila, bo vendar najmenj 14 dni
potrebovala, pa tudi ta čas se ne da naprej gotovo
odmeriti. Volitna postava za deželni zbor pravi, da
naj se vladni predlogi, kteri se deželnemu zboru po-
šljejo, pred vsemi drugimi rečmi obravnavajo; ne morem
tedaj odloga pripustiti, ker mi je slavna vlada naročila,
naj slavnemu zboru dokažem, da je ta predlog zlo silen.

Posl. Ambrož: Kot svojo dolžnost spoznam, za
prijazno razjasnjenje se zahvaliti, in prosim, moje
mnenje za previdnost vzeti, ki iz dobre volje izvera.

Predsednik: Vernem se k govoru gospoda barona
Ap fal tern  a. Poslednji nasvet je bil, deželnega pred¬
sednika prositi, novo volitev v Černomeljskem in Me¬
tliškem kanton« napraviti. O tem nasvetu še ni bilo
glasovano. Ali želi še kdo govoriti? če ne, se bo
deželni predsednik z dopisom prosil, berž ko je mo¬
goče novo volitev napraviti dati.

(Nasvet se poterdi).

Predsednik (govori dalje): Ker je po §. 53
volitne postave za deželni zbor deželnemu zboru raz¬
soditi, ali so zvoljeni poslanci pripustiti ali ne, deželni
zbor pa je že svoje mnenje oddal, so vsi poslanci
za deželni zbor poterjeni, samo uni za Černomelj ne.

(Po 10 minut prenehanja začne predsednik zopet
sejo).

Gospod grof Anton Auersperg  je z njemu
pridanim odborom tako dober bil, da je izdelal občert
zahvalnega pisma do presvitlega cesarja zapremilost-
ljivo podeljenje ustave, ki je bilo enoglasno sklenjeno.
Prosim tedaj gospoda grofa, to zahvalno pismo brati,
potem bom pa pomenkovanje o tem začel.

Posl. Anton grof Auersperg: Slavni zbor! Preden
Vam zahvalno pismo berem, ktero sem jez občertal
in ktero je odbor poterdil, naj mi je dopušeno, ne¬
koliko besedi spregovoriti zastran misel, ktere so
navdajale odbor, kteri je stal tako prijazno in uspešno
na moji strani, in kteri me je tako zdatno podperah
Dovolite mi tudi se nekoliko v pretekle leta ozreti,
nekoliko pa na današnji stan oberniti oči.

Ko je bilo po mnogoletnem političnem jerobstvu
narodov avstrijanskih izrečeno, da so zreli, ko je
Avstrija izrekla, da je pravna in ustavna deržava,
ko je geslo svobode spoznala, se je mogel slednji

2

10

nadjati, da bodo v pervem hipu marsikteri viharji
neukretne kreposti zabučali, da se bodo zaterane želje
in zahtevanja oglasile. V hipu, ko so se zatvornice
svobode vzdignile, se je bilo bati, da se bo tako dolgo
v verige vkovani duh bučaje in vihraje razlil, in bo
ne kakor potočec tiho šumljaje se raztekel. Pa upati
je bilo tudi, da se bodo razjezeni valovi tudi kmalo
mirno upokojili. One nade, rečem oni strah se je, žali
Bog! prezgodaj uresničil. Govorim o marsikterih gi¬
banjih, ki so se izcimile v delih cesarstva, ktere ime¬
novati mi ni treba, ktere so deloma obstanju deržave
pretile in mlado javno življenje v silen vertinec za¬
gnale.

Ako te gibanja, ne omenim pomilovanja vrednih
nerednost, bolj natanko pogledamo, ne moremo lahko
tajiti, da jih čversta, deloma pa tudi opravičena
krepost narodov in življenja oživlja, krepost, ktera
terja, da se čista in na vredene pa dostojno prostorne
pota napelje. O tacih okolišinah ima Avstrija zdaj
težavno nalogo, v viharju zidati, vrele moči pa v hipu
strasti uredovati.

Pota nadelane, ktere sim omenil, so odperte
po Najvišem diplomu od 20. oktobra, po deržavnih
temeljnih postavah od 26. februarja, kterim je ta
diplom podlaga. S temi postavami so dobili izhodni deli
cesarstva, imenujem pa naravnost kraljestvo ogersko,
to, kar je v časih pokoja in prevdarka sloveč ogersk
deržavoslovec in političen pisatelj, S. Eotvos,  za
ogersko deželo tirjal, namreč samovlado na podlagi
stare ustave, toda s tem, da se prepusti osrednji
vladi vse, kar je za celo cesarstvo, namreč unanje
zadeve, zadeve armade, dnarstva, colstva. S temi te¬
meljnimi postavami je bilo dovoljeno, kar so ogerski
udje pomnoženega deržavnega svetovavsta takrat za
svojo deželo zahtevali.

Prašam pa, kako so bili sprejetih naj viši sklepi
v deželi, od naroda, kterega čislanja vredna zgodo¬
vina imenuje politično zrelega, blagodušnega, od na¬
roda, kteri se bo, to je moje upanje, sopet kot bla¬
godušnega in politično zrelega skazal, kadar se bo
spametoval, kadar se bodo strasti ohladile? Kaj se
je po razglašenju teh najviših sklepov na Ogerskem
zgodilo? — Na no's na vrat so odpravili, res da ne
narodne, pa dobro uredeno administrancijo, civilno in
sodno upravo. Naprave tako imenovane tuje vlade
so hipoma zavergli; odpravili so avstrijansko civilno
in avstrijansko kazensko postavo, odpravili so avstri¬
jansko menično postavo, pa pomislili niso, da so s tem
varnosti pravic, blagostanju ogerske dežele globoke
globoke rane vsekali, ktere pa bodo še le s časom
skleti začele. — Vriskali in ploskali so nad odhodom
nemško-slovanskih urednikov, kteri so, kakor so rekli,
deželo poplavili. Kadar povodenj odteče pa zlate zerna
za sabo pusti, poberajo drugod zlate zerna in jih ne
mečejo proč. Ogersko pa ni tako delalo z zlatimi zerni;
— al to je njegova reč. — Ročno in stanovitno so se
postavili na Ogerskem na pravne tla, ktere, kakor
se jim poljubi, ali razprostijo ali pa bolj ozke na¬
redijo, dasiravno so jim bile te tla samo deloma od¬
merjene in je bila temu, kar jim je bilo odmerjeno,
meja postavljena, ki se je dala prav dobro poznati.
Osupniti je moglo vsakega, s kako zaveržljivostjo
so ravnali proti drugim deželam, z deli tajiš tega
cesarstva; žaliti je moglo te, viditi, kako zgrabljivo
so za Ogersko vse zahtevali in po mogočosti si pri¬
zadevali doseči to, kar bi utegnilo to deželo ločiti, ločenje
te dežele od druzih ustanoviti, in vse še preden so
se sklicali deržavni zbori druzih dežela kot govorniki
za ostale narode avstrijanske. Tudi ti deželni zbori
imajo pravico govoriti in hočejo zastran te reči zaslišani

biti. Razžaljivo pa je bilo to, in globoka bolečina in
nevolja je prešinila vse dežele cesarstva takrat, ko
so znamenje deržave, cesarskega orla razbili in doli
stergali. V Budi so kamnitega orla doli sneli, kteri
je že mnogo let nataknjen in še v pretečenem stoletju
narejen bil; kladvo in dleto ga je moglo raz¬
biti. V tistem hipu, ko je kamniti cesarski
orel padel, kteri je imel serčni škitOgerske
dežele na svojih persih, v tistem hipu je
bil s cesarskim orlom vred tudi ogerski
gerb razbit.  (Bravo! bravo!). Bog ne daj, da
bi imel to znamenje in slabo znamenje, za znamenje,
da v tistem trenutku, ko Avstrija pade, tudi Ogersko
pade, in sicer o tajistem mahljeju.

Sme se tedaj prašati: odkod izvira zopernost
ogerske dežele ali mož, kteri so današnji dan vodniki
ogerski deželi, zoper to, da bi Ogersko še dalje z
drugimi deželami cesarstva sklenjeno ostalo? Kaj jih
je overalo, seznami  združiti? Ali morda nismo vredni
njih? Ali smo mar za njimi ostali v šegah in omiki,
v umetnostih miru?  v blagostanju, v občutju in var¬
nosti prav? Ozrimo se na našo deželo: Tudi mi spo¬
znamo sami sebe, in reči moramo, da nismo v nikaki
reči za njimi; ne bojimo se, meriti se z njimi. Naše
zadeve so tajiste, al vsaj ne zopergovorne, bodi si
na notranjo bodi si na unanjo stran. Še ni tako dolgo,
kar je zmern ogersk deržavos!ovec,E mil D essewffy,
v Požunu rekel, da dobro razumljen, čverst egoizem
mora Ogersko in druge dežele cesarstva k porazum-
Ijenju in zedinjenju peljati. Hotel ni o tej priložnosti
to reč tudi od duševne plati razjasniti. Gotovo je, da
ste postava šeg in govor serca prav prav dostikrat od
politike zaveržena. Obžaljujem to; jez bi se ne sra¬
moval, z Ogri tudi v jeziku serca govoriti in jim reči,
da tudi v naših persih še bije serce za Ogre (bravo!
bravo!), da tudi mi še nismo pozabili in da hvaležni
spoznamo, da so o času velike Marije Terezije
cesarstvo oteli, in da so zapeljivostim pervegaNa-
poleona  zoperstali, da so se v kervavih in mnogo¬
letnih vojskah pobrateni s sinovi naših dežel vojskovali
in vojske do konca dognali (bravo! bravo!). V tem spo¬
znam nekoliko hvaležnosti in povernjenja tiste kervi,
ktero so druge dežele cesarstva prelivale, da niso
pustile, da bi bilo Ogersko turšk pašalik postalo, da
so Ogersko rešile jarma kervolokega vraga. Naj za-
bernem na to, daje  tudi naša mala deželica krajnska
kot hraber vojak v boju za-nje svojo kri prelivala,
da ima tudi ta dežela pravico tirjati, da so ji Ogri
hvaležni, ker so nad njo kot terdnim taborom siloviti
napadi sovražnikov kristjanstva, Turkov, omagali.
(Bravo ! bravo !) — Naj se imajo Ogri tudi nad marsi¬
čem pritožiti, kar so prejšne vlade vesoljnega cesar¬
stva pregrešile; ne spušam v to se bolj natanko, rečem
pa, O gr o m ni bilo nikolj in nikadar zoper
narode avstrijanske se pritoževati.  (Bravo!)
Kar nas je utegnilo ločiti, edino bil je absolutizem.
Konec gaje,  ni ga več. Po absolutizmu so bile te
dežele vvedni nasprotnosti do ustavno vladanih dežel
ogerskih; al sadaj, ko smo tudi mi ustavne svobode
deležni, ne moremo druzega storiti, kakor dragoceno
blago braniti in varovati, in učverstovati z vzajemnim
poroštvom, z bolj in bolj tesnim nategovanjem traka
svobode, ki nas vse objema.

Ogri pravijo tudi, da se boje, naša večina jih bo
prekosila, če se snidejo z nami v enem deržavnem
zboru, to je, da bi v manjšini ostali in od druzih
preglušeni bili. Gospodje! to ni tako. Po moji pa¬
meti je to prazen strah. Pokazala je skušnja v po¬
množenem deržavnem zboru, kjer je bilo Ogrov naj-
menj po številu, pa so imeli vendar veliko veliko pomoč

11

od zbornikov druzih dežel, kteri so pravičnost in
blagovoijnost skoraj tako kakor same sebe zatajili.
Ne večja parlamentarska zgovornost, ne toristično in
fevdalistično hlepenje naše, ampak spoznanje pravega
stanja in pravice je tudi neogerske ude deržavnega
svetovavstva na stran ogerskih udov tega zbora spe¬
ljalo, kakor tudi čut za pravo, za pravo naroda, kte-
rega je prejšna centralizacija najhuje zadela, naroda,
kterega tisučletna ustava bila je zbrisana, ustava,
ktera se je v narodni zavednosti terdno vkoreninila.
Nisem ne tori ne fevdalist, rečem pa odkrito: tudi
jez sem bilzOgri, dokler so bile njih zahte-
vanja zmerne in so se s pravico in svobodo
vjemale,  s pravico in svobodo, ktera bi naj v Astrii
ne samo na osebe, ampak tudi na dežele in narode
razširjena bila. (Bravo ! bravo !)

Sledimo sedaj Ogrom na pravno stališe, na kterem
kakor pravijo, sedaj stoje. Treba nam ni, se v obširne
deržavo-pravne pretresovanja podajati; z mirnim sercom
moremo tudi mi na to stališe stopiti. Naj omenim tu
samo že tolikrat imenovane pragmatične sankcije. Prag¬
matična sankcija je, kakor je že znano, pogodba,
ktera ni bila samo med Ogerskim in krono, temuč
tudi med tema dvema in vsemi drugimi tadanjimi de¬
želami cesarstva sklenjena, sklenjena po v tadanjem
času opravičenem zastopovanju teh dežel, namreč po
stanovih; pogodba, ktere namen je bil, dedno na¬
sledstvo v presvitli cesarski rodbini zavarovati, urediti,
ob enem pa tudi učverstiti skupnost in nerazdeljivost
dežel celega cesarstva. To pogodbo so šega in pravne
navade dopolnile, in sicer tako, da so razmereOger-
skega do druzih dežel, ki so do leta 1848 z veliko
bolj terdno vezjo enote vse vezale, kakor zdaj Ogri
dopustiti hočejo. Ta pogodba se je mogla samo z do¬
voljenjem vseh, kteri so jo sklenili, premeniti, pre-
narediti, ali pa razvezati. Mi nismo razvezali pogodbe,
mi je nismo prelomili; pervi pot, ko je bila prelomljena
ta pogodba, je bila prelomljena po postavah ogerskih
leta 1848. Brezno se je širilo bolj in bolj po dogodkih,
kteri so iz tega izvirali, in o kterih tu ne govorim
dalje, da ne ponovim do kervi komaj zaceljene rane.

Vojske cesarskih narodov s cesarskimi narodi je
bilo konec, ustaja je bila zadušena. Cela Avstrija je
bila enih misel, da ni mogoče, Ogrom sopet dati staro
ustavo. Reklo se je pa: „Ustava je uničena, Ogersko
je z orožjem nazaj dobljena dežela in z njim naj se
ravna po volji“. Jez nisem teh misel, jez ne morem
klica „vm victis! (Gorje premaganim!) v tem obsegu
veljati pustiti. Tudi z orožjem dobljena dežela ima
svoje prava, premaganec ne zgubi vseh prav. (Bravo!)
Pravo, ktero jez menim, je neprodajljivo pravo vsake
dežele in vsakega naroda do tacih naprav, ktere so
primerne njegovim šegam, njegovim pravnim navadam,
njegovi pravni zavednosti, njegovi omiki, njegovemu
notranjemu življenju. (Bravo! bravo! bravo!)

Prava pa nima samo Ogersko, nima ga samo
preteklost, tudi sedajnost ga ima. Pravu ogerske de¬
žele stoji pravo cesarstva, pravo druzih dežel nasproti.
Kadar se dežela in njegova ustava presnojuje, je
treba vse to opustiti, kar da že naprej spoznati, da
bi utegnilo zopet tajisto moč, tajiste nasledke in tajiste
pogubljive dogodke cesarstvu nakloniti. To je pravo
in dolžnost ohranjenja samega sebe; zakaj ne samo
Ogri, ampak tudi mi Ogrom nasproti imamo pravo,
da Ogersko ne bacne bremen vesoljno deržavno bla¬
gostanje zadevajočih od sebe in jih navali nam na pleča,
da je Ogersko ograjeno, da ni mogoče do njega, iz
svoje oblasti gospodari z osodo cesarstva, cele der-
žave (bravo!), da Ogersko v primerljeju vojske, iz-
govarjaje se, da je vojska nepravična, kakor se je

že zgodilo, bremena blaga in kervi nam na pleča
navaljuje, jih množi in množi, bremena, ktere moramo
nositi, ker je to zapoved časti, da moramo tako vojsko
za tako veliko deržavo do konca peljati. (Splošni klic
bravo!)

Iz rečenega bi se dalo viditi, da je treba, prag¬
matično sankcijo, ako ima še prihodnje veljati kot
deržavo-pravna podlaga razmer raznih dežel cesarstva
med sabo, posebno pa do Ogerskega, kakor je času
primerno, prenarediti, ponoviti in tako sopet skleniti,
kakor tirjajo časa razmere; to bi se moglo pa zgoditi
tako, da bi bili deležni deli vsi, to je, dežele cesarstva
vse, ktere so bile deležne pri pervem sklepanju po¬
godbe. Zabernil sem na to, da to ni nedvomljivo stališe,
na kterem stojimo v tem hipu vsi, temuč stališe tranz-
akcije, porazumljenja, pogojevanja je. Prepričan sem,
da se bo dalo gotovo tudi porazumiti, ako bomo resno
in spravljivo si prizadevali, porazumiti se. Kako naj
se taka razprava in porazumljenje, varovaje vesoljni
blagor in stanovitno uterjenje deržavne enote izpelje
in po tem velika, složna in svobodna Avstrija sta¬
novitno utemelji, to naj se po modrosti Nj. Veličanstva,
njegov prestol obdajočih svetovavcov in narodov, kteri
se bodo posihmal v deržavnem zboru sošli, končno
odloči in uresniči.

Sklenem z izrekom, kteri je iz začetka prav
keršansk, pa tudi prav ljudomil in v tem hipu, v da¬
našnjem stanju, kakor se mi zdi, tudi res obveljaven,
in od kterega želim, da bi v sercih narodov in mož,
kijih  vladajo, odmeval tastran in unstranLite, tastran
in unstran Rabe, tastran in unstran Kolpe:

„In necesariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus
caritas!“ (Živio in bravo! bravo! bravo! — Go¬
vornik govori dalje): Slavni zbor! preden začnem
brati zahvalno pismo, bi se rad rešil nam naložene
dolžnosti, nasvetovati namreč, kako bi se zahvalno
pismo Nj. Veličanstvu izročilo.

Posebne poslance na cesarski dvor poslati, bi
ta čas komaj ugodno bilo. To bi z opravili težko oblo¬
ženemu vladarju zopet dragi čas kratilo, pa tudi na¬
šemu zboru bi moči odvzelo, kterih tu potrebujemo;
mislimo, da bi bilo najprimerniše, zahvalno pismo Nj.
Ekscelenciji gospodu deržavnemu ministru poslati, da
ga Njegovemu Veličanstvu poda. Narediti bi bilo tedaj
v imenu deželnega zbora pismo do gospoda deržav¬
nega ministra, v kterem se izreče razun prošnje,
zahvalno pismo Nj. Veličanstvu podati, ob enem tudi
gospodu deržavnemu ministru hvala in zaupanje dežele.
(Bravo! bravo!)

Govornik bere potem zahvalno pismo, kakor sledi:

Vaše Cesarsko Veličanstvo!

Pervi deželni zbor vojvodine krajnske, ki se je snidel
na podlagi od Vašega Veličanstva podeljeni ustavi, v tem
slovesnem trenutku, ko prejme iz rok Vašega namestnika
cesarski diplom kot uajdrajšo dragotino, ktera deržavi av-
strijanski in domovini naši pismeno poterjuje ustavne pra¬
vice, šteje si v svojo pervo in živo dolžnost, Veličanstvu
Vašemu se v imenu cele dežele ponižno zahvaliti za mi¬
lostno podeljenje deržavne ustave.

Po vesvoljnem potertju, ki je bilo nasledek več letnih
nadlog, so bili ti velikodušni cesarski sklepi že berž iz-
perva kot zarja pozdravljeni, ki nam naznanuje dneve ve¬
selejše prihodnosti. Deželni zbor hvaležno vzame v posest
pravni stan, ki ga je zadobil po teh postavah in ki dostojni
prostor pripušča za ustavno razvitje vsega tega, kar je iz

2 *

12

narodnega, duševnega in telesnega obzira mili naši domo¬
vini v prid.

Čeravno pa deželni zbor velikost in poniembo avstri-
janskim narodom z ustavo podeljenega duševnega in nrav¬
nega dobra svobode in prava hvaležno ceniti ve, si vendar
ne sme prikrivati, ta dragi dar, kterega se je naš možati
narod dosihmal jako vrednega skazal, bo že za naprej po¬
treboval marljivega dela v izobraženje in požlahnjenje, —
potreboval bo neprenehane stanovitnosti in zmerne rabe za
uterjeuje svoje — potreboval bo notranjega mira, zložne in
samodelavne vzajemnosti, pred vsem pa močnega varstva
od vseh, pod geslom Vašega Veličanstva zedinjenih narodov
tako, da stoji eden za vse in vsi za enega.

To moč in varstvo pa zamore le terdna in serčna edi¬
nost cesarstva podeliti, — edinost taka, ki domačemu živ¬
ljenju posamesnih dežel po njih posebnih v narodnosti in
šegah v njih omiki in pravni zavesti svobodno gibanje do¬
pušča, kar je pa vsem skupnega, s pasom lepe edine oklepa,
ki se ne da razdreti, — edinosti take, ktera vse dežele v
skupno delavnost združuje in ne pripušča, da bi se kak
posamesen del, v škodo celoti, zavzdignil in se zoper
druge, — tiste edinosti namreč, ki nikakor ne obstaja v
rahli osebni zvezi, ampak v pravem, svobodnem stvarnem
edinstvu.

Cesarski diplom od 20. oktobra 1860 je pot ogladil k
tej edinosti, v ustavnih postavah od 26. svečana 1861 pa
je ona zadobila svojo varnost, — to je, v tistih postavah,
ki še čedalje bolj utegnejo pravične postati pravim potrebam
in terjatvam posamesnih dežel, kakor se je to že zgodilo
v drugih deželah cesarstva avstrijanskega.

Taka edinost cesarstva bi nas kot deržavljane velike
in mogočne Avstrije s slavo in ponosom navdajalo, in v
nji sami bi našli tisto varstvo nam podeljenega dobra, ki je
v stanu ceno njegovo stanovitno ohraniti in še povikšati.

Britkega serca vidimo to zaželjeno edinost tu in tam
še v nevarnosti; vendar nas navdaja poluo zaupanje, da
bojo prevdarek in sprava, zrela pamet narodov in pravo
spoznanje njih vzajemnosti na mirni poti zmagali, da se,
brez škode za upravičeno različnost posamesnih delov, zve¬
žejo svi v edinstvo, ki je vsim potrebno in je pravi značaj
velike in svobodne Avstrije v vseh njenih napravah.

Da bi Vaše Veličanstvo to edinost, ki ni brez nevar¬
nosti, v svojo krepko roko in s preterpljivo pripomočjo
tistih mož, ki obdajajo cesarski prestol, blagovolili braniti
in varovati, to je naša ponižna in iskrena prošnja; — da
bomo mi z zvestobo in ljubeznijo, s stanovitnostjo in uda-
nostjo to delo edinstva tudi po vsi svoji moči pospeševali,
je naša slovesna in sveta obljuba.

Iz deželnega zbora krajnskega 6. aprila 1861.

Predsednik : Naj prašam, ali naj se to zahvalno
pismo od stavka do stavka pretresuje, ali pa naj se
kar celo poterdi?

Gospode, kteri mislijo, da naj se od stavka do
stavka še enkrat pretresuje, prosim ustati.

(Ker nihče ne ustane, izreče predsednik, da je
zahvalno pismo v obeh jezikih celo in v njegovih po-
samnih stavkih poterjeno.

Posl. Anton grof Auersperg prosi predsednika,
zastran izdelanja pisma do deržavnega ministra nasvet
narediti.

Predsednik : Tisti odbor, kteri je tako dober bil,
zahvalno pismo izdelati, bo tudi tako dober, pismo
do Nj. Ekscelencije, gospoda deržavnega ministra
osnovati.

Tu je nasvet poslanca dr. Tomana,  ki pravi:
Vsaki nasvet se more v deželnem jeziku, v slovenskem
narediti in v tem jeziku tudi pretresovati.

Ali kdo podpera ta nasvet?

(Več poslancov ustane).

Predsednik (govori dalje): Prosem gospoda na-
svetovavca dr. Tomana,  svoj nasvet bolj natanko
utemeliti.

Posl. dr. Toman: Stvarnik v rokah derži osodo narodov.

v

Čeravno so poti tamotne, po kterih jim je hoditi, in
okoljšine jim nemile, je vendar vsem imeuitna naloga, da
dosežejo, kolikor je mogoče, najvišjo omiko v veliki družini
človeštva.

Vsevladni Rim je vkoval v verige našega naroda sine,
namerjal jim vzeti najdragoceuejše blago: svobodo, bo¬
gočastje, jezik in ujib lastni namen, al umakniti se mora,
ko prihrume barbarske čete, in poplavijo omiko, ki jo je
vcepil Rimljan bil Slovencom. Podajajo si sirovi narodi
žezlo železno iz roke v roko in serkajo kerv in mozeg
narodu, da ga presune strah in obup. Tako ostane po¬
slednjič pleme germansko gospodar temu narodu, ki se je
bil naselil ob romantičnem bregu jadranskem, da bi dosegel
namen svoj.

Tisuč let že spava naš narod v ptuji oblasti, ktera
je zatiranje narodnih šeg in navad in jezika čislala kakor
pravico.

Toda prirojene ste temu narodu stalnost in upornost,
tako, da se je ohranil brez puntov do dobe, ko iz spanja
se dramijo narodi, vladarji in vlade spoznavajo samostaluost
in pravice narodske in obvezujejo s pripravnimi postavami
pretekle stare zmote in rane.

Pervikrat pošlje po volji našega premilostljivega go¬
spoda in cesarja narod slovenski na Krajnskem svoje svo¬
bodno voljene sine v ta slovesni in važni zbor, da blagor
dežele in deržave posvetujejo vestno in umno.

Gospodje 1 Močno bije na zbujeno serce moje spomin
preteklosti, in mogočno me kliče govoriti namesto tistih, ki
so v teku stoletij pod gomilami zaspali, da dokažem na¬
mesto njih, da je krivo le pomanjkanje narodskih pravic,
ne pa narodna nezmožnost, da naš narod ni prispel do to¬
like omike, kakor narodi drugi. (Živio! in Bravo!) Dobro
sprevidim, kako važna da je ura sedanja; in to le edino si
želim, če kdaj vsaj zdaj prepričati z močjo govora in na¬
šteti pripomočke, ki bi utemeljili znovega blagor naroda.

Gospodje! Mirno sem prevdarjal zadeve in želje nje¬
gove; iskal sem pripomočkov, kako da bi narod dosegel
svoj cilj; in to me navdaja, da stopim serčno pred Vas in
besedujem za večne pravice naroda. (Bravo! Bravo!)

Jezik znači in ohrani posebnosti vsacega naroda; on
je trak, ki veže otroke enacega rodu; posoda je, ktera
čutljeje in misli, znanje in iskanje, pridobljeno in zaželjeno

obranuje; jezik oživlja in razširja vse to; jezik in le jezik
kaže stopnjo omike.

Najvažniša in perva terjatev vsacega naroda je, da
vživa izobraženost in omiko. Pa izobraženost se rodi iz
omike jezikove; perva narodna postava je tedaj omika jezika.

Dokler se jezika ne prilasti toliko omike, da je splošni
pripomoček dušni, s kterim si naroda sleherni člen zamore
prilastiti, kolikor si želi človeškega znanja, — dokler si
posamesni členi omike in vednosti iščejo v ptajih jezikih,
toliko časa je znanje „monopol“, toliko časa se ne more
govoriti o narodni omiki.

Občna je objektivna resnica; pa vsaki posebni narod
jo le tedaj spozna in si prisvoji, ako mu se v lastnem je¬
ziku razumljiva naznanja.

Narodno življenje giblje se v družini, v šoli, v tem,
kar se tiče cerkve ali deržave, in sploh v vseh javnih
razmerah.

Da napredovanje ni enostransko, ampak občno, da se
narodne moči razcveto in obrode sad, mora temelj narod¬
nega življenja, jezik njegov, veljati v družini, v šoli, v
cerkvi, v uradnijah, v vsakdanjem življenji.

Kdor to taji, taji namen in poklic naroda.

Poklic naroda pa je izobraženost in blagostanje.

Omika nas vodi in pripelje do blagostanja telesnega.
Vse, česar človek glede potreb dušnih in telesnih želi, vse
inu podarijo in zagotovijo omika, umetnost, znanstvo, obert-
nija in kmetijstvo.

Terjatev narodnih pravic ni le prazna sanjarija, kakor
se poljubi nekterim sovražnikom naroda in vsega narodnega
početja govoriti; ne, ne! terjatev ta je podlaga duševnega
in telesnega blagra, in izvira iz rodoljubja čistega.

Blagostanje materialno vsacega naroda je odvisno od
omike in omika od veljavnosti jezika. Blagostanje in omika
ste naroda namen in poklic: tedaj mora tudi biti postava
deržavna, da se lika jezik in narod velja.

Jezik je tudi pervina in podlaga, ki budi narodne ob¬
čutke v narodu; da je to resnica, so nam priča narodi ve-
leslavni Gerki in Rimljani, in izobraženi narodi v dobi novejši.

Kaj je narod brez narodnosti?

Nič druzega, kot mlačna, nečversta in letargična tropa
in truma sužnjakov, ki zgubivši svojo narodnost se ne mo¬
rejo povzdigniti do višje zavesti in se celo ob času hude
sile in stiske ne nadušijo toliko, da bi rešili domovino in z
domovino sebe.

Deržava, kteri je mar za ohranjenje lastno, mora sker-
beti, da se narodi razvijajo in razvijavši se krepijo tudi njo.

Vsaki narod ima pravico do omike; ta pravica natorna
izvira iz lastnega bitja naroda.

Kakor vsak drug narod je rojen tudi narod slovenski
za blagor in omiko; narod slovenski živi, in njegovo ve¬
ljavo pričajo postave, ki so nas poklicale v skupščino da¬
našnjo. Da! vreden je res narod slovenski tega priznanja,
ker pokazal je, da je dovelj zmožen in da ima dovelj kre¬
posti v sebi, ker se je vbranil ptuji sili do dneva današ¬
njega. Zadovoljno in ponosno se ozeramo zatorej v pretekle
čase te rastlike slovanske in zvestega naroda Avstrije, ker

13 -

slavne njegove dela nekdanje so nam porok veselejše pri¬
hodnosti.

Mnogo stoletij stal je narod naš z druzimi brati lipe
jugoslovanske in z hrabrimi Madžari na meji in varoval ter
ohranil omiko zapadnih dežel napada kervolokih Orientalov;
— zdaj tudi njemu bije ura svobode na serce; hiti si pri¬
lastiti omiko in izobraženost, prizadeva si prisvojiti vede in
blagostanje, da postane narod, kterega ime bo pred svetom
ponos. (Živio!)

Kar je dozdaj Slovencom omike doletelo, vso so mu
poklonili le nekteri možje iskreni in domoljubni, ki so ko
zlate zvezde v tanini noči prisvetili in zbudili narod iz
spanja ter ga rešili tamote. Zdaj je beseda našega gospoda
in cesarja dala svobodo in samostalnost; bi li bilo prav, da
bi mi priderževali svojemu narodu pripomočke za omiko?!

Prokletba bi nas zadela, ako se ne primemo te prilož¬
nosti krepko, utemeljiti samostalnost Slovencov in ž njo
njih omiko in blagostanje.

Vsemu temu podlaga je pravica jezika in njega krepki
razvitek — tisučletna sila ni nas ponemčila; ostali smo
Slovenci, in vse take sknšnje bi bile še več kot sila in
sužnost; bile bi moritev naroda. (Živio!)

Nikarte govoriti, da bi to edinost deržave, deržav-
Ijausko svobodo in nemško dozdaj čislauo omiko utopilo!

Tacega nasprotja se ne plašim; odgovorim mu narav¬
nost. Obstanek in bitje Avstrije sta odvisna od nature na¬
rodov, iz kterih obstoji; ker pa ti niso enaki, treba, da se
posebnost vsacega naroda spozna in poterdi. To je naravno;
kar je naravno, ostane, nenaravno pa zgine, če si tudi s
pomočjo nenavadnih sredstev nekaj časa ohrani življenje.
Mnogoličnost narodov ni pogubivna in razrušivna moč, če
si oni le ohranijo svojo posebnost in vsem narodom pre¬
drage svetinje: svobodo in blagostanje. Narodnost ne raz-
raši deržav, ker tudi narod, ki je bil v teku stoletij v
oblasti mnozih deržav, doseže namen svoj, ako so najblažjo
mu lastino: samostalnost, svobodo in blagor poterjevale.
V tem pravilu se ujemata obstoj deržav in razvitek narodov.

Če je v Evropi deržava, ki bi svobodno gibanje na¬
rodnosti mirno zveršiti premogla, je to le Avstrija, ki ima
pod svojim krilom vse evropejske narode, in ki jih drugači
združiti ne more, kakor da jim dodeli in jim poterdi sa¬
mostalnost, svobodo in blagostanje. To je vez, ki jih
druži v truplo edino.  Če bo tako osnovano, se bo
Avstrija kot potrebna moč v Evropi čislala, in samo v tem
zmislu se zamore govoriti o j,centralizacii“ Avstrije.

Ako iz središča deržave se bote svoboda in blago-
stauje, enake oživljajočim žarkom, razlivale različnim na¬
rodom njenim, se more ta združba narodov še čedalje mno¬
žiti; nasproti pa se bode na mejah življenje zgubilo in narod
za narodom odpadel (živio!)

Deržava obstoječa iz enega samega naroda ima lažjo
nalogo, memo druge, ki druži več narodov. Bolj ko je
bitje deržave innogoverstno, toliko mnogoverstniša je naloga
in nje ravnava.

Radi priznamo, da se mora ohraniti Avstrija, ako že¬
limo srečo njenih narodov in osobito naroda slovenskega;

določno in serdno zavernemo vsako očitanje o seperacii;
določno in serdno overžemo vsako podtiko, da iščemo
sreče v novi podonavski deržavi (Bravo!) Verujemo namreč,
da so podeljene postave podlaga, ki pot pripravlja za do¬
sego samostalnosti tudi našemu narodu, in ni nas volja, da
pridemo pod gospodstvo druzega naroda, ko nam je komaj
sladka nada prisijala, da smo po postavi rešeni sile tisuč-
letnega ponemčevanja. (Živio!)

Za celoto Avstrije ni nevarnost, ako se upravičijo
mnogoverstni narodi; nevarnost ji le žuga, ako se stiskajo.

Pa priznanje narodnosti tudi nobenemu deržavljanu svo¬
bode ne kal/, zakaj narodnost ni druzega nič kot
svoboda narodna  (Bravo! Živio!)

Osvobodila se je najpervo oseba; osvobodil se je potem
podložnik, in zdaj narod. V deržavi prosti ni naroda zati¬
ranega, in kdor brani pravice svojega naroda, terja der-
žavljansko svobodo od konca do kraja.

Če Nemci nam, ki dozdaj nismo imeli enacih pravic,
zavidajo ravuopravnost ali reko, da glede ravnopravnosti
smo jim v napotje, so oni reč slabo razumeli in se le mo¬
tijo. V tem, ko smo mi brez pravic bili, so nas pustili oni
zad, glede samostalnega razvitka, in to jim je pripomoglo,
da jim ni treba, boriti se za narodnost, temuč da se pote¬
gujejo samo za svobodo deržavljansko. Ako se ta opira na
samostalnost naroda, smo na pravem potu in nemške brate
naj ne skerbi, da jim bomo, poganjaje se za narodnost
svojo, uničili njihovo svobodo. (Bravo!) Ne vem, zakaj da
Nemci v Avstrii mislijo, da drugi po številu močnejši na¬
rodi še niso godni za svobodo, ker ravno gibanje narod¬
nosti je napeljalo svobodno in času primerno osnovo cele
deržave.

Kakor drugi narodi avstrijanski, naši bratje, tako hre¬
penimo tudi mi po svobodni ustavi, ktera bi koristila der¬
žavi in nam ohranila našo narodnost. — Kako nek more
prizadetje po narodni svobodi zapustiti okrožje svobode?!

Kar se pa tiče nevarnosti, ki kakor nekteri mislijo, iz
obveljave narodnosti slovenske preti omiki, to je prazno
kakor uno.

Res je in nihče ne taji, da smo večidel svoje odreje
in omike sprejeli v nemškem jeziku; pa napčno bi bilo, ako
bi kdo terdil, da smo Nemcom za to še več kakor samo
hvalo dolžni, in da jim gre tudi za naprej politično go¬
spodstvo; saj smo se podvizali iz zapuščine Gerkov in Rim¬
ljanov še krepkejšo omiko si pridobiti; al nje pokriva zemlja;
ž njimi se ne moremo več politično združiti.

Pa še drug uzrok nas zagovarja; če je tudi nemščina
omiko in oliko razširjala, se ta udomačila ni; ostala je
„monopol“ male peščice. Ako bi bili pa vživali omiko v
lastnem jeziku, bi bili gotovo dospeli na stopnjo višjo, in
gotovo bi bila omika bolj splošna, ker bi bila vpeljana po
poti naravni. (Bravo! Živio!) Spoštovali in čislali bomo
tudi v prihodnje nemški jezik, kakor bomo spoštovali in
poterjevali tudi družim bratom njih pravice, kakor tudi ve¬
rujemo, da je sloga in vzajemnost med vsimi avstrijanskimi
narodi potrebna; le zedinjene moč/ vseh narodov bodo na¬

pravile deržavi stanovitno podlago, na ktero se ima postaviti
novo poslopje. (Živio! Bravo!)

Gotovo je, da omika in blagostanje slovenskega naroda
neobhodno tirjate priznanje slovenskega jezika v vseh za¬
devah vsakdanjega življenja. Ker je to gotovo, mora pervi
zbor od naroda našega izvoljenih poslancov te pravice očitno
izreči; priznati mora, da slovenski narod sprejme svobodno
ustavo ravno tako kot vsak drug, da se oprosti verig, ki
so ga dosihmal oklepale, kot vsak drug. Resnica mora biti,
da se vsak more poslužiti volitne pravice, da tisti, kdor
nemškega ne razume in je zvoljen v deželni zbor, more in
ima pravico govoriti v svojem maternem jeziku.

Ker je vse ravnanje očitno, je treba rabiti jezik domači.
Kakošna očitnost bi bila pač to, ako bi Krajnec ne mogel
priti v deželni zbor krajnski! (Živio! Živio!)

Al ker je krivda preteklosti, da več prečastitih gospodov
poslancov domačega jezika celo nič ne razume ali saj no
tako, da bi mogli v zboru slovenski govoriti, odjenjamo
toliko, da se nobenemu krivice ne zgod/ in se zedinimo in
sprijaznimo vsi v priznanji pravila ravnopravnosti.

Snidili smo se, da se posvetujemo o blagru dežele; k
temu je naj pred treba porazumljenja. (Živio!) Zategavoljo
terjani, da se prizna, in tudi upam, da mi bo slavno društvo
poterdilo, naj po pravnem načelu bode jezik narodni
tudi opravilni jezik  v zboru; al do odločenega časa
naj se rabi nemški, vsak naj se pa prostovoljno svojega
maternega jezika posluži, ako drugač ne more. Ne terjani,
da bi se sploh v slovenskem jeziku govorilo. Jez sem se
tega jezika v dnevih preteklih navadil, znam ga morda
govoriti, pa ga ne bom govoril, ako ne bom primoran, in
tako tudi vsi, ki so z menoj enega serca. Gospodje! veljav¬
nost slovenskega jezika je že po deržavnem pravu priznana
in sicer v diplomu, ki nam bo, kakor nam je prečastiti deželni
predstojnik obljubil, došlo iz rok presvitlega cesarja v slo¬
venskem jeziku, in bode spravljeno v deželnem arkivu kot
podlaga našega sedanjega bitja. Priznavši slovenski jezik
postavimo pervo podslombo omiki narodni, podpiramo vlado,
spoštujemo voljo našega cesarja, in dopolnimo, kar nam sve¬
tuje vest. Tako se bo jeziku našemu hipoma pot odpcrla
krog in krog; rodoljubni možje bodo eden za drugem
gradiva donašali za omiko in blagor naroda, in spolnilo se
bode prerokovanje neumerlega pesnika našega:

„Vremcna bodo Krajncom se zjasnile,

Jim milše zvezde kakor zdaj sijale."

(Živio, živio!)

Posl. žl. Wurzbach: Ta nasvet podperam jez
s serčnim veseljem; prepričan sem, da mu je ustava
že popolna podlaga in treba ni več o njem govoriti.

Krajnci smo, ne Nemci; Nemec naj govori nem¬
ško — Slovenec slovensko.

Zoper to ni nobene overe in obema narodoma
so dane pravice po cesarskem diplomu, po deželni ustavi.

Nasvet in opomba, da je nemški jezik opravilni
jezik deržavnega zbora, se ume samo po sebi; pa
vendar, dasiravno ljubimo in spoštujemo slovenski jezik
v vsakem ozeru, bi menda vendar, celo kot rojeni
Krajnci, komaj utegnili tako govoriti, kakor opravila
tirjajo.

15

S preserčnim veseljem in ves unet izrečem, da
sem ves teh misel zastran tega, kar je gospod dr.
Toman nasvetoval. (Bravo!)

Milostlj. kn. in škof: Jez sem duhovni viši
pastir krajnske dežele, čisto slovenske dežele; odkrito-
serčno moram izreči priča slavnega zbora, da nisem
želel, celo tudi popolno hotel nisem, to težko breme
prevzeti, ker mislim, da sem čas in kar čas tirja,
kakor tudi razmere škofove do omike in do sedanjega
časa popolnoma zapopadel, sem vendar pa zbog svoje
dolžnosti popolnoma Krajnec; zlasti mi je gledati na
ljudstvo kmetiško, ktero govori samo jezik slovenski.
Podredjeno duhovšino moram na to zabračati, da se v
domačem jeziku bolj in bolj omikuje, ker mi ne more
nikolj priti v mar, misliti, da jezik ni izraz duha, toraj da
se po omikanem jeziku posnema omika ljudstva. Ker
nas je vse, kar nas je tukaj, vse krajnska dežela tu
sem poslala, mislim tedaj, da ne bo ne enemu nas v
misel prišlo, reči, da slovenski jezik, bodi si kakor
kolj, nima svoje pravice (bravo! bravo! bravo!), da
sme torej, kteri je tu sem poslan, govoriti tudi v svo¬
jem domačem jeziku. Nihče naj tadaj ne misli, da
sem bodi si kakor kolj zoper misli gospoda predgo¬
vornika, ktere nam je razodel v tako krasnem jeziku
kakor v nadušenem govoru. — Ravno zavoljo tega,
da nad opravičenostjo slovenskega jezika nihče ne
more dvomiti, po mojem mnenju tudi ni treba poseb¬
nega sklepa. — Pa tudi še nekaj druzega v našem
opravilstvu se ne sme prezreti, kar sta tudi tukaj go¬
spod predgovornik in gospod žl. Wurzbach  omenila.
Gospodje predgovorniki so sploh spoznali, da naj osta¬
nemo vsi v enem cesarstvu zvezani, Mi smo majhna
deželica, toliko menj moremo želeti sami ostati, ker
bi utegnili kakemu mogočnemu sosedu v pest priti in
bi utegnile naši narodnosti veliko veče, da! tudi go¬
tove nevarnosti pretiti, kakor so ji kadej pod Habs¬
burško rodbino žugale. (Bravo ! bravo !) Tadaj, opra¬
vilen jezik mora biti povsod, kjer je več narodov pod
enem geslom zedinjenih. Francozi kakor tudi Angleži
imajo en sam parlamentarsk jezik, kolikor nam je znano.

Tudi v Avstrii moramo tacega parlamentarskega
jezika želeti in ga tudi zahtevati, kar se da zahtevati.
Očitno je, da se v Avstrii nemški jezik za to najbolj
poda in ne italijanski, ne francozki, ne angležki in
tudi ne madjarski. Kot prevzetnost in prešernost
Madjarov si moram misliti to, da terjajo res od cele
Evrope, naj se od njih narejene pisma v madjarskem
jeziku spoznajo in podpisavajo. Priznaje enakoprav¬
nost moramo vsakemu pustiti njegove pravice in la-
stovitosti, kakor jih tudi sebi terjamo; edina vez nas
mora vezati — železnice, parobrodi, telegrafi, vse je
vseh, duh človeški ni vkovan v meje tesne. Nature
postava je, da postane vse, kar je kak narod v du¬
ševni omiki pridelal, last vseh druzih narodov. Kakor
že pregovor pravi, da človek za toliko ljudi velja,
kolikor jezikov zna; tedaj moramo temveč želeti, da bi
znali po mogočosti veliko jezikov. Nemški jezik se učiti,
je za nas najbolj potrebno.

Dvomiti ni, kakor tudi gospod predgovornik pravi,
da moremo ravno tako v slovenskem jeziku govoriti,
ker se po parlamentski šegi samo en jezik rabi; ker
se pa nemški jezik za nas ložeje priznava kot splošni
deržavni jezik, kteri nas veže, in ker se tudi sloven-
šini nikjer in nikakor ni odrekla pravica, po mojem
mnenju ni treba o tem sklepati. Za resnico tega, kar
terdim, govori v naših razmerah to, da ravno nemščino
rabimo. Ako hoče kdo kaj v slovenščini govoriti, mu
nihče ne bo branil; al v tej zadevi se ne smemo po-
prijemati kaj umetljavnega, dasiravno se to iz dobrega
namena zahteva, da bi se za kaj potegovali, zoper

kar nikdo ne ugovarja. Mislim, da moremo vsi, kteri
smo tu zbrani, v nemškem jeziku svoje misli razodeti;
ako bi kteri gospodov zbornikov ne utegnil nemško svoje
misli gladko razodeti, bi po moji pameti tudi njegovi
govori zanimivi bili, če bi kterega svojih gospodov
tovaršev prosil, za-nj nemško govoriti, pravica pa bi
mu ostala, tudi slovensko govoriti. Treba ne bo tedaj
o čem sklepati, zoper kar nihče ne ugovarja. Ako
gospod predgovornik misli izgovarja, s kterimi se skla¬
dajo tudi misli nas vseh, se mu zahvalim in izrečem
svojo popolno do voljnost, da bo gospode, kteri so
nekaj let sem toliko za domači jezik, kakor gospod
vrednik „Novic“ storili, zgodovina krajnske dežele
hvaležno imenovala; gospodje so o tem gotovo vsi
mojih misel.

Posl. dr. Toman: Milostljivi knez in škof so
menili, da gre slovenskemu jeziku le nižja veljava?

Milostlj. kn. in škof: Prosim za zamero; v tej
posebni zadevi nam je nemški jezik bolj zložen, in
ne da se tajiti, da ima slovenščina glede na celo Av¬
strijo nekoliko bolj majhno veljavo, in sicer zato, ker
se z Avstrijanci, z večino Štajarcov, z Ogri, Galici-
jani v mojem, slovenskem jeziku ne morem zmeniti,
temuč govorim za to splošen, za vse te nemški jezik.
Treba je pa, da se vsi razumemo, in zameril bi se
mi, če bi Poljak ali Madjar od mene tirjal, da naj se
zdaj v svojih starih letih madjarskega, poljskega je¬
zika učim, da boni mogel razumeti pisma, ktere mi
pošilja v svojem jeziku.

V tem ozeru se mora tedaj vendar nekako spredno
mesto nemškemu jeziku prepustiti, ne pa glede krajn¬
ske dežele same. To predstvo je tadaj nanašavno
(relativno). Ako sem glede na naš slavni zbor dal
nemščini predstvo, sem storil to zavoljo tega, ker je
večini nas veliko ložeje, v nemškem jeziku svoje mne¬
nje razodeti, kakor pa v slovenskem. Če bi imeli že
ročnost, ktero bomo morda še le v kakih letih v slo¬
venščini dospeli, namreč ravno tako lahko in umljivo,
gladko in krasno slovensko govoriti, kakor zdaj nem¬
ško, bi se nič nič ne uperal, slovenščino kot opravilni
jezik vpeljati. Še enkrat rečem, da se ne govori o
tem, nemščini z ozerom na krajnsko deželo predstvo
dati; želim in očitno izrečem, da se moramo vsi, ki
smo duhovni, domačega jezika posluževati; ravno
tako morajo ta jezik rabiti uredniki, kteri imajo z
ljudstvom neposrednje opraviti. Mi se ga moramo z
vsem trudenjem naučiti, da nas ne zadeneje nevarnosti
napačnih prestav. Jez ne govorim glede samo na
Krajnsko zastran predstva, ampak glede na celo Av¬
strijo , ktero iz serca želim. Rekel sem cesarju, da
mu bodem zvest, in zvest mu bodem, in še celo svoje
življenje za njo dal. V tem ozeru tudi ne bom nikolj
terjal neodgovornosti za svoje govorjenje.

Posl. dr. Toman: Milostlj. knez in škof so mi
besedo presekali.

Milostlj. kil. in škof: Ker sem mislil, da hoče
gospod predgovornik mojim besedam pomen podtakniti,
kteri _

Posl. dr. Toman: Mislim, da se ima to, kar so
milostljivi knez in škof govorili, tudi tako vzeti,
da ima po izgledu angležkega, francozkega in drugih
parlamentov bolj omikani jezik večo pravico, tako da
bi se samo poleg nemškega posebni deželni jezik,
namreč slovenski na Krajnskem rabiti mogel. Umel
vsaj sem tako.

Milostljivi kn. in škof: Zabernil sem samo na
šego, da se more v parlamentih navadno samo en
jezik rabiti. Bolje bo hasnilo, da ostanemo pokojni
pri tem; govorjenje tudi ni bilo o priznanju ali kratenju
kake pravice.

Posl. dr. Toman: Udara se v to, ako se more
kak jezik priznati, je v krajnskem deželnem zboru
slovenski jezik.

Alilostlj. kn. in škof: Doslej se je skazala po¬
trebnost, se nemškega kot opravilnega jezika poslu¬
ževati.

Posl. dr. Toman: Ravno zavoljo tega, ker je
tako, se udam, da —

Milostlj. kn. in škof: Ta reč ne bo sklepanja
potrebovala.

Posl. Ambrož: Prosim, dovoliti, da vsak govornik
izgovori, kar ima govoriti in v razgovarjanju nasvete
dajati. Še več gospodov je zapisanih: Bleiweis,
Lukman, Zupan, Kromer, Auersperg.

Posl. dr. Blenveis: Gospod dr. Toman  je z
nadušenim govorom zagovarjal narodne pravice našega
jezika. Z živim veseljem vidim, da se ne ugovarja
od nobene strani slavnega zbora zoper te pravice;
samo iz ust milostljivega gospoda in škofa sim slišal
reči, da naš jezik vender še ni tak,  da bi se v tej
dvorani v njem govorilo. Ako postavimo to kot pravilo,
se lahko primeri, da vzamemo več poslancom svobodo
govoriti. Milostljivi knez so ponavljaje rekli, da naš jezik
se ni tako obdelan, kakor nemški; slovesno ugovarjam
zoper to.

Ako hočejo milostljivi knez in škof morebiti pod
pravično mero djati zahvalno pismo, ktero sem danas
bral, bom smel, spoznaje mojstersko roko gospoda,
kteri ga je spisal, vendar to priznanje zahtevati, da
je tudi slovensko zahvalno pismo tako pisano, da ga
bo med ljudstvom vsakdo umel, in da je v ličnem
jeziku pisano. Ako ne znajo vsi jezika, naj se ne dela
jezik tega kriv.

Upam si v vsakem ozeru tako dobro slovensko
kakor nemško govoriti, in mislim, da je več gospodov
med nami, kteri tudi to znajo. (Bravo! bravo!) Verh
tega sem z živim veseljem od več strani slišal, da ne
namerja nobeden gospodov našim narodnim pravicam
nasproti stopiti. Ravno zavoljo tega pa, ker me to
tako veseli, moram reči, da se ozeram z žalostnim
sercom na naše brate na Štajerskem, Koroškem, v
Istri in na Goriškem. Ali jim bota dva nemška in dva
italijanska deželna zbora pravična, je prašanje, ktero
bo še le bližnja prihodnost razjasnila. Želel bi, da bi
bili vsi naši slovenski bratje tukaj v našem deželnem
zboru zastopovani, kakor bi tudi narodnosti ljudstev,
dnarstvu in politiki Avstrijanski v prid želel, da bi
imelo celo slovensko ljudstvo, ki ima iy 2 miliona duš,
eno upravno okolijo. To bi bilo naravno, prosteje bi
bile opravila, to bi menj stroškov prizadevalo. Sicer
pa danas ne morem druzega kakor vročo vročo željo
izgovoriti, da bi gospodje poslanci v deržavnem zboru
prašanje zastran zedinjenja naših slovenskih bratov,
s kterimi smo že tako v kraljestvu ilirskem zedinjeni,
ne samo zbog dnarstvenih, temuč tudi zbog političnih
ozerov natanko pretresovati hotli. (Živio! živio!)

Posl. Lukman: Naš opravilni jezik je enkrat
nemški, ta jezik se rabi povsod; mislim, da bi po
nasvetu teh gospodov veliko njih v zadrego prišlo, če
bi se slovensko razgovarjali. Ako se hočemo pa v dveh
jezikih razgovarjati, bomo edini v celem cesarstvu;
mislim, da umejo vsi gospodje tako dobro nemško,
kakor uni slovensko. Nasvetjem tedaj, da se samo
v nemškem jeziku razgovarjamo.

Posl. žl. Strahi: V  principu sem popolnoma z
nasvetom gospoda dr. Tomana  in mislim, da bi se
dalo vsemu razporu v okom priti, ako bi se ta nasvet
bolj določno izrazil, tako da bi se kot pravilo izreklo,
da ni ne nemški ne slovenski jezik v deželnem zboru
izklenjen, temuč da naj se dotičnemu poslancu na

voljo da, v slovenskem ali pa v nemškem jeziku go¬
voriti. (Bravo! bravo!) Mislim, da to je v od cesarja
poterjeni deželni ustavi, ktera nikjer ne govori, naj
se rabi ta ali ta jezik; reči moram pa tudi, da z eno
rečjo, ktero je gospod dr. T o m a n nasvetoval, ne vlečem,
namreč s tem, da bi se javnost prikratila, če bi ne smeli
se v slovenskem jeziku razgovarjati. Po moji pameti
je javnost ali očitnost to, da se more vsakemu pri¬
voliti, k razgovorom deželnega zbora priti, mislim tudi,
da mora vsaki za to skerbeti, da znanje obeh jezikov
sabo prinese. Ako bi se dalo misliti, da so poslušavci
samo kmetje, kteri le slovensko govore, bi mogel po¬
slanec, kteri samo nemško govori, omolkniti; ravno
tako je nasproti misliti, da bi bili poslušavci zgolj
ljudje, kteri samo nemško umejo; tu bi mogel slovenski
poslanec omolkniti. Mislim tedaj, naj se prosto kot
pravilo izreče, da sta oba jezika, nemški kakor tudi
slovenski pripušena.

Posl. Kromer: Milostljivi knez in škof so sprožili,
naj pri vseh javnih razgovorih tudi v jeziku enota
reč pospešuje, in da naj bi se ravno zavoljo tega,
ker ravno v tem slavnem zboru večidel vsi udje nemško
popolnoma znajo, tukaj nemški jezik kot opravilni
jezik zvolil; da se pa samo ume,  da morejo vsi po¬
slanci, kteri ne znajo popolnoma nemško, tudi slovensko
govoriti; torej bi zastran tega treba ne bilo sklepati.
S tem mnenjem milostljivega kneza in škofa sem po¬
polnoma zastopljen. Ako bi bilo pa tu sklepanja treba,
bi se danas ne mogli v to udati; zakaj po §. 35 de¬
želne ustave za vojvodstvo Krajnsko je nasvete od po-
samnih udov storjene popred v odboru pretresovati.
Ker je tu tako, odbora pa zdaj še nimamo, bi se mogel
še le poseben odbor zvoliti, kteri bi nasvete popred
prevdarjal, in še le potem bi bilo mogoče, o tej reči
končne pomenke začeti.

Posl. dr. Zupan: Milostljivi knez in gospod, ka¬
kor tudi gospod poslanec Kromer  sta bistveno to
povedala, kar sem jez govoriti namen imel.

Tudi jez sem hotel veselje nad nasvetom raz¬
odeti, kolikor smo priložnost imeli, izvemo zgovornost
nasvetovavca in njegove krasne besede poslušati in
občudovati.

Al jez sem tudi te misli, da naj se ne sklejja
o reči, ktera se sama ume in ktera je po mojem mnenju
tudi že v deželni ustavi določena. Jez nimam bistveno
kar nič ne zoper nasvet, ki je bil storjen, namreč, do
se morejo nasveti v deželnem zboru v slovenskem
kakor tudi v nemškem jeziku delati in da se moremo
v slovenskem kakor tudi nemškem jeziku razgovarjati.

Kar se je pa še sicer o tej reči govorilo, ne gre
tu sem. Al materialno tega nasveta je po mojem
mnenju že po deželni ustavi brez vsega dvoma kot
dopustljivo izrečeno.

Deželna ustava ne pravi, da je znanosti nem¬
škega jezika treba poslancu za deželni zbor; ti po¬
goji v nji niso ustanovljeni.

Poslanci za deželni zbor se pošljejo tii sem, da
razodenejo žele in potrebe dežele in da se o njih po-
svetovajo; ako žel ne morejo lahko izgovoriti, ali jih
vsaj v svojem jeziku lože razodenejo, ne vem, zakaj
bi se jim po obstoječih postavah in po deželni ustavi
branilo, in ne vem, zakaj se hoče nasvetovavec za¬
stran tega z nekim izrečnim paragrafom zavarovati;
dalje mislim, da se , ako bi bilo zastran te zadeve
sklepovanja treba ali želeti, to ne more posebej na¬
svetovati in obravnati, temuč da mora to del opravil¬
nega reda biti. Saj se bo slavni zbor menda komaj
nalogi odtegniti mogel, opravilni red ustanoviti, in na¬
svetovavec sam je v začetku današnje seje na to
zabernil.

V 7  poslednji seji smo se razgovarjali o rečeh,
ktere grejo v opravilni red; danas se razgovarjamo o
njih in morebiti se bomo še v naslednji seji o njih
razgovarjali; ako bomo zastran vsake reči posamno
in posebej sklepovali, je to nepotrebna potrata časa.
Bodi mi dopušeno nasvetu gospoda dr. Tomana  na¬
sproti storiti nasvet, z nekimi premenami k dnevnemu
redu iti in nastavim svoj nasvet tako, da naj slavni
zbor sklene, da gremo k dnevnemu redu, ker deželna
ustava za poslance, ki se imajo v deželni zbor zvoliti,
ne zapoveduje znanosti nemškega jezika, in je torej
slovenski jezik po postavi pripušen, in dalje, ker ta
reč v opravilni red spada, če bi bilo treba zastran
nje sklepovati.

Predsednik: Prosim gospoda nasvetovavca, mi
ta nasvet spisan dati.

Posl. Brolih: Menim, da naj se o gospod dr.
Tomanovem  nasvetu, se pri sedanjih razgovorih
tudi slovenskega jezika posluževati, kar sklene samo
zastran tega, ali se sme slovenski jezik v nazočem
zboru pri govorih rabiti ali ne.

Posl. grof Anton Auersperg: Zvedil sem, da
je gospod dr. Tomanov  nasvet že spisan.

Predsednik: Je bil tudi že podan in bral sem
ga celega.

Posl. grof Anton Auersperg (govori dalje): Rad
bi izgovoril svojo hvalo in svoje priznanje gospodu
nasvetovavcu za vroče domorodno avstrijansko čutje,
za velike resnice, ktere je govoril, za iskrenost, s
ktero je slovenski narodnosti ob enem pa tudi sprav¬
ljivosti, kakor tudi zanimivosti nemške omike besedo
govoril. Pa zgodilo seje tu, kakor se v parlamentskem
življenju večkrat zgodi, da je kdo zastopljen z na¬
svetom, kakor je občertan, pa vendar ne z nagibi,
iz kterih izvira, vsaj ne z vsemi. Zoper en stavek
namreč imam ugovarjati in slovesno zopergovarjati,
ako sem ga prav umel in ne napčno zapopadel. Zdi
se mi, da sem slišal, da gospod nasvetovavec je rekel,
da naj se nemški jezik za zdaj samo terpi, slovenski
jezik pa naj je opravičeni jezik. Mislim da je to zoper
enakopravnost. Braniti slovencom v tem zboru go¬
voriti v njih domačem jeziku, ne bo nikomur v mar
prišlo, kdor ima kolikaj serca za pravico in pravo.
V tem smislu pristopim k nasvetu, zastran kterega
se pomenkovamo, potem ko sem slovesno se postavil
zoper oni nagib, kteri se mi je zdel najbolj razžaljiv.

Posl. Vilhar: Gospodje! Časi so usekali moji
domovini marsiktero rano in te rane tudi samo čas za¬
celiti ne more. Ako je bila preteklost moji dragi do¬
movini temota, ji je sedanjost kakor jutranja zarja,
in prihodnost ji bo dan, kteri nikolj ne mine.

Ozrimo se okolj in okolj, povsod vidimo naše
veliko cesarstvo z nevarnostimi omreženo, nas pa je
presvitli cesar poklical, da govorimo za zboljšanje
dežele; naši volivci so nas tu sem poslali z zaupanjem,
da pomagamo osnovati močno, složno in svobodno
Avstrijo.

Cas je prišel, da odpusti brat bratu in da se
nikdo ne brani, domovini žertovati, kar more. — Ves
sem prepričan, da popolnoma znajo nemški jezik vsi
tukaj zbrani gospodje, razun nekterih, kteri se morebiti
ne morejo tako gladko odrezati.

Prav malo je nazočih gospodov, kteri bi sloven¬
skega jezika ne umeli. Jezik je sredstvo porazumljenja,
jez pa priznavam razun slovenskega tudi še jezik
nemški.

Zlo zlo težko bi mi delo, ko bi stoječ na zemlji
slovenski ne slišal tudi jezika matere svoje.

Al meni je mar za veliki namen; res, da sem v
majhni, prav majhni deželi; ozerati se morem pa tudi
(Doklada „lVovic“).

17  -

čez meje svoje dežele, in nasvet moj je, da naj vsi-
kakor ostane nemški jezik kot opravilni jezik, ker
sem zastavil svojo besedo, za blagor složne, svobodne
in močne Avstrije se potegovati. (Tiho memranje med
poslušavci).

Predsednik: Ali želi gospod nasvetovavec še
govoriti?

Posl. dr. Toman : Nekteri visokočastštih gospo¬
dov so zoper moj nasvet ugovarjali; milostljivemu go¬
spodu knezu in škofu sem že odgovoril; žl. gospod
Strahi  je ugovarjal, da se ne žali javnost, ako raz¬
govori niso slovenski, da mora poslušavec sabo pri¬
nesti lastnost, da ume razgovore v kakoršnem kolj
jeziku.

Ne gre pa zato, gre samo za to, kteri jezik je
v deželnem zboru opravičen. Kdo dvomi, da je v
krajnskem deželnem zboru krajnski jezik opravičeni
jezik, ako so mu krajnski volivci in krajnski zvoljenci
podlaga!

Kar se tiče javnosti, sem na-njo porajtal; nisem
terjal, da naj velja slovenski jezik zavoljo javnosti
zato, ker nasvet ne more biti daleč, bodi si od te ali druge
strani, da se morajo zapisniki razgovorov tudi v slo¬
venskem jeziku razglašati; tako se bo pomagalo, ako
je premalo prostora v sejni dvorani. — Kar tiče ugo¬
vor gospoda poslanca Kromerja,  kteri po §. 35
volitne postave za deželni zbor moj nasvet, kterega
kakor mislim, pravi, gospod predsednik še celo bral
ni in kterega hočem zdaj povedati, kot za posveto¬
vanje nepripravnega zaznamlja, moram opomniti, da
bi se bili morebiti temu razgovarjanju ognili, če bi se
bilo o pravem času zgodilo to, kar bom zdaj storil;
moj nasvet je:

„Vsak nasvet se more v deželnem jeziku, t. j.,
v slovenskem (krajnskem) storiti, in vsak razgovor v
tem jeziku goditi 44 .

Y 7 sak nasvet se more  i. t. d. S to besedo ni
rečeno, da se nemški jezik ne sme rabiti.

Ugovor iz §. 35 ni temelit; jez sem svoj nasvet
gospodu predsedniku po deželni ustavi izročil; sprejel
ga je in za govor odločil; §. 35 deželne ustave za
Krajnsko pravi:

„Posamne reči, o kterih se je posvetovati, pri¬
dejo pred deželni zbor:

a. ali kot vladni predlogi po deželnem glavarju;

b. ali kot predlogi deželnega odbora ali pa po¬
sebnega odbora, kteri je bil izmed deželnega zbora
in o času tega zbora narejen;

c. ali pa po nasvetih posamnilt zbornikov.

Samostalni nasveti posamnih zbornikov, kteri se

ne nanašajo na kak predlog vlade ali kakega odbora,
se morajo popred predsedniku pismeno naznaniti in
odbor se mora pred zastran njih posvetovati.

Nasvete zastran reči, ktere ne grejo med opra-
vilstvo deželnega zbora, predsednik ne more posveto¬
vanju prepustiti.

Pravica, kaj pred deželni zbor ne dopušati, gre
samo predsedniku, on pa je moj nasvet prevzel in o
njem smo se razgovarjali; razgovarjali smo se tedaj
prav po pravici o njem.

Ugovor gospod dr. Zupana,  da moj nasvet
prav za prav nikak nasvet ni, je prazen, in ravno
tako naj bi ga bil za-se prideržal, ako bi bil pre¬
udaril, na kako globoko drugo podlago se je moj na¬
svet operah (Živio ! bravo !)

Predsednik: Prosem pričujoče poslušavci se vsa-
cega znamenja dopadenja ali nedopadenja zderžati.

Posl. dr. Toman (govori dalje): Svoj nasvet
sem pa hotel zato bolj uterditi, ker so se slovenski
radoljubi že osumnjevali. — Le recimo, kar hočemo,

18

česar potrebujemo, in nihče ne bo dvomil, da je dober
Slovenec dober Avstrijan.

Prizadeval sem si, s svojim nasvetom porazumljenje
zastran te reči koj v začetku napeljati, da bi ne bilo
treba pri vsakem razgovoru zastran jezika besedkati;
skušal sem to v stavku, v kterem nisem rekel, da se
mora, temuč samo da se „more“.

Ako bi ne bil tega v nasvet uzel, je gotovo, da
nam ostane pravica, kadarkolj in o kteri reči kolj
hočemo se v domačem jeziku razgovarjati.

Al, da bi se temu ognili, sem mislil, da bodo
poslanci enoglasno mojih misel, namesti mi ugovarjati;
sicer bi bili jez in vsi, kteri so mojih misli, prisiljeni
se usesti, in prihodnjič brez uprašanja ustati in slo¬
vensko govoriti. Pravo naroda mora resnica postati v
djanju in vendar v principu zavarovano. (Živio!)

Posl. Ambrož: Dasiravno je z govorom nasve-
tovavca razgovor o tem končan, mi bo slavni zbor
vendar dovolil, da zoper šego še eno besedo sprave
pregovorim, ker se mi zdi, da je ta na pravu tako
terdno stoječi razgovor vender k nekim britkim opom¬
bam priložnost dal. Res je, da se ima po §.  35 de¬
želne ustave nasvet pismeno podajati in odboru izročiti;
to bi se bilo tudi danas imelo zgoditi, če bi odbor
imeli; ker pa nimamo odbora, bi bil imel ta nasvet
se izročiti odboru, kteri naj bi se zvolil. Dopušeno
je bilo pa nasvetovavcu, svoj nasvet uterditi in njegov
iskreni, krasni, v resnici vtemeljeni govor mu ni zo-
pernikov naklonil, in v tem ozeru moram reči, da sem
zoper njegovo mnenje. S svojim govorom si jev celem
zboru prijatlov prikupil in pravu veljavo dal, ktera
mu gre.

Vsi gospodje, kteri so pred mano govorili, so
enoglasno izrekli, da je geslo cesarjevo: „Enakopravnost
narodov“, toraj tudi enakopravnost njihovih jezikov;
uzrok, da smo se tukaj o tem razgovarjali, ne izvira iz
duha tega zbora, kterega navdajajo gotovo domorodne
misli, ampak iz pomot zapopadkov, kteri nekaj časa
sem začenjajo korenine gnati; in vtem ozeru more zbor
nasvetovavcu hvalo izreči, da je toliko pripomogel,
da se je danes temu krivemu mnenju konec naredil.
Kar se pa tiče jezika vtem zboru samega, bodi jezik
samo pomoček porazumljenja. Gospodje! Porazumimo
se deželi v blagor in jezik naj ne dela več nesloge
med nami; bodi je konec danas nesloge in nasveto-
vavec bo v tem ozeru bolje podučen; zakaj jez mislim,
da so vsi govorniki popolnoma njegovih misel.

Treba ni, tu izrekati kaj o tem, kar je že tako
jasno, ko beli dan; treba ni, slovenskemu narodu pra¬
vice do njegovega jezika dajati, v kterem se na njegovi
lastni zemlji zbor derži; treba je samo to, da se raz-
govarjamo v jeziku, v kterem se najlože razumljamo.

Dosti je bilo rečenega in, Bog daj! da bi nas
vse navdajal duh sprave, ktere besede smo slišali
tukaj. Predloga in sklepa o tem ni treba, ker je zbor
že pred resnice govorjenega prepričan.

Po tem razjasnjenju mislim, na parlamentski red
se operaje, da naj se pred vsem stori nasvet, k dnev¬
nemu redu se verniti, in ako se to poterdi, si je celi
zbor roko podal, pomenil se je, serca so se utolažile
in vse je poravnano. Prosim tedaj gospod predsednika,
da se o tem glasuje.

Predsednik: Čast bom imel, nasvet gospod dr.
Zupana  brati:

Slavni zbor naj blagovoli zavoljo tega, ker v
deželni ustavi za poslance, ki se imajo v krajnski de¬
želni zbor voliti, znanje nemškega jezika ni zapovedano
in se torej, kakor se samo ume, v razgovorih dežel¬
nega zbora slovenski jezik rabiti sme, in dalje zavoljo
tega, ker bo ta reč obstojen del opravilnega reda, ki

se bo dal skleniti, po nasvetu gospod dr. Tomana
k motiviranemu dnevnemu redu iti.

Sklenimo zastran te reči in prosim ustati gospode,
kteri mislijo, da naj gremo k dnevnemu redu.

(Ustalo je 18 zbornikov, in ker je ustala večina,
je bilo sklenjeno, k dnevnemu redu iti).

Predsednik : Peti predmet današnjega dnevnega
reda je določiti, kako se bodo zborove obravnave
razglasovale. — Za ta čas je bilo poskerbljeno, da
se sejni zapisniki v posnetku v „Laibacher Zeitung“
dajajo ; kaj se ima pa dalje zgoditi, naj slavni zbor
določi. Ali hoče kdo o tem kaj nasvetovati ?

Posl. Ambrož : Danas je bila deželnemu jeziku
dana veljavnost in veliko resničnih besed je bilo spre¬
govorjenih. Ako bi se bili že pred tem zmenili, bi
skoraj da ne bilo treba, z dolgimi razgovori tratiti
dragi čas. Rekli smo, da se bomo tu v nemškem je¬
ziku razgovarjali. 37 zbornikov nas je; al gospodje!
med ljudstvom, ki nas je tu sem poslalo, je v naši
deželi % samih Slovencov, kteri nemškega jezika ne
umejo; mislim, da gre tu, njih potrebam, njih željam
pravico skazati; zakaj na nas se ozerajo oni, v kterih
imenu nas je tu sem poklicala beseda našega pre-
svitlega cesarja, da razodenemo potrebe našega na¬
roda, in nasvetjemo, kako bi se dalo pomagati. —
Ta narod ima naravno pravico, tirjati od nas, da mu
naznanjamo, kaj in kako tukaj obravnavamo in skle¬
pamo. Ako gre tedaj za razglašenje teh obravnav,
rečem jez, naj se tako razglašujejo, da bo narod vse
zvedil, kaj tukaj govorimo. Ljudstvo na kmetih se
more samo v njegovim jeziku podučevati. Naša vera
se oznanuje v domačem jeziku, in hvala gre tudi naši
duhovšini, kteri se mora poleg drugih rodoljubov tu¬
kaj očitno izreči največa zahvala za omikanje jezika.
Enako bi imeli tudi mi delati in o tem važnem skle¬
panju zastran razglasovanja naših obravnav tudi po¬
treb ljudstva ne prezerati. Jez nisem časnikar in ne¬
čem zastran tega nobenega nasveta dati. Že pred
\2  leti, že več ko pred 12  leti sem se potegoval za
ob veljavo jezika; sovražnikov sem si pridobil dosti,
plačila pa nič za to; deržal sem se pa tudi terdno
pravila, ta jezik rabiti kot pomoček za obdelanje in
omikanje kmetiškega ljudstva. Rečem, da naj se z
razglašanjem naših obravnav potrebam našega ljud¬
stva ustreže, ko pa to rečem, se zderžim nasveto¬
vati, kako naj se to zgodi, in povabim raje našega
častitega gospoda dr. Hleivveisa,  kteri je že več
ko 18 let v tej reči s kmetiškiiu ljudstvom v zvezi in
ga podperajo iskreni domoljubi, o tem dati času pri¬
meren nasvet, kako naj bi se naše obravnave sloven¬
skemu ljudstvu na Krajnskem, Štajarskem in v Istri
naznanovale.

Posl. dr. Bleitveis: Naše obravnave se bodo
po dvojni poti razglasovale; ena pot je po časnikih,
druga pa, da se posebej natisnejo, morda stenografični
zapisi. Ne praša se več, ali v nemškem ali sloven¬
skem jeziku, saj je izgovorjena enakopravnost, ktero
terjati moramo in od ktere ne za čertico ne bomo od¬
stopili, da se obravnave v obeh deželnih jezikih po
časnikih kakor tudi po stenografičnih zapisih razglašajo.
Kar se tiče razglasovanja po časnikih, je „Laibacher
Zeitung“ eden, kteri jih bo nemško razglašal; al ve¬
liko veliko bolj bodo razglasovane te obravnave po
„Novicah,“ ktere prihajajo v tavžente rok. Zdaj pa
je prašati, česar razsoditi si zdaj ne prederznem, kako
obširno namreč se bodo te obravnave razglaševale ?
ako se bo celi sejni zapisnik dajal natiskovati, mislim,
da bi se dalo to komaj založniku naložiti, da bi vse
brez plačila v svoj časnik jemal. Ako se da pa samo
posnetek natisniti, je to časniku dobiček, zakaj bravci

hočejo vediti, kaj tu počnemo. Izročil bi jez tedaj v
pretresovanje in sklep najpred vprašanje, kako ob¬
širno naj se razglašajo zapisi ?

Predsednik: Ali hoče kdo o tem kaj nasve¬
tovati ?

Posl. dr. IJlehveis : Prosil bi, bolj natanko raz¬
jasniti, kako so se obravnave deržavnega zbora raz-
glasovale, ker se jih nisim toliko udeleževal, da bi
vedil, kako obširno'so se razglasovale?

Posl. Ambrož: Razglasovale so se uredsko pa
tudi po časnikih. O časništvu nam ne gre govoriti;
to je konkurenciji prepušeno; al deželni zbor ima pra¬
vico, da sam določi, kako naj se obravnave razgla¬
šajo. Jez bi se pravila deržal, in to ravno zavoljo
enakopravnosti, da bi se tudi v slovenskem jeziku
razglasovale tako, kakor v nemškem. Eno samo sejo
še le imamo, ktere stenografični zapisi so bili včeraj
dodelani; sejni zapisnik je spisan, kterega predložiti
sem ravno pred čast imel. Za ta pot je vzelo vred-
ništvo „Laibacher Zeitung 44  posnetek tega zapisnika,
kteri pride v današnjem listu; tudi za ,,Novice 44  je
bil posnetek izdelan, kakor sem se z gospodom vred-
nikom sam pomenil. To se je zgodilo od sabote do
danas. Čas ni pripustil, to reč bolj natanko pretre-
sovati; danas pa je čas za to, in če nobeden zbornikov
kakega nasveta o temne stori, naj bo meni dovoljeno,
ga storiti. Mislim, da bo v začetku dosti, posnetek
iz vsacega sejnega zapisnika v „Laibacher Zeitung 44
natisniti dati. Al to še ni dosti; ljudje bi radi celi za-
popadek naših razgovorov vedili. Gospodje! pervi de¬
želni zbor bo pokazal našo parlamentsko zmožnost,
ktero celemu našemu narodu na znanje dati, je naša
dolžnost, in zavoljo tega bi temu nasvetn še pristavil,
da bi se stenografični zapisi, kadar bodo popolnoma
dokončani in pregledani, vsakemu listu ,,Laibacher
Zeitung 44  priložili, tako, kakor sem se z gospodom
založnikom ustmeno zmenil. Tako bi bravci nemškega
časnika vsaki dan po seji v točnem posnetku sejne
obravnave zvedili, nekoliko potem pa stenografične
zapise brali. Mi imamo pa tudi sami do sebe dolžnost,
gospodje, in vsaki ud slavnega zbora ima pravico v
posestvo popolnih stenografičnih zapisov priti. Nekoliko
dni bo še minilo, in stenografični zapisi bodo, kadar
bodo popolnoma natisnjeni, na zborni mizi pred vsakim
poslancem ležali. S tem bi se nemškemu jeziku na
vse strani pravica dala in če je slavni zbor s tem
zastopljen, prosim o tem glasovati, če druzih nasvetov
ne bo. Kar pa slovenski del tiče, nam manka moči; ne
dajo se sploh imenovati. Tu pa bi bilo treba odbor
odločiti, kteri bi stenografične zapise od besede do
besede v slovenskem jeziku edinemu časniku, ki ga
imamo, namreč „Novicam“ dokladah Da bi pa ljud¬
stvo beržeje zvedilo, naj bi se za ,,Novice, 44  kakor
sem za nemško besedo omenil, majhen posnetek da¬
jal; — ker pa „Novice“ samo enkrat v tednu izha¬
jajo, bi mogli ti posnetki prav kratki hiti, pozneje
pa bi se mogli bravcom ,,Novic 44  dodajati tudi steno¬
grafični zapisi, kadar bodo prestavljeni. Kar zadeva
stroške, more slavni zbor že danes zvediti, da je
gospod vrednik „Laibacher Zeitung 44  ustmeno rekel,
da bo dajal posnetek iz zapisnika brez plačila tiskati,
in upam, da tudi gospod vrednik „Novic“ ne bo za
njim ostal, in bo te posnetke tudi brez plačila v svoj
list jemal. Kar se tiče stenografičnih zapisov, se ne
morejo stroški za njih izdajanje nikomur nakladati in
dolžnost dežele je, jih terpeti. Tu gre za varovanje
javnosti, ktera je perva potreba svobodne deržave.
Javnost ali očitnost sama more resnico uterditi, in
veselimo se, da je skrivnih naznanovanj konec.

Posl. dr. Blehveis: Popolnama sem zastopljen z

19 -

gospod Ambrožem,  da se naše obravnave razgla¬
šajo, in rečem tudi, da sem pripravljen, posnetke
brez plačila v moj list jemati, ker je to le listu sa¬
memu v prid. Kakor je gospod predgovornik prav
dobro rekel, se more to prav prav kratko zgoditi v
listu, kteri ni samo za to namenjen, dasiravno spo¬
znam potrebnost, da se bodo mogle doklade pridajati,
dokler bo deželni zbor terpel. — Drugo je namreč
razglasovanje stenografičnih zapisov. Jez moram ob¬
stati pri tem, da se ljudstvo, ktero šteje 400,000
duš, ne sme pušati v nevednosti tega, kar se tu godi;
toliko prebivavcov pa je gotovo na Krajnskem, kteri
naš jezik umejo. Ako se bo na deželne stroške po¬
polni stenografični zapisek k „Laibacher Zeitung 44
dokladal, terjam za svoj narod enako pravico v ko¬
vicah 44 ; al se ve da je treba prestave, za ktero se
bo moglo skerbeti. Ako skerbi vlada za prestavo,
bo tudi deželni zbor to storil. Imamo pripravnih
moči; nečem jih tu očitno imenovati, mislim pa, da
nam je dveh treba, ktera naj deželni zbor udinja, da
bota prestavljala v dovoljnost cele dežele. Popolnama
sem z gospodom Ambrožem:  pervič, da razglašata
oba deželna časnika zapise v posnetku in brez pla¬
čila, drugič pa, da se obema deželnema časnikoma
stenografični zapisi dokladajo in se skerbi za prestave
tajistih v slovenski jezik na deželne stroške.

. Predsednik: Ali ima še kdo kaj v tej zadevi
reči? Ker nikdo ne ustane, prepustim glasovanju na¬
svet gospoda Ambroža,  kteri je tudi gospod Blei-
w e i s o v; kteri so z njim zastopljeni, jih prosim ustati.

Ko so ti nasveti poterjeni, nasvetjem, naj slavni
zbor sklene, tri zbornike odbrati, kteri bodo imeli
za osnovo slovenske prestave in za prestavljavce
skerbeti, ker to ne more biti reč razgovora. Mislim,
da bo najbolje, koj tukaj odbor narediti, in po do¬
sedanji šegi bi gospodu predsedniku prepustili, tri
zbornike zvoliti, kteri bi skerbeli za prestavo steno¬
grafičnih zapisov, namreč, za udinjanje in za plačilo
prestavljavcov.

Predsednik: Prepustim glasovanju ta nasvet:
da se trije zborniki odberejo, kteri bodo za prestavo
skerbeli in kteri naj se tudi zastran plačila teh go¬
spodov pomenijo: Ako so gospodje s tem dovoljni, jih
prosim ustati. (Vsi ustanejo.)

Predsednik: Imenoval bi, če mi daste zaupanje,
gospode dr. BI e i wei s a, dr. Tomana  in svetovavca
deželne sodnije Brolicha.  — Še eno imamo v dnev¬
nem redu; to je nasvet gospoda dr. Bleivveisa;
(bere): ,,Preden se začnejo prave obravnave dežel¬
nega zbora, se mi kot silen nasvet potrebna zdi
prošnja: Slavni zbor naj sklene, presvitlega cesarja
prositi, da se da berž berž postava zastran odgo¬
vornosti poslancov za govor in besede v deželnem
zboru. 44  — Ali kdo podpera ta nasvet?

Posl. baron Apfaltern: Tisti, ki gaje  naredil,
ga mora pervi podperati.

Posl. Ambrož: Naj smem gospoda nasvetovavca
prašati, ali bi netel, ta nasvet bolj natanko zaznamo¬
vati? Ako ga ne zaznamova kot silnega nasveta, ne
ostane druzega nič, kakor se opravilnega reda der-
žati in nasvet odboru izročiti.

Posl. dr. Blehveis: Menim, da sem rekel, da
je silen nasvet.

Predsednik: To sem tudi tako bral.

Posl. dr. Blehveis: Ako primem besedo za na¬
svet, kterega sem vsled §. 35 volitne postave za de¬
želni zbor gospodu predsedniku podal, storim to za-
voljo tega, ker imam ta nasvet za silen nasvet. Menda
se ne motim, če se zanesem na dovoljnost celega
slavnega zbora. Primem namreč besedo za svobodno

govorjenje v deželnem zboru. Kakor je odgovornost
ministrov neobhoden pogoj za svobodno ustavno živ¬
ljenje, tako je neodgovornost poslancov za njih go¬
vore v deželnem zboru in za njih ondi razodete želje.
Govorim tu od deželnega, ne pa od deržavnega zbora,
ker se bo zastran tega gotovo tudi ondi govorilo.
Poslanec mora nerazžaljiv biti, to je, poslanca ne
sme za to, kar tu govori, nihče k odgovoru klicati
in ne preganjati. Brez te odgovornosti se pač
ne da misliti svobodna beseda in to je o sedanjem
stanju sveta serčna žila za blagor naše dežele kakor
tudi celega cesarstva. Moj nasvet je tedaj, Njegovo
Veličanstvo, našega premilostljivega cesarja prositi,
naj se berž ko berž izda postava za neodgovornost
poslancov za njih govorjenje in glasovanje v deželnem
zboru. Točneje se glasi ta nasvet skorej popolnoma
skladno s §§. G2  in 63 ustave od 4. marca 1849
takole: ,,Noben ud deželnega zbora se ne sme za
njegovo delavnost kot ud deželnega zbora sodno pre¬
ganjati ali kakor kolj k odgovoru jemati. Noben po¬
slanec se ne sme od tistega dneva, ko se začne de¬
želni zbor in dokler terpe seje, preganjati ali zapreti,
razun če ga ravno pri kakem kaznjivem djanju zasa¬
čijo. Če tirja deželni zbor, se mora zaperti izpustiti
ali pa sodna obravnava odložiti, dokler seje deželnega
zbora terpe. 44

Kdo bi utegnil ugovarjati, da se to že samo pa
sebi ume; al, slavni zbor! dan današnji veleva pre¬
vidnost, da ne moremo od ničesa reči: saj se ume
samo po sebi. Varnost je edino v postavi; najsvo-
bodneje se gibljemo po postavi; prave svobode zastav
(banderoj je postava. Mislim, da bodo vsi moje misli
poterdili, ako ta nasvet že danas slavnemu zboru
predložim.

Po tem v nemškem jeziku izgovorjenem nasvetu
je govoril govornik zavoljo splošnega umljenja se to¬
le v slovenskem jeziku:

„Da je vsakemu poslancu jasno, kar sem v nem¬
škem jeziku govoril, naj dostavim še slovensko bese¬
dico. Moj predlog je namreč, naj slavna skupščina
sklene, presvitlega cesarja za postavo prositi, ktera
varuje vsakega poslanca, da sme brez strahu, zastožen
ali preganjan biti, odkrito povedati, kar mu serce teži.
Brez take varnosti ni mogoče svobodno govoriti, kar
je deželi v potrebo in prid 44 .

Posl. Ambrož: Ta nasvet ne potrebuje nobene
podpore več; naj mu pa vendar jez dam nekoliko
podpore še od druge strani. Gospod predgovornik se
je operi na ustavo od leta 1849; ako je bilo takrat
svobodno govorjenje po postavi pripušeno, se moramo
današnje dni toliko več za to poganjati in govoriti,
ker je postava in današnje dni še velja, svobodnemu
govorjenju pa težko za vratom sedi. To je varstvena
postava od tiO. aprila 1854, ktera veleva v 11. pa¬
ragrafu to-le : „ Vsako obnašanje zoper policijske po¬
stave v javnih zberališih, zlasti v šolali, gledišili, ple-
sišili, gostilnicah in kavarnah i. t. d., potem na že¬
leznicah, parobrodih, poštnih vozovih i. t.d., ktero žali
red in spodobnost, moti razveseljevanje ljudstva ali
sicer pohujšuje; dalje vsako javno-zabavljivo djanje,
ktero razodeva sovražtvo do vlade ali zaničevanje
njenih naredb, se brez ozera na to, da bi utegnila kazen¬
ska sodnija se oglasili, kaznuje z globo od 1 do
100 gld. konvencijnega dnara, ali pa z zaporom od
6 ur do 14 dni 44 . — Ta postava še zmeraj velja;
mi smo v dvorani, kjer nas vse posluša. Dobro se
moramo tedaj varovati, kaj govoriti, kar bi utegnilo
obstoječe naprave kakor kolj v senco djati. Kdor

hoče bolnika ozdraviti, naj mu pošlje po zdravnika,
kteri ga bo v njegovi bolezni sprašal. Noben zdravnik
ne bo ozdravil bolnika, kteri ga prime z eno roko za
žilo, z drugo mu pa usta tiši, da ne govori. Ravno
tako mora biti z nami. Svobodo moramo imeti, tukaj
odkrito in brez ovinkov govoriti, napčnosti pokazati,
da bo mogoče pomagati. Dobrega duha slavnega zbora
sem tako prepričan, da bi nikdo ne ene žaljive besede
tu zinil. Al poglejmo, kako je v djanju. Postavimo, da
bi kak zbornik tukaj hotel razkazati, da cestne šrange
v Ljubljani pri sv. Petru in v Kravji dolini ni treba,
ker ljudstvo samo že veliko let cesto popravlja in
hrani; dosti bi bilo že, tacega poslanca k odgovoru po-
, klicati, ker je obstoječe naredbe zaničeval. To je iz-
gled, slavni zbor, in tacih se bo dalo še več našteti,
kadar bi utegnile priti deželne postave v pretresovanje;
za njimi še marsikaj tacega tiči. Tudi z tega ozera,
mislim, bi bilo dobro dobiti tako postavo, da bo na¬
sproti oni postavi za varstvo za poslance imela
veljavnost.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Prosim govoriti. Jez
podperam gosp. dr. Bleivveisov nasvet iz prepri¬
čanja in opomnim, da smo, ko smo svoje opravila na¬
stopili, cesarju zvestost, postavam pa pokoršino ob¬
ljubili. Zavoljo tega pač nikolj ne moremo v zadrego
priti. Da se pa vsakemu polna pravica stori, je za¬
voljo previdnosti dobro, da se po tem nasvetu presvitli
cesar za tako postavo prosi.

Predsednik: Ali želi še kdo govoriti?— Skle¬
njen je tedaj ta razgovor in glasuje naj se o njem.
Prosim ustati gospode, kteri so zastopljeni z nasve¬
tom gospoda dr. Bleivveisa, ki je tak-le: ,,vlado
prositi za postavo, da se ne sme noben ud deželnega
zbora za njegovo delavnost kot ud deželnega zbora
sodno preganjati ali kakor kolj k odgovoru jemati;
da se noben poslanec ne sme od tistega dneva, ko se
začne deželni zbor in dokler terpe seje, preganjati
ali zapreti, razun če ga ravno v kakem kaznjivem djanju
zasačijo. Če tirja deželni zbor, se mora zaperti iz¬
pustiti ali pa sodna obravnava odložiti, dokler seje
deželnega zbora terpe' 4 . — (Vsi zborniki ustanejo).

Predsednik: Nasvet je enoglasno poterjen.

Malo pred mi je došel še en nasvet: slavni zbor
naj izreče častitimu odboru za sostavo zahvalnega
pisma do Nj. Veličanstva, zlasti pa gospodu grofu
Auerspergu  serčno hvalo in zahvalo. —Ali  naj se
ta nasvet podpera?

Posl. Anton grof Auersperg: Kar mene tiče,
bi se lepo zahvalil za zahvalo, ker bo zboru še več¬
krat priložnost dana, svojih udov se za marsikaj po-
služiti, in bi tako,  in po tem posneti, kar se je do-
sedaj zgodilo, utegnil še večkrat čas priti, komu za¬
hvaliti se; prepričan sem, da bode vsak ravno tako
radovoljen, kakor sem jez storil, po svoji zmožnosti
občnemu blagru svoje moči daroval.

Posl. Kronier: Danas poterjeno zahvalno pismo
je gospod grof Auersperg  drugim gospodom od¬
bornikom, kar zadeva zapopad in sostavo besed, že
kot tako popolno izdelano bral, da meni kakor tudi
drugim odbornikom nič druzega ni ostalo, kakor občert
gospoda grofa popolnoma poterditi. Z ozerom na to
moram tedaj, kar mene tiče, slavnemu zboru se lepo
zahvaliti za vsako hvalo, kera ne gre meni, in reči,
da se spodobi edino gospodu grofu Antonu Auer¬
spergu.

Predsednik: S tem rečem, da je današnja seja
končana in prosim gospode se pojuternjem ob 10. uri
dopoldne sopet zbrati.

Konec seje ob 2 popoldne.


Stenograflčni zapisi

tretje seje deželnega zbora v Ljubljani,

10. aprila 1861.

Seja se je začela ob t0'/ 4  predpoldne.

Pričujoči: Predsednik: Gospod deželni glavar, baron Codelli.  — C. k. deželni predstojnik Karl skl. Ulepii.  —
Zapisovavec: Poslanec dr. Zupan.  Vsi poslanci razun dr. Tomana.

--

-Rredsednik povabil je zapisovavca, da naj zapisnik
poprejšne seje 8. aprila prebere.

Zapisovavec Ambrož bere.

Na prašanje predsednikovo, če kdo ima proti
zapisniku kaj omeniti, vstane

Posl. Anton grof Auersperg: Jaz imam neke
male popravke omeniti. Ko je bil govor o tem, da
se prizna pravilo politiških slobod, ne sem samo rekel,
^nepravične zahtevanja 44  ampak tudi „pravične do ta¬
krat zaustavljene težnje in prizadetja, 44  za tim prosim
dalje kmalu po tim —

Posl. Ambrož. Visoki zbor! Naj mi bo dozvo-
ljeno tukaj napomniti, da stenografični zapis o ti dolgi
in obširni seji obsega štirdeset pol; truditi sim se te¬
daj moral, da stisnem koliko le mogoče; tedaj prosim —

Posl. Anton grof Auersperg. Prosim od svoje
strani, da se tukaj praša le za eno besedo, kjer se
govori o flladžarih v deržavnem zbor; kmalu na po-
četku po besedi „E6tvos, 44  „da je tudi deržavni zbor
za tim težil in o tem delal, kar se v diplomu do-
zvoljuje, 44  tam prosim, da se reče: „vogerski členi
deržavnega zbora, 44  ne pak svetovavstvo deržavno ko
takšno, ampak le ogerski svetovavci.

Posl. Zupan. Tudi meni naj se dozvolijo neka¬
tere opombe. Pred vsem drugim naj se popravi, da
pri prejšni seji ni bilo g. poslanca jombarta;  in to
je važno, ker je pri glasovanju o jeziku 18 glasov
proti 17 bilo. Dalje prosim popraviti, da nisem na¬
svetoval, naj prejdemo na dnevni red, ampak na
dnevni red podpert z razlogi, ker ne znamenuje eno,
ker kar znam o parlamentarnem redu, če se preide le
na dnevni red, to znamenuje , da je nasvet zaveržen ;
tega pak jaz nisem namenil; te dve reči prosim tedaj
popraviti.

Zapisovavec Ambrož. To je popravljeno.

Predsednik praša, če še kdo drugi želi kaj omeniti
proti zapisniku. Ker se nihče ne oglasi, odobri se
zapisnik s timi popravki, ter ga podpišejo predsednik,
zapisovavec Ambrož,  in poslanci Lukman in
Koren;  ta dva poprosil je predsednik za podpis.

Deželni predstojnik: Prosim da se mi dozvolji
govoriti.

Glede na volitev poslanca g. Jombarta,  o
kateri je v zapisniku govor, imam visokem zboru
oznaniti, da mi je včeraj izročil pismeno prošnjo, da
more priseči kot avstrijanski deržavljan, ter da je po
tem vsaka overa v ti volitbi odstranjena. — Ob enem
imam še tudi vladen predlog dati.

Po dopisu visokega c. k. deržavnega ministerstva
ima vlada namen, da se po besedah deželne ustave za¬
loge in kar je drugo do zdaj deželna vlada ravnala,
izročijo deželnem zboru in deželnem odboru, ko bo
enkrat odbran, da se tedaj s tim odborom razgovor
o izročenju napravi; naj tedaj deželni zbor odboru
deželnem naloži, da se v razgovor stavi z vlado,
ter da se za tim deželnemu zboru predloži, kakor je
vse najdeno.

Ravno tako naj deželni zbor odboru deželnemu
naroči, da naj opravila, ki so v §. 29 .  deželne
ustave naznamnane ter so jih dosadajni stanovski od¬
bori opravljali, prevzame ter kakor se je to storilo,
deželnem zboru predloži.

Ob enem te predloge vladne izročujem napisane
gosp. deželnem glavaru ter prosim, da jih stavi skoraj
v dnevni red; ravno za tega voljo je pak tudi prav
potrebno, da se ko bo le mogoče deželni odbor voli.
(Deželni predstojnik izroči predsedniku vladne pred-
loge).

Predsednik. G. dr. Bleiweis  ima še nam na
znanje dati, kaj je zastran prestavljavcov; naj mu se
tedaj dopade, da nam na znanje da svoj predlog.

Posl. dr. Bleiweis. Kot izvoljenemu pervaku od¬
bora, ki mu je v poslednji seji naloženo, da deželnemu
zboru o prestavljavcih stenografičnih zapisov predlog
da, naj mi je dozvoljeno naznaniti to-le:

Odbor misli pred vsem drugim dva moža pred¬
ložiti, ki nista samo izurjena v mnogoverstnih znano¬
stih ampak posebno v pravoslovnih rečeh, in zraven
pa tudi dobro in lahko pisati znata. Oziraje se na
te reči odbor tedaj misli predložiti gimnazijalnega pro-

22

fesorja Macuna,  ki razun drugih predmetov na tu-
kajnji gimnaziji uči tudi slavjanski jezik, zatim go¬
spoda Malavašiča,  prestavljavca bivše deželne
vlade. Oba gospoda sta dragovoljno obečala to delo
na se vzela, ter sta odločbo plače za prestavljanje
prepustila odboru. Odbor še pak ne more za zdaj
nič odločiti, ker še ne zna, v kakem se bodo formatu
natisnjeni zapisi na svetlo davali. Nar ložej in nar
bolje, misli odbor, bi tako bilo, da se plača določuje
po natisnjenih polah. — Po tem tedaj naj mi bo do-
zvoljeno v imenu odbornem troje predložiti visokemu
zboru, da se odobri:

1. Nasvet. Naj visoki zbor sklene, da deželni
odbor gospoda Macuna in Malavašiča  najme za
to, da stenografične zapise deželnega zbora prestavl jata
iz nemškega na slovenski, iz slovenskega na nemški.

2. Nasvet. Določba plačila da se deželnemu zboru
z ozirom na §. 26. deželne ustave prepusti.

3. Pregledani, za natis pripravljeni stenografični
zapisi imajo se vsakikrat kmalo prestavljavcom izročiti,
da se more ko bodo prestavljeni, natis začeti v obema
jezikoma, ter da se slovenski zapisi ob enem z nem¬
škimi oglašujejo.

To so ti trije nasveti. Al želite g. predsednik,
da se posebe preberejo?

Pozvan da to stori, posl. dr. Bleivveis  na¬
svete vsakega posebe bere, ter ob enem še tudi
§. 26. deželnega zbora, ki takole glasi: „deželni od-
„bor oskerbljuje navadne upravne opravila deželnega
„imetka, deželnih zalog al matic in naprav, ter upravlja
„in pazljivo gleda na delovanje podstoječih uradnikov
„in služabnikov. O tem kakor tudi o izpeljevanji
,,sklepov deželnega zbora, ki je odbor ima vživotvo-
riti, odgovoren je ti deželnem zboru.

(Perva dva nasveta enoglasno sta odobrena; za¬
voljo tretjega se pa začne razgovor).

Posl. Ambrož. Naj mi bo o tem dozvoljeno to
reči, da bi se po tem predlogu stenografični zapisi
morali še enkrat prepisovati: Stenografičnih zapisov
bo strašno mnogo, kar sem že pred rekel, obsega
pričujoči zapisnik o poslednji seji 40 pol. Če bi se
tedaj slovenski zapisi ob enem času z nemškimi tiskati
imeli, to bi se zavoljo prestavljanja ti 40 pol veliki
zapis moral še enkrat prepisati, in na vsaki način bi
se po takem ravnanji natiskovanje obeh jezikov za-
deržavalo. Morebiti bi se to tako dalo vravnati, da
se pervi nemški eksemplar po pregledu v ščetnem na¬
tisku prestavljavcom izročuje. O tem tedaj naj gosp.
Bleivveis  svoje razjasnjenje da, če misli, da se to
da zediniti z njegovim nasvetom. Vsakakor bi se tako
natiskovanje vspešilo, kar je v tem bitno, ker imamo
le malo prepisovavcov.

Posl. dr. Bleivveis. Po mojih mislih tukaj o dvoj¬
nem prepisovanju ni govora, in žal bi mi bilo, če bi
tako nepotrebne stroške imeli; ne vem, kako gosp.
Ambrož  svoj nasvet misli poterditi; ko so stenogra¬
fični zapisi pregledani in dogotovljeni, imajo se naj
popred prestavljavcom izročiti, ter se tako prestavljajo;
in po tem se nemški v eno, slovenski v drugo tiskar-
nico ima poslati.

Posl. Ambrož: Kaj se to ne da zediniti?

Posl. Bleivveis: To ni zedinjenje, ker bi po va¬
šem nasvetu slovenski tekst zmiraj poznej od nem¬
škega izhajal.

Posl. grof Auersperg: Moram to napomniti, da
se po tem nasvetu občinstvu odteguje oglaševanje za¬
pisov, če nemški tekst mora čakati, dokler je slovenski
dogotovljen.

Posl. dr. Bleivveis : Mislim da smo tem prigo¬
vorom v okom prišli, ker imamo dva prestavljavca,

ki bota plačilo dobivala, ter dolžnost imela, da vspe.
šujeta delo kar je le mogoče; ker daje  le samo eden
ne bi bilo kmalu mogoče; zdaj pak vsak naj vzame
polovico pak ne bo zaderžka več kot morebiti eden
ali dva dni.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Ravno po tem se bo
natiskovanje mnogo zaderževalo. Če gledamo le na
sejo od 8. tega mesca, premislimo koliko časa gre v
zgubo dokler se 40 pol prestavi; narmanje tri do
čitiri dni, in to pri največi marljivosti. Ne vem zakaj
en del občinstva za voljo drugega nebi kmalu dobival
v roke stenografičnih zapisov. Prepričani moremo biti
da si nemški del našega občinstva mnogo več želi pre¬
birati zapise in kar se je tukaj govorilo in sklepale
Izkustvo pokazuje, da dva človeka imata dva dni polrn
opraviti, če hočeta po 20 pol na polovico pisanih pre¬
pisati, kamo pak še prestaviti. Prestavljanje ni me¬
hanično, ampak duševno opravilo; to bi tedaj mnogo
zaderževalo; in s časom bilo bi nam vsim žal. Tedlj
nasvetujem jaz, da se stenografični zapisi naj kmalu
ko so dogotovljeni in pregledani, v natis davajo, pre¬
stavljanje pak naj se začenja ko je natis gotov.

Predsednik; To je ravno, kar je nasvetoval po¬
slanec gospod Ambrož.

Posl. dr. žl. Wurzbacb: To ni nasvet Am¬
brožev,  toda tudi jaz sem njegovih misli.

Posl. dr. Ambrož; Kar zadeva nasvet gosp.
Wurzbacha, ki žene  strani more biti ni brez raz¬
loga, naj mi bo dozvoljeno, da drugi del nekaj po¬
pravim. Mislim, da slovenski del našega občinstva
ni manje radoveden za našimi zapisi, ter da slovenski
zapisli bodo mnogo več bravcov najdli kot nemški;
prepričan sem,  da cela naša dežela ojstro na nas
gleda, ter da naj prostejši kmet, ki se morebiti nebi
nikakšno politiško mišljenje in življenje v njem mislilo,
pazljivo gleda in dočakuje, kaj da se pri nas godi.
Zakaj prosti, kmetiški ljudje toliko in tako pazljivo
na nas gledajo , to je morebiti celo drugo prasanje.
Dobro znamo, kaj da narod želi; in ti bo tellajravno
tako željno pričakoval slovenske zapise kakoT se
nemški berejo; ter ponovim še enkrat, da se naše
razprave bodo po slovenskih zapisih mnogo bolj in
dalje razglasile kot po nemških. Moj govor sega te¬
daj proti temu, da se slovenski zapisi nesmejo odla-
šenjem kot manje vredni nemškim zapostavljati. (Živio!)

Milostlj. kn. in škof: Mislim da se vsideržim«
za Kranjce, ter da se razprave visokega zbora naj
popred tičejo kranjskih zadev; po vsili deželah so
zdaj zbori deželni zbrani, ki vsaki gleda na svoj«
domače zadeve. Če se tedaj ne moreta oba zapis«
ob enem razglaševati, naj se z nemškim toliko počaka
dokler se morejo zraven tudi slovenski na svetlo dati
Jaz nisem nikdar zato bil, da se javno al očitno nemški
element prizna, ter podperain živo nasvet dr. Blei'
weis  a.

Posl. Brolieh podpera Bleivveisov  nasvet. Kal
gospod dr. Wurzbach  prigovarja, da se eni strani
občinstvu nesmejo zaderžavati zapisi o naših razpra*
vah zavoljo slovenskega prestavljanja, to ne stoji in
ne velja, ker se kratki službeni zapisniki o naših raz*
pravah kmalu oglašujejo v obema jezikoma.

Posl. dr. Zupan: Jaz bi tukaj nekaj predložili
kar bi moglo enemu in drugemu prav biti, in to tako,
da za sadaj nič za celi čas zbora stalnega ne skle¬
nemo, ampak da se zdaj po predlogu dr. Bleivveis 8
skuša in po tem dozna, al se res po njegovem nasvetu
natiskovanje preveč odlaša. Če bi postavim prestav¬
ljanje posameznih zapisov, kar cenim za mogoče, d v*
do tri tjedne terpelo, vender nebi po mojih mislih pr a ®
bilo zahtevati, da se za tega voljo natiskovanje nem-

ško zavera. Ako bi pak odlog le nekoliko dni, al
še celi tjeden dni iznesel, to mislim daje  predlog
dr. BI e i w e i s a celo pravičen. Moj je tedaj predlog,
da se za sedaj po predlogu dr. Bleiweisa  skusi
natiskovanje in prestavljanje.

Posl. baron Apfaltern: Brez vsega dalnjega
ogradjenja tudi jaz nebi rad pristopil predlogu dr.
Bleivveisa,  čeravno se mu sploh ne morem protiviti;
tedaj brez ovinkov v tem zmislu, da na vsaki način
nemško natiskovanje mora čakati na kranjski prevod,
nisem jaz mislih Bleivveisovih.  Meni se zdi da reč,
čeravno sta dva prestavljavca, vender ni kaj lahka;
tako obširni zapisi posebno o razpravah, ki zadevajo
tehnične, in druge praktične, opravilne stvari, ne dajo
se tako lahko in hitro prestaviti. Po mojih mislih
moralo bi se tedaj končno izreči, ob katerem času se
imajo kranjski (slovenski) prevodi dogotoviti, da do
tih dob nemški zapisi čakajo; ako se nebi ob pravem
času prevod dogotovil, naj bi se nemški zapisi v natis
dali, ker ni razloga in za krajnski del nobene koristi v
tem ni viditi, če se natiskovanje nemških zapisov za-
deržuje ; dokler bravci nemških zapisov stenografičnili
neiinajo nikake koristi, ampak le škodo, ako se njim
8 — 14 dni pozneje oglašuje, kar se tukaj  dela, kot
če bi se po novinah kmalu stenografični zapisi ozna-
novali. Moja je tedaj misel, da se potrebni čas za
presta vljanje v jezik kranjski (slovenski) mora omejiti.

(Predsednik praša, če se še komu hoče o ti
zadevi govoriti, ter ustane)

Posl. dr. Wurzbach: Naj mi bo dozvoljeno, še
eno napomniti.

Jaz sem pravoslovec, ter stoječi na podlagi pra¬
vice očitujem tukaj, da za vsigdar velja pravilo :
„Pravično je kar komu koristi, in nikomur ne škodi".
Nikomu ne škodi, če se natiskujejo in na svitlo dajajo
stenografični zapisi, ko so dogotovljeni; ti zapisi šo
pak nemški sestavljeni. Prašam tedaj, s kakega raz¬
loga da se naj nemškim bravcom zapisi zaderžujejo ?
Nije nikakega razloga, ter naslanjajoči se na pravilo:
„kar komu koristi in nikomu ne škodi naj se izpeljuje",
moram ostati pri moji misli.

Predsednik: Ali še želi kdo drugi govoriti?

Posl. dr. Blehveis: Jaz pristopim predlogu dr.
Zupana,  ter mislim, da predlog, ki ga je zavoljo
skušnje nasvetoval, ni celo brez podlage; ker se
po tem pravilo ravnopravnosti tudi v ti zadevi da
oderžati, da se slovenski jezik ne zapostavlja nemškemu.
Bomo vidili, če se slovenski prevodi dajo v kratkem
času, koliko je mogoče, priskerbeti, ne menim se
svojega predloga dalje ojstro deržati, ker bi se ravno
iz današnjega sklepa vidilo očitno, da se visoki zbor
pravila ravnopravnosti derži. (En glas: Živio!)

Predsednik: Ako nikdo od gospodov ne želi
več ka j govoriti, to je razgovaranje o tem dokončano,
ter se bo najpopred glasovalo o predlogu gosp. Am¬
broža.  Ti predlog glasi pak:  „Nemški zapis naj se
v natis da, ko je pregledan, in en natis se bo pre-
stavljavcom za prestavljanje počasno in po volji izro-
čeval". — Kdor od gospodov pristopa temu predlogu,
prosim naj ustane.

(Ustalo jih je le 16 proti 18, in po takem je
predlog zaveržen).

Predsednik: Zdaj se bo glasovalo o predlogu
gosp. barona Apfalterna in dr. Zupana.  Povejte
ga še enkrat prav natanjko, gospod!

Posl. dr. Zupan : Visoki zbor naj ne sklene danas
nič o predlogu dr. Bleiw eisa,  ampak naj se za sa-
daj po njegovem predlogu postopa, ter da se končno
in za stalno pozneje odloči.

Predsednik: (Ponovi predlog).

23 -

Milostlj. kn. in škof: Za ta krat in v tem pra-
šanju sem proti ravnopravnosti.

Predsednik prosi, da se glasuje o tem predlogu.
Deset glasov manje je za njega kot proti predlogu;
tedaj je tudi zaveržen. (Smeh).

Predsednik: Tedaj se bo glasovalo o predlogu
dr. Bleivveisa;  prosim gospoda, da ga naj še en¬
krat natanjko razloži.

Posl. dr. Blehveis : Predlog je ta-le :

„Pregledani za natis prigotovljeni zapisi naj se
„kmalu prestavljavcoma izročujejo, da se po dogotov-
„ljenem prevodu oba teksta ob enem natiskujeta , ter
„da po takem slovenski zapisi ob enem času na svetlo
„izhajajo z nemškim.

Pri glasovanju bil je tudi ti predlog zaveržen,
ker je 9 glasov manje bilo za njega kot proti njemu
(še več se nasmehujejo).

Posl. baron Apfaltern: Mislim vender, da ni
nikake nevarnosti, ako bi visoki zbor predlogu gosp.
dr. Zupana  še enkrat glasoval. Moglo bi se vender
skusiti, da se sadaj že dogotovljeni zapisi o i. in 2.
seji gospodoma prestavljavcoma izroče, da jih z mar¬
ljivostjo, ki je na početku največa, prestavljata, ter
da se iz tega vidi, koliko jima je časa treba. En zapis
je kratekj, drugi dolg; bomo vidili kadaj bota gotova.
Če je le mal in kratek razloček v času, mogel bi
vender visoki zbor pristopiti predlogu gosp. dr. B1 e i-
weisa.  Če pa kaj več časa trebata, to je: toliko, da
bi tajistim, ki bi radi nemški text brali, volja prejšla
do tega, mislim da bi se mogel predlog gosp. dr.
Wurzbacha,  ali če on le podpira predlog gosp.
Ambroža,  ti po visokem zboru odobriti (poterditi).
Prosim tedaj gospoda predsednika, če mu je všeč,
da se o tem predlogu še enkrat glasuje.

Milostlj. kn. in škof: Po mojih mislih čas naj
ne bo celo na voljo gospodov, ki bodeta prestavljala.

Posl. dr. žl. VVurzbach: Očitno moram reči, da
predlog gosp. poslanca ne velja. O predlogu bil je
razgovor, ter ga je visoki zbor zavergel. Tedaj se
moramo temu upirati, da se predlogi ki so očitno za-
verženi, še enkrat nasvetujejo. Temu se občno in za
vselej moramo upirati. Ako bi se to dopustilo, nikdar
ne bodemo dokončali nobene reči. Visoki zbor pokazal je
pri tem čudnem uspehu glasovanja o ti reči, da ga
pravi parlamentarni duh napolnjuje; ker je na svitlo
prišlo iz glasovanja, da naj se pred tiska, kar je pred
gotovo, drugo pak le ko bo prestavljeno. Lepše nebi
se dalo to odločiti, tedaj nikakšnih predlogov več! V
našem času sploh ne treba toliko govoriti o posredo¬
vanju, t. j. tako da se vsim prav stori; izveršuj stvari
kako stoje, pak je dobro, ter je dokončano. (Živio!
živio!)

Posl. Ambrož: Pri svojem predlogu ni sem na¬
menil zoper ravnopravnost postopati, ampak sem gledal
le kaj je koristneje; in na to gre tudi namemba gospoda
Wurzbacha.  Al sedaj se pak pokazuje nova stiska
in nadloga. Visoki zbor je sklenil, da gosp. zapisovavci
ob enem naj pregledujejo stenografične zapise. Že v
kratkem dosadajnem času sem se pak prepričal, kolikor
truda me to stoji, da se zapisnik dobro sostavi, posebno
če visoki zbor vsaki dan sejo obderžuje. V tem tedaj
dva nista zadosti, ker vender dva zapisovavca ob
enem ne moreta zapisnika pisati, tako da tedaj eden
mora celi zapisnik enega dne sam pisati. Za tega voljo
misli sem taistih, ki jih je predložil spočetka gosp.
baron Apfaltern,  ter prosim, da visoki zbor dva
druga gospoda izbere za pregledavanje stenografičnili
zapisov, ker se zdaj stvari morajo kmalu iz rok dajati.
Naj se tedaj loči opravilo zapisovavcov od pregle-
davcov.

24

Predsednik: Prosim mira, ker se ne razumi, kar
gospod Ambrož ima reči.

Posl. Ambrož: Prosim da gosp. predsednik to
predloži v prevdarek, ako se nikdo ne protivi, da se
dva nova pregledavca odbereta.

Predsednik: Alije visokemu zboru všečrazgo-
varjati se o tem predlogu, al bi morebiti to prašanje
moglo odložiti se na konec današnje seje? Moja je
misel in predlog, da se naj popred pečamo z volitbo
za deržavni zbor; na koncu pak da se ravno spome-
njena stvar še enkrat v govor vzame.

Posl. dr. Bleiweis : Prosim da se mi dozvoli go¬
voriti. — Kaj je tedaj zavoljo tih treh nasvetov? Al
so vsi poterjeni, al vsi zaverženi?

Predsednik: Vsi trije nasveti so zaverženi, ter
bi po moji misli naj bolje bilo, da se ta stvar odloži
na drugi čas ter deželnemu zboru prepusti.|

Posl. dr. BIeiweis: To mislim da ne velja tako,
ee se vsi nasveti zaveržejo.

Posl. Ambrož: Mislim da se mora pred natiskati,
kar bo pred gotovo.

Posl. dr. žl. Wurzbaeh: Zaverči se more le
predlog taistega, ki ga je predložil; ter ko je enkrat
zaveržen, je stvar dokončana, ter se ne ima več o nji
govoriti.

Posl. Ambrož: Po samem sebi se razumi, da se
stvar zdaj razvija kakor bo ravno šlo. Bomo vidili,
kako se bo stvar dala naj bolje razpečati.

Posl. dr. Blehveis: Da se vender nekakšen na¬
svet odobri — jaz nisem te misli kot gosp. Ambrož,
ki le za ptujo švepa — prosil bi, da se zopet o pred¬
logu gosp. barona Apfaltern-a glasuje, ki nasve¬
tuje, da se naj za prestavljanje nekakšen čas izreče
ter se tako skusi, al se tako da izpeljati, al se more¬
biti po pravici nekateri gospodje tega odloga toliko
boje, da bo preveč časa terpelo prestavljanje.

Predsednik: Zjutraj bomo, kako mislim volili
odbor deželni. Prepustite temu, da naj se te reči loti,
ter nam o tem kakšen nasvet predloži. Saj bo stvar
za dva, tri dni odločena.

Posl. Ambrož: Jaz podperam nasvet gosp. pred¬
sednika že za tega voljo, ker se stvar odlaže, kar se
ima svim drugim nasvetom predpostaviti.

Posl. dr. žl. \Vurzbach: Po parlamentarni šegi
ne sme se stvar več odložiti, ko je enkrat zaveržena. —
V ostalem mislim, da je ravno zato, ker so vsi na¬
sveti zaverženi, stvar na tem, da se po svoji naravi
al natori razvija.

(Posl. dr. Blehveis izroči gosp. predsedniku na¬
pisan nasvet}.

Predsednik: Zdaj pak mislim, da naj se posve¬
tujemo o vladini predložbi 5. aprila tekočega leta za¬
voljo volitbe poslancov v deržavni zbor. Glasi pak
kak sledi: „Vsled dopisa visok, ministerstva deržav-
nega naj se deželnemu zboru do znanja stavi, da mu
je po doveršenem presojevanju volitev perva in naj
glavnejša naloga, poslance voliti, kateri se imajo po
temeljni postavi zastran deržavnega namestovanja v
poslansko zbornico deržavnega zbora poslali 14 . Za
tega voljo imam po odpisu sl. c. k. deržavnega mini¬
sterstva od 5. aprila 1861 št. 2007 še to naznaniti:

„Po §. 17. Najvišega patenta o deržavnem na-
mestovanju treba je, če kak ud poslanske zbornice
umerje, osebno nepripraven postane, ali je stanovitno
zaderžan, da se iz novega voli.

Zavoljo vsakega takega prigodkajse deželni zbor
ne more pozvati da spet voli; če bi se pa do nasled¬
njega zbora čakalo, bi moralo ti čas nepopolno ostati
število udov poslanske zbornice, ki spadajo k dotični
deželi.

Da se tedaj posamezne dežele po mogočnosti
popolnoma v zboru poslancov deržavnega zbora na-
mestovane, je presvitli cesar z najvišim sklepom od
31. preteklega mesca deželnim zborom oblast dal
kadar volijo ude, ki se imajo v zbor poslancov der¬
žavnega zbora poslati, ob enem tudi njihove namest¬
nike za gore omenjene primerljeje voliti, kteri se,
kadar bi se kaj gore omenjenega primerilo, pokličejo
in tako dolgo poslanci ostanejo, dokler se nova vo¬
litev ne opravi. »

Zavoljo števila tih namestnikov je njegovo c. k.
apostoljsko Veličanstvo, cesar dozvolil, da se iz
vsake, v dodatku k dotični deželni ustavi usta¬
novljene kope poslancov deželnega zbora, izmed ka¬
terih je 1 — 5 udov v poslanski zbor deržavnega
zbora poslati, en namestnik in za polno število od
vsakih pet poslancov za deržavni zbor dalje zopet
en namestnik zvoli. 44  —

Prosim, če hoče morebiti kdo o ti predložbi go¬
voriti.

Posl. dr. Wurzbach. Naj mi je samo prašati, ko¬
liko namestnikov da tedaj ima naš deželni zbor za
deržavni zbor izvoliti?

Predsednik. Ker pri nas največa kopa ima le
tri poslance za deržavni zbor voliti, vidi se tedaj,
da imamo samo tri namestnike voliti, in to enega za
velike posestnike, in za osebni glas; enega za mesta
al gradove, tergove in za kupčijsko in obertnijsko
zbornico, enega za kmetijske občine. —

Ker nikdo ni želel govoriti, bomo volitev začeli;
vender bom pak popred Vam dotične paragrafe
ustave deržavne in deželne do znanja stavil.

Šesti §. temeljne postave o deržavni zastopnici
glasi tako:

,,V zbornico poslancov prihaja po izboru tri sto
in tri in štirdeset mož namreč po številu, ki je tu za
posamezne kraljestva in deželo ustanovljeno tako....
za Kranjsko šest.

Sedmi §. pak glasi:

,,Število zbornikov, ustanovljeno za vsako deželo
,,odbira njen deželni zbor po neposrednji volitvi 44 .

„Volijo se ti zborniki po brezozirni (nasebm)
„večini glasov tako, da število mož za zbornico po-
„slancov odbiranih, ktero je po deželnih ustavah za
„neke okolije, mesta, skupščine ustanovljeno, izhaja
,,izmed mož za tiste okolije, tiste mesta, tiste skup¬
ščine v deželni zbor izvoljenih 44 .

,,Česar si prideržuje, da bo okolijam, mestom in
,,skupščinam tem naročil neposrednje voliti si der-
„žavne zbornike, čc bi izjemno nastopile take okoli¬
ščine, ktere bi ne dale, da deželni zbor može v
„zbornico poslancov odbere 44 .

Po glasu dodatka k deželni ustavi za Krajnsko
vojvodstvo razdeljuje se onih šest poslancov za der¬
žavni zbor, ki jih deželni zbor ima voliti, na posamezne
okolije mesta in škupščine, kakor sledi:

„Deželni zbor voli namreč:

„1. Iz zbornika, kateri ima po §. 3. a) osebni
5  glas in izmed deset poslancov velikega gruntnega
'posestva skup.enega zbornika.

„2. Iz dveh poslancov Ljubljanskega glavnega
„mesta deželnega, dveh poslancov kupčijske in obert-
„niške zbornice, in šest poslancov v §. 3. postave
„za volitev v deželni zbor pod a) do f) uštevno
„omenjeuih volitnih okrajev, skup.dva zbornika.

„3. Iz šestnajst poslancov volitnih okrajev ome¬
njenih v §. 7. postave za voljenje v deželni zbor
pod 1. do 10. uštevno.tri zbornike.

39. deželne ustave za krajnsko vojvodstvo,
ki v red stavlja oskerbljevanje opravil, glasi tako:

25

„Glasi se navadno oddajajo ustmeno; če pred¬
sednik za dobro sprevidi, sme se to tudi zgoditi s
„tim, da poslanci vstanejo al obsede“.

,,Voli se pa z glasovnicami (z listki), ravno tako
„se tudi službe podeljujejo z glasovnicami.

Kar se tiče reda, v katerem bi se poslanci volili,
tako mislim, da po sledu volitev za deželni zbor po¬
stopamo, ter najpred izberemo za deržavni zbor tri
poslance od strani kmetiških občin, zatim dva poslanca
za mesta in terge, ter za zbornico kupčijsko in obert-
nijsko; in da volitev sklenemo z izvoljenjem enega
poslanca za velike posestnike in za posamezni osebni
glas.

Ako ste gospodje moje misli, prosim da začnemo
volitev.

Mil. knez in škof: Ali bi se ne moglo vsili šest
imen na enkrat napisati ter izročiti?

Predsednik: Po mojih mislih bi bilo bolje tako
voliti, kakor sem jaz rekel, ker bo po takem ložej
pregledati kako reči stoje, in ker se tako zmote, ki
bi se drugači mogle dogoditi, dajo najboljše odstraniti.

Posl. dr. BIeiweis : Prosim gospoda predsednika,
da smemo nekaj nehati, ker se zdi potrebno, da se
malo nekaj porazgovorimo, posebno zavoljo poslancov
za kmetijske občine; drugači bo reč nekaj spletena in
težka.

Predsednik: Hotel sem sam to predložiti, samo
sem namenil popred še omeniti, da volimo poslance v
redu kako sem ga že predložil; o koncu pak, da na¬
mestnike posebej volimo, in ravno v taistem redu.

Posl. Kromer: Da ložej in boljše na dobro in
vspeh naše dežele volimo, mislim pred početkom volitev
sledeče opomniti.

Po mojih mislih morajo se voliti posebno v de¬
želni zbor izkusni, praktični možje, ki so izurjeni v
administraciji ter ob enem imajo dosti časa, da živijo
samo za blagor dežele. Oni bodo imeli kakor je vi¬
sokemu zboru znano, oskerbljevati deželno gospodar¬
stvo, za pospeševanje in podpiranje tega gospodarstva
deželnega v politiških, pravoslovnih, linancijalnih in
ostalih upravnih zadevah postave napravljati, njih
premembe predlagati, o vladinih predlogih in drugih
postavah svoje mnjenje izrekovati.

Kdor tedaj hoče vsim tim zahtevanjem zadovo¬
ljiti, mora neobhodno deželni imetek, njegove dohodke
in izvire dohodkov, deželno gospodarenje, posebne
okolnosti al okolšine v posameznih krajih in razun
tega vse obstoječe zakone na tanjko poznati, da zna-
joči zakone, in na temelju praktičnega izkustva v vsih
zadevah more potrebo sprememb spoznati ter prena-
prave predlagati.

Za vse te opravila, ki jih posebno s početka bo
mnogo in mnogo, ker se mora, rekel bi, vse prenare-
diti, bo mnogo časa trebalo, tako da bi se deželni
odborniki samo s tim morali pečati. Težko bo, da njih
namestniki zamorejo zastopati, ker če bi se v uprav¬
ljanju gosto menjalo, bila bi to, kakor nas izkustvo uči,
velika overa.

Predložil bi tedaj, da se že pri današnji volitbi
posebno na te moži gleda, ki imajo potrebne lastnosti
in čas za deželne zbornike, ter da jih prihranimo za
deželni odbor.

Glede volitnega reda in postopanja pak celo sem
misel predsednikovih.

Predsednik: Naj sledi sadaj deset minut, da se
gospodje morejo nekaj porazgovoriti.

Posl. dr. žl. Wurzbaeh: Naj mi bo dozvoljeno
nekaj reči. Gospod poslanec Kromer  v svojih be¬
sedah je ob enem tudi nasvet predložil. ali saj svoj
govor na to obernil— ker drugači njegova hvale vredna
(Doklada „Novic“).

misel ni od koristi — predlog namreč, da je menda
želja visokega zbora , naj se za deržavne poslance
možje odberejo, ki bodo le temu,  samo temu važnemu
opravilu živeli, kateri tedaj ne bodo ob enem tudi de¬
želni odborniki.

Da se pak more ložej voliti, zdi se mi tedaj, da
bi bolje bilo najpred deželne odbornike voliti, ter vi-
diti al bodo oni prijeli to službo al ne. Po tem bomo
se mogli pri volitbi deržavnih poslancov ravnati, da
se možje, ki bodo deželni odborniki, ne smejo voliti
za deržavne poslance. Res je, da bo deželni odbor
toliko dal opravila, da bo že ob tem zadosti; ter bi,
deželnega odbornika za deržavnega poslanca voliti in
na Dunaj poslati, bila velika overa za deželne opra¬
vila. Deržavni zbor mogel bi dva, tri mesca terpeti,
in med tim dežela nebi imela svojih zastopnikov, ki
imajo naj potrebnejše opravila oskerbljevati.

Jaz bi tedaj prašal, ali nebi bolje in koristneje
bilo da najpred volimo deželne odbornike ; po dover-
šeni ti volitvi ko bodo izvoljeni gospodje prijeli to
čast, pak bi še le volili deržavne poslance.

Predsednik : Če sem poprejšnjega gospoda dobro
razumel, mislim da ti ni hotel kaj drugega doseči ko
le naj deželni poslanci na to pazijo, da one go¬
spode, ki si je mislijo veljavne in sposobne za deželne
odbornike, zaderžujo, ter za deržavne poslance le take
volijo, kateri se zdijo po svojih lastnostih pripravneji
za to.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Al to ne bo pred jasno,
koga moremo voliti za deržavnega poslanca, dokler
ni končno sostavljen deželni odbor, ter dokler ne
znamo, al bodo gospodje to na se vzeli al ne.

Predsednik: Ker je jasno viditi, da je živa želja
deržavnega ministerstva, da se ko je le mogoče po¬
slanci za deržavni zbor volijo stavil sem to volitev
med naše današnje opravila.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Mislim, da se more
danas eno in drugo opraviti, ter da moremo odbornike
deželne, za tim pak poslance za deržavni zbor izvoliti.

Posl. dr. Blehveis: Jaz podpiram živo predlog
gospoda dr. Wurzbacha.  Volitev deželnih odbor¬
nikov naj bo temelj za dalnjo volitev v deržavni zbor;
pervo omenjeni imajo se popred voliti. Visoki zbor
zdi se mi že danas pripravljen za to volitev, ter mislim,
da naj se o predlogu dr. Wur z b a c h a , po meni živo
podpiranega, kmalu glasuje.

Predsednik: Ako visoki zbor to misli, je tudi
meni všeč.

Posl. Kromer: Jaz bi sam že s početka to stvar
tako predložil kakorg. Wurzbach,  ker je moja misel,
da mora poglavitna naloga deželnega zbora biti, da
imenuje za deželni zbor može izkusne, in praktične;
al ker je vladin predlog nam oglasen bil, ki mi se
zdi tega pomenka, da naj po mogočnosti vspešimo vo¬
litve za deržavni zbor, nisem tega mogel storiti. Ker
se pak po mojih mislih da eno zediniti z drugim, pri¬
stopam nasvetu g. dr. \Vur zb a c h a, da naj popred
odbornike za deželni odbor volimo, in za tim še le za
deržavni zbor.

Posl. Mih. bar. Cojz: Kar je meni znano, niso
še vsi poslanci izbrani, ampak za Černemelj in Metliko
mora še nova volitev biti. Po ti volitbi mogli bi moža
dobiti, ki bi ga lahko v deželnem odboru namestili;
tedaj bil bi jaz te misli, da čeravno volimo deželne
odbornike, vender tega ne storimo zastran kmetijskih
srejn al občin, dokler ne pristopi poslanec za Čer-
nemlj in Metliko.

Posl. dr. Wurzbach: Če bi se mi tega deržali,
da morajo vsi poslanci vkupej biti pri naših sklepih,
to bi nas strašno zaderžavalo v delovanju. Zakon

4

—- 26

pravi prav glasno, da mora vsaj polovica ali pa dve
tretjine skupej biti, da bodo sklepi veljavni. Ce bi se
mi tedaj omenjenega predloga deržati hoteli, prišli bi
v zadrego, ker bi ne mogli nič dokončati, če bi le
enega al drugega naših soudov ne bilo v seji.

Posl. Ambrož: Jaz sem v prejšni seji ravno to
nasvetoval; al ko nam je gospod deželni predstojnik
reč razjasnil, bil je moj nasvet zaveržen, ter mislim,
da ga nesmemo več omenjati.

Predsednik: Tudi jaz sem te misli, ker bi lahko
mogoče bilo, da bi eden al drugi poslanec zavoljo
bolezni al drugih over zaderžan bil dohajati v seje,
ter bi mi ne mogli nič končno opraviti.

Deželni predstojnik: Kar sem jaz unidan raz¬
jasnil o volitbah, bilo je le o poslancih za deržavni
zbor govora, ne pak o deželnih odbornikih; ter velja
še le nasprotno, ker vladin predlog, ki sem ga danas
storil visokemu zboru, misli na deželni odbor kot na
neko podlago in temelj; ter se može ti predlog vladin
le pod pogojem doveršiti, da se res deželni odbor
zloži.

Predsednik: Tedaj se bo glasovalo o predlogu
poslanca lvrom er ja in dr. Wurzbacha  ; gospodje,
kateri so za njega, naj ustanejo.

(Predlog se odobri od vsih, ter se seja za deset
minut odloži, da se poslanci morejo porazgovoriti).

Predsednik: Bomo začeli za deželni odbor voliti
s odbornikom od strani kmetijskih občin. Klical bom
vsakega od gospodov poslancov ter prosim, da naj
položi svoj listek (glasovnico) v posodo, ki jo bo
okol nosil gosp. Ambrož.

(Zatim klical je gosp. predsednik posamezne po¬
slance kmetijskih občin, in prešteti listki imeli so vsi,
tedaj 14 glasov ime poslanca dr. Bleivveisa.

Predsednik: Tedaj je gosp. Bleivveis  po vsih
glasih za deželnega odbornika izvoljen. (Živio ! od
strani slušavcov). Prašam tedaj gosp. Bleivveisa,
da naj nam pove, al bo prijel to častno mesto.

Posl. dr. Bleivveis: Po tem velikem zaupanju,
ki ga je visoki zbor do mene pokazal, sem pripraven.

Predsednik: Sedaj imamo voliti odbornika za
kupčijsko-obertniško zbornico, ter za gradove in
terge.

(Predsednik zahteva od posameznih poslancov,
da svoje glasovnice izročijo. — Zatim se glasovi raz¬
berejo, ter se vidi, da je bilo za gospoda Ambroža
devet, za dr. R eh er j a en glas).

Predsednik: Tedaj je g. Ambrož  z devetimi
glasovi proti enem za odbornika za gradove in terge
in za kupčijsko-obertniško zbornico izvoljen. —

Prosim tedaj gospoda Ambroža,  naj nam pove,
al bo prejel to častno mesto.

Posl. Ambrož: Zahvalujem se za izkazano mi
zaupanje, ker mi je visoki zbor važno mesto odbornika
kakor je tudi gospod poslanec Kromer  rekel, izro¬
čiti blagovolil, ter Vas prosim, da Vam smem reči,
da bom z marljivostjo in ljubeznijo do tega opravila
nadomestiti skušal, kar mi manjka na daru duševnem.
(Živio).

Predsednik: Zdaj še nam je ostala volitev za
velike posestnike gruntovne.

(Posamezni poslanci po zahtevanju izročijo svoje
glasovnice, ter se pokaže po razbranju glasov, daje
10 glasov za poslanca doktora Wurzbacha,  eden
za barona Apfalterna.

Predsednik: Gosp. dr. Karl žl. Wurzbach
je tedaj s vsimi glasi proti enem za odbornika iz srede
velikih posestnikov izvoljen. Prosim ga tedaj, naj nam
pove, al je pripraven prijeti to mesto.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Zahvalujem se za častno

volitev ter jo bom prijel. Zahvalujem se za to za¬
upanje gospodom poslancom velikega posestva in ča¬
stitim soudom, ter bom enako marljivo in rad izpolnoval
dolžnosti za svoj kakor tudi za ostale volitne rede.

Kar se tiče mojih sil, prosim da mi blagovolite
prizanesti, če bi slabe najdene bile.

Predsednik: Zdaj še imamo voliti odbornika,
ki ga imenujejo vsi poslanci skupej.

(Ko so glasovnice prebrane, viditi je, da je za
poslanca dr. Zupana  33 glasov, za poslanca Bro¬
li  c h a pak 2 glasa.)

Predsednik: Gospod dr. Zupan!  voljeni ste z
33 glasi proti dvema za odbornika. Oznanite nam
sadaj svojo misel o ti volitbi častni.

Posl. dr. Zupan: Visoki zbor! Zahvalujoči se
na častno zaupanje meni skazano, prijemam to častno
mesto, čeravno dobro znam,  da bodo male moje sile
in lastnosti težko dospele, da zadovoljim ti službi.
Vender se nadjam, da mi bo mogoče kar mi na daru
manjka, nadomestiti z dobro voljo in marljivostjo.

Predsednik: Zdaj hočemo voliti še namestnike,
ter jih bomo volili v taistem redu.

(Ko so imena posameznih poslancov kmetijskih
občin prebrana, ter vsi izročili svoje glasovnice,
oglasi se)

Posl. baron x4pfaltern ter pravi: Tukaj je dvomba
nastala, al volivci pri volitbi morajo iz svojega reda
volitnega, ali jim je prosto izmed vsih poslancov iz¬
birati.

Predsednik: Iz celega zbora, o tem ni dvombe.

Posl. Ambrož: 12. §. deželne ustave jasno to
pravi; ker vtem  §. se govori o odbornikih, 13. §. pak
pravi: ,,Vsakemu odbornemu prisedniku se voli en
,,nastopnih tako, kakor je povedano v poprejšnjem
,,paragrafu“. Tedaj imajo poslanci kmetijskih občin
sadaj enega zastopnika izmed sebe izbrati.

Posl. dr. Recher: Bere 12. paragraf ter pri¬
stavi, da se tedaj tudi zastopniki imajo voliti izmed
vsih poslancov celega zbora deželnega; ter da tedaj
pri tem ni volilnih oddelkov al redov.

Posl. baron Apfaltern: „Izmed“ to velja o ce¬
lem paragrafu, tedaj volijo trije oddelki volitni.

Predsednik: Naj se tedaj voli zastopnik za kme¬
tijske občine.

(Ko so glasovnice razbrane, bilo je izmed 14
glasov

9 za gosp. poslanca Kozlerja,

3 „ „ „ St rahla,

1 „ „ „ dr. Recherja,

1 ,, ,, ,, Muleja.)  ^ v

Predsednik: Tedaj je g. Kozler  z večim šte¬
vilom glasov kot zastopnik za kmetijske občine izbran.
Prašam ga tedaj, al hoče prijeti to zastopništvo.

Posl. Kozler odgovori, da je hoče.

Predsednik: Zdaj pride na red volitba zastop¬
nika za kupčijsko - obertnijsko zbornico, za mesta in
terge.

(Iz razbranih glasovnic viditi je, da je bilo
za poslanca Dežmana  . . . . 5 glasov
„ „ Recherja ... 4 „

,, „ Brolicha ....  1 „)

Posl. baron Apfaltern: Za Dežmana je 5, za
dr. Recherja  so četirje glasi; tedaj ni večine brez-
ozirne (absolutne); ta bi bila šest glasov.

Predsednik: Mora se volitev ponoviti. —

V ponovljeni volitbi bilo je

za poslanca Dežmana  . . . • 5 glasov
,, „ dr. Recherja.  . 5 „

Predsednik: Zdaj bo ožja volitev med tema po-
slancoma.

27

Posl. baron Apfaltern : Če je enako število gla¬
sov, odločuje žreb (Ioz).

Predsednik : Prosim, nije tako. Za volitev treba
vsaki krat brezozirno število glasov. Če se dvourni
med dvema v volitvi, takrat še le sledi ožja volitev.

Posl. dr. Recher: Prosim, al je sadaj bila druga
volitev, ali pak ožja  volitev? Ako je bila druga vo¬
litev, to je le ožje volitvi treba; in še le, če tudi pri
ti ne bi bilo brezozirne večine, ima slediti žreb (loz).

Posl. Anton grof Auersperg: Dva ne moreta
imeti neozirne večine glasov.

(Po glasovanju:)

Predsednik: Pri ožji volitvi razdeljeni so glasi

tako:

7 glasov za gosp. Dežmana.

3 glasi za gosp. dr. Reber j a.

G. De žman  je tedaj z neozirno večino glasov
odbran, ter naj se očituje, al je pripraven prijeti to
mesto.

Posl. Dežman : Pripraven sem prijeti to mesto.

Predsednik : Zdaj ima slediti volitev za velike
posestnike. —

(Pri glasovanju sledečem bilo je 10 glasov za
poslanca Strahla,  eden pak za poslanca Rudeša).

Gosp. Strahi  je tedaj z desetimi glasovi proti
enem za zastopnika pred velikem posestvu izvoljen.

Posl. Strahi : Pripravljen sem prijeti to čast, ter
bom po slabih svojih silah in po živem prizadetju kar
je mogoče delal o občnem blagru.

Predsednik: Zdaj še imamo četertega zastop¬
nika skupej odbrati.

Ko so glasovi prebrani, bilo je za poslanca dr.
Recherja  27 glasov, za Rrolicha 7, za Kro-
merja  eden. Tedaj je dr. Mi ki o ž Recher  po
večini neozirni glasov za zastopnika četertega odbor¬
nika voljen. Al ste pripravljeni prevzeti to mesto.

Posl. dr. Recher: Zahvalujem se gospodom za
zaupanje, ter sem pripravljen mesto prevzeti.

Predsednik: Zdaj smo na tem, da izbiramo po¬
slance za deržavni zbor, ter po prejšnjem odobrenju
mojega nasveta, bomo začeli z tremi poslanci od kme¬
tijskih občin.

(Sledi za tim glasovanje z listi
sov razbranih bilo je

za poslanca Kromerja .

„ „ Korena . .

Tomana
Derbiča ,
Vilherja
Pinterja
Tomana
poslanca Treo . .
„ Mulleja .

5?

tehanta

ter od 35 gla-

31

27

26

7

4

3

1

2

1

1

1

1

Obreza

„ ,, Bleivveisa

„ „ Zagorca .

Med glasovi za dr. Tomana  eden je glas, ki
se prav ne ve za koga je, ker ni rečeno bilo, al je
za njega ali pak za tehanta Tomana.

Predsednik: Trije so gospodje, svetovavec de¬
želne sodnije Kromer  z 31 glasi, Matija Koren
27, dr. Toman  z 26 glasovi, vsi tedaj po neozirni
večini glasov izvoljeni za poslance v deržavni zbor.
Naj se tedaj oglasijo, al bodo prijeli častno mesto
ali ne.

Posl. Kromer: Zahvaljujem se na zaupanje iz¬
kazano meni;  bom prijel izročeno mi poslaništvo, ter
po najbolji volji in po svojih silah bom se trudil,  da
zadovoljim veliki ti nalogi. (Živio!)

Posl. Koren : Zahvalujem se na čast izročeno,

žal mi je, ker tega poslanstva nemorem na se vzeti.
Prosim, da se volitev ponovi.

(Zboru je žal,  ter se čuje od več stran: „pro-
simo, da vender primete).

Posl. dr. Blehveis : Kar se tiče gospoda dr. To¬
mana,  ki ga tudi danas zastopam pri glasovanju za
kmetijske občine, moram tu oglasiti, da na svojem od¬
hodu tudi nije bil te volje, da tako volitev prejme.
Ko smo ga nagovarjali, rekel je, da se bo odločil po
nekih okolšinah; vender je bilo iz vsega viditi, da
nema prave volje do tega. Vernil se bo danas, ter
bo jutri določen odgovor dal.

Predsednik: Vender moramo od njega samega
čuti, kaj misli.

Posl. dr. Blehveis: Bomo do jutri počakali,
dokler dr. Toman  sam pride, ter se može takrat
voliti še enkrat.

Predsednik: Al, gospod Ko ren,  Vi ostanete pri
svoji odpovedi?

Posl. Koren: Nije mi mogoče, da prejmem to
poslaništvo; moram že pri tem ostati.

(Neki glasi: „Premislite si še vender“; en glas:
„saj po željeznici ni deleč“ — smejejo se).

Predolgo bi moral od doma oddaljen biti, zdravje
in druge okolnosti nedopuščajo mi tega.

(Ko ga mnogi nagovarjajo, reče gosp. Koren,
da bo v prihodnji seji določno se oglasil).

Predsednik: Odločno je tedaj edini gosp. Kro¬
mer  prijel poslaništvo.

Sledi zdaj volitev dveh poslancev izmed gospo¬
dov, ki so od kupčijsko-obertnijske zbornice ter od
gradov in tergov voljeni biii.

Ko se glasovnice izročene preberejo,  bilo je
za poslanca Dežmana ....  27 glasov
,, „ Brolicha ....  19 ,,

„ „ Kozlerja ....  14 ,,

,, ,, Mik. Cojza . . 5 „

„ „ dr. Recherja . 2 glasa

,, ,, Guttmana ... 1 glas

,, ,, Lukmana ... 1 ,,

,, ,, Pinterja ....  1 „

Predsednik: Po takem izvoljena sta z neozirno
večino glasov gospoda: Dežman z 27, Brolich  z
19 glasovi kot poslanca v deržavni zbor od strani
gradov in tergov ter kupčijsko-obertnijske zbornice
ljubljanske.

Prašam tedaj  gospode, al so pripravni to posla¬
ništvo prijeti ?

Posl. Dežman: Visoki zbor!  Zahvaljujem se za
častno zaupanje, kar ste ga do mene skazali. Dobro
čutim, da niste zavoljo mojih zaslug svojih oči na
slabe moje sile obernili, ampak zavoljo tega, ker je
več gospodov, ki so vredneji, za naprej odreklo se
tega poslanstva, ako bi se jim vender izročilo. Ko¬
liko so slabe moje sile, vender morete prepričani biti,
da bom pošteno na blagor svoje domovine gledal, da
se bom zmirej zvesto deržal slobode in pravice, in
pred vsem drugim prelepega unega pravila, ki smo
ga ravno v ti dvorani zborni čuli:  In necessariis
unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas. — (Živio!
živio!)

Posl. Brolich: Tudi jaz se iz vsega serca za¬
hvalujem na zaupanje v mene postavljeno, ter le oči-
tujem, da se bom deržal pravil, ki jih je ravno iz¬
rekel prednik; marljivosti ter zveste, dobre volje ne bo
mi zmanjkalo. Kar moje sile zamorejo, bom tudi storil.
(Nekaj malo pohvale).

Predsednik: Sledi zdaj volitev poslanca od strani
velikih posestnikov.

(Glasovnice se razberejo, ter se vidi da je)

4*

28

za poslanca Slrahla ....  20 glasov
„ grofa Ant. Auersperga 7  ,,

3 glasi
2 glasa

a „

glas

„ „ Gust. Auersperga

„ bar. Apfalterna . .

55

55

5 ’

95

Codelli-ta

Wurzbacha _

Predsednik: Gosp. svetovavec Strahi  ima 20
glasov, tedaj neozirno večino glasov za poslanca v
deržavni zbor. Povejte nam tedaj, al ste pripravni,
na se vzeti to poslaništvo častno.

Posl. Strahi: ZahvaJujem se visokem zboru za
to čast, ki ste mi jo namenili. Dosti sem trezen in
pameten, ter znam , da ta volitev nije zavoljo mojih
zaslug na me izpala, ampak za tega voljo, ker so
mnogo vredneji že za naprej se očitovali, da ne bodo
prijeli tega poslaništva. In vender bi deržal za svojo
dolžnost, prijeti ga, da se le malo kaj možem nadjati,
da bi mogel pri slabih svojih silah kaj koristiti do¬
movini. Orožje, ki se ž njim v parlamentarnem živ¬
ljenju bori za resnico in pravico, je živa ustmena
beseda. Imam pak včasi cele Ijedne tako slab glas,
da ne morem besede glasno izgovoriti, kjer bi vender
ravno v korist domovine moral najglasneje govoriti.
To je edini uzrok, kateri me izpričuje, da nikako ne
morem prijeti tega častnega poslaništva, ki ste mi ga
hoteli izročiti.

(Od vsih strani: Škoda, škoda!)

Predsednik: Bomo tedaj drugi krat volili.

Glasovnice druge volitvi razbrane pokažejo, da
je izmed 32 glasov bilo

za poslanca dr. Wurzbacha.22 glasov

„ „ grofa G. Auersperga . . 6 „

„ ,, „ Ant. Auersperga . 3 glasi

„ ,, bar. Apfalterna . 1 glas

Predsednik: Gospod AVurzbach  izvoljen je
tedaj z 22 glasovi za poslanca v deržavni zbor. Naj
nam tedaj pove, al bo prijel to mesto.

Posl. dr. žl. Wurzbaeh: Težkega serca prijemam
to poslaništvo.

Dobro čutim, v kako težkih časih živimo, ter
kako so moje sile slabe, ter ravno za tega voljo sem
si svest, da mi je breme naloženo, ki bo mi težko
nositi ga; vender se zaupam v previdnost ter pri¬
jemam to poslaništvo težko; samo že za naprej pro¬
sim za dobrotivno prizanesenje v našem delovanju;
čaka nas težko, težko delo. (Živio ! živio!)

Predsednik: Zdaj še nam je preostala volitev
zastopnikov, za vsako kopo po eden.

Posl. Derbič: Zastopnik za kmetijske občine po
mojih mislih ne more se voliti danas, ker za dva po¬
slanca še ne znamo, al bota šla v deržavni zbor ali ne;
g. Koren  odložil je za juter, g. Tomana pak ni tukaj.
Dokler tedaj poslanci ene kope niso odbrani, ne mo-
žemo odbirati njihovih zastopnikov. — Druga dva
zastopnika pak možemo odbirati.

Predsednik: Moramo tedaj čakati do jutrajše
seje; al dalje možemo kmalu voliti, namreč za gra¬
dove in za velike posestnike.

(Za tim je sledela volitev zastopnika za drugo
kopo, t. j., za gradove, in terge; prebrane glasovnice
pokazale so, da je dobil

g. Kozler neozirno večino glasov, imajoči 24 glasov,

poslanec dr. Recher imel je. 6 „

n  Guttman „ „. 4 glase.

Konec seje ob 2

En glas bil je za g. Vilherja; ker pak ti gospod
gre v drugo kopo, zaveržen je ti glas.

Pozvan po gosp. predsedniku, al hoče prijeti,
zahvali se g. Kozler  na častno zaupanje, ter očituje
da je pripraven za to mesto.

Za tim sledela je volitev zastopnika za velike
posestnike.

Glasovnice razbrane pokazale so vse ime grofa
Ant. Auersperga  , samo en glas bil je za poslanca
Lange  rj  a.

Posl. Anton grof Auersperg: Visoki zbor! Iz
vsega serca se zahvalujem na zaupanje, ki ste mi ga
izkazali. Bodite prepričani, da sem pripraven vse svoje
sile vsak čas napeti za drago mojo domovino kranjsko,
vsak čas za veliko, krasno Austrijo.

Zraven sem tudi zahvalen za to, da ste celo prav
po zadevah mene namestili tamo, kjer mi je zdaj zavoljo
slabejega zdravja mesto, namreč v drugi bojni red,
v rezervo. (Od vsih strani: Živio!)

Predsednik: Ostale volitbe bomo jutri dover-
šili. Na dnevnem redu imamo še eno stvar; vender
ker je dolga, bom jo pa preložil na jutrajšnjo sejo.

Posl. dr. Blehveis: Prosim, da mi je govoriti
dozvoljeno. Ce se za nenazočnega poslanca nesme
glasovnica dajati, kar mi v zakonu nije jasno, to
prosim tedaj, da se odšteje glasovnica, ki sem jo
jaz pri glasovanju za odbornika deželnega od strani
kmetijskih občin v ime dr. Tomana  izročil. Jaz
za sebe nisem volil, ter neznam al je zakon v tem
jasen.

Predsednik: Jaz mislim, da mora vsak osebno
glasovati.

Posl. dr. Blehveis: O osebnem glasovanju nič
neznam.

Posl. Ambrož: Meni se zdi, da dr. Bleiweis
hoče le svoje misli popraviti. Nazočnih je tukaj 15
poslancov od strani kmetijskih občin, in izročenih je
bilo tudi 15 glasovnic.

(Več glasov: Ne, le 14 je bilo).

Posl. dr. Bleiweis: Hotei sem samo reči, da od
svoje strani nisem izročil glasovnice. — Rad bi v
občno znati pravilo, če se mora glasovati le ustmeno.

Predsednik: Po §.  39. ustave deželne „glasuje
se sploh ustmeno 44 .

Posl. dr. Blehveis: Al tam je tudi drug pa¬
ragraf; §. 12. pravi: „Vsaka takša volitev se opravlja
po brezozirni večini glasovavcov 44 . Tedaj se more
voliti tudi po pooblaščencih.

Gosp. deželni predstojnik: Naj mi bo dozvo¬
ljeno , da omenem 7. §.  deželne ustave.

Predsednik: (Bere 7.  §.).

„Poslanci za deželni zbor izvoljeni ne smejo
„prejemati nikakih napotkov (naročil) in ne morejo
„vživati svoje pravice do glasovanja drugači kakor
sami v svoji osebi 44 .

Tedaj dalnjega prašanja biti nemore.

Posl. dr. Blehveis: Ža tega del prosim tedaj
en glas odšteti.

Na koncu seje povabi gospod predsednik vse
poslance, da adreso njegovem veličanstvu namenjeno
v obema jozikoma napisano podpišejo, ter odloži sle¬
dečo sejo za juter ob desetih pred poldnevom.

*/ 2  uri popoldne.

Siestograficiti zapisi

četerte seje deželnega zbora v Ljubljani,

11. aprila 1861.

Seja se je začela ob 10‘4 predpoldne.

Pričujoči: Predsednik: Gospod deželni glavar, baron Codelli.  — C. k. deželni predstojnik Karl žl. Ulepič.  —
Zapisovavec: Poslanec dr. Zupan.  Vsi poslanci razun mil. kneza in škofa.

JP^redseduik povabi zapisov avca, da zapisnik o seji
10. aprila prebere.

Zapisovavec dr. Zupan prebere zapisnik.

Predsednik popraša, al kdo ima kaj omeniti o
zapisniku, ter ustane

Posl. Ambrož: Če sem prav razumej, kazano
je tukaj, da je nasvet zavoljo volitve v Černemlju
predložen po g. barona Antonu Cojzu,  al to ni
tako, ampak po g. baronu Mihelu Cojzu.

(To poterdi poslanec Mihel  baron C oj z, ter
se po takem v zapisniku popravi; vstenografičnihza¬
pisih pak nije trebalo tega popravka, ker je tu že
popred gosp. baron Mihel  C oj  z,  ko nasvetnik v ti
zadevi imenovan).

Posl. Vilhar: Prosim, da se moje kerstno ime
popravi, ime mi je Friderik.

(To se v zapisniku popravi).

Predsednik praša, ali še kdo želi kaj omeniti
zavoljo zapisnika; in ker se nikdo ne zglasi, odobri
se zapisnik z omenjenimi premembami, ter ga pod¬
piše predsednik, zapisovavec, in na prošnjo pred¬
sednikovo tudi poslanec Strahi in dr. Rechar.

Predsednik: Pri včerajšnji volitbi treh poslancov
za deržavni zbor bili so izmed poslancov za kmetij¬
ske občine z neozirno večino glasov izvoljeni gospod
Kromer, dr. Toman, in Koren.  Gosp. svetovavec
Kromer  rekel je, da je pripraven prijeti to poslan¬
stvo. Gosp. Koren  izprosil sije  524 ur, da prevdari
stvar; in gosp. dr. Tomana  ni bilo tukaj.

Prašam tedaj gosp. Korena,  kako si je pre¬
mislil v ti zadevi; al bo prijel al ne?

Posl. Koren: Z ozirom na domače in rodbinske
zadeve prisiljen sem ostati pri tem, kar sem včeraj
rekel, da nemorem prijeti poslanstva. Pri ti prilož¬
nosti se zahvalujem za zaupanje in veliko čast ska-
zano mi, ter prosim, da mi prizanesete, ker se ne
morem odločiti za poslanstvo.

Predsednik: Žal mi je. —

Taisto prašam tudi gospoda Tomana.

Posl. dr. Toman : Čeravno mi je strašno težko,

opravila svoje pustiti, ki jih v svojih zadevah imam,
čeravno tudi duševnih sil v sebi ne čutim, vender bom
prijel častno poslanstvo; zahvalujem se za zaupanje
skazano mi, ter ob enem tudi mislim omeniti, da se
bom deržal pravil in misli, ki sem jih unikrat tukaj
izgovoril; ter bom po njih glasoval za posebni blagor
kranjske moje domovine kako tudi za celo deržavo.

Imam še pak nekaj drugo omeniti.

Gosp. dr. Bleiweis  je pri volitvi za deželne
odbornike v mojem imenu  glasoval za samega sebe.
To je bila očitna moja volja, posebna moja prošnja
ko sem na enkrat moral oditi. Da je ta zmota v zu-
najnem postopanju spodletela, bil je silni moj odhod kriv.

Predsednik: Imamo tedaj od strani poslancov
za kmetijske občine voliti še enega poslanca za der¬
žavni zbor, in dalje še enega zastopnika.

Prosim tedaj visoki zbor, da se lotimo te volitvi
poslanca za deržavni zbor, namesto gosp. Korena.

(Pri volitvi, ki je za tim sledila, bilo je izmed
35 izročenih glasovnic 33 za kantonskega glavara
gosp. Derbi  e a.

En glas bil je za gosp. Goloba,  eden za gosp.
dr. Bleiweisa).

Gosp. glavar kanlonski Derbič  izvoljen je te¬
daj z neozirno večino glasov, ker je bilo 33 glasov
proti dvema.

Gosp. predsednik praša, al je pripraven prijeti
to čast, ter ustane

Posl. Derbič: Zahvalujem se za zaupanje, ki
ste mi slavni gospodje izkazali, ter prijemam to po¬
slanstvo. Kar slabe moje sile in izkustvo zadobljeno
dopusti, bom se trudil o blagru dežele in celega ce¬
sarstva. (Nekaj malo pohvale).

Predsednik: Prosim, da še volitev, ki nam je
ostala, kmalu doveršimo.

V sledečem glasovanju bilo je

za gosp. Goloba.12 glasov

,, ,, Blehveisa. 9

„ „ Obreza. 2 glasa

„ „ Pintarja in Santa Treo po 1 glas.

30

Ni tedaj za nobenega poslanca bilo neozirne
večine glasov, ter je na povabilo predsednikovo volitev
ponovljena; v ti bilo je

za gosp. Goloba.12 glasov

„ „ Vilcharja.11 „

„ „ Bleivveisa.10 „

„ „ Obreza in Klemenčiča po 1 glas.

Ker tedaj tudi po takem ni bilo za nikoga ne¬
ozirne večine glasov, povabil je predsednik zbor na
ožjo volitev med gosp. Golobom in Vilharjem.

Pri ti ožji volitvi izročenih je bilo 34 glasov,
izmed katerih je bilo 22 za gosp. Goloba,  12 za
gosp. V i 1 h a r j a.

Gosp. Goloba  povabi tedaj predsednik, naj
očituje, al bo prijel to poslanstvo al ne.

Posl. Golob zahvali se na zaupanje izkazano mu,
ter reče, da je pripraven za to poslanstvo.

Predsednik: Doveršene so tedaj volitvi.

Gosp. Guttman  izročil mi je silen predlog, ki
zadeva bitno reč za kranjsko deželo; glasi pak,  ka¬
kor sledi:

„Velika je potreba za kranjsko deželo, da se
„višja realka vtemelji. Ker sadajni deželni zbor ne
,,bo dolgo zbran, prihodnji pak bo še le sledečega,
„tedaj leta 1862. pozvan, zdi se mi gori omenjeni
,,predmet tako silen, da me mika deželni zbor popro¬
siti, naj se ti predlog za eno od sledečih sej v red
„dnevni stavi, ter meni dozvolji, da o njem širje
„govorim“.

Naj se tedaj hoče gosp. predložitelju, da nam
to širje razloži.

Posl. Guttman: Naj mi bo dozvoljeno, visokemu
zboru predmet pred oči staviti, ki enako zadeva du¬
ševni in materijalni blagor našega grada in cele de¬
žele, ter je močno potrebno, da se ko je le mogoče
izpelja in vresniči.

Tiče se namreč vtemeljenja tehničke šole — to
je višje realke ob enem z pravo obertnijsko učilnico.

Naša domovina kranjska, obkoljena z visokimi,
preprežena s srednjimi gorami, ter ni daleč od morja,
izveržena in izložena je gostim spremembam vremena,
in tako škodljivim natornim nevarnostim, kot mrazu,
in nevihtam, da v poljodeljstvu ne bo nikdar dognala
do kakšne visokosti.

Velik del naših Stanovnikov mora tedaj gledati,
da se preživi na drugi način.

Z druge strani pak ima naša zemlja velike pred¬
nosti pred mnogimi drugimi; polna je vode bistro te¬
koče, bogata je vsega kuriva, šote in premoga (kamneno
oglevje) so za dober kup,  izdelki se lahko prevažajo
in prenašajo.

Ta obilnost natore je vzrok, da se je že dozdaj
v ogledu obertnosti mnogo kaj veljavnega storilo, ter
se bo tudi za naprej.

Ce pak stopiš v kako takšno napravo, kot po¬
stavim v fabriko, boš vidil, dajo  ravnajo vtehničkih
zadevah le tuji ljudje; al ne sega žalost do serca, in
še več, viditi da vsili tih naprav ne bi bilo, ako jih
tuji ljudje nebi ravnali, ker domačih ljudi ni, ki bi
o tem kaj razumeli?

Razun nižje realke v Ljubljani cela Kranjska
neima nikake tehničke naprave al šole; ta pak v se-
dajnih okolščinah ni zadosti.

Znanosti, ki jih mladina tu dobiva, so tako malo
važne, tedaj za praktično življenje prelahke, da iz¬
učenim ne davajo velike cene in prednosti.

Koliko dobrih, izverstnih glav, ki obetajo lepo
prihodnost, mora iz te škole stopiti; mnogim ter mno¬
gim nije dalnjega razvitka, daljne omike v drugem
mestu, ker neimajo pomočkov zato; koliko jih mora

se lotiti stvari, ki pri njihovih vednostih niso
za nje.

Dalje koliko stroškov imajo starši, ki morajo
svoje sinove v tuje zemlje pošiljati, da se tam dalje
uče; pa to je še le prav redko.

Take zadeve ne morejo in ne smejo ostati; časi
so taki, da pri starem nemore ostati, nove naprave
so kervavo potrebne; tedaj treba tudi, da se temu
priskoči.

Po 18. §. ustave deželne prištevajo se tudi šol¬
ske naprave v krog opravil deželnega zbora.

Ker ni dvoumiti, da bo v to naprhvo mladenčev
iz vseh strani naše dežele prihajalo, ter bo ta na¬
prava za celo deželo mnogo koristna, mislim, daje
dosledno in tudi pravično, če pri utemeljenju in uzder-
žavanju cela dežela pomaga.

Takih šol je na enaki podlagi tudi v drugih zem¬
ljah, ter jih ravno tako napravljajo, kjer njih do zdaj
še ni, pak so vender potrebne.

Na pomoč iz deržavnih dohodkov ne moremo
misliti, občina sama pak tako velikih stroškov vender
prevzeti ne more.

Največi so na početku stroški, ker vsaki krat
s početka mnogo česa treba; za dalnje zderžavanje te
škode pak naj bi se matica al šolski zalog vtemeljil,
ter bi po takem stroški se čim dalje ložej čutili.

Zemlja tih stroškov ne bo preveč čutila; visoki
zbor pak si bo, ako vtemelji tako napravo, za sa-
dajne in prihodnje čase slaven spomenik postavil. Še
enkrat tedaj visokemu zboru preveliko važnost tega
predmeta priporočam, ter sledeči predlog nasvetujem:

„Visoki zbor naj sklene, da se cela realka ob
,,enem z obertnijsko šolo kot deželna naprava vte-
„melji, ter da prosi najvišjo oblast, da to naj po-
,,terditi blagoizvoli.“

Predsednik: Visoki zbor cul je tedaj nasvet go¬
spoda Guttmana  ter prašam gospode, al ga kdo
podpira?

Posl. Ambrož : Naj mi bo dozvoljeno govoriti.

Moja opazka zadeva le zvunajno ravnanje pri
ti reči. Nasvet predložen, se ve da mora biti pod¬
piran; podpira se vidi na številu taistih, ki ga pod¬
pirajo; to število pak se ravna po večem al manjem
številu poslancov; če je tih manje, tudi more manje
število podpiračev biti.

Moj je predlog, da je v današnji seji, ki nas
je 35 poslancov, celo dovoljno, če se kakšen predlog
podpira le od petih  poslancov. Ako ga toliko udov
podpira, to o njem daljnji razgovor sledi; ako njih ni
toliko, pak je zaveržen.

Ako visoki zbor pristopi k mojem predlogu, —
vender se ve da njih more tudi več biti — prosim, da
se odobri. Ni drugo kot zvunajna forma v ravnanju
razgovorov al debat.

Predsednik: Ponavljam prašanje, al kdo v vi¬
sokem zboru nasvet podpira? Uni gospodje, ki ga
podperajo, naj ustanejo.

('Edini poslanec Lukman  ustane.)

Posl. dr. Zupan: Naj mi bo dozvoljena bese¬
dica. Mislim, da se tukaj mora najpopred prašati,
če visoki zbor ta predlog derži za silen, al ne. Kar
se zapopadka tega predloga tiče, menim da bo izmed
nas le malo protivnikov; ampak le kar se tiče silnosti
predloga, ter al ga nebi popred v odbor poslali.

Predsednik: O tem bi se sploh razgovor le
mogel začeti, ako bi dovoljno število podpiračev bilo
za predlog; al ker tih nije bilo, tverdo se mi do¬
zdeva, da je zaveržen.

Posl. dr. Zupan : Kot silen predlog ?

Predsednik: Ne, ampak sploh kot predlog;

31

vender se more deželnemu odboru kakor tudi prihod¬
njemu deželnemu zboru zopet predložiti.

Posl. dr. BIeiweis: Jaz sem ravno tih misli,
kakor jih je razložil gosp. Guttman  o silni potrebi
višje realke v Ljubljani. V srejnskem odboru trudil
sem se ravno o tem, ter sem tudi te misli bil, da take
škole nemore samo ljubljanska občina vtemeljiti. Na
koroškem in v Šleziji tudi so realke vtemeljene na
stroške deželne. Al če gospod predložitelj zahteva,
da vtemeljenje te šole priznamo sploh za deželno reč,
mislim , da bi se mi ob enem tudi obvezali zavoljo
stroškov. Tega pak še sadaj nesmemo včiniti. Stroški
za realko, ako jo hočemo vtemeljiti, — kar je celo
želeti, ako se enkrat lotimo te reči — bodo menda
še več kot 150,000 goldinarjev iznesli. (Bravo!}

Če bi se morebiti katera hiša deželnega imetka
dala in mogla za to pripraviti, se ve, da bi po tem
stroški mnogo manji bili.

Al mi še deželnega imetka nismo prevzeli, tedaj
še ne znamo, kakšne hiše so vse v tem; samo to
znamo, da bo taka naprava ako njo hočemo vrediti,
kakor se spodobi za celo deželo, zahtevala velike
stroške.

Čeravno tedaj visoki zbor sam želi tako napravo,
vender bi nas že samo to postrašiti moralo od nje,
ako bi v pervi svoji dobi deželi nove davke naložiti
morali. (Bravo ! bravo !)

To so pravila, katerih se saj mi poslanci kme¬
tijskih občin za sadaj deržati moramo; tedaj le iz
tega uzroka, ker bi deželi novih stroškov morebiti
naložili, če bi že sadaj brez vsega dalnjega preudarka
pristopili temu predlogu, in iz tega drugega uzroka,
ker še ne poznamo imetka deželnega, le iz teh dveh
uzrokov nasvetujem, da se ti predlog za sadaj še
odloži.

Posl. Ambrož: Prašam tedaj, al kdo misli pod¬
pirati ti predlog, ker je sadaj na tanjko razložen.

Predsednik: Opetujem tretji krat prašanje, al
kdo podpira ti predlog?

(Ker nikdo ne ustane, predsednik dalje govori:)

Predlog je tedaj za sadaj zaveržen, ter gospod
predložitelj poznej ob svojem času more, ako hoče,
taisti predlog nasvetovati deželnemu odboru, in raz¬
svetliti ga s izdelkom od srenjskega odbora. Mi še
ne znamo nič, česa se imamo deržati, ter bo nam
delovanje le takrat mogoče, ko bomo znali, kaj se
zahteva; in še le poznej bomo tudi znali, kaj da
moremo doprinašati.

Za sadaj tedaj o ti reči nemore dalnjega go¬
vora biti.

Dnevni predmeti so doveršeni, ter s tim sejo
sklepam. Prosim, da se gospodje v saboto po čemi
maši ob 11 */ 2  uri zbero.

Konec seje ob 11% nii predpoldne.


Ntenogratirni zapisi

pete seje deželnega zbora v Ljubljani,

13. aprila 186!.

Seja se je začela ob 11% uri.

Pričujoči : Predsednik : Gosp. deželni glavar, baron Codelli.  — C. k. deželni predsednik dr. Karl Ulepič žl. Krainfels.  —
Zapisovavec poslanec Ambrož.  — Poslanci vsi nazoči razun mil. kneza in škofa,  ter gosp. barona Antona Cojza

tehanta Tomana, Muleja, Lokerja  in Vilharja.

t 9 redsednik vabi zapisovavca, da zapisnik o seji
11. aprila bere.

Zapisovavec dr. Zupan prebere ga.

Na prašanje predsednikovo, al ima kdo zavoljo
zapisnika kaj omeniti, ustane

Posl. Guttinan: Mislim, da moj nasvet ni bil
celo zaveržen, ampak le deželnemu odboru odkazan.

Predsednik : V tem zboru je za sadaj zaveržen :

Posl. Ambrož: Po besedah g. deželnega gla-
vara stavilo se je gospodu nasvetovavcu na voljo, ob
svojem času nasvet deželnemu odboru predložiti.

To predsednik poterdi.

Posl. dr. Bleivveis : Tudi po moji misli nasvet
ni zaveržen, ampak le za ti čas odložen, dokler
znamo, kaj imamo imetka in dohodkov.

Predsednik: Jaz pak nisem te misli. Za sa-
dajni red sej je nasvet, ker ni bil podpiran, zaveržen,
in tako so tudi glasile besede govornikov.

Zapis. dr. Zupan: Prosim mi povedati, al imam
kaj popraviti in kako ?

Posl. dr. Bleiweis : Odložbe nisem nasvetoval
„na vse veke“, ampak le do tega časa, dokler do-
znamo, kakšne imamo dohodke, in kakšen imetek.
Takšni so bili moji razlogi.

Zapis. dr. Župan: Po mojih mislih je to tudi
tukaj rečeno.

Predsednik : To tukaj jasno stoji.

Zap is. dr. Zupan: Kot silen predlog nije bil
zadosti podpiran.

Predsednik : Namreč za sadajni red sej.

(Ker na prašanje predsednikovo, al še ima kdo
kaj omeniti o zapisniku, nikdo ni ustal, poterjen je
zapisnik, ter ga podpiše predsednik, zapisovavec, in
na predsednikovo prošnjo poslanec Gustav  grof
Auersperg, in Zagorc).

Predsednik : Do rok mi je prišel predlog pod¬
piran od gospoda Langerja, Gustava  °grofa
Auersperga, Zagorca, in Rudeža.

Ti predlog glasi kakor sledi:

„Podpisani nasvetujejo, da naj sklene visoki
zbor :

1. Da se prošnja Njegovemu c. k. apost. Veli¬
čanstvu pošlje, da se postava o prihodnjem davku
za vino in meso , ki bi po najvišjem ročnem pismu
15. septembra 1859 se imel 1. maja 1860 začeti,
ter je po dalnjem najvišjem odpisu 16. aprila 1860
na Hervaškem in po Slavoniji, na Kranjskem in po
Istriji do 1. novembra 1861 odložena, — da se tedaj
ta postava na Kranjskem še dalje in do tega časa
odloži, dokler deržavni zbor ne bo izgovoril, al se bo
ti davek plačeval, in kako.

2. Naj se odbor izbere, kateri bi imel to prošnjo
zložiti.

3. Ta prošnja naj se poslancom za deržavni zbor
izroči, da njo ti kot poslanstvo našega zbora njegovi
eksceleneiji, ministru financij predajo, da se po ti poti
njegovemu c. k. apostolskemu Veličanstvu podnese“.

Ti nasvet podpiran je kakor sem že rekel, od
petih poslancov, tedaj se o njem more razgovor začeti.

Ker ga tedaj v razgovor postavljam, ob enem
mislim, da se razgovor naj vsakega dela tega nasveta
po sebi derži.

Pervi del bi tedaj bil: „Naj se prošnja njegovemu
c. kr. veličanstvu namenjena zloži, tega zapopadka,
da se dotične postave od leta 1859 in 1860 do tega
časa odlože, dokler deržavni zbor ne bo izgovoril,
al se bo ti davek plačeval in kako.“

Prosim gospoda predložitelja, da naj svoj pred¬
log na tanjko razloži in poterduje.

Posl. dr. Zupan. — Visoki zbor! živo čutim, da
se morebiti nekaterim gospodom ne bo zdelo v dober
čas in priležno, to reč omenjati, ki se mnogim more¬
biti le od male vrednosti zdi. Živimo v času, v kate¬
rem se obdelujejo najvažneje prašanja cele deržave,
posebno prašanje , kako  da se ustavne naprave
al zavodi nadopolne, in kako njih tako vtemeljiti,

33

da nam bodo tudi zanaprej ostale. Vkljub vsemu temu
vender cenim to stvar važno za veči del dežele naše;
ter skerbeči o duševnih interessih in prašanjih slo-
bode ne smemo materijalnih, telesnih zadev pozabiti
in v nemar puščati; ker te so za občni blagor ravno
toliko potrebne koliko une druge.

Izvoljen sem za poslanca od Stanovnikov v kraju,
v katerem si ljudje veči del samo vino pridelujejo,
kateri se tedaj postave 12 .  maja 1859 boje ne
samo zavoljo samega davka, ki njim je nova teža,
ampak še več zavoljo dražljivega načina, kakor bi se
imela izpeljevati ta postava. Ta postava bila je na
svetlo dana 12. maja 1859 po najvišjem ročnem
pismu od 15. septembra 1859 odložena je bila
vpeljava do 1. maja 1860, in po daljnjem naj¬
višjem sklepu 16. aprila 1860 do 1. novembra 1861
na Hervaškem, in v Slavoniji, na Kranjskem in v
Istriji. Ni tedaj dolgo do tega časa, dokler ta postava
Ima začeti svojo moč; ter je dvomiti, al se bo deželni
zbor do tega časa zopet zbral, al ne; gotovo pak je
to, da če bi se ravno pred snidel, vender ne bo do¬
volj časa imel, da odverne vpeljavo te postave.

To je tedaj uzrok, da je nekoliko poslancov
skupej z meno ti nasvet predložilo, tega zapopadka,
da se prošnja njegovemu veličanstvu podnese, naj se
na Kranjskem toliko časa ta postava odloži, dokler
deržavni zbor o ti ne sklene, al bo tako ostala al ne,
in kako bi se, kar je celo potrebno, drugači izpeljevala.

Mislim pri tem da ni potrebno dokazov, da sto¬
jimo celo na postavni podlagi; visoki zbor občno
more in sme prositi, kar za dobro in potrebno derži;
k temu §. 19. deželne ustave podeluje mu pravico
tudi o razglašenih postavah in razpisih razgovore ob-
deržavati in nasvete predlagati, kakega so vspeha
za občni blagor.

Tedaj bom se poprijel tega, da razloge razlo¬
žim, kateri so nas vodili pri tem predlogu.

Poznana je reč, da dokler te postave ni bilo in
tedaj na Kranjskem še do zdaj razun gradov al me-
stov, ki so posebe kot v tem oziru zaperte naznamnane,
nikjer ni potrošnine za vino drugo, kot le kjer se iz-
taka v kerčmah al od privatnih, ki prodajajo manje od
austrijanskega vedra. Če se pak več od vedra au-
strijanskega prodaja, al pak pridelovavci vina ga
doma sami pijejo al pak z družino in z svojimi delavci,
ne ima se nič o njem plačati.

Temu nasproti nova postava zapoveduje, da se
o vsakem vinu, ki se ima potrošiti, mora potrošnina
plačati, naj ga sam pridelovavec pije z svojo družino,
al pak naj ga delavcem pri obdelovanju da.

Ni dvombe, da če se ta postava le po sebi, to
je tedaj teoretično razklada in tolmači, pravilo ki je
s početka patenta od 12 .  maja 1859 izrečeno, nije
krivo; ker tam se pravi, da je davek od vina po ti
postavi pravičneji in enak.

Res je, in ne da se tajiti, da razun gradov za-
pertih sadajna potrošnina od vina sega le do siro-
mašniših ljudi, da jo plačajo le taisti, ki ne imajo
zadosti imetka da bi si mogli vina več kot vedro
doma deržati v kleti. Al kar se tiče pridelovavca,
bila bi ta postava skoz in skozi nepravična, ter po
nji ne bi potrošnina sploh bolj enaka in pravič¬
nejša bila.

Govori se tam, da ni razloga al uzroka, zakaj
da bi smel pridelovavec edini svoje vino brez po¬
trošnine piti. — Jaz nebi terdil, da kdor pri nas vino
prideluje, vino svoje brez davka pije; ker od vino¬
grada svojega gruntni davek plača, in od celega pri¬
delka čistega; ako bi se tedaj zraven tega gruntnega
davka še davek plačeval o pridelanem vinu, tedaj ne
(Doklada „]Vovlc“).

samo o čistem pridelku, kakšni se zamorejo vzroki
dati za to, da se še tudi gruntni davek plača?

Kar je le pridelkov, nobeden ni podveržen
tako mnogoterim nevarnostim kakor vinoreja; zima,
mraz, mokrota, suša, toča in kaj vse škodo grozi
vinogradom, in to leto za letom; vsaki letni čas more
toliko škoditi, da se pridelkov za več let naprej ni
upati; in še celo če je vino že v kleti (hramu),
vender še ni tu brez nevarnosti. Po takem pridelo¬
vavec nikdar se ne more lahkega serca veseliti svo¬
jemu pridelku, dokler ga ne proda. Kdor pridelke
dobiva iz njiv, senožetih, ne plača od njih še posebne
potrošnine; ni razloga zakaj bi se samo le v vinoreji
dvakrat davek imel plačevati. Vinoreja ni tako zdačna,
ter ne prinaša toliko dobitka, da bi se le pri ti dva¬
krat plačeval davek; ter ako stvar na tanjko pregle¬
dujemo, bomo najdli, da posebno taisti, ki nimajo
velikih vinogradov, za velike svoje opravila in stroške
v pridelku le slabo plačilo nahajajo.

Kdor le malo vina prideluje, v tem le malo
prida ima, če cena vinska poskoči; ker je prisiljen
svoje vino kmalu po branju prodati; če je slaba le¬
tina za vino, tudi mu višja cena ni od koristi, ker
cena skače le po malem, ko je že svoje prodal.
Ako je pak dobra vinska letina, je nizka tudi cena.

Ako pripodobimo kraje, v katerih je poljedelstvo
al živinoreja, z unimi, kjer je vinoreja glavna reč, bo
se nam velik razloček pokazal.

Kjer je vinoreja, je siromaštvo; v unih pervič
omenjenih pak blagostanje; in vzrok tega razločka,
ki ga ne vidimo samo pri nas, ampak povsod, bomo
najdli v pičlem, nestanovitnem dohodku vinskem; pri¬
delovavec se pogosto mnogem vinu nadja, in o branju
mu je pak slab vspeh; nije dobil, čemu se je nadjal;
to ga v dolge spravi, ki bo se njih strašno težko
rešil.

Slaba je tolažba reči: saj si pridelovavec more
pomagati, če opusti vživanje vina; naj ga manje pije;
po takem ne bo zanje davka plačal. Slaba je, rekel
sem, taka tolažba. — Ako se je pri ti postavi zares
tako mislilo, to bi se moralo pridelovavcu za naprej
zagotoviti, da bo na vsaki način za svoj pridelek kupca
dobil. Al ravno, kar se tiče prodaje vina, sadaj
mnogo hujše stojimo kot vpoprejšnih časih, ter še bo
od leta do leta hujše.

V poprejšnih časih popilo se je narpopred do¬
mače vino; uvoznina vinska iz Hervaškega bila je
visoka, tri goldinarje srebra za vedro. Tedaj se je
vino iz Hervaškega le v največi sili privažalo.

Sadaj je tako; leto za letom se več vina dovaža
iz Hervaške na Dolensko, ter se dolensko vino le
išče, ko je po sosednih hervaških krajih veči del že
razprodano.

Po takem je že do tega prišlo, da mnogi naših
pridelovavcov svojega vina ne morejo prodati.

Leta 1858 bilo precej vina. Za tim sledile so
leta vojske (boja), slaba vinska letina 1859 in te
dve zadeve bile so vzrok, da se je gotovo vse vino
dolensko razprodalo in potrošilo, tako da ga je malo
kaj ostalo.

Leta 1860 pridelalo se je mnogo vina, in če¬
ravno od prejšnih časov ni bilo kaj več vina, vender
mnogi vinorejci svojega vina niso mogli prodati. Ker
se pak naše vina ne derže čez več let, ker se tedaj
ne dajo hraniti, prodati se pak tudi ne morejo, pri¬
siljeni so ljudje sami ga piti.

Po takem je žalostno, da vinorejec iz svojega
dela ne dobiva nikakega dobička, da preživi svojo
rodbino; in še veča bila bi žalost, ako bi zato, ker
vino mora  sam piti, moral še celo davek plačati.

34

Še manje se more opravdati in zagovarjati, če
se davek ima plačevati o vinu, ki ga pridelovavec
vina svojim delavcom in kopačem, ki se njim po občni
navadi vino daja kot en del plačila. Tako vino ni
drugo, kot zaloga to je denarji, s katerimi se kaj
začenja, in do konca žene; davek pak naložen na
zalogo za kako si bodi delo, nikdar se ne da zago¬
varjati, ter ne velja, če dalje sega kot le do čistega
pridelka; davek, ki se plača od sirovega dodelka,
tako da se ne odbijejo stroški dodelovanja, ne da se
zagovarjati, posebno ako so se pri računanju grunt-
nega davka že na to ozirali; ker tako se dvojno plača.

Al čeravno je teža velika, katero nalaže ti da¬
vek pridelovavcu, vender še to pri nji nije naj veči
razlog, zakaj seje postavi 12. maja 1859 vse tako
živo protivilo in zoperstavilo, ampak še več zavoljo
tega, ker se tako izpeljuje, da ljudi draži in jezi;
in to ravno samo pridodelavca zadeva.

Počemši od branja pridodelavec ni več gospodar
in lastnik svojega pridelka. Ne sme ga prežavati ob
katerem času, po kateri cesti bi ga hotel, ne more
več kar je vse pri vinu potrebno, opravljati ga, ako
ne ima pri sebi stražara od financij. Koliko krat mora
gospodski take reči na znanje davati! Ako hoče vina
prodati, in naj bo koliko bo, mora stražaru temu na¬
znaniti , ter ga k sebi zvati.

Pri tem pak še treba opomniti, da so hrami po
vinogradih daleč razškropljeni; pridelovavec mora več
ur daleč iti po stražara financijalnega, ki je morebiti
ravno takrat bog ve kam pozvan k drugem vinorejcu,
ter ga tedaj ni najti.

Po takem mu ne ostane kaj drugo, ko da kar je
namenil sam stori, ter si tako zavoljo dohodnega pre¬
stopka kazen nakoplje; ali pak da na svojo škodo
opravilo namenjeno opusti.

Pridelovavec se tedaj ne boji tih težav in truda
nepotrebnega, temuč tudi škode ki ga more zadeti.

Finaucijalna oblast tega ne more tako pustiti;
ona mora gledati kako bi se to odstraniti dalo. Tedaj
bo morala strašno mnogo stražarov tinancijalnih raz¬
postaviti; po takem bo pak mnogo delavnih rok delu
odtegnila; ter bo čisti dohodek iz tega davka po ta¬
kem čisto malen ali ga pak celo nič ne bo.

To je uzrok une nejevolje, ki se je med ljudmi
vkoreninila, nejevolje, ki je mnoge ljudi že do tega
dognala, da so rekli: raji vinograde opustiti, kot temu
davku se podvreči.

Ako tedaj človek v račun stavi težavo, katera
je sploh in povsod z vinorejo zvezana; k temu da se
naše vina sadaj tako težko dajo prodati; ako se še
omene, da so že sadaj vinogradi brez plačila dobiti,
da jih lastniki radi drugim brez plače prepuščajo,
samo da ne bodo prisiljeni gruntni davek plačati, kar
se v kantonu Novomestnem postavimo pri Gerškem in
golobjem verhu vidi, ne moremo dvomiti, da se ta
nejevolja, to nezadovoljstvo ne bo po času zgu¬
bilo, ampak da se bo po slabejih vinskih krajih vi-
noreja celo al vender veči del popustila.

Ako so ti kraji za druge verste obdelovanja
dobri, visoka vlada vender ne bo gruntnega davka
izgubila; ako pak niso za kaj drugo, kar bo menda
o največem delu tih krajev veljalo, bo po takem der-
žava še celo gruntni davek zgubila.

To so prevdarjanja, katere bodo gotovo deržavni
zbor do tega spravile, da se ta postava, ako že bo
sploh ostala, tako spremeni, da pridelovavec ne bo
takih zaderžkov in zadreg imel, kakoršne mu sadajna
postava dela.

Tudi mislim, da se bo lahko najdla kakšna pot,
da se davek, ki ga deržava potrebuje, bo zložila s

pravim vspehom in blagrom pridelovavcov. In ker
mislim, da se bo ta postava le mnogo premenjena in
predelana mogla obderžati, treba je, da se za sadaj
v unih deželah našega cesarstva, kjer še ni v život
vpeljana, tedaj posebno na Kranjskem ne začne; ker
bi se drugači zadrege, ki so ž njo ozko zvezane,
še le po dolgem času dale odstraniti.

Vender mislim, da je ravno za Kranjsko še več
razlogov, zakaj da se ta potrošnina ne vpelja sadaj.

Da je nehala meddeželna čolna meja, ki je
popred Hervaško od štajerja in Kranjskega ločila, to
je bilo iz deržavnih uzrokov potrebno.

Ravno tako je pak tudi pravično, če se človeku
na eni strani zavoljo deržavnih občnih zadev rane
sekajo, da se mu z druge kake strani to izceli ter
škoda včinjena nadomesti, da te rane ložej more pre¬
boleti.

Pri ti priložnosti bi rad tudi prašal, al je misliti,
da se bo 1. novembra sadajnega leta potrošnina, o
kateri se zdaj razgovarjamo, po Hervaškem in Sla¬
voniji zares začela. Na to menim da nikdo ne more
že sadaj jasen in stalen odgovor poterdeči dati, da
bo tako; če tedaj tam ne bo te potrošnine, bilo bi
močno žalostno, ako bi na Kranjskem, kjer je že
pred od tolike škode bila, ko je čolna meja nehala,
zdaj se ta potrošnina vinska vender začela, dokler bi na
Hervaškem, kjer so že takrat toliko korist imeli, sa¬
daj drugo korist zadobili.

Po previšjem ročnem pismu od 16. aprila 1861
odložena je bila ta vinska potrošnina po Hervaškem
in po Slavoniji, Kranjskem in Istriji za tega voljo,
ker unega leta nije vino obrodilo. Al po moji misli
rane, katere je nekim krajem naše zemlje vsekalo
uno slabo leto, niso se celo še zacelile; tedaj še do
sadaj ti uzrok odloga ni odstranjen. —

Previšje ročno pismo 15. septembra 1859 tudi
iz tega uzroka odlaša uno postavo o vinski polrošnini,
ker so stanovavci zavoljo poslednje vojske večje in
težke stroške imeli.

A! ni mi še poznano, da bi bil do sadaj nehal kakšen
priklad al dodatek k poprejšnim davkom, kar so za¬
voljo vojske vpeljani in preudarjeni bili. Vsi ti pri—
kladi plačajo se še zmiraj, ter ni verovati, da bi
skoraj nehali.

Al niso samo dolžnosti ravno sadaj omenjene,
katere so zavoljo poslednje vojske težile celo deržavo,
ampak nekatere kraje težile so še celo druge reči,
postavimo kjer je vojska ležala mirna; za tim gosta
predprega za vojsko; vse te nadloge okusila je Kranj¬
ska, ter mislim, da najhuje.

To bi tedaj nov vzrok bil, da se kranjski zemlji
nekaj nadomesti za te nadloge, ter da se ta postava
vinska odloži. Tudi se more tukaj reči, da ni ne¬
mogoče, da se nam povernejo časi vojske, ki so nam
dosadajne nadloge naložili, ter jih morejo v kratkem
iz novega naložiti.

Od vsih strani obdajajo nas černi oblaki, in
strašno se je bati, da se zopet take zadrege spleto,
ki bodo vse sile naše dežele še več napele.

Tedaj mislim, da glede Kranjske dežele, še vsi
vzroki do sadaj obstoje, zavoljo katerih je njegovo
veličanstvo to postavo odložiti blagovolilo , da se bo
tedaj tudi za naprej morala odložiti.

Čeravno ostalih krajev Kranjske dežele kjer ne
raste vino ta postava ne zadeva na ravnost, vender
se nadjam, da bodo ker je stvar od tolike važnosti,
drugi poslanci podiprali ti nasvet moj; saj je blagor
cele dežele le tam najti, kjer so posamezni deli v
blagostanju.

Predsednik: Al še želi kdo drugi o tem govoriti s

35

Posl. Langer: Gospod dr. Zupan  tako je te¬
meljno in na tanjko razvil in dokazal svoj nasvet, da
mi je le malo kaj ostalo reči, ter naj mi bo dozvo-
Ijeno še enkrat omeniti dražljivi način, po katerem
se ta postava izpeljevati mora; posebno pak bi to
bilo v tem, kar zadeva uredovno nadgledovanje pri¬
delanega vina; naj se ta postava izpeljuje blago in
prizanesljivo koliko le mogoče, vender poleg nje pa¬
metno in vspešno ravnanje vinskih zadev skoraj ni
mogoče.

Poznana je reč, da se sme vino pod uredovni
pečat staviti, katero je financijalni gosposki oglašeno
tako, da bo se davek plačal še le poznej; in nije
dvomiti da se bo veči del res vino zapečatilo.

Vsaki človek pak, ki je imel kadaj kaj opraviti
z vinom, dobro zna, da se vinska posoda, ko se na¬
polni, s početka mora vsaki tjeden, poznej vsak
drugi al tretji tjeden gotovo in skerbno napolniti, da
se nadomesti kar se je vino posušilo al pak v zrak
šlo. Ako se to ne dela tako, vino dalje prehaja v
paro, in vinorejca zadeva velika škoda.

Al bo tedaj vinorejec zavoljo te postave opustil
to dopolnjevanje vina? Ako to stori, ima veliko škodo;
ker če se vino dalje izparuje, čim dalje beržetogre;
in ako noče plačati potrošnine, vender mu to izpuše-
nega vina ne bo nadomestilo. Če pak hoče napol¬
njevati, naj mi kdo reče, koliko bi oseb moralo biti
postavljenih za to nadgledovanje, da bo vsaki lastnik
vinogradov, ki jih je tako veliko število, dobil nad-
gledovavca pri napolnjevanju, al recimo samo za
to, da zopet pečat pritisne.

Še veče skerbi uzrokuje ta postava za tega voljo,
ker vsako mlado vino ko se posode napolnijo, per-
vega al drugega leta večkrat vre, in na to vrenje al
kipenje mora vinorejec strašno pazljiv biti, ako noče
velike škode zadobiti. Ako je to pozneje vrenje le
nekaj bolj silno in jako, mora se kmalu skerbeti kako
pomagati, da se vino popolnoma ne skvari.

Al kaj bo vinorejec začel, ako je pri vinu takem
pečat pritisnjen, nadgledovavec financijalni pak mo¬
rebiti dve tri ure deleč, ali pak ga še ni doma, ker
je drugod v nadgledovanju.

Takih nevarnosti, kar sem tukaj samo dve
omenil, bilo bi brez broja al števila, ter ni viditi in
misliti kako da se temu pri ti postavi priskoči in iz-
begne.

Bati se je tedaj da bo vinorejec vse te nevar¬
nosti moral prestati, ako ne bo deržava toliko oseb
za nadgledovanje postavila, da bodo ti stroški mnogo
veči kot kar bo davek iznosih

Nije tedaj samo strah od vsili tih napak, ki so
zedinjene z izpeljevanjem tega zakona, ampak strah
zavoljo škode, katera res ljudi zadeva, kar uzrokuje
toliko nevoljo, toliko nezadovoljstvo. To nezadovolj¬
stvo res je na Dolenskem tako veliko, da se upam
tukaj izreči, da izmed vsih tih tolikih postav, o dav¬
kih, kar smo jih poslednjih 12  let dobili, nobena na
Kranjskem ni tako zoperna našim ljudem kakor ravno
ta postava od 12 .  maja 1859.

Tudi so si ljudje v glave zabili misel, da ne¬
zadovoljstvo s tim zakonom izhaja le od večih po¬
sestnikov vinogradov, dokler so manji posestniki vi¬
nogradov mirni in nič se ne zoperstavljajo; in ta
misel je tudi po raznih časopisih in to po sadajnih
njihovih namenih razglašena.

Al tega pametno nikdo ne more reči, kot samo
uni, ki z malimi posestniki vinogradov nikdar ne ob¬
hajajo; ker bi drugači ravno najdli, da se ti še mnogo
več na to postavo tože, kot veliki posestniki.

Veliki posestniki še vender ne bi tolike škode

pri tem imeli; ker ti imajo svoj dobiček že v tem, da
morejo svoje vina zaderževati, ter po takem ceno na
visoko gnati, kar njim škodo vender naplačuje. Mali
posestnik pak mora vino kmalu po branju prodati; k
temu ga sili, ker je vino slabeje vrednosti, al manje
pridelka, tudi siromaštvo in sila in še drugi uzroki;
po takem gre na zgubo in prihaja na nič.

Gospod, ki je pred menoj o tem govoril, do¬
kazal je da vinogradi sadaj že celo malo dobička
prinašajo, tako da se komaj stroški izplačujejo; ako še
k temu prišteješ ti novi davek, to bodo manji po¬
sestniki prisiljeni vinograde obdelavati brez koristi.

Mnogo krat se je nasvet dajal, posebno po Do¬
lenskem, da se naj posestniki že za naprej poprek
poravnajo s unim, ki bo to potrošnino v najem
vzel; pravi se, da se ne bo mnogo plačevalo in kaj
še več takega; al vinorejec prav dobro zna, da se
bo ti davek kakor se je lani napravilo, le eno samo
leto v najem dal. Zna se tudi to, da najemniki, ki
so to prevzeli le na eno leto, niso hoteli dražiti ljudi
in sebi neprilike delati, ter so bili zato, da se koliko
mogoče ljudje poprek poravnajo.

Al zna se tudi to, da.bo ta najemščina vsakega
leta veča; ako bo pak najemnik moral več plačati,
bo tudi več zahteval za poravnanje. Ako se pak ne
bi poravnal vinorejec, bodo vse te neprilike dražljive
proti njemu nastopile, ter vinorejcu ni bolje kot če
se poravna. Tedaj je ena, al se poravna al ne.

Prepričan sem, da cela Dolenska od deželnega
zbora v zadevi te omenjene postave vinske izčakuje
pomoč, ter znam da bravci ,,Novic“ ne bodo nič tako
željno in skerbno iskali, kot to, kaj je deželni zbor
v ti zadevi storil.

Za tega voljo iz vsega serca pristopam nasvetu
dr. Zupana,  ter le želim, da deželni zbor sklene,
naj naša zemlja v zadevi omenjene postave še dalje
ostane v dosadajni izjemni legi. v

Posl. baron Apfaltern: Če ravno je nasvet, o
katerem se sadaj razgovarjamo, po gospodu predlo-
žitelju dr. Zupanu  od vsih strani tako razložen in
razjasnjen; čeravno ga je poprejšni gospod govornik
tako temeljno podpiral, vender še mislim nekaj drugo
omeniti, kar pri ti naši prošnji ne bo celo brez važnosti.

Gospodom pričujočim bodo iz raznih časopisov
poznani glasi o nekakem puntu, ki se je dogodil v
enem kraju sosednega nam Štajera, kjer je ta potroš-
nina že vpeljana. Strašno je čuti te glase, in ven¬
der se dobro zna, da se nije nič preveč o tem pisalo.

Ne bom globleje pregledaval tega ter iskal uzro-
kov, kateri segajo ravno proti tem davku; opomnil
bom samo to, da se je ti punt začel le zavoljo načina,
kako se izpeljuje ta postava od 12 .  maja 1859.

S početka je bila zoperstava le pri eni sami pri¬
ložnosti ter je že takrat prišlo do kervi; iz tega užgal
se je občni punt, del vojske moral je priti, in ker tih
vojščakov ni zadosti bilo, da se punt zatare, morali
so poslati cel batalijon vojske; vender še to ne bi
bilo pomagalo, in kdor je pazno gledal na ta punt,
ni je dvomil, da bo se ti punt še dalje razširil; temu
so v okom prišli le z mnogo boljim, prikladnejim sred¬
stvom.

Nekakšen uradnik namreč, ki je pravo svojo
dolžnost razumel, razložil je ljudstvu, da se je že
potrebno storilo pri ministerstvu, da se daljne izpelje¬
vanje te postave odstrani, ter da se tedaj drug kakšen
davek upelja na mesto njega, ali pak da se saj ta
postava drugači izpeljuje.

Ljudje dali so se pomiriti, al kar je bilo, ne da
se tajiti, da je pri naših sosedih postava tako žalo¬
stno prigodbo uzročila.

5 «*

36

Naj popred bil je županom nalog dan, da pri iz¬
peljevanju te postave pomagajo. Al ko so le skusili
to storiti, so prišli ob vse zaupanje pri svojih ljudeh.

Prav pametni, v svojem kraju popred mnogo či¬
slani ljudje so po takem na enkrat obsipani bili od
samih zopernikov in sovražnikov, ter je večkrat še
njihovo življenje bilo v nevarnosti.

Za tega voljo hoteli so se župani odreči župan¬
stva. Ker so gosposke znale, da ne bodo najdle nikoga,
ki bi jim bil takrat županstvo na se vzel, prisilili so
župane, da so morali ostati na tem mestu. Ostali so
tedaj dalje župani, ter so raji iz svojega žepa plače¬
vali globo, to je kazen v denarjih, samo da njim z
občinari nije bilo več sovražtva in zopernije.

Tako daleč so se stvari razvile tam, ko se je
v Ščavnici nemški (Slainz) uni punt začel, ki sem ga
gorej omenil.

Al to ni edina huda reč in edini nasledek, ki
ga je ti punt in ta postava na Štajerskem zbudila. V
tem puntu bilo je prelite kervi, mnogo ranjenih, in še
celo mertvih je bilo. Narod sam pak je strašno raz¬
kačen proti vladi.

Nekoliko tih ljudi stopilo je v deputaciji pred
najvišji prestol, pred presvitlega cesarja; tudi pri
ministrih so bili, ter so tam na svoje ušesa mogli čuti,
da je vlada sama izrekla: ta postava če že ravno ni
zmota, vender ni dobra. In dobro znamo, da je taka
beseda za vsako vlado pretežka; ter moramo reči,
da ni dobro, ako ona mora kaj takega reči.

Dalje pak je bil tudi ti nasledek, da se je vender
po postavah moralo dalje postopati; ljudje, kateri so
se vdeležili pri tem puntu, zapadli so v sodnijsko
preiskavo, bili so tedaj zaperti; ker punt je že do
tega se bil razširil, da so po postavah sodnijskih to
storiti morali.

Sodnije so pak v veliki zadregi bile; žene strani
razkačeni narod, krivo napotjen; in vender se sodnik
mora terdo deržati vsake besede postavne.

Po takem so si pomagali, kakor je bilo mogoče;
oziraje se na vse te okolšine, ki so bile za obtože-
nike, sodili so blago in dobrotno kolikor se je le dalo,
ter so sodbe izrekovali, ki so nekaj, nekaj vender na
postavo se ozirale, z druge strani pak ravno te po¬
stave več podkopale, kot podpirale.

To so une okolšine, katere je ravno ta postava
uzrokovala, in katerih ne menim dalje opisavati, da
delovanja visokega zbora dalje ne zaderžavam. Ven¬
der bi nekaj nasvetoval zavoljo unega odbora, ki bo
imel zložiti dotično prošnjo do presvitlega cesarja.
Ako bo visoki zbor moj nasvet odobril, bom brez
zamude v omenjeni prošnji na vse te žalostne do-
godbe, ki so se v nem Ščavnici pripetile, omenil kot
vzroke, kod praktične dokaze dogodb, ki jih je na
vidik stavila ta postava; ter mislim da bo visoko mi-
nisterstvo omenenje tih dogodb razumelo in saj za
težke važne vzroke vzelo, da se po tem oziraje se na
okolnosti naše dežele pri nas stori, kar okoljščine
zahtevajo. (Bravo ! bravo !)

Posl. Derbič: Uni gospod, kije pred menoj govoril,
tako je predmet do konca dognai, da oziraje se na
taiste čase, ko sem v Černemlju in Metliki kot uradnik
služil, tukaj moram le malo kaj dostaviti, kar gre
proti začetju postave, o kateri se sadaj razgovarjamo.

Gospod dr. Zupan  je že rekel, da na Dolen¬
skem velik del pridelanega vina gre na gole stroške.
V Cernemljskem in Metliškem kantonu zavoljo velikega
siromaštva naj rnanje tretji del pridelanega vina gre
le na stroške za vinorejo. Kruha in drugega živeža
je premalo, tedaj se vino pri velikem številiTdelavcov
rabi kot naj poglavitnejši živež; na to tedaj tretji del,

ako ni več, gre od pridelanega vina, ter se mora odšteti
od davka. Pri nobenem davku se ne plača davek od
stroškov, katere pridelovavec ima za svoje delo, ampak
povsod se le računa, kolikor je po vsih odštetih stro¬
ških, davkih itd. čistega dohodka.

Najsiromašneji so uni kraji, v katerih je vino-
reja. Ne bo preveč rečeno, da so vinorejci v dobrih
letih siromašni, v srednjih pak da že stradajo in
gladujejo.

Žalostno izkustvo smo imeli pred desetimi letami,
kakšne strašne posledke ima ena sama nesrečna toča,
ki se je vlekla čez nekaj več krajev. Toča, ki je leta
1851. bila, vzrokovala je dve slabi letine. Malo ljudi
takrat ni gladovalo, neki celo do smerti. 33.000 Stanov¬
nikov zahtevalo je pomoč in podpiro; in res se je
v velikem razmerju nabralo denarjev; več kot 100.000
goldinarjev se je razdelilo, in vender je ta množina
denarjev komaj mogla le smert gladu odbiti.

Potrošnina vinska zadela bi tedaj le naj siro-
mašnejše ljudi; mislim da bi vender nepravično bilo,
da se pri novem kakšnem davku začne pri naj siro-
mašnijih Stanovnikih.

Pristopam tedaj mislim gospoda Lange rja,  ter
menim, da bo visoki zbor sklenil na temelju govorov,
kar so do zdaj izrečeni o ti zadevi.

Posl. Ambrož: Ako se pri tem prašanju tudi
jaz zglasim, činim to samo za tega voljo, ker se visoki
zbor peča ravno sadaj s prašanjem, ki segavsadajne
čase. Da se ti predmet še boij vtemelji, naj mi bo
dozvoljeno, da pokažem nekaj na preteklost, da iz
tega razvidimo, kako to prihaja, da tolikim prošnjam
do sadaj ni bilo nikakšnega vspeha.

Slavni gospodje! privatne prošnje, kar so bile
izročene, dale so vladi povod in priložnost, da se ti
davek tukaj na Kranjskem za nek čas odloži. Al
kmalu za to prošnjo, da se postava le odloži, prosilo
se je tudi, da naj ti davek pri nas nikdar ne bo
vpeljan. Preteklega leta niso samo občine dolenske
ampak tudi Ipavske poslale osebe deželnemu pred¬
stojniku, odkrile so mu ustmeno svoje nadloge ter tudi
pismeno izročile svojo prošnjo. Ravno taiste občine
so tudi kmetijskemu družtvu živo in silno prošnjo do
rok stavile, v zboru 9. maja lanjskega leta se je
o tem prašanju na tanjko govorilo, ter je bil gospod
deželni namestnik prošen, naj on v ti zadevi, ker so
mu občine same to prošnjo tudi predložile, z svojo
važno besedo podpira.

Njegovo veličanstvo je oziraje se na okolnosti
in da ne bi preveč ojstrih zbornih razgovorov al de¬
bat bilo, naj popred sklenilo veče deržavno svetovav-
stvo pozvati, ter moži zbrati, kateri so zadosti mir¬
nega serca, da se o ničem ne govori, kar se ne bi
rado čulo.

To deržavno svetovavstvo razgovor je tanjki o
ti zadevi imelo, ter so zastopniki vsih dežel v tem se
zložili, da je ti davek eden od naj težijih, kar jih je
do zdaj poznanih.

Naj mi bo pri ti priložnosti dozvoljeno, da unemu
gospodu svetovavcu hvalo izrečem, kateri je zastopal
našo deželo; in tim veča ga gre hvala, ker nije samo
Kranjske ampak tudi dolnji Štajer zagovarjal. Izgo¬
vorjene so tam bile besede močne in krepke, ter na¬
sledek unega natanjkega razgledovanja in razgova-
ranja o tem davku bil je, kar je gospod minister
financij rekel, in to tako:

,’V ostalem se dela o tem, da se ta po-
„stava olajša na temelju previšje odločbe tekočega
„leta, ki namerja to, da se glede vina, kar bi se
„ime!o doma piti, nekaj olajša. Tedaj se kar je le
„mogoče dela od Strane financijalhega ministerstva,

37

„da se v izpeljevanju olajša ti neprijetni in ne da se
„tajiti, težki davek, ki je že kmalu s početka vsim
„tako zopern bil.

„Odstraniti se sadaj ne da, ker financijalna lega
„cesarstva tega ne dopušča; vender se bo gledalo,
„da se način izpeljevanja iznajde, po katerem ti da-
„vek unim, kateri ga imajo plačevati, ne bo tako
„nepriličen.“

Take besede je gospod minister financijalni o
tem dal čuti: in dosadajni razvitek te stvari mi je
bil vzrok da sem se o tem zglasil, ter da nasvetujem:
Odbor, ki bo to prošnjo imet zložiti, naj tudi to iz
deržavnega svetovavstva spomene, ter naj ravno to
rabi za eden izmed vzrokov, ker nije dobro, da se
davek kateri je nepravičen, težaven in nepriličen,
plača kedaj le zavoljo tega, ker je financijalna lega
nesrečna in težavna, davki se morajo razdeliti edino
po pravični meri.

Posl. Kromer: Jaz pristopam nasvetu gospoda
poslanca Zupana,  vender mislim, da kot vzroki tega
nasveta morajo le take okolnosti služiti, ki zadevajo
samo našo deželo, ne pak tudi take, ki so splošne
ter segajo do vsih dežel; tedaj take, ki se je zako-
davstvo že na nje oziralo dosadaj.

Ker s previšjim sklepom od 16. aprila 1860
bilo je izrečeno, da se davek o vinu, mesu in o ja-
belčnici in hruškovnici v ostalih deželah že 1. maja
1860, na Kranjskem pak še le 1. novembra 1861
ima začeti. Ti sklep storjen je bil z ozira na težavne
zadeve, ki so takrat tiščale našo deželo. Po takem
je tedaj naša dežela zadobila posebno lego, posebne
okolnosti, katerih sadaj nesmemo iz rok pustiti. Ker
ako bi mi sadajni naš nasvet samo Je na vzroke
stavljali, ki zadevajo vse dežele, bilo bi se bati, da
je po višjem diplomu 20 .  oktobra 1860 in po der-
žavnem ustavu 5ž6. februarja 1861 ta stvar občna,
deržavna reč, ter bi se po takem morebiti še le za
nekolikimi lelami po deržavnem zboru končno rešila al
odpravila.

Vsim nam pak na tem leži, da naša dežela od
tega davka ostane toliko časa oproščena, dokler se o
nji v deržavnem zboru kaj dokončnega sklene. To pak
bomo naj ložej dosegli, ako se tegaderžimo, da naša
dežela že sadaj ima postavno priznano izjemno al po¬
sebno lego. Doker bodo težavne okolnosti ostale, za¬
voljo katerih je naša dežela sadaj v izjemni legi, do¬
sledno je tudi da ostane ta izjemna lega naše" zemlje
in da se tedaj ti davek ne vpelja; in ti čas naši de¬
želi netreba gledati na okolnosti občne, tedaj vsih
ostalih dežel al kronovin.

Oziraje se tedaj na to nasvetujem, naj visoki
zbor sklene, da se njegovo veličanstvo prosi, da se
vinski davek v naši kronovini dotle ne vpelja, dokler
ostanejo vse te težavne okolnosti, katere našo deželo
tlače, posebno dokler bo toliko vojske hodilo skozi
Kranjsko, al se tukaj shajalo, ter bo za tega voljo
mnogo vpreg, oskerbljevanja vojščakov in drugih
takih tegot, ki tlače samo našo deželo, in njo tedaj v
izjemno lego postavljajo.

Ako se nam pak po tem prošnja ne bi dovolila,
še nam bo slobodno z drugimi kronovinami vred in
skupaj v deržavnem zboru prositi, da se težki in v
izpeljevanju res dražljivi davek prekliče.

Posl. Brolich: Tudi jaz pristopam posebno na¬
svetu dr. Zupana, in ker je že več gospodov o tem
nepriličnem novem davku o mesu in vinu vsestrano go¬
vorilo in gotovo do dna seglo, naj mi bo samo do-
zvoljeno, da omenim, kako škodljivo bo izpeljevanje
tega davka delovalo na značaj ali karakter in na čud

al nravnost vsih, katerih se postava posebno tiče;
prepričan da to ne bo izostalo vsled §. 23 .

Ti §. glasi tako: „Obdačenci, katerim so se po
„določbah nazočega ukaza napovedni in pregledni
„listi podelili, se zastran njihovih zalog dačnih pijač
„podveržejo urednemu nadčuvanju.“

Ti §. stavlja tedaj in podverguje vse posestnike
vinogradov pod ojstro oko uredno. Tako nadčuvanje
že po samem sebi je močno odurno, ter tudi za to bo
trebalo mnogo in mnogo oseb. Iz tega pak bo deržava
strašno velike stroške imela. Dohodki iz te potroš-
nine bodo tedaj veči del obernjeni in potrošeni na to
osebje nadgledajoče; Stanovniki pak v nravnosti se
bodo kazili in kvarili.

Prepričan sem, da bodo starši dobrega, poštene¬
ga značaja prisiljeni svoje otroke podučevati, in na¬
peljevati, da naj tim osebam nadčuvajočim ne pravijo
resnice; in to bodo storili že od straha, da ne za-
grezno v kazen al globo, ki je stavljena na najmanjo
zmoto v zakonskih prepisih. Postavimo, da vinorejec
ni ob pravem času najavil; osebje nadčuvajoče bi kmalo
vino odvzelo, ter bi se kaznena preiskava morala za-
početi; razpraševanja sledila bi za tim; priče bodo v
zadregi z resnico ter bi se bolj deržali sostanovnikov
ki so okrivljeni, in po takem ne bo viditi in čuti
resnice, ter bi se mladina že v svoji mladosti pri-
učevala lažim in zvijačam.

Po mojih mislih bo ravno način izpeljevanja
tega ukaza od največe škode, kar je le može v nrav¬
nem oziru za kako si bodi deželo biti.

Že za tega voljo sem za to, da se ti nasvet go¬
spoda dr. Zupana kot silen vspeši, da njegovo veli¬
čanstvo skoraj dozna in čuje, kako  škodljiv je ti
ukaz z izpeljevanjem svojim posebno za kmete; ker
menim, da se takšen ukaz ni sklenil, kjer bi tudi iz-
kusni in zvedeni vinogradniki in možje iz nižjega
naroda zraven bili; drugači bi težko bilo verjeti, da
se je tako dražljiv ukaz sklenil, ki njihovo nravno sa-
mostalnost podkopuje in vničuje.

Pristopam tedaj nasvetu dr. Zupana.

(Bravo! živio!)

Posl. dr. Blehveis (v slovenskem jeziku):

Vse kar so gospodje zborniki pred menoj rekli,
moram poterditi tudi jaz.

Kakor strela iz jaznega neba je zadel v predlan¬
skem oklic novega vinskega davka vse dežele našega
cesarstva, kjer se prideluje vino.

Resnica je, ktere nesmemo prikrivati visoki vladi,
da noben davek ni bil s toliko nevoljo sprejet, kakor
ta; zakaj noben davek ni tudi v izpeljavi tako nad¬
ležen, kakor ta. Priča tega so mi vsi kmetijski čas¬
niki od pervega do zadnega, kteri so o tem pisali;
dunajski, štajarski, tirolski in drugi, — priča tega
so žalibog! lanski kervavi boji v Štanjcu na Štajar-
skem, — priča tega je prošnja naše kmetijske družbe,
so prošnje in deputacije, ki so iz Dolenskega in Vi¬
pavskega prišle k poprejšnemu deželnemu poglavarju,
naj bi se preklical ti zlasti za našo deželo pretežki
davek.

Preklical se ni; al odložil  se je do letos; letos
se ima tudi pri nas vpeljati, če ne bomo izprosili, da
se postava ta prekliče.

Deželni zbor ima pravico, svoje mnenje izreči
tudi o postavah, ki so za celo cesarstvo dane: al se
prilegajo tudi naši deželi ali ne. Ako danas slavni
zbor izreče, da ta davek je zlasti za našo deželo
pretežak, bo le čisto resnico govoril, ki jo ima do
svoje domovine.

Davki morajo biti; to vsak ve; zakaj davki so
dohodki deržavni; gospodar ne more obstati brez do-

38

hodkov, tako tudi deržava ne. Al davek ne sme biti
pretežka butara za človeka, da je ne more nositi, ker
od take nima ne ljudstvo ne deržava nobenega prida.
Ako ljudstvo uboža, tudi deržava nima moči. (Živio.)

Zakaj pa je zlasti za našo dolensko in notrajn-
sko zemljo vinski davek pretežka butara? Iz treh
vzrokov poglavitno:

1. Ker je dvojni  davek, namreč davek od gruta
in davek od pridelka. Naš gruntni davek je pa že
po katasterski meri dosti višji memo zemljišnega davka
v sosednem Štajarskem, Hervaškem in Primorskem;
tako na priliko je na Vipavskem vrednost orala ce¬
njena na 16 do 17gold., po kteri vrednosti se davek
odrajtuje, na bližnem Primorskem pa le na 9 gold.
Tako tudi na bližnem Štajarskem ni zeinljišni davek
v primeri s zemljišnim davkom na Krajnskem.

2. Naše vina so v ceni nižje  kakor štajarske,
primorske in druge, — in kar je čolna meja padla
med Ogerskim, Hervaškim in Primorskim, so potla¬
čile še veliko bolje naše vina. Niška vinska cena,
zraven pa še niški davek, to bi primoralo ljudi, da
bi opustili obdelovanje nogradov in bi tako opešali,
da bi ne mogli še zemljišnega davka plačevati, kar
bi bilo tudi deržavi v škodo.

3. Naša dežela je revna; Dolenec in Notrajnec
ne pijeta vina samo, da bi si serce razveseljevala,
ampak vino mu je pol živeža, ker mu drugega manjka.
Al mu hočemo še ti živež z davkom obložiti? Naj
mi slavna skupščina dovolji, da nekoliko verstic berem
iz „Novic“ ki nam to iz Dolenskega spričujejo, in
kakoršna je na Dolenskem, taka je tudi v Vipavi in
sploh na Notrajnskem, (bere iz „Novic“ list 2 . 1.1860.)

,,Obdelovanje vinogradov, to je donašanje zemlje
v koših, trikratno okopovanje, količenje itd. je tako
težavno, da naj se skrijejo pred njim vse druge kmetijske
dela. Naš kmet se večidel le enkrat zjutraj kuhe naje,
preden gre v tertje, potem vtakne kos kruha in po-
liček vina v torbo, pa preterpi s tem celi ljubi božji
dan. Poznam ljudi, kteri so ob samem kruhu in vinu
brez kuhe prebili celo zimo, in pri tem zmiram pridno
delali. Vino namestuje kod naš vsakdanji živež, s
kterim nas je naš ljubi Bog pičlo previdil, da skor
na kupički živimo. Ta dac bi tedaj našo hrano zadel.“

Po vsem tedaj se tudi jaz živo priklepam dana¬
šnjega predloga, naj slavni zbor sklene Njih Veli¬
čanstvo prositi, da se vinski davek na postavni poti
za našo deželo za vselej popolnoma prekliče. (Živio!
Živio!)

Posl. Dežman: Prosim gospod deželni glavar
da smem govoriti. (Ko se mu dovolji, govori sledeče):

Naj visokemu zboru o ti zadevi, ki se je o nji
že tako temeljito in doveršno govorilo, samo nekoliko
besed dodam; in to za tega voljo, ker je dozdaj po¬
sebno le o Dolenskem govor bil, in vender tudi Nc-
trajnsko in Ipavska dolina gotovo z zaupnim sercam
na kranjski deželni zbor gleda, da se tukaj tudi o
njunih tegobah beseda reče.

Ker gospoda zastopnika za Ipavo ni tukaj, bom
jaz omenil, da vse kar je gospod dr. Zupan  o vino-
reji na Dolenskem izgovoril, v taistem razmeru velja
tudi o vinoreji v Ipavi.

Kar je rečeno bilo o nehanju čolne medzemne
meje, ter o ceni vinski ki je na Dolenskem povsod
padla, to se vse mora reči tudi o Ipavskih vinih, ki
se od unega časa, ko je ta omenjena meja nehala,
celo slabo prodajajo.

Ni treba drugo reči, kot le to, da se po tih
krajih, na primer v Loki, Krajnu, v katerem nekdaj ni
bilo vina kot le ipavsko, sadaj ne ljubi tako ko pred,
ter je samo hervaško na njegovo mesto stopilo. Res

je, da je slaba letina na gornjem Laškem in na Go¬
riškem ipavskemu vinu mnogo pripomogla; vender je
cena vinska tudi posljednjih let vse na niže šla, ter
moram tudi to omeniti, da je po Ipavskem toča široko
in široko veliko škodo delala.

Kar se tiče ostalih težav tega kraja, omenim
še posebno, da je lakota, al vsaj nevarnost lakote,
katera je v poslednjih časih Dolensko tako strašno
in v tako velikem obsegu zadela, morebiti ravno po
slabi letini na Ipavskem pospešena bila; da vojska
ravno tako skoz ti kraj hodi.

Tedaj prosim, da visoki zbor (ako se nasvet
odobri, da se njegovemu veličanstvu apostolskemu taka
prošnja podnese) naj sklene, da se v ti prošnji tudi
Ipavci in njihove nadloge omenijo.

Posl. dr. Wurzbach ki se mu za tim dovolji
govoriti, sledeče govori:

Pristopam celo nasvetu dr. Zupana,  posebno
pak se mi dopada kar je g. posl. Kromer  dostavil,
to je da se največ in posebno na to vsa sila naše
prošnje stavi, da ima dosledno postava potrošnine še
v prihodnje odložen biti, dokler so okolnosti taiste,
za katerih voljo je že popred odložena bila do 1.
novembra 1861. V ostalem je vsaka postava o davkih
škakljiva in nevarna, katera pri izpeljavi ljudi draži
in brez potrebe stiska; ako je pak tako dražljiva
kako je ta postava vinska spisana po gospodu, kateri
je pred govoril, mora se celo zavreči.

Naši kmetje si neznajo pomagati, proti samo¬
voljnosti uradnikov v ti zadevi bili bi brez pomoči:
z besedami se braniti, z govorom se proti viti nič ne
pomaga; prava obrana, pravo nasprotje more le pismeno
biti; odkod pa kmetovavcu časa in denarjev, da si z
rekurzi in pritožbami pomoč prosi ?

Nato tedaj mora se po mojih mislih posebna
sila v prošnji naši staviti, ter podpiram nasvet dr.
Zupana  z dostavkom, ki ga je gospod poslanec
Kromer  dodal.

Predsednik: Al še želi kdo drugi o ti stvari
govoriti?

Posl. dr. Zupan: Poprejšnem svojem nasvetu
naj to dostavim, da po mojem mnenju nasvet gospoda
poslanca Krom  e rja  z mojim ne gre navskriž, ker
sem jaz sam posebno lego, posebne potrebščine Krajnske
dežele rabil kot uzrok in navod, da se ta potrošnina
še dalje odloži.

Tedaj tudi jaz brez pomislika pristopam do¬
stavku gospoda svetovavca Krom  er  j a in to tako,
da rečem, da je to ravno tudi moj nasvet.

Predsednik: Ker nikdo več ne želi govoriti o
tem predmetu, bo se glasovalo najpred o pervem delu
nasveta dr. Zupana,  ki glasi, de naj se prošnja
njegovemu c. kr. apostolskemu veličanstvu podnese, da
se vpeljava v ukazu 12. maja 1859 zapovedane potroš¬
nine vina in mesa, kateri bi se ukaz po previsjem
ročnem pismu od 15. septembra 1859 imel začeti 1.
maja 1860, bil je pak po dalnjem previšjem sklepu
15. septembra 1860 po Hervaškem in Slavoniji, po
Krajnskem in po Istriji dol.  novembra 1861 odložen,
da se tedaj upeljava te potrošnine za Krajnsko voj¬
vodino zopet zavoljo izjemnih, posebnih okolnostih
dotle odloži, dokler visoki deržavni zbor sklene, ali
bo ta potrošnina za naprej ostala, ali pak vsaj v nekaj
rečeh se prenaredila.

Tako glasi, če sem dobro razumel, zapopadek
novega nasveta.

Svetovavec Kromer: Naj mi bo dozvoljeno ome¬
niti, da moj nasvet samo na težavne zadeve Kranjske
dežele ....

Predsednik: Tudi nasvet gospoda dr. Zupana
naglašuje naravnost zadeve Kranjske dežele.

Svetovavec Kromer: Moje je mnenje, ako se
za Krajnsko deželo zavoljo posebnih, težavnih zadev
nebi mogla odloga unega ukaza o potrošnini dobiti,
da se za tim na podlagi občni, to je tedaj iz uzrokov
kateri se vsili ostalih kronovin tičejo, prosi, naj se v
deržavnem zboru ta postava odstrani.

Za sadaj pak je moj nasvet, da se oziramo
samo na zadeve, katere vidimo v svoji deželi.

Predsednik: Menim, da je po predloženem
nasvetu tudi tako, ker je vaš dostavek v predlog
gosp. dr. Zupana  vpleten.

Prašanje je to , ali se dostavek v nasvet staviti
ima, da se naj gleda na izjemne, posebne okolnosti
Kranjske dežele, dokler te ostanejo, in da se za tih
okolnosti vol jo omenjena potrošnina odloži, dokler der-
žavni zbor končne besede ne izreče v ti zadevi.

Tako se glasi po mojem mnenju nasvet.

Posl. dr. Blehveis : Ker pri pervem branju nisem
dobro razumel, naj mi bo dozvoljeno prašati, ali hoče
visoki zbor skleniti prošnjo, da se ukaz celi zaverže,
ali pak samo to, kar je sadaj dodano, da se una po¬
trošnina le odloži al saj spremeni in predela ?

Predsednik: Prašanje je le o odiožbi, dokler
deržavni zbor ne izreče, ali bo ostala ta potrošnina, ali
se ima saj predelati.

Posl. svetov. Kromer: Po mojem nasvetu ne bi
se dalo to zahtevanje lahko odobriti; moj predlog
sega le do tega, da se ta potrošnina samo za tega
voljo ima odložiti, ker so težavne okolnosti ravno
taiste, za katerih voljo je že popred odložena bila.

In ker je to moj nasvet, ne morem reči, da se
naj odloži za našo deželo, dokler ne bo deržavni zbor
svojega mnenja konečno izrekel, ali se bo za naprej
pobirala ta potrošnina; ampak dosledno morem le reči:
V kronovini Kranjski naj se ta potrošnina ne vpelja,
ampak naj se odloži, dokler ostanejo izjemne okol¬
nosti, zastran katerih je že popred odložena bila.

Posl. dr. Zupan: Temu, kar je zdaj rečeno
bilo, naj smem odgovoriti, da mi v peticiji ne moremo
prositi, naj se vpeljava odloži do nedoločnega, ne¬
znanega obroka ali časa.

Ne znamo sami, doklej bodo te izjemne okol¬
nosti terpele; morebiti bodo pol leto, celo leto, ter bi
morali vsako leto zopet takošnjo prošnjo pošiljati.
Določni obrok je pa taisti, kadar bo deržavni zbor
dokončno svoje mnenje o ti potrošnini izrekel.

Posl. Ambrož: Prosim, da smem govoriti.

(Po dozvoljenju.)

Moje je mnenje, da je nasvet dr. Zupana  sa-
mostalen, uni od gospoda Kr o m er j a pak je do¬
stavek, kateri unega spreminja; tedaj bi jaz predložil,
da naj se o dostavku gospoda Krom  erj  a naj popred
glasuje.

Predsednik: Prosim gospoda Krom e rja,  da
naj svoj nasvet natanko izreče.

Posl. Kromer: Moj nasvet je ta . . .

Predsednik: Prosim, da mi ga napisanega izročite.

(Sledi 10 minut; zatim izroči poslanec svoj na¬
svet napisan in začne sejo spet s sledečimi besedami)

Predsednik: Posl. gospod grof Anton Auer¬
sperg  ima govor, da predloži, kaj bo morebiti zedi¬
nilo nasvete.

Posl. grof Auersperg: Po mojih mislih mogla
bi se ta dva nasveta, ki sta s tako jasnimi in krep¬
kimi razlogi podpirana, dala v enega zjediniti; po¬
sebno ako bi se to, kar gospod Kromer  nasvetuje,
ojstro in jasno reklo, to je, da se okolnosti izjemne v
prošnji posebno jasno omenijo.

39 -

Po takem bi nasvet tako se glasil:

Visoki zbor naj sklene prošnjo, katera se ima
njegovemu c. kr. apost. veličanstvu podnesti, da se
vpeljava ukaza od 1 %.  maja 1859 o potrošnini vina,
jabelčnika, hruškovnice in mesa dotle odloži, dokler
težavne okolnosti ostanejo, ki sadaj tarejo kranjsko
deželo, in ako bi te nehale, dotlej naj bo odložena,
dokler deržavni zbor o tem ukazu, ali bo ostal in
kako bi ostal, konečno ne izreče svojega mnenja.

Posl. dr. Zupan: Na korist tega nasveta gospoda
grofa Autona Auersperga  naj moj nasvet pade.

Predsednik: Mislim, da to ni potrebno, ker nje¬
gov nasvet zedinjuje una dva.

Posl. Ambrož: Mislim, da v tem drugega raz¬
ločka ni, kot le ta, da se najpred mora o nasvetu
gospoda grofa Auersperga  glasovati, in še le
poznej o drugih nasvetih.

Predsednik: Naj popred se bo tedaj glasovalo
o nasvetu gospoda Antona  grofa Auersperga,
ter prosim, da vsi oni gospodje ustanejo, kateri so za
ta predlog.

(Vsi ustanejo, ter je enoglasno odobreno.)
Predsednik dalje govori:

Nasvet je tedaj v biinosti odobren; gremo tedaj
k drugem delu nasveta doktorja Zupana,  kateri
zadeva prašanje o odboru za sostavljanje prošnje.

Posl. dr. Zupan: Jaz sem pri tem tega mnenja,
da se tudi pri ti priliki deržimo dosadanje navade, po
kateri je gospodu deželnemu glavarju izročeno, da šte¬
vilo in osebe tega odbora naznamova.

Predsednik: Prosim, da mi tega ne naložite;
preveč važna je stvar zadevna, ter premalo poznam
gospode, tako da po svoji vesti ne bi mogel postopati.
Prosim tedaj za stalno, da se napravi tukaj odbor.

Posl. Ambrož: Pred vsem še ni odločeno pra¬
šanje o številu. Jaz bi bil za to, da se izbero trije
odborniki za sostavo prošnje.

Predsednik meni, da mora ta odbor imeti tri
ali pet odbornikov, ter praša zavoljo nasveta gosp.
Ambroževega,  kaj da gospodje mislijo.

Posl. Gustav grof Auersperg je za tri odbornike.
Posl. in svetovavec Brolich glasuje za pet.
Predsednik predloži tedaj prašanje: Kateri go¬
spodje so za odbor iz pet oseb, (ustane samo ednajst
poslancev). -— Tedaj izreče, da je deželni zbor
sklenil, naj se za sostavo te prošnje odberejo le trije
odborniki.

Zatim zahteva, da se naj volitba pismeno začne
in doverši.

Posl. baron Apfaltern: Da se vender odverne
pismena volitev, predložim tukaj, da se naj ustmeno
voli in naj v ta odbor stopi gospod poslanec dr.
Zupan  kot pervi .predložitelj, ter da odbor to eno¬
glasno poterdi, ter ga poprosi, naj si sam dva druga
odbornika zbere, katera bi zatem deželnemu zboru pred¬
ložil, in s katerima bi prošnjo sestavil.

Posl. Ambrož podpira ta predlog, ter prosi, da
se naj o njem glasuje.

Predsednik poprašuje o tem, ter ustanejo vsi
poslanci. Zatem dalje govori:

Prosim tedaj gosp. dr. Zupana,  naj zaznamova
dva gospoda, katera bi si želel pridjana.

Posl. dr. Zupan praša: ali mora ta dva gospoda
kmali imenovati? Po predlogu gospoda grofa Antona
Auersperga  sklene zbor enoglasno, da se mu
pusti čas do konca današnje seje, da ta dva odbor¬
nika imenuje.

Predsednik: Ostal nam je v nasvetu gospoda
dr. Zupana  še tretji del.

Tretji predlog še glasi tako:

„Prošnja naj se našim poslancom za deržavni
„zbor izroči, da njo oni kot deželni poslanci njegovi
„ekscelenciji gospodu deržavnemu ministru predajo za
„dalnje podnešenje pred presvitlega cesarja. 44

Posl. dr. Zupan.

Vsi smo o važnosti tega predmeta globoko pre¬
pričani; tedaj je moje mnenje, da se ta prošnja ne
podnese njegovemu veličanstvu po navadni poti; ampak
da se želja visokega zbora koliko le mogoče pod¬
pira in veča veljava da, naj njo deržavni poslanci
naše dežele pri odhodu seboj odnesejo ter nji pri iz-
ročenju v roke deržavnega ministra besede žive in
krepke podpore dodajo.

S tega uzroka je tretji del tega predloga stavljen.

Posl. gospod VVurzbach: Če mi je prav, raz¬
umel sem to mesto tako, da se prošnja naj gospodom
deržavnim poslancom izroči, da njo dalje oni visokemu
deržavnemu zboru predlože kot deržavni poslanci.

Zdi se mi pak, da se po ustavi deputacije al
poslanstva od deželnega zbora ne smejo pošiljati
deržavnemu zboru.

Res je da je to le malenkost, ki zadeva samo
nebitne, male reči. Po mojem mnenju naj gospodje
deržavni poslanci brez dalnjega in prosto vzamejo z
seboj prošnjo, ter da njo deržavnemu zboru izroče;
ni pak kot poslanstvo zbora kranjske dežele.

Ne znam, al se motim v tem, al dozdeva se mi,
da je o tem jasna postava, samo neznam ravno, kje
je, kjer se pravi da so prepovedane poslanstva v oblici
deputacije od strani deželnih zborov, namenjene der¬
žavnemu zboru.

Posl. baron Apfaltern: Njegovemu veličanstvu.

Posl. dr. Zupan: Tukaj je zmota v tem, kar
seje  ravno sadaj reklo; ker v mojem nasvetu nije
predloženo poslanstvo al deputacija na deržavni zbor,
ampak na gospoda ministra financij; proti temu pak
nije nikake zavere.

Posl. dr. AVurzbaeh: Vsled poduka, kar sem
ga sadaj dobil, preklicujem svoj dostavek k nasvetu,
ker se tukaj le govori o njegovem veličanstvu, ter je
gospod nasvetovavec predložil, da se naj poslanstvo
oberne k financijalnemu ministerstvu.

Predsednik: Prošnje na ravnost ne smejo se
pošiljati previšjemu vladaru.

Posl. Ambrož: Še to tudi ni omenjeno, da se
prošnja za tim ima tukaj v deželnem zboru prebrati
in o nji razpravljati.

Predsednik: O tem se moremo poznej lahko
rezgovarjati, ko bo razpravljanje o teh treh rečeh
doveršeno.

(Ker na prašanje predsednikovo, ali je še komu
všeč o ti tretji zadevi govoriti, ni se oglasil nikdo,
napravi se glasovanje, ter je ti .predlog enoglasno
odobren. Predsednik tedaj dalje govori:)

Tretji del nasveta je po takem odobren, ter nam
je ostalo le prašanje, do kadaj bi odbor prošnjo mogel
dogotoviti.

Posl. dr. Zupan misli, da bo do prihodnje seje
dogotoviti mogel; ter na to

Predsednik naznani, da bo to prošnjo v dnevni
red za prihodnjo sejo postavil, ter se o nji razprav¬
ljalo in dalnje sklenilo.

Drugi predmet  je vladin predlog8.aprila,
ki ga s tim sadaj naznanujem.

„Po dopisu vis. c. kr. deržavnega ministerstva
„ima vlada namen, da se po besedah deželne ustave,
„zaloge in kar je drugo do zdaj deželna vlada rav-
„nala, izročijo deželnem zboru in deželnem odboru,
„ko bo enkrat odbran, da se tedaj s tim odborom
„razgovor o izročenju napravi; naj tedaj deželni zbor

,odboru deželnemu naloži, da se v razgovor stavi
,,z vlado, ter da se za tim deželnemu zboru predloži,
,,kakor je vse najdeno.

„Ravno tako naj deželni zbor odboru deželnemu
„naroči, da naj opravila, ki so v §. Ji9 deželne ustave
„naznamnane ter so njih dosadajni stanovski odbori
„opravlja!i, prevzame, ter kakor se je to storilo, de¬
želnemu zboru predloži. 44

Predsednik: Tiče se sedaj dveh predmetov, to je:

1. Da prevzamemo deželne matice in deželne
naprave v upravo deželnega zbora.

2 .  Da prevzame novi deželni odbor opravila
stanovništva in povečanega odbora stanovniškega.

Pri tem naj smem omeniti, da se to ne tiče samo
opravil vsakoverstnih, temuč tudi prejemanja stanov¬
niškega premoženja, katero je sostavljeno nekaj iz
kapitalov, nekaj pa iz ležečega posestva.

Tedaj se naj popred naj začne razgovarjanje o
pervem delu, to je: naj se deželni zbor pooblasti, da
z deželno vlado v dogovor stopi zavoljo prejemanja
deželnih matic in deželnih naprav.

Posl. Ambrož: Moje je mnenje, da o tem po¬
sebnega in obširnega razgovarjanja ne bo treba, ter
da visoki zbor naj svojo zadovoljnost izreče s pred¬
logom gospoda deželnega predstojnika.

Deželni odbor bo pak imel dolžnost, zložiti se,
ter z ono gospodsko, katera sadaj to premoženje in
te opravila ima v rokah, dogovoriti se, kako da se
naj ložej in naj bolje vse prevzame.

Predsednik: Na vsaki način mora visoki zbor
skleniti, da pooblastuje deželni odbor, ter da mu nalog
podeljuje, da naj to vse izpolni.

Deželni predstojnik . . ter da po takem deželni
odbor predloži deželnemu zboru, kar in kako je to
storjeno.

Predsednik: To se razumi po samem sebi.

Ako tedaj visoki zbor hoče to izreči, prosim da
gospodje naj ustanejo, kateri so tega mnenja.

(Enoglasno se odobri.)

Od strani visokega deželnega zbora podeljuje
se tedaj oblast deželnemu odboru, ter se mu nalog
dava, da se v porazumljenje stavi s vlado o predaji
in prejemanju deželnih matic in naprav, ter da se
ob svojem času deželnemu zboru na znanje da, kakor
se je vse izpolnilo.

(Vsi poslanci ustanejo ter poterde s tim, da je
tako sklenjeno.)

Predsednik: Ravno to velja tudi o prejemanju
opravil in poprejšnega stanovniškega premoženja.

Posl. Ambrož: Ne treba drugo, samo da bo le
sklenjeno.

Predsednik: Tedaj se bo, ko bo le mogoče,
deželni zbor z gospodom deželnim predstojnikom po-
razumel, kadaj in na kakšen način se imajo deželne
naprave in deželne matice izročiti. Ravno tako se bo
deželni zbor z poprejšnim stanovniškim odborom po-
razumel, kadaj in na kakšen način naj se premoženje,
kapitali in posestva ležeče izroče.

Posl. Ambrož: To so same manje važne reči,
katere bo deželni zbor po mogočnosti oskerbel.

Predsednik: Imamo še dalje en predmet;
gospod poslanec A m brož  predložil je začasen opra¬
vilni  red  za razprave deželnega zbora.

Posl. Ambrož: Načert začasnega reda opravil¬
nega predlagajoči deržim za svojo dolžnost za odpu¬
ščanje prositi, da sem jaz to stvar v roke vzel.

Storil sem pak to za tega voljo, ker sem od
več strani že čul, kako silno nam treba takega opra¬
vilnega reda.

Al pri tem nisem morebiti deržal sebe za spo-

41

sobnega al prikladnega glede takega reda opravilnega,
kateri bi berž služiti imel za podlago naših razprav;
tudi nam nije dovoljno časa danega, da se razgovar-
jamo in porazumimo o takem predmetu. Samo toliko
'sem mislil, da se bo morebiti visokemu zboru ko¬
ristno zdelo, ako se mu ti načert le do znanja stavi;
ter bi se morebiti po tem že v prihodnji seji na nek
način ravnati mogli; za tim pak bi se ti načert mogel
deželnemu odboru izročiti, da se na njegovi podlagi
za prihodnji deželni zbor popolnoma in natanjko iz¬
delan načert zloži, ter bi prihodnji deželni zbor berž
na začetku razpravljal se in razgovarjal o tem redu
opravilnem, da se tako stanovitna podlaga za raz¬
prave našega zbora napravi.

Menim da danas o tem načertu ne bo trebalo
nikakšne dalnje razprave, ker imam le namen, da se
načert visokemu zboru le do znanja stavi.

Tedaj bo lahko, ako ga visoki zbor na znanje
vzame, da bo deželnemu zboru mogel služiti kot osnova
za načert, ki bi se prihodnjemu deželnem zboru imel
predložiti.

Naj mi bo samo doz voljeno, da ga tukaj preberem.

Posl. dr. Blehveis: O tem se mora še le gla¬
sovati, ali hočemo poslušati da se nam prebere načert.
Moje mnenje bilo bi, da sadaj to ni za nič, ampak
da se drugi nasvet poterdi, da se načert izroči de¬
želnemu odboru, kateri bo ga imel pregledati, in v
prihodnjem deželnem zboru svoje misli o njem naznaniti.

Posl. Ambrož: Na to imam samo toliko odgo¬
vorili, da se mi je koristno in potrebno zdelo, da
vsaj za nekoliko tih sej, kar še nam njih bo, nekaj
za podlago in pravilo naših razprav predložim. Ako
je pak visokemu zboru tako všeč, sem tudi zadovoljen
s tim predlogom; ter po takem ne treba branja.

Posl. Toman: Jaz bi nasvetu gospoda A m b roža
sledeče dostavil: Opravilnega reda nam prav prav
treba. Večkrat je že taka želja čuti bila.

Načert začasnega reda opravilnega stvar je ve¬
like važnosti; takšen načert je osnova, iz katere se
s časom razvija sam red opravilni. Tedaj se mora o
njem zdravo in natanjko misliti in prevdarjati na vse
strani. Težko bi bilo, da se mi tukaj, ko ga čujemo
samo edenkrat prebranega po gosp. Ambrožu,
kmalu odločimo naj se odobri ali pak zaverže. Naj
storimo eno ali pak drugo, daleč, daleč to sega.

Ker smo že celi tjeden dni brez opravilnega reda
seje imeli, ter bomo njih težko še en tjeden dalje
imeli, mislim da za ti čas ne treba opravilnega reda
napravljati. Al da se vender za prihodnji zbor de¬
želni more pripraviti takšen opravilni red, moj je
nasvet, da zložimo iz petih oseb poseben odbor,
kateremu ...

Več glasov: Deželni odbor, deželni odbor!

Posl. dr. Toman: Kateremu bi se ti načert gosp.
Ambroža  izročil za slobodno porabo al poslužek, in
ti odbor da izdela ter deželnemu zboru red opravilni
predloži za dalnjo razpravo in odobrenje.

Predsednik: Al želi še kdo izmed gospodov o
tem govoriti?

Posl. Ambrož: Bilo bi od moje strani prederžno,
ako bi hotel ostati pri svojem nasvetu. Z največo
sem skromnostjo in zmernostjo ti predlog storil. Ne
imam nič proti nasvetu gosp. dr. Tomana,  kot le to,
da se mi ne zdi primerno in izpeljavno, sadaj pose¬
ben odbor postaviti za to stvar; ker sam gospod
Toman  je rekel, da bomo še le malo dni seje imeli;
opravilni red pak je po njegovem mnenju silno važna
stvar, ki bo tedaj za njega več časa trebalo.

Po ustavi deželni ima deželni odbor dolžnost,
za deželni zbor predloge in zakone pripravljati; opra-
(Doklada „Novic“).

vilni red spada tudi med te predloge. Po takem bo
morebiti tudi gospod dr. Toman  svoj nasvet na to¬
liko spremenil, da se deželni odbor ima pečati s na-
čertom o opravilnem redu.

In ker sem tudi jaz eden od deželnih odborni¬
kov, po samem sebi se zna, da se bomo o tem po-
razumeli med seboj, kar nam bo služilo za osnovo
tega opravilnega reda.

Posl. dr. Toman: Navlašč sem predložil poseben
odbor al komite, ker mislim, da bo deželni odbor
imel že brez tega mnogo, mnogo opravila, in ker si
dalje mislim, da bo temu posebnemu odboru mogoče
za čas sadajnih sej in pred ko se prihodnjič začnejo
deželne seje, zložiti opravilni red ter ga predložil;
al ne menim terdo se deržati svojega nasveta. Ako
pak eden od deželnih odbornikov sam misli, da to
delo deželnemu odboru ne bo pretežko, naj tedaj leti
to stvar prevzame.

Posl. Ambrož: Lepo se zahvalujem gospodu,
ki je sadaj govoril, da hoče deželnemu zboru nekaj
dela odtegniti, kateri bo že po današnji vladni predlogi
mnogo ter mnogo opravil imel.

Prosim tedaj visoki zbor, naj mi ne zameri mo¬
jega nasveta in začetja današnjega kot da bi prevzet
bil; bilo je vsaj dobro namenjeno; preklicujem s tim
svoj nasvet, in prosim sejo skleniti.

Posl. baron Apfaltern: Po takem bi pak se jaz
tega lotil. Opravilni red moramo  imeti; deželnemu
odboru moramo nekaj v roke dati, da nam priredi
opravilni red.

Ne protivim se nasvetu gospoda dr. Tomana;
al ne gre mi v glavo, kaj bo nam njegov nasvet po-
mogel.

Gospod Toman  nasvetuje poseben odbor so-
stavljen iz 5 oseb, kateri bi se imel o pravilnem redu
po gospodu Ambrožu  sostavljenem posvetovati, ter
izdelek deželnemu zboru še za časa sedajnih sej
predložiti; deželni zbor pak bi to deželnemu odboru
za končno posvetovanje odločil, da ti v prihodnjem
redu sej vspeh do znanja stavi.

Ne razumim, kaj bi s tem hoteli; in po takem
tega ne razumim, ker mislim, da je za deželni
odbor malen razloček al se mu nekaj malo bolja al
pak slabeja osnova za slobodno porabo izroči. Vsaj
bo se natanjko razdelek za razdelkom moral brati
ter posvetovanje slediti; in nič nas ne bo sililo do
tega, da načert odobrimo al poterdimo, naj se je
odbor od pet udov o njem posvetoval al ne.

Moje je tedaj mnenje, da se naj samo preme-
njeni nasvet gospoda Ambroža  prejme, tako glaseč,
da se opravilni red, kakor pred njim na mizi leži,
naj deželnemu odboru izroči; ti bo ob času kar bodo
seje deželnega zbora nehale, o njem se posvetoval,
ter nam vspeh tega na znanje dal v eni od pervih
sej sledečih.

Posl. dr. Toman: Kar je gospod izrekel ravno
pred menoj, tudi je moje mnenje, ker sem koncem
mojih besed preklical nasvet o volitbi posebnega od¬
bora ter rekel da sem tudi jaz za deželni odbor.
Tudi jaz vidim, da je tako bolje, ter je moje mnenje,
da se naj o tem nasvetu glasuje, naj gaje  predložil
kdor koli.

Posl. dr. Blehveis: Ti nasvet moram reči, da
je moj.

(Velik smeh.)

Posl. Ambrož: Preklical sem svoj nasvet da se
moj načert prebere v seji, ter po mojem nič ni dalje
včiniti al storiti, ko da se o zedinjenih nasvetih glasuje.

Predsednik: Ako nikdo več ne želi govoriti,
bi sledilo glasovanje o nasvetu: Naj se pričujoči na-

6

42

čert opravilnega reda izroči deželnemu zboru na slo-
bodno porabo, ter da v prihodnjem redu sej deželni
odbor izdelek o opravilnem redu predloži deželnemu
zboru.

(Enoglasno se poterdi.)

Posl. Ambrož: Ker po takem ne imamo opra¬
vilnega reda, naj mi dozvolji visoki zbor, da se sem
ter tje kot živ red opravilni s kako besedo oglasim, da
reči omenjam, o katerih opravilni red govori.

Tako je na primer navada, da se po vsaki seji
dnevni red za sledečo sejo na znanje da, in to za
tega voljo, da poslanci imajo časa premisliti in pri¬
praviti se na to, o čem bo v seji razprava.

Tedaj so oni gospodje, kateri mislijo nasvete v
prihodnji seji predložiti, prošeni, da nje gospodu de¬
želnemu glavaru izročujejo, da se še za časa morejo
staviti v dnevni red. Tako se ti lahko more zložiti,
in ako se to še le eno uro pred začetkom seje [dela,
to ni kakor bi moralo biti.

Dnevni red mora se popred pribiti na vratah
zborničnih, ter ob pravem času gospodu deželnemu
predstojniku izročiti, da ima časa vse predmete pre¬
gledati ter prevdariti, al bo moral sam v seji nazočen
biti. Zraven tega mora se še vsakemu poslancu na
znanje dati, da se morejo, kakor sem že popred
rekel, pripraviti na razpravo.

Vse te posebnosti in ravnave napisane so v na-
čertu opravilnega ,'reda, katerega sem danas namenil
slavnemu zboru brati; ter mislim prebranje nebi bilo
škodilo zavoljo ravnane; al ker gospodje niso hoteli
poslušati ga, prosim tedaj posebe gospode, da svoje
nasvete sadaj predlože.

Posl. dr. Blehveis odgovori, da je že dva na¬
sveta izročil.

Predsednik: Do znanja tedaj stavljam nasvete,
kateri so mi do sadaj izročeni bili, in katere sem na¬
menil v dnevni red za prihodnjo sejo staviti.

Pervi  je nasvet poslanca Ambroža o tem, da
se dnevna plača naznamna za une poslance, kateri ne
prebivajo navadno v Ljubljani.

Drugo  nasvetuje gosp. Ambrož,  naj deželni
zbor sklene prošnjo, da deržavno ministerstvo naj na
svetlo da ukaz, po katerem bi začasno  od vojaške
službe oproščeni bili učenci kmetijske šole v Ljubljani,
kateri se prav dobro uče ter imajo izverstni red.

Tretje  predloži poslanec Ambrož, da deželni
zbor vklene, naj se pošlje deržavnemu ministerstvu
prošnja, da se cena soli za živino zniža.

Posl. dr. Blehveis omeni, da je tudi dva nasveta
izročil, ter praša, al bota tudi v dnevni red za sle¬
dečo sejo postavljeno.

Predsednik bere ta dva silna nasveta :

1. Ker se postava o času požiganja močirja
(mahu), katero je leta 1859 poprejšna deželna vlada
začasno  izdala, zavoljo kmetijskih zadev morajo
spremeniti, in to že za letošnjo jesen, toraj se nasvet
predlaga visokemu zboru:

Da se stanovitna postava o tih zadevah
zloži.

2. Ljudje blizu Ljubljane so razkačeni in nevoljni,
ker se cestnina  na mavti pri sv. Petru in Kravji
dolini zmirej zahteva, da si ravno cesta v Zalog ni
več cesarska, ter jo morajo občine bližnje izderžavati
in v redu deržati; kar je zadosten vzrok, da se ta
nepristojna mavta odstrani.

Posl. Ambrož: Imam še gospoda dr. Zupana
prositi, da vsled sklepa današnjega sadaj pred skle¬
pom seje imenuje dva gospoda, katera si želi za so-
stavljanje prošnje do njegovega veličanstva.

Posl. baron Apfaltern : Imam še naznaniti en
nasvet zavoljo stanovniških poslopij, in kako se bodo
stanovniške lože v tukajšnjem gledišču razdelile.

Predsednik prevzame nasvet, ter praša po¬
slanca dr. Zupana,  koga sije  odbral zavoljo sostav-
Ijanja prošnje. — Po kratkem razgovoru

Dr. Zupan imenuje svetovavca Kromerja  in
gosp. Dežmana,  kar je po zboru odobreno.

Po tem predsednik sejo sklene ter poslance po¬
vabi v prihodnjo sejo, ki se bo začela v pondelek,
namreč 15. aprila ob 10 desetih pred poldnevom.

Konce seje ob 2 V 4  nri popoldne.


iStenogmficni zapisi

šeste seje deželnega zbora v Ljubljani,

15. aprila 1861.

Seja se je začela ob 10*4 uri dopoldne.

Pričujoči: Namestnik deželnega glavarja dr. Karl žl. Wurzbach.  — C. k. vladni komisar, deželni svetovavee: Jožef
Roth.  — Zapisovavec: dr. Zupan.  — Vsi poslanci raznn deželnega glavarja bar. Codelli-ta  in poslancov žl. Langerja,

Jomberta  in Lokarja.

-oo-cx>g3oooc-

•»deželnega glavarja namestnik dr. žl. Wurzbach
se vsede na predsednikov stol in začne sejo rekoč:
Slavni zbor, ker je gospod deželni glavar nepri-
čujoč, bom jez čast imel, ga namesto vati. Ker je
gospodov poslancov dosti nazočih, rečem, da seje
seja začela, in prosim gospoda zapisovavca, zapisek
od 13. aprila brati.

Zapisovavec Ambrož : Slavni zbor! Preden
začnem sejni zapisnik brati, sim dolžan slavnemu
zboru nekaj razjasniti. Perva dva sejna zapisnika
sta tako narastla, da se jima je očitalo, da sta pre¬
dolga in preobširna. Jez sem sejna zapisnika zavoljo
tega tako dolga naredil, ker sem hotel slavnemu zboru
prepustiti, morda skleniti, da bi se namesti stenogra-
fičnih zapisov sejni zapisniki razglasovali. Zavoljo
tega sem v sejne zapisnike več vzel, kakor je sicer
navadno. Ker je pa slavni zbor še več javnosti od¬
ločil, in se za razglasovanje stenografičnih zapisov
izrekel, ne bo več treba, sejne zapisnike tako dolge
pisati in sem današnjega tudi skrajšal.

Predsednik: Če je zapisnik slavnemu zboru všeč,
prosim mi to pokazati s tem, da ustanejo gospodje.

(Vsi poslanci ustanejo, potem se vsede poslanec
dr. Zupan  kot zapisovavec k mizi zapisovavcov).

Predsednik: Prosim gospoda grofa Antona
Auersperga in Derbiča  podpisati zapisnik. (Ko
seje  to zgodilo, govori dalje:) V poslednji seji je
bilo sklenjeno, da naj se načert prošnje zastran vin¬
skega dača da odboru izdelati potem pa se slavnemu
deželnemu zboru bere; prosim gospoda predstojnika
odbora, povedati, ali je ta načert izdelan, in če je
izdelan, ga slavnemu zboru brati, da more reči, ali je
zadovoljen z njim.

Posl. Kromer: Prošnja je v načertu že izdelana;
ali jo čem slavnemu zboru brati?

Predsednik: Prosim jo brati.

Posl. Kromer: To prošnjo izdelovaje je odbor
mislil, daje  sicer vse bistvene reči va-njo postavil,

da je pa treba jo kratko izdelati. Načertana je prošnja
tedaj tako-le :

C. k. apostoljsko Veličanstvo!

Pohlevno podpisani deželni zbor vojvodstva krajn¬
skega, — v njemu izročeni delavnosti dolžan, za bla¬
gor dežele skerbeti in splošnemu zlegu o pravem času
v okom priti, — predloži z nazočim prošnjo, ktere
prcmilostljivo uslišanje je prebivavcom te kronovine
vprašanje za življenje. — Ta prošnja zadeva to, da
bi se dalje odložil z Najvišim ukazom od 12 .  maja
1859 zaukazani dac od vina in mesa, ki se ima v
naši deželi s 1. dnem novembra začeti.

Koj ko je bil omenjeni ukaz oklican, se je za¬
slišal po deželah, v kterih vino pridelujejo, enoglasno
klic: Gorje nam! in se slišijo od tega časa v eno mer
tožbe, ktere so resnične in pravične. — Imenovani
dac je, kakor je izmerjen, že kot dac prevelik, pa
tudi zavoljo tega je nepraven in se ne opera na pra¬
vilo pravičnega obdačenja, ker se mora po tem dacu
sopet davek plačevati, oa kterega se že tako plačuje,
ker je celo vino, kterega je za obdelovanje vinogra¬
dov delovcom treba, davku podverženo, tedaj stroški
za vinorejo potrebni. —

Kako nadležno je pa sicer poberanje tega dača, bi
se utegnilo iz tega viditi, da so gorci prisiljeni, ali se
v prenapete zahtevanja najemnikov in finančnih go-
sposk brez ugovora udati, ali drage tožbe in rekurse
plačevati, ali pa dac po tarifi plačati in tako se po-
polnama odpovedati svobodnemu gospodarjenju z vin-
stvom. — Ako se to poslednje zgodi, ni nikakor mo¬
goče se z vinorejo pečati, kakor bi bilo treba. Za
vsako kapljico, ki se proda in prepelje, — ravno tako
tudi če kdo vina kupi, je treba veliko veliko drazega
časa potratiti, nadlegovanju oglednikov se ni mogoče
ogniti in za vsako — dostikrat skozi in skozi nedolžno
zgrešenje zadenejo gorca sitne zasliševanja in hude
kazni v dnarjih. —

6 *

44

Poslednjič je samo tedaj mogoče, ta dac na vse
strani ročno in bolj gotovo poberati, če se postavi
mnogo služabnikov, kteri bi se dali pri druzih opra¬
vilih rabiti; poberanje tega dača stane tadaj toliko
stroškov, da more po težkem težkem dacu, ki ga gorci
plačujejo, celo malo čistega dohodka v deržavnico
prihajati; terpi pa zavoljo tega tudi narodno gospo¬
darstvo veliko veliko.

Tu omenjeni ozeri in opazi so zlo spodkopali
udanost vseh dežel, kjer se z vinorejo pečajo, zbu¬
dili splošno nevoljnost in več kot enkrat so se očitno
uperli, ta dac plačevati, in treba je bilo nektere take
upore celo z orožjem potlačiti. —

Pohlevno podpisani deželni zbor pa se neče po¬
dajati v natančneje razjasnjenje teh razmer, ktere so
enake vsem deželam, v kterih vino pridelujejo; svest
si je, da bo deržavni zbor tudi o tem govoril, in Vaše
Veličanstvo prosil premilostljive pomoči. — Al dotične
obravnave bi utegnile priti bolj pozno na versto in
preden bodo srečno rešene, bi se utegnilo tudi od
naše dežele tirjati, da naj plača omenjeni dac. —

Zavoljo te skerbi tadaj se prederzne podpisani
deželni odbor z vso ponižnostjo samo one razmere
bolj natanko razložiti, ktere se na Krajnskem posebno
nahajajo in delajo, da tej deželi zdaj nikakor ni mo¬
goče, imenovani dac plačevati.

Take hude nadloge so posebno:

a. Velika ubožnost vseh krajev te dežele, v
kterih vino raste, zlasti po poslednjih hudih hudih letih,
v kterih je bilo treba nabirati milih darov, kakor pro¬
siti pomoči iz deržavnega zaklada, da ljudstvo teh
kantonov ni stradanja konec vzelo.

b. Veliko razkosanje zemlje v vseh tu omenjenih
okrajih, v kterih vsakem po sto in sto družin samo
od tega živi, kar jim njih majhni vinogradki prinašajo;
o silno pičli hrani potrebujejo tadaj včasi požirček
vina, ne da se okrepčajo, temuč da se pri svojem po¬
milovanja vrednem življenju ohranijo.

c. Prenapeti gruntni davek, kteri je, dasiravno
je krajnska dežela kot nerodovitna znana, tu večidel
veči, kakor v bližnjih bolj rodovitnih deželah. K temu
pridejo pa še posebni soseskini, kantonski, deželni in
vojskini davki, kteri ubozega gornika tako hudo tla¬
čijo , da je mogel že marsikteri njih svoje posestvo
poljedelcom v uživanje prepustiti samo zato, da davke
in še posebne davke za-nje odrajtuje.

d. Zavoljo nerodovitne zemlje in zavoljo ne¬
ugodnega podnebja je slabo v tej deželi pridelano
vino; verh tega pa se od tistega časa, kar je nehal
dac za vino iz Horvaškega na meji, veliko veliko več
horvaškega vina na Krajnsko vozi, in skorej ni več
mogoče, domače vina le s kolikošnim dobičkom v dnar
spraviti. —

Nasledki te konkurencije bi bili pa še veliko
veči, če bi mogla naša dežela tudi še vinski dac pla¬
čevati, dokler ga Horvatom ni treba plačevati.

Zadnjič pride pa še to, da gre že več let sem
skozi našo deželo vse vojaštvo; zavoljo tega mora v
eno mer priprege, stanovališa in hrano dajati vojakom
naša dežela, ktera je zbog tega že popolnoma obne¬
mogla.

Vaše Veličanstvo je te nadloge, ktere uboge pre-
bivavce krajnske dežele posebno in silno hudo stiskajo,
večkrat spoznalo in zavoljo tega po očetovski milosti
dac od vina in mesa v tej deželi najpervo s premi-
lostljivim pismom od 15. septembra 1859 do 1. maja
1860, potem pa s premilostljivim sklepom od 16. aprila
1860 do 1. novembra t. 1. odložilo.

Ker pa imenovane nadloge na Krajnskem še ta
čas in sicer ravno tako hudo terpe, ima ponižno pod¬

pisani deželni zbor svesto zaupanje, da bo prepo-
nižna prošnja prebivavcov krajnske dežele pred pre-
svitlim prestolom tudi tretji pot uslišana; prošnja ta
pa je klic revšine dežele, ktera se more, dasiravno je
majhna in ta čas čisto obožana, ponosno meriti s pri¬
rojeno zvestostjo, žlahtno udanostjo in vedno neoma-
deževano hrabrostjo svojih sinov z najzvestejšimi na¬
rodi velikega cesarstva. —

Podpisani deželni zbor prosi tedaj poln zaupanja
in z vso ponižnostjo:

Vaše Veličanstvo naj blagovoli sedanje, že tako
silno težke razmere kranjske dežele po očetovsko pre-
vdariti, tej deželi izjemno dac od vina in mesa, kteri
je bil s preslavnim ukazom od 12. maja 1859 uka¬
zan, tudi od 1. novembra 1861 za toliko časa spre¬
gledati, da omenjene stiske minejo, in ozeroma za
toliko časa, da bo Vaše Veličanstvo po obravnavah
prihodnjega deržavnega zbora premilostljivo razsodilo,
ali ima ta dac tudi še prihodnje biti ali ne.

Deželni zbor vojvodstva krajnskega 15. aprila
1861.

Predsednik: Ako ima kteri gospodov deželnih
poslancov zoper načert te prošnje kaj ugovarjati, pro¬
sim, se zastran te reči razgovarjati. (Po kratkem pre¬
nehanju). Ker so vsi gospodje s tem občertom zastop-
ljeni, rečem, da ga je deželni zbor poterdil in da naj
se izdela. Prosim, mi poslati ga.

Po opravilnem redu pride zdaj silen nasvet slav¬
nemu deželnemu zboru pretresovati; predložim ga
tedaj.

Gospod Oton  baron Apfaltern  stori naslednji
silni nasvet.

Slavni odbor naj blagovoli skleniti:

1. Drugo nastropje gradu, kterega so dosadaj
bivši deželni stanovi oskerbovali pa ga je deželni zbor
prevzel in stoji v gosposkih ulicah v Ljubljani, hišna
št. 212, se prepusti z vertom in k stanovališču gre-
dečim hlevom in drugimi poslopji vred gospodu dežel¬
nemu glavarju v lastno uživanje.

2. Deželni odbor ima oblast: z ostalimi poslopji
imenovanega grada kakor tudi sploh z drugimi po¬
hištvi in posestvi, ktere so sadaj v tajisto oskerbni-
štvo prišle, tako gospodariti, da se potrebam za de¬
želne namene zadosti, toraj pa neodložno postavljenje
deželne gosposke s tem voljno pospešuje, da se od¬
ločijo gospodu c. k. deželnemu predsedniku primerno
stanovališče, za pisarnice deželske gosposke pa še
drugi prostori, ki se sicer še nahajajo, s tem,  da se
plačuje za nje tu navadna stanišnina in zavaruje pra¬
vica odpovedi.

3. Cesarska loža št. 34 v pervem nastropju tu-
kajšnega gledišča se prepusti zunaj časa, ko je pre-
svitli cesar tukaj, gospodu c. k. deželnemu predsedniku,
ravno tako tudi loža št. 28 v i. nastropju glediša,
ki je gledišnemu zalogu prihranjena, gospodu dežel¬
nemu glavarju in njunima rodbinama^.

Izročim ta silni nasvet gosp. bar. Apfalterna
v obravnavo in v posvetovanje in prosim gosp. bar.
Apfalterna  svoj nasvet uterditi in siluost njegovo
dokazati.

Posl. baron Apfaltern: Nasvet, kterega sem
naznanil, ima namen, narediti kaj zastran predmetov,
ktere je dežela v svoje oskerbstvo prevzela; primer¬
neje bi bilo o tem govoriti takrat, kadar se bodo pre-
tresovali deželni dohodki in stroški. Ne omenim pa
posebnih okolišin, ktere bom v svojem govoru bolj
razjasnil, in zavoljo kterih sem tudi ta silni nasvet
sl. zboru predložil.

Kar tiče pervi del tega nasveta, bodi mi dovo¬
ljeno, slavni zbor opomniti, da je bil grad v gosposkih

- 45

ulicah spoznan po najviši naredbi rajncega cesarja
Leopolda II., razglašeni z ukazom dvorne kancelije
od 27. maja 1792 kot last krajnskih deželnih stanov;
očitno je bilo izrečeno, da ima biti staniše vsako-
časnega deželnega glavarja krajnske dežele. Po od¬
hodu Francozov je bil ta grad tudi deželnemu pogla¬
varju, toda samo kot predsedniku krajnskih stanov v
staniše odmenjen in da so bile ondi njegove pisarniee.
Slavni zbor bi tadaj pravico dal reči, ktero je že pred
mnogimi leti pristojna stranka izrekla, namreč, da bi
za primerno spoznal, moj nasvet poterditi; mislim pa
vendar, da bo slavni zbor tudi o tem mojih misel, da
je primerno, če deželni zbor svojemu vsakočasnemu
deželnemu glavarju odloči stanovališe, ktero je nje¬
govemu stanu primerno, in da ni nobeno pohištev,
ktere prevzame dežela v svoje oskerbovanje, za to
bolj pripravno, kakor je tukajšni grad.

Od druge strani pa mislim, da je za ta namen v
drugem nastropju grada popolnoma dosti prostora, in
da bi se ostali prostori te hiše, ki so v njenem pervem
nastropju in pri tleh, tako dali dostojno porabiti, da bi
bile ondi pisarniee gospodov deželnih odbornikov in
sicer dotičnih urednikov.

Tako bi se dosegel dvojni namen:

1. da bi bili gospod deželni glavar in gospodje
deželni odborniki z njihnimi ostalimi pomožnimi ured¬
niki po mogočosti skupaj, in

2. bi se dala tako deželna hiša (lontovž), razun
sob za deželni zbor sam potrebnih z dobičkom pora¬
biti, in sicer tako, da bi se dala ta hiša vladi za njene
pisarniee v najem; tako bi deželnemu zakladu sopet
precej dnarjev dohajalo. To so bili nagibi, kteri so
me vodili, pervi del svojega nasveta dati. —

Moj drugi nasvet je bil ta:

Ume se samo po sebi, da je treba najpervo to
prevdariti, da mora v pohištvih in poslopjih, ktere
prevzame dežela v svoje oskerbništvo, naj pred toliko
potrebnega prostora dobiti, kolikor je za deželne namene
potrebno.

To so ali uredi, kteri že obstoje, ali pa tudi
uredi, kteri se morajo zdaj osnovati.

Ako se pa, kakor se da previditi, tako ne po¬
rabijo vsi prostori pohištev, ktere prevzame dežela v
svoje oskerbništvo, mislim, da bo, ako prevdarimo
pervič, da je nehanje deželne vlade, ktero smo imeli
dol.novembra 1860, in podredjenje dežele pod der-
žavno teržaško namestništvo deželo hudo zadelo, in
se je dežela po poslancih do Njegovega Veličanstva,
cesarja obernila s prošnjo, naj bi se storjena naredba
ali preklicala ali pa pred ko je moč deželi sopet njena
lastna deželna gosposka dala, in da ima sedaj svojo
željo spolnjeno, dalje, da imamo v našem deželnem
glavnem mestu Ljubljani silno pomankanje prostorov,
kteri bi bili v večem številu vsi pod eno streho, in
da bo tedaj vlado težko stalo, takih prostorov najti,
kterih bi bilo za njene razne verste dosti, in zadnjič,
da bo ravno takosstanovališem stanu deželnega glavarja
primernim, mislim da bo, ako prevdarimo vse to, dolž¬
nost, in še celo častna dolžnost dežele, blagovoljnosti
vlade radovoljno ustreči, in v hiši, s ktero ima sedaj
dežela gospodariti, deželni vladi prostor odkazati, toda
tako, kakor sem že rekel, namreč tako, da si zavarje
dežela pravico odpovedi, in da plačuje deželna vlada
tukaj navadno in pravično izmerjeno najemšino.

Da se pa deželni zbor kot deželni zbor ne more
s tem pečati, se zastran tega odmenovanja pohištev
v posamne prašanja in odločbe udajati, je jasno kot
beli dan; zavoljo tega je moj nasvet, zastran tega
deželnemu odboru dati oblast.

Bolj natanko sem pa razložil svoj nasvet zavoljo

tega in pokazal deželnemu odboru pot, po kteri naj
bi hodil, da bo mogel

1. deželni odbor spoznati, kaj deželni zbor želi, in

2. da vlada zve, da dežela kot svojo dolžnost
spozna, pomagati deželi pri nastanovanju njenih vladnih
gosposk.

Moj tretji nasvet je, kolikor se še spomnim:
Cesarska loža št. 34 v pervem nastropju tukajšnega
glediša se odmeni vsakočasnemu deželnemu predsed¬
niku in njegovi rodbini, samo takrat ne, kadar je ce¬
sarski dvor v Ljubljani; potem loža št. 28, ktera je
tudi v 1. nastropju in gledišnemu zalogu prihranjena,
vsakočasnemu deželnemu glavarju in njegovi rodbini.
Tako imenovana cesarska loža št. 34 v pervem na¬
stropju tukajšnega glediša je bila že od nekadaj, ka¬
dar je bil cesarski dvor v Ljubljani, temu odmenjena
in odločena, in dostikrat že so vidili zvesti Krajnci iz
te lože oči svojega gospoda in cesarja milostljivo na¬
nje gledati, dostikrat se jim je njih blago in zvesto
serce v persih širilo, ko so vidili sladko smehljanje
svoje preljube deželne matere cesarice.

Da mora ta loža tudi še prihodnjič najpervo za
to odmenjena biti, tega mislim, gospodje, ste gotovo
vsi z mano vred prepričani, in toraj naj mi ne bo
treba, to dokazovati.

Kadar pa naš presvitli gospod in cesar ne pre¬
biva med nami, je pa tisti, kteri je na njegovem
mestu, kteri njegovo vzvišeno osebo namestuje, naš
gospod deželni predsednik; in zavoljo tega storim na¬
svet, naj se o času, ko najviši dvor ni tukaj, go¬
spodu deželnemu glavarju in njegovi rodbini prepusti.

Ker pa tudi našega gospoda deželnega glavarja
ne smemo pozabiti, mislim, da naj se mu druga loža
odmeni. Ker se pa za to ne more odmeniti nobena
druga loža, ktera je privatna last, ostanejo samo še
tiste lože, ktere so gledišnemu zalogu prihranjene.

Med temi ložami je najbolj pripravna in ima
najboljšo lego loža št. 28 v pervi versti; ta naj bi
se gospodn deželnemu glavarju prepustila; to je moj
nasvet. Mislim tedaj, da sem svoje tri posamne na¬
svete in torej svoj skupni nasvet uterdil, in prosim
slavni zbor, te moje nasvete poterditi.

Predsednik: Potem ko je gospod baron A pf al¬
te r n svoj nasvet razkazal in silnost tajistega go¬
spodje poslanci sami previdijo, prosim, posamne
členke tega nasveta pretresovati potem pa o njem
glasovati.

Pervi členek se glasi (ga bere in ga prebravši
govori dalje): Gospodje, kteri žele kaj govoriti o
tem, naj govore. (Po malem prenehu): Ker ne go¬
vori nobeden gospodov nič in ni nobenega ugovora
zoper ta nasvet, naj se glasuje o njem. Tiste go¬
spode, kteri so z nasvetom zastopljeni, prosim ustati.
(Nasvet je bil enoglasno poterjen.)

Drugi členek se glasi (ga bere). Prosim zdaj
ta členek pretresovati, in gospode, kteri imajo kaj zo¬
per njega govoriti, se uljudno oglasiti.

Mil. knez in škof: Pristaviti imam, da naj bo
odbor slavnemu deželnemu zboru za to odgovoren,
da ne bo odbor oblasti imel, po svoji volji ravnati.

Posl. baron Apfaltern: Jez poterdim ta nasvet.

Predsednik: Ali ima še kteri gospodov kaj
opomniti? Bom tedaj ta nasvet s pristavo milostljivega
gospoda kneza in škofa, namreč, da naj bo deželni
odbor slavnemu deželnemu zboru za svoje naredbe
odgovoren, glasovanju izročil.

Prosim tedaj gospode, kteri so z nasvetom sa¬
mim in pristavkom milostljivega kneza in škofa za¬
stopljeni, to s tem pokazati, da ustanejo. (Vsi po¬
slanci ustanejo; nasvet s pristavkom vred je poterjen.)

46

Na to naj se tedaj tretji členek nasveta pre-
tresuje. (Ga bere.)

Začnem sopet razgovor o tem členku in prosim,
če ima kteri gospodov kaj govoriti, svoje mnenje o
tem razodeti.

Posl. Mih. baron Zois: Naj smem prašati, ali
se z nasvetom ume, da bi smel presvitli cesar sam
se lože posluževati, ali pa tudi drugi udje cesarske
rodovine, kakor sadaj n. p. Nj. ces. Visokost, gospod
nadvojvoda Ernest.

Posl. baron Apfaltern: Se ve da sem mislil na
to in sem izrečno in dobro prevdarši v svojem nasvetu
rekel, da naj bo ta loža o času, ko presvitlega ce¬
sarskega dvora ni v Ljubljani, vsakočašnemu c. k. de¬
želnemu predsedniku prepušena. Imenoval sem pa
zavoljo tega samo cesarski dvor, ker sem se ravnal
po razmeri drugih dežel, v kterih imajo stanovske
glediša in je v vsakem cesarska loža; povsod so te
lože tako odmenjene.

Imenujem n. p. glediše v Gradcu. Tu je bila
cesarska loža vselej gospodu deželnemu poglavarju
v vživanje dana in rajni gospod nadvojvoda Joan,
cesarska Visokost, je imel posebno ložo, ktero imajo
še zdaj njegovi dedi. Bili so večkrat drugi gospodje
nadvojvodi, c. k. visokosti, v Gradcu, pa so imeli
tudi druge lože najete, in vselej je bila brez oporeke
cesarska loža dotičnemu deželnemu poglavarju, naj
se je imenoval kakorkolj, prepušena razun časa, ka¬
dar je bil cesarski dvor ondi.

Naredil sem ta nasvet zavoljo tega tako, da
deželni predsednik samo takrat cesarske lože ne uživa,
kadar je cesarski dvor nazoč.

Predsednik: K nasvetu gosp. bar. Apfalterna
je še ugovor gospoda barona Zoisa.  Ta ugovor
zadeva vprašanje, ali je o nenazočosti cesarskega
dvora samo gospod deželni glavar uživavec lože, ali
gre pa loža posamnim udom presvitle cesarske rodo¬
vine, kadar so v Ljubljani?

Posl. Mih. baron Zois: Nisem imel namena,
poseben nasvet storiti. Samo poprašal sem, kako je
gospod nasvetovavec to mislil.

Predsednik: Ker gospod baron Mihael Zois
nobenega nasveta ne stori, bom prepustil nasvet go¬
spoda barona Apfalterna  pretresovati in o njem
glasovati.

Posl. baron Apfaltern: Samo o tem nasvet sto¬
riti, mi bodi dopušeno, da naj se slavni zbor praša,
ali želi določno sostavo mojega nasveta, da ravno
tega ne bo treba, dasiravno mislim, da je v mojem
nasvetu precej jasno izrečeno, da se pod tem ne
more nič druzega misliti, kakor to, kar sem ravno
pred razložil.

Predsednik: Prašam še enkrat, ali želi še kteri
gospodov poslancov o tem kaj opomniti?

Ker nihče nobenega nasveta ne stori, naj se
glasuje o nasvetu, kakor ga je gosp. baron Apfaltern
sestavil, in opomnim, da je s poterjenjem tajistega
poterjena tudi njegova sostava.

Prosim gospode, kteri so s 3. členkom nasveta
zastopljeni, to s tem naznaniti, da ustanejo.

(Vsi poslanci ustanejo; nasvet je enoglasno po-
terjen.)

Po dnevnem redu pride zdaj silen nasvet go¬
spoda poslanca dr. Bleivveisa  na versto, in ta se
glasi tako-le: „Ker potrebuje začasni predpis prejšne
slavne deželne vlade, d&n leta 1859 zastran časa,
v kterem se sme mah ali morast požigati, iz kmetij¬
skih ozerov prenarejen biti, ktera prenaredba bi
imela že letašnjo jesen veljati začeti, storim pred

slavnim deželnim zborom nasvet: Naj bi se izdelala
doveršna postava zastran požiganja mahii. u

Prosim gospoda nasvetovavca samo, ta nasvet
in njegovo silnost dokazati, meni pa potem, ko se bo
to zgodilo, oblikan nasvet poslati, ker je tak, kakor
je predložen, pretesno osnovan.

Posl. dr. Bleiweis: Slavni zbor! Stopim danas
pred slavni zbor z rečjo, ktera se more imenovati
skleče vprašanje v pravem pomenu besede.

Mah se bo imenoval v bližnji prihodnosti res
majhen banat. To je postal po primernem osuševanju,
to je pa tudi po primernem požiganju.

Požiganje je toraj prašanje za obstanje našega

mahu.

Dokler mah ne bo tako obdelan, da bi se mogel
obdelan imenovati, dokler mu bo mah še odeja, ki
se ima s požiganjem v gnoj prestrojiti, tako dolgo
bo tudi vedno treba, požigati mah.

Z mirno vestjo lahko rečem, da je že več ka¬
kor polovica mahu, torej več kakor 30 tavžent oralov
že tako obdelanega, da ga več ni treba požigati.

Obdeluje se ga pa vedno več in več in prihodnje
leta se smemo nadjati, da več ne bo treba, mah po¬
žigati in tudi Ljubljane ne bo nadlegoval več tako
zoperni dim.

Ker se je požigal, je mah zdaj obdelan. Go¬
spodje! požigali pa niso mahu povsod ob enem času.

Iz zgodovine Vam hočem ob kratkem samo to¬
liko le povedati:

Od leta 1827 do 1840 je smel na za to dobro
pripravljenih partih mah požigati vsakdo, kakor je
hotel. Leta 1840 je bil po zmenjenju komisije za
osuševanje mahu in dotičnih sosesk drug čas odločen.

Za kratek čas ni bilo pripušeno požigati mah,
kadar bi se komu ljubilo, in odločili so za to čas od
16. avgusta do 15. maja. Ta čas požiganja je leta
1859 prejšna slavna deželna vlada začasno samo v
jeseni odločila, in sicer od 1. septembra naprej. Nekaj
posebnega se je primerilo, zavoljo česar se je to
storilo. Leta 1860 so začeli, kakor je povedal, z
obdelovanjem mahu posebno soznanjen ud komisije za
usušenje mahu, gospod mestni ekonom Podkrajšek,
ojstro paziti, da se je požigal mah od 1. septembra
naprej, in veliko delavnih rok je bilo pripravljenih za
požiganje mahu; al 3. septembra začne deževati in
je skorej do vseh Svetih z malim prenehovanjem de¬
ževalo ; nemogoče je bilo tedaj požigati mah.

Zavoljo tega vtesnjenja časa za požiganje mahu
je te dve leti več tavžent vaganov reži in ovsa pa
tudi sočivja odšlo ne samo kmetovavcu, temuč tudi
kupovavcu. Škoda na klaji za živino, ktero so te dve
leti terpele mnoge soseske na mahu, se ne da lahko
prerajtati, in kdo more popisati škodo, ktero so dve
leti zaporedoma terpeli obdelovavci mahu? Vse, kar
se je zamudilo za obdelovanje mahu, in torej za po¬
žiganje, se mora letos za prihodnje leto 1862 po¬
noviti, pa tudi te dela bodo brez uspeha, če ne bo
mogoče požigati.

Iz tega kratkega razkaza se da prevdariti, da
je skušnja pokazala, da je ta začasna naprava pri-
delovavcu kakor tudi kupovavcu zlo zlo škodljiva.
Požiganje je bilo dovoljeno, al odloženo je bilo v
čas, v kterem je bilo nemogoče. Se ve, da bi ne
utegnilo vsako leto se primeriti to, al kdo ve, ali ne bo
v 10 letih osemkrat taka.

Iz tega se vidi, kako velika je škoda, če se odloči
požiganje mahu od tistega časa naprej, ko začne ve¬
čidel deževati. Silno treba je tedaj zavoljo kmetijstva,
in slavni zbor ima po §. 18 deželne ustave pravico,
to reč pretresovati.

47

Torej storim nasvet, slavni zbor naj izroči' de¬
želnemu odboru, da postavi čas za požiganje od 16.
avgusta do 10. septembra in da ustanovi pravilo, po
kterem naj se mah požiga.

Posl. Guttinan: Prosim govoriti. Kot ud ko¬
misije za usuševanje mahu sem imel mnogokrat pri¬
ložnost, skusiti v tej reči marsikaj. Prepričal sem
se, da se mah nikakor drugač ne da obdelati kakor
da se požiga. Znano mi je tudi, da je slavna vlada,
kteri je bila ta zadeva kot silno potrebna predložena,
zastran tega druge vlade, in še celo unanje dežele
popraševala. Od vseh strani je dobila enoglasni od¬
govor, da ondi ravno tako mah obdelujejo, namreč
da ga požigajo.

Mahovje, s kterim je zemlja pokrita, je zgolj
sorašeno lesovje, in napelje naj se še toliko persti
nanj, se vendar ne more nikolj toliko obdelati, da bi
ne poganjal mah in drugo tako rastljičje. Gospod
nasvetovavec je opomnil, da je bilo prejšne leta pri—
pušeno, v veliko ugodnejem času požigati mah, in le
nek poseben primerek je bil kriv, da se ne sme po¬
žigati mah več o pravem času.

Bilo je namreč o času, ko sta bila preš vitli
cesar in presvitla cesarica leta 1856 v Ljubljani. Da
bi smerad mahu Nj. Veličanstev in drugih slavnih go¬
stov ne nadlegoval, je bil postavljen drug čas za
požiganje mahu.

Presvitleinu cesarju kakor tudi slavni vladi je
bilo o tem marsikaj predloženo; vsled tega je zadnjič
vlada začela to reč bolj natanko prevdarjati in je od-
jenjala, namreč, da se mah požigati mora o času,
kterega je imenoval gospod nasvetovavec. Pretekle
so cele štiri leta odtistihmal, in skušnja je pokazala,
da so bili vsi požigi mahu prazna slama. Treba je
tedaj na vsako vižo, mah požigati še pred jesenjo.

Prašati bi se utegnilo, ali bi ne bilo, ko se je
mah, kakor je bilo pred omenjeno, tudi pred jesenjo
požigal, primerno, požiganje iz slabega letnega časa
v boljšo dobo prestaviti, in ali ni sploh vse eno, ali
se sme mah požigati v tein ali tem času, ker posebno
to pozdvignem, daje vsikakor neobhodno treba, mah
požigati, in moram poterditi, da ste morda dve tret¬
jini celega mahu, ki obseže 30 tavžent oralov ali
johov, že obdelane in le malo požiganja potrebujete,
in da sila malo mahu ostane, kteri s požiganjem še
ni obdelan; zavoljo vsega tega rečem vsikakor, da
naj se mah požiga. Prav za prav je na tej reči
preveč ležeče, da bi mogli v tem hipu izreči, kadaj
in koliko časa naj se požiga, in po mojem mnenju
naj se izroči to odboru ali pa drugemu posebnemu
odboru, kteri bo to reč z privzetimi zvedenci dobro
prevdaril in posebno na to gledal, ali bi ne bilo ugod¬
neje, požigati v spomladi, kakor v pozni jeseni, ka¬
dar se je mokrega in vlažnega vremena bati, in bi se
torej ne doseglo, kar bi se dalo doseči, ako bi nam¬
reč pripušeno bilo, v spomladanskem boljem času
mah požigati.

Posl. dr. Blehveis: Nekaj tega, kar je moj
gospod predgovornik govoril, moram razjasniti. Slavna
deželna vlada je ravno to zadevo pred 52 letoma kme¬
tijski družbi izročila. Poklicala je največje posestnike
mahu Ljubljanske, Ljubljanske okolice in Verhniš-
kega kantona, — zvedene može in se je z njimi po¬
svetovala; vsi so bili ene misli, da neomejenega ali
tacega požiganja, ktero bi tudi v spomlad segalo, ni
več treba; to, kar se ima za sejanje ovsa zgoditi,
se more ravno tako v jesen/ zgoditi kakor v spom¬
ladi; kak drug uzrok se bo dal težko za to najti.
Zavoljo tega so vsi /menovani gospodje posestniki
mahu za dosti spoznali, da bi se jesen za požiganje

odločila; vsi so bili s tem tudi dovoljni in so rekli, da
je tri tedne dosti časa za požiganje. Mislim, da v
tem ozeru, ko je bila tudi, še ni davno, pri kmetijski
družbi, pri njenem osrednjem odboru namreč ta reč
pretresovana in tako reči kot vladni predlog od Nj.
ekscelencije, gospoda grofa Chorinsky-a kmetijski
družbi izročena, da bi jo sl. deželnemu zboru predlo¬
žiti utegnila, ko bo kmetijska družba deželnemu odboru
svoje mnenje predložila, bo deželni odbor popolnoma
v stanu, poterditi moje mnenje, ktero sem tu izgovoril.

Posl. Ambrož: Jez primem samo zavoljo tega
za besedo, da enake misli častitega gospoda poslanca
Ljubljanskega mesta od prave strani pokažem.

Uzrok, zakaj gospod poslanec Ljubljanskega
mesta hoče, da bi se čas požiganja iz jeseni pa v
spomlad pristavil, leži skoraj da v njegovem umenju,
v pridu Ljubljanskega mesta samega, ker v spomladi
dim in smrad, ki ga požiganje mahu dela, mesta ne
nadlegje tako zlo , kakor v jeseni. Znano je , da v
jeseni ljudje najbolj potujejo, in Ljubljana kot najbližje
mesto Tersta bi utegnila o tem času, v kterem so tudi
šolski prazniki, bolj obiskovana biti, kakor zdaj, ko
marsikterega tujca v jeseni dim z mahu od Ljubljane
odganja. To je po mojem mnenju njegov uzrok in ta
uzrok ni brez cene. Al, slavni zbor! kmetovavec mora
pridelovati, ker mora plačevati davke, in to je gotovo
zlo zlo važno in to je gospod poslanec s posebnim
glasom povzdignil. Ta reč je bila v osrednjem odboru
kmetijske družbe pretresovana, al s tem, da bi se čas
požiganja iz jeseni v spomlad prestavil, je bilo malo
posvetovavcov dovoljnih. Ako hoče slavni zbor danas
to reč v pretres vzeti, in od gospod dr. Bleiweisa
nasvetovano prenaredbo poterditi kot sklep deželnega
zbora, kteri sklep se bo gotovo kot deželna postava
spoznal, nimam nič zoper to ugovarjati, ako bi pa
hotel sl. deželni zbor morebiti iz previdnosti to mestno
potrebo bolj natanko presoditi, naj bi se nasvet raje
deželnemu odboru izročil. Po mojih mislih naj bi se
tedaj o gospod Guttmanovem  nasvetu, ker se ne
vjema s pervim, po kterem naj bi se delo izročilo de¬
želnemu odboru, popred glasovalo, potem pa o unem
gospoda nasvetovavca. Jez pa ne delam nikakoršnega
nasveta, ampak samo razložiti sem hotel, ktero mnenje
je pravo. t

Posl. dr. Blehveis : Naj opomnim, da je tudi moj
nasvet to, da naj se izroči deželnemu odboru, do-
veršno ustanoviti čas za požiganje mahu, in izdelati
postavo za to.

Posl. Ambrož : Ne zamerite mi, opomniti, da pride
deželni odbor prepozfto. Deželnemu odboru ne gre
pravica, občne postave dajati, to gre slavnemu dežel¬
nemu zboru samemu.

Slavni zbor utegne morebiti danas dati postavo,
ktero je gospod nasvetovavec omenil. Ako se pa to
deželnemu odboru izroči, se bo posestnikom mahu
malo ustreglo, ker morajo vsaj to leto še vezani ostati,
in se ne bo doseglo to. česar bi se bilo nadjati.

Predsednik: Ali želi še kteri gospodov govoriti?

Posl. Kromer: Po mojem mnenju zadeva na¬
svet gospoda dr. BIeiweisa  zdravstvo kakor tudi
kmetijstvo; v obojem ozeru pa samo krajne reči, ktere
ne grejo pred deželni zbor. To naj bi se mestni go¬
sposki in pa dotičnim kantonskim gosposkam pustilo;
vsako nadaljno razgovorjanje o tem naj bi se ustavilo
tu v deželnem zboru.

Posl. dr. Blehveis: Opomniti moram, da je Ljub¬
ljanski mah, kakor sem že v svojem govoru rekel,
za celo deželo važna reč (bravo). Reči moram, da
mah je naš mali banat, naš mah je naš veliki gojzd
moram še pristaviti. Kako drago bi mogli derva ku-,

48

povati, ako bi nam mah ne dajal kurjave ? Kje bi pri¬
delovali zlasti erži, od kod bi dobivali sena, od kod
bi jemali to, ne samo kar potrebujemo za mesto in
njegovo okolico, temuč za celo deželo?

Mislim, da bi se motili, ako bi rekli, da je Ljub¬
ljanski mah reč, ktera zadeva samo Ljubljano in njeno
okolico. (Bravo!)

Predsednik: Ali žeh' še kteri gospodov govoriti?

Posl. Obreza: Tudi jez sem z nasvetom gospoda
dr. Bleiweisa  in rečem, da je požiganje maha nam
neobhodno potrebno.

Posl. Dežman: Prosim govoriti. Mislim, da sem
gospoda dr. Bleiweisa  tako umel, da je, ako naj
bi slavni deželni zbor deželnemu odboru prepustil,
pravilo zastran požiganja mahu izdelati, ob enem go¬
spod nasvetovavcova želja, da se v to pravilo postavi
to, da se za požiganje mahu postavi čas od 16. avgusta
do 10. septembra kot čas, v kterem je požiganje do-
pušeno, in nasvetovavec je uterdil svoj nasvet s tem,
da so skušeni kmetovavci in pa tiste soseske, ktere
se posebno z obdelovanjem mahu pečajo, svoje mnenje
tako oddali, da se mah v jeseni mora požigati; al jez
moram odkrito reči, da se postavi zoper to skušnja z
djanji, kterih se more prepričati slednji gospodov.
Vsaj jez sem, spreliajaje se poRoženpahu, se prepričal,
da gori mah na vseh krajih in koncih. Tako govori
logika djan zoper to mnenje sosesk, in treba bi bilo, to
reč skerbno prevdarjati. Popolnoma pristopim mnenju
gospod poslanca Ljubljanskega mesta, da naj bi se
dobro dobro potresovalo to, ali bi ne bil v spomladi tisti
čas, v kterem naj bi se mah posebno požigal. Po
moji pameti bi bilo tu najpervo gledati na to, da za¬
deva jesensko požiganje zlo prid Ljubljanskega mesta;
kakor pa sedanje požiganje v spomladi pričuje, ven¬
dar ne dela Ljubljanskemu mestu toliko nadležnosti,
kakor pa, če se požiga mah v pozni jeseni.

Jez bi tedaj v tem ozeru podperal gosp. Gutt-
manov  nasvet, kakor tudi nasvet gosp. dr. Blei-
weisa  v tem, da gre tako važna reč pred deželni
zbor. Al zoper to moram ugovarjati, da bi se pravilo
za požiganje ne izročilo deželnemu zboru, ker bi to
misliti dalo, da je čas od 16. avgusta do 10. septembra
že za vselej odločen, temuč mislim, da bi bilo trebo,
to še dobro preudariti; k temu bi pa ne bilo le samo
soseske, temuč tudi mestne namestovavce poklicati,
da svoje mnenje oddajo in se ta reč na vse strani reši.

Posl. Kromer: Pred vsem drugim naj se po
mojem nasvetu glasuje zastran prašanja: ali je reč, o
kteri se razgovarjamo, taka, da ne gre pred deželni
zbor, ker posamne kraje zadeva, ali pa, ali zadeva
celo deželo in toraj pred deželni zbor priti mora, in
rečem še enkrat, da ne spada zdravstveno policijstvo,
za ktero gre prav za prav tukaj, med opravilstva
deželnega zbora, ampak kantonske gosposke.

Posl. dr. Toman: Na to, kar je poslanec, go¬
spod Kromer  opomnil, naj rečem, da to ni reč zdrav¬
stva ampak reč kmetijstva; naj so pa take reči krajne
ali celo deželo zadevajoče , gredo po deželni ustavi
gotovo pred deželni zbor. Po mojem mnenju spada
to v pretresovanje deželnega zbora.

Prevdariti je samo, ali s pristavkom gospoda
poslanca dr. Bleiweisa  ali pa z unim gospoda Dež¬
mana,  da naj se deželnemu odboru izroči, da naj
ga sploh deželni odbor pretrese in prevdari, v kte¬
rem ozeru bi se pomagalo obdelovanju ob enem pa
tudi zdravstvu Ljubljanskega mesta, kar le memo
grede omenim, kaj naj se stori, in da naj o tem de¬
želni odbor svoje mnenje izreče, al ne tako, da bi
se zavezal po pristavku gospoda dr. Bleiweisa.
Jez mislim, da gre to pred deželni zbor, da se tudi

deželnemu odboru ne stavijo pretesne meje, ampak
da mu je pripušeno, se z zvedenimi kmetovavci po¬
svetovati in potem tudi deželn odbor daje nadaijne
nasvete, da se zastran tega da deželna postava.

Posl. dr. Blehveis: Da bi se ta reč berž berž
rešila, sem nasvetoval zavoljo tega, ker bo avgust
ali september skorej pred durmi. Dotistihmal naj se
kaj gotovega sklene. Ker pa gospod poslanec Am¬
brož  pravi, ali bo mogel deželni odbor to ustano¬
viti, ako slavni zbor tega ne izreče, ne vem, pri
čem da sem. Milo bi se mi storilo, ako bi ostali pri
naredbah od danas do jutri, ktere so nam požerle že
pridelke celih dveh let. Ako gre tedaj pred deželni
odbor ta reč, bi dal jez vsikakor oblast njemu, da
se zgodi še letos to, kar bo on sklenil.

Milostljivi knez in škof: Naj povzamem vse,
kar sem slišal dozdaj, morebiti bo poterdil to slavni
zbor.

Rečeno je bilo, da deželni zbor postav ne more
dajati, pa tudi da se ta reč ne more prepustiti de¬
želnemu odboru. Temu se lahko pomaga s tem, da
prepusti deželni zbor to reč deželnemu odboru; s tem
je dal postavo, da ima odbor to reč doveršeno v red
djati in določiti. Kar se tiče logike djanj, namreč da
mah sedaj gori, naj bi se zavoljo zdravstva kakor
tudi zavoljo kmetijstva določilo, da ne sme nihče
žgati, kakor mu je volja. Jez mislim, da bi bilo po
opominu gospoda nasvetovavca nepotrebno, o tem še
kaj več pozvedovati in pretresovati. Saj se je v tujih
deželah dosti popraševalo zastran časa, kdaj naj se
mah požiga, kakor ga je gospod nasvetovavec od¬
ločil. Mislim, da ne bode odveč, ako nasvetjem:
slavni deželni zbor naj sklene, da gre deželnemu od¬
boru določiti, ob enem pa naj slavni zbor tudi poterdi
predlog gospoda nasvetovavca, da je ravno o odlo¬
čenem času dopušeno, mah požigati, druge čase pa
požigavce kaznovati; sicer bi krnali začeli maharji
gospodariti, kakor bi se jim ljubilo. Ako bi pa treba
bilo, v tem kaj prenarediti, naj se to izroči dežel¬
nemu odboru. Po mojem mnenju naj bi se nasvet
gospoda nasvetovavca kar poterdil in glasovalo naj
bi se o njem, ker se mi popolnoma ugoden zdi.

Predsednik: Rečem tedaj, da je ta razgovor
dokončan in dal bom nasvete, kratko posnete, po
versti, da se o njih glasuje, in sicer najdaljnega naj¬
pervo.

Pervi je nasvet gospoda dr. BIeiweisa,  da
naj se da pravilo za požiganje mahu s pristavkom,
naj se dotične pravila deželnemu zboru pridele, in
naj ima tudi deželni odbor pravico, za požiganje
mahu postaviti dobo, in sicer z nujnostjo, da deželni
odbor še to leto koj nasvetuje, to pravilo za de¬
želo dati.

Drugi je nasvet županovega namestnika, gospoda
Guttmana,  enak z nasvetom gospoda dr. Blei-
weisa,  samo z razločkom, da zahteva, da bi pre¬
tresovanje in določenje te reči se izročilo deželnemu
odboru, kteri naj bi se pomenil z zastopnimi možmi.
Nasvet gosp. Ambroža  je samo podperaven nasvet.

Tretji je nasvet svetovavca deželne sodnije, go¬
spoda Kromerja,  kteri pa naravnost odbija gospod
dr. Bleiweisov  nasvet. On misli, da gre ta reč
sama po sebi mestni in okrajnim gosposkam, in torej
ne pred deželni zbor.

Bodi mi dovoljeno, tu nekoliko besed sprego¬
voriti, ker reč, o kteri se razgovarjamo, ne zadeva
samo ene, temuč dve strani, namreč kmeta in mesto
Ljubljansko.

Kmetu, posestniku mahu gre za njegovo mošnjo,
mestničanu pa še za kaj veliko več, namreč za zdravje.

Dalje veh’ od presvitlega cesarja dana deželna
ustava v §. 35, da se morajo samostalni nasveti po-
samnih zbornikov, kteri se ne operajo na kak predlog
vlade ali nekterih deželnih odbornikov, gospodu de¬
želnemu glavarju predložiti in pred deželnemu odboru
v posvetovanje dati. Ta nasvet je pač že naznanjen,
al deželni odbor se še ni posvetoval zastran njega, samo
zato ne, ker deželni odbor še ni pričel svoje djavnosti.

Zavoljo tega izročim najpervo nasvet svetovavca
deželne sodnije, gospoda Kr o m er j a glasovanju.

Posl. Guttnian: Dovolite mi reči, daje bil sklep
mojega nasveta ta, da naj ta odbor tudi prevdari,
ali bi ne bilo bolje, da bi se prestavil čas požiganja
nazaj v bolji letni čas, v spomlad.

Predsednik: Sprejmem ta dostavek.

Posl. dr. Zupan: Prosim za zamero, ako po
sklenjenem razgovoru še besedo povzamem. Po mo¬
jem mnenju je še četerti nasvet gospoda dr. Tomana,
namreč, da gre deželnemu odboru samo, gradivo za
razgovorjanje pripravljati, postave samo osnovati in,
kadar čas pride, jih deželnemu zboru predložiti, da
stori sklep zastran njih. Ta nasvet se opera ves na
postavo, in po mojem mnenju naj bi se oblast odbora
ne razširila tako, da bi imel več pravic, kakor mu
jih gre po postavi.

Preveč birokratičnih uzrokov snujemo v naše
obravnave; ogibujmo se jih kolikor je moč, da osta¬
nemo samo ondi, kamor je postava sama postavila
slavni deželni zbor.

Mislim tudi, da naj bi se o tem nasvetu gospoda
dr. Tomana  glasovalo.

Predsednik: Prosim gospoda dr. Tomana,
svoj nasvet lično izraziti.

Naj bolj oddaljen je nasvet svetovavca deželne
sodnije, gospoda Kromerja.

Prosim ust&ti gospode, kteri menijo, da nasvet
ta ne gre pred deželni zbor, temuč kantonskim go-
sposkam. (Za ta nasvet jih je premalo ustalo in torej
ni obveljal}.

Glasuje naj se sedaj o nasvetu, kteremu gre po
mojem mnenju drugo mesto, — namreč o nasvetu go¬
spoda županovega namestnika; ta nasvet pa je ta, da
gospod županov namestnik spozna, da bi bilo sicer
primerno, pravilo za požiganje mahu napraviti, pa ne
da bi se to izročilo deželnemu odboru, temuč poseb¬
nemu , po deželnem zboru odločenemu odboru , kteri
naj bi se o tej reči pred posvetoval in jo presodil, in
če bi treba bilo, se z zvedenimi možmi pogovoril.

(Tudi nasvet poslanca Guttmana  je dobil pre¬
malo glasov).

Glasuje naj se o tretjem nasvetu, namreč o
nasvetu g. dr. Tomana.  Samo to naj opomnim, da se
nasvet milostljivega gospoda kneza in škofa sklada^ z
nasvetom gospoda dr. Bleiweisa,  ga podperaje,
zavoljo česar ne potrebuje posebne podpore.

Milostlj. knez in škof: Povzel sem ga le, ker
se mi je zdelo, da se tu nekaj zopergovornosti kaže.

(Predsednik prosi na to, sejo za nekoliko minut
prenehati, potem pa govori dalje):

Prosim glasovati o poslednjem nasvetu, namreč
o nasvetu gospoda dr. Tomana,  kter(pravi: Slavni
zbor naj izroči zadevo zastran požiganje mahu dežel¬
nemu odboru, da jo s privzetimi zvedenimi možmi do¬
bro dobro pretrese in predloži pravilo, ktero bo imel
deželni zbor poterditi.

Posl. dr. Blehveis: Ker gre za dostavek, kte-
rega bo morebiti poterdil slavni zbor, ker sem, pome-
nivši se z več skušenimi možmi, ki so tudi kmetovavci,
govoril, in bi oni vsi želeli, naj bi se že danas kaj
storilo, da bi se ne ponovila ujima poslednjih dveh let

fnnl/laila

in bi dežela tako več tavžent vaganov erži in več
tavžent centov sena menj pridelala, bi gosp. dr. To¬
manovemu  nasvetu še -ad pristavil, da naj za le¬
tošnje leto se začasno postavi čas za požiganja od
16. avgusta do 10. septembra.

Predsednik: Gospod dr. BIeiweis!  prav žal
mi je; nimamo sicer še opravilnega reda, al po skle¬
njenem razgovoru ne morem teh dostavkov več pre¬
vzeti in sicer zavoljo tega-Ie ne :

Imamo pravilo, ktero so gosposke vsake stopnje
presodile, pravilo, ktero je bilo dobro prevdarjeno, in
po moji pameti ostanimo pri tem,  kar imamo, in ne
prekucujmo tega, kar imamo,  dokler ne moremo po¬
staviti kaj gotovo boljega na njegovo mesto. Ker te¬
daj nikakoršne sile ni in dosedanje pravilo za poži¬
ganje mahu nevarnosti ne dela ne tej ne une strani,
naj se glasuje o gospod dr. Tomanovem  nasvetu,
kakor je bil storjen; rečem tedaj še enkrat, o gosp.
dr. Tomanovem  nasvetu, namreč: „Slavni deželni
zbor naj izroči zadevo zastran požiganja mahu dežel¬
nemu odboru v dobro dobro pretresovanje s privzetjem
skušenih mož in ta odbor naj osnuje pravilo, ktero bo
imel poterditi deželni zbor“.

Prosim ustati gospode, kteri so zastopljeni z go¬
spod dr. Tomanovim  nasvetom, kakor je bil storjen.

(Z 18 glasovi, tedaj z večino je bil ta nasvet
poterjen).

Predsednik: Še drug silen nasvet častitega zbor¬
nika dr. Bleivveisa  je tu;  ta je :

„Vse ljudstvo kantona Ljubljanske okolice je ne¬
voljno, da mora na šrangi pri sv. Petru in v
Kravji dolini cestnino še zmeraj plačevati,
dasiravno Založka cesta več ni cesarska in jo soseske
morajo popravljati. S tem je dosti dokazan nasvet,
da naj senehapoberati cestnina, ktera se
nespodobi“.

Prosim tedaj gospoda poslanca dr. Bleivveisa,
če ima razun tega dokaza, kteri v nasvetu samem leži,
še kaj predložiti, ta svoj nasvet uterditi in skazati,
da je njegov nasvet silen nasvet.

Posl. dr. Blehveis: Kar je železnica odperta,
se Sava od Zidanega mosta do Zaloga več ne po¬
pravlja za ladije; popravljala se ni od leta 1847;
odkar je železnica odperta, tudi ni več treba bilo,
Savo od Zidanega mosta do Zaloga popravljati. Cesta
od Zaloga do Ljubljane je nehala 1. marca 1855
biti cesarska cesta. Misiiti je bilo, da bodo ta¬
krat tudi šrange nehale; al šranga je ostala pri
sv. Petru, ostala je v Kravji dolini. Cesta je bila kot
kantonska izrečena in soseskam je bila naložena dolž¬
nost, po tlaki cesto popravljati, al cestnino morajo še
vedno plačevati. To veliko nevoljo zbudi med so¬
seskami, ktere so tu udeležene. Soseske so se prito¬
ževale, ljubljanska kantonska gosposka je to večkrat
vladi predložila; pet celih let je že preteklo. Ljudje
morajo sami svoje ceste delati, zato pa še cestnino
plačevati. Čudno je to, ako gre kdo k sv. Petru,
šrango pogleda in na tabli bere, kjer je pisano v
nemškem in slovenskem jeziku: „Kantonska cesta v
Dol in Zalog“ — in od te kantonske ceste  se
mora plačevati cestnina!

Še drugo čudo je to, da mi, ako se, postavim,
po tej cesti v Zalog peljem, ni treba cesarske cestnine
plačevati; ako grem pa na uno stran čez Štepanjo
vas, pridem ondi tudi do mosta, kjer moram plačati
en krajcar za tlak, ki gre mestu. V celem kraju,
kterega kdo obhodi, ne stopi nikjer na zemljo, ktera
bi se na cesarske stroške popravljala, zakaj koj ko
v mesto pridem, pridem po cesti, za ktero mora ljub¬
ljansko mesto skerbeti. Ljudstvo tedaj ima za kaj

50

zlo nevoljno biti, ker očitno vidi, da se od njega terja,
česar delati ni dolžno.

V hasen soseske, da se ji to nepristojno breme
odvzame, v hasen kantonske gosposke same, da se
ogne zadregam, ktere jo zadenejo, ker ne naganja
ljudi dosti krepko, da bi ceste popravljali, in zadnjič
v hasen vseh, kteri se vozijo po teh potih, ktere so
zavoljo zanikernosti sosesk take, da je komaj mogoče
po njih gaziti in imamo v bližnji okolici cesto, kteri
morda na celem Krajnskem ni para, v to trojno hasen
nasvetjem: slavni deželni zbor naj sklene, da v nje¬
govem imenu odbor berž berž prošnjo pošlje dnarstve-
nemu ministerstvu, šrango pri svetem Petru in šrango
v Kravji dolini koj odpraviti.

Gospod vladni komisar Roth: To, kar je go¬
spod dr. Blehveis nasvetoval, zamorem neko¬
liko razjasniti. Prejšna deželna vlada je že pred
več leti to reč zapopadla ter v hasen kantona in ljub¬
ljanskega mesta se za njo potegnila. Prošnjo za od¬
pravo mostnine pa je najpervo c. k. dnarstveno de¬
želno ravnateljstvo v Gradcu, in za njem slavno dnar¬
stveno ministerstvo samo zaverglo. Deželna vlada je
potem še dalje na slavno ministerstvo notranjih zadev
se obernila; deželna vlada je blezo pred letom to reč
poganjala in ministerstvo notranjih zadev je odgovorilo,
da so v tej zadevi nove obravnave napeljane bile;
več pa doslej še ni prišlo. Pred kakimi stirnajstimi
dnevi je kantonska gosposka ljubljanske okolice to reč
sopet povzela in prejšno deželno glavarstvo je poslalo
deržavnemu ministerstvu prošnjo, da bi ta reč kmali
rešena bila. Mislim tedaj, da bo ta reč skorej rešena.

Posl. Guttman: Jez podperam gospod dr. BIei-
vveisov nasvet, ker zadeva večidel tudi prebivavce
ljubljanskega mesta. Gospod nasvetovavec je omenil
napčnosti na dveh šrangah, jez pa omenim napčnosti
tudi še na tretji šrangi, to je na šrangi v Kurji vasi.
Omenim jo pa samo toliko, kolikor zadeva obmestje.
Ljubljansko obmestje seže na tej strani do poslednjih
hiš pod Rakovnikom; ondi je bila nekadaj meja in
šranga postavljena. Vsled tega prebivavcom tega kraja
ni bilo treba, cestnino plačevati. Leta 1821 ali 1822
so pervikrat začeli prevdarjati, da je ta šranga pre-
dalječ od mesta, in posebna komisija je izrekla, da
naj se pod tako imenovano „zeleno goro“ postavi;
pozneje so jo pa prestavili tje, kjer sedaj stoji. Ko
je bila šranga tako postavljena, ni bilo treba nobenemu
vozniku ljubljanskega obmestja, ako je čez most
peljal, šrango plačevati. Pozneje, dokler je šranga
ondi stala, je dnarstvena gosposka na to gledala in
gnala, da -  naj se od voznikov obmestja ne tirja ne
cestnina ne mostnina. Po letu 1847 je to reč tadanje
najemstvo sprožilo in denarstvene gosposke so odlo¬
čile, da se šranga mora plačevati, samo tisti vozovi so
plačevanja prosti, kteri so po mitni postavi bili opro-
steni cestnine in mostnine; tako je bilo veliko teh po¬
sestnikov in pa tudi rokodelcov, in še celo obertnikov,
med kterimi poslednjimi posebno imenujem Nenigovo
olarnico, prisiljenih, se ali z najemstvom pogoditi ali
pa postavljeno mostnino in cestnino plačevati. Pri¬
tožbe na pritožbe so bile zastran tega podane, pa nobena
ni bila uslišana. Leta 1848 je predstojništvo Ljub¬
ljanskega mesta na te nepristojnosti zabernilo in prosilo,
jih v obmestju glede plačevanja cestnine in mostnine
odpraviti; al vse to je ostalo pri starem zavoljo tega,
ker se je reklo, da se more ta reč v pretres vzeti še
le potem, kadar bodo nove soseske uredjene ; ko je
bilo tadanje srenjsko svetovavstvo uredjeno, je ono
samo to reč sprožilo, za ktero so se njegovi spred-
niki zastonj poganjali. Večjih je bilo, ki so me v
tej prizadevi podperali, med njimi namreč rakovniški

gospod in pa posestnik olarnice Nenig. Prošnja je
bila storjena, al uslišana ni bila. Ko je bilo tedaj od
tistihmal mnogo ustmenih pritožb, kakor tudi gospo¬
skih pritožb in nagonov storjenih, mislim, da je sedaj
čas prišel, da sklenem to, za kar se jez poganjam s
tem, za kar se gospod nasvetovavec vleče. Moj na¬
svet namerja tadaj to : Pregrešenje bi bilo zoper pra¬
vico, ako bi mogli plačevati gospodarji zemljiš v ob¬
mestju ležečih cestnino in mostnino, uni pa ne, kteri
imajo svoje posestva na drugi strani; zavoljo tega naj
bi se take pritožbe zaslišale in sploh naj bi se ta reč
vzela v prošnjo, ktero je nasvetoval gosp. dr. Blei-
Aveia zastran šrang pri sv. Petru in v Kravji dolini.

Posl. Ambrož: K temu, o čemur je bilo sedaj
razgovarjanje, bom še kaj pristavil, kar se ujema s
to rečjo.

Gospod poslanec okolice Ljubljanske je dobro
zadel svojo reč, da je glede šrang pri svetem Petru
in v Kravji dolini tožbe kmetiških sosesk zastran tega
slavnemu zboru razodel. Desiravno nisem zastopo-
vavec mesta, mi leži vendar na sercu blagor mesta,
ker je moje rojstno mesto; naj pregovorim tedaj tudi
za Ljubljano par besedi in omenim reči, ktere težko
zadevajo Ljubljančane, ker morajo to cestnino in
mostnino plačevati.

Cesta skozi Kravjo dolino pelje od šent-peter-
skega predmestja do Save, spada pa tako v Ljub¬
ljansko obmestje, da ima mestna gosposka 1375
sežnov ceste popravljati in hraniti. —

Res je sicer, da jemlje Ljubljansko mesto tlač—
nino, in zoper to ni nič ugovarjati; ako morajo pa
Ljubljančani cestnino plačevati za cesto, ktero morajo
oni sami v taki dolgosti delati, se vjame njih zadeva
z zadevo prebivavcov Ljubljanske okolice.

Pa še nekaj druzega je, zavoljo česar je mestu
silno potrebno, da se te dve šrangi odpravite. Slavna
deržavna uprava sama je spoznala, da ne morenikdo
več, kadar neha deržavna cesta biti deržavna cesta in
se premeni v kantonsko cesto, po pravici terjati cest¬
nino od nje. Pred je bila cesta, o kteri sedaj govo¬
rimo, deržavna ali cesarska cesta, tudi v Zalogu so
imeli šrango in tudi tu so poberali cestnino. Ko je
cesta nehala biti cesarska cesta, je tudi šranga zgi¬
nila, al pri sv. Petru je glede cestnine še vedno
ostala. Jez sam sem bil takrat kot komisar mestne
gosposke pri tej obravnavi pričujoč in sem govoril
zoper to nepristojnost; al moje besede so bile bob v
steno. Dnarstvene gosposke so to reč utišile z izre-
čenjem, da ste šrange v Kravji dolini in pri sv. Petru
šrangi, na kterih se tudi cestnina poberati mora; v
uterjenje tega so se operale na cesarsk sklep , kteri
tu gotovo ni bil na svojem mestu.

Dalje je šranga v Kravji dolini mestnim prebi¬
vavcom tudi še v drugem ozeru nadležna. Slišali
smo nekaj let sem tožbe na tožbe, zakaj Ljubljančanje
tako malo zidajo. Pervi uzrok je, da je hišniua pre¬
velika in kdor kaj zida, je samo 8 do 10 let prost
hišnega davka; utegnile bi pa, čeravno ne tako zlo,
tudi te šrange veselje do zidanja kaliti. Skozi te
šrangi dobivamo največ gradiva ali materiala v Ljub¬
ljano 5 ; apno, pesek se vozi skozi te šrangi. Vsaka
vožnja stane 10 kr. več, ker se mora od vsake pla¬
čevati cestnina.

Moke pride največ po Kravji dolini v Ljubljano;
Založki in Bistriški mlinarji vozijo moko po tej cesti
in prirajtajo cestnino k ceni moke. Dalje dobiva Ljub¬
ljana voznike za zidarijo skozi in skozi iz tega okraja.
Ako tedaj delavec s svojim vozom prazen v Ljubljano
pride, mora cestnino plačati, ko se po opravljenem

51

delu zvečer dam verne, jo mora sopet plačati inrajta
potem večo dnino.

Treba se mi je zdelo tedaj, kar se tiče Ljub¬
ljane, k nasvetom gospoda dr. Bleivveisa, kteri
jih je kot silne nasvete predložil, to razjasnjenje pri-
djati in prosim, slavni zbor naj to prevdari, da že
pervi deželni zbor utolaži nevoljo, ktera že več let
serca prebivavcov razjeda.

Kar pa zadeva mostnino v Karlovškem pred¬
mestju, mislim, da se nasvet gospoda poslanca Gutt-
mana  menda samo na mostnino nanaša. Ta nasvet
se razločuje od gospod dr. Bleiweisovega;  zakaj
po gospod dr. Bleiweisovih  predlogih se plačuje
od reči, h kterim deržava nič ne pripomore, tu pa se
pobera mostnina za most, ki ga je deržava zidala.
Al tu je pa to prevdariti, da je mostnina, ktero mo¬
rajo posestniki plačevati, ki jih je gospod Guttman
omenil, tudi nepravična; zakaj, da most ondi stoji,
za to ne more nihče nič.

Preden je bil cesarski graben, prebivavci z une
strani niso čez most hodili v Ljubljano, ker ga ni
bilo; ko je bil cesarski graben skopan, so bili od mesta
ločeni, in morajo mostnino plačevati, kadar jim je
treba kaj iz Ljubljane dobiti.

Dozdeva se mi pa, da je tudi zdaj ta nasvet
silen nasvet, in sicer zavoljo tega, ker bo zavoljo osno¬
vanega osušenja Ljubljanskega mahu treba, cesarski
graben globočej skopati in nov most postaviti. Tu
bi bilo prav, da bi prebivavci unstran mosta v Ljub¬
ljanskem obmestju živeči mostnine ne plačevali, in
se prosilo, da bi slavna vlada od posestnikov v Ljub¬
ljanskem obmestju nič mostnine ne terjala, kadar iz
mesta ali v mesto vozijo ali pa na polje hodijo, ktero
v obmestju leži.

Al ta nasvet naj bi se posebej dal in gospodu
nasvetovavcu bi bilo na voljo dano, izreči, da je
njegov nasvet silen nasvet. Jez vsaj rečem, da je
silen.

Posl. dr. Zupan: Slišali smo tedaj, da podperata
dva glasa nasvet gospod dr. Bleivveisa;  v neki
prejšni seji, ako se ne motim v4., je slavni zbor kot
pravilo postavil, da mora pet zbornikov podperati
vsak nasvet. Prosim tedaj slavno predsedništvo, pra-
šati, ali naj se podpera nasvet gospoda dr. Blei¬
vveisa  in posebno nasvet gospoda Guttmana,  da
se bo vidilo, da imata ta nasveta dosti podpore.

Predsednik: Naj opomnim gospod dr. Zupana,
da je res v eni poslednjih sej gospod poslanec Am¬
brož  nasvetoval, da bi vsak nasvet petero zbornikov
podperalo, al o tem nasvetu še ni bilo razgovora in
tudi ni bil enoglasno poterjen. Dasiravno nimamo ni-
kakega opravilnega reda, in po mojem mnenju to ne
gre razgovarjati, bi vendar utegnilo dobro biti, za
kratek čas, ko smo še zbrani, od tega odstopiti; sto¬
rim tedaj predlog, glasovati o gospod dr. Zupano¬
vem  nasvetu: Da mora vsak nasvet kakega poslanca
petero zbornikov podperati ali pa ne; prosim tedaj
ustati gospode, kteri glasujejo za to, da ne velja
nasvet, kterega ne podpera petero zbornikov.

Posl. dr. Zupan: Slavni deželni zbor je vsaj
takrat tako ravnal, ko smo se razgovarjali o nasvetu
gospoda poslanca Guttmana  zastran naprave više
realke; misliti si moram tedaj, da je ta nasvet toliko,
kakor če bi bil poterjen.

Predsednik: Kolikor se jez spomnim, ni bilo o
tem nasvetu razgovora in torej tudi ni bil poterjen.
Ali hoče še kdo govoriti glede gospoda dr. Blei-
vveisovega  nasveta?

Posl. Brolich: Jez podperam nasvet gospod dr.
Bleivveisa  zavoljo tega, ker se opera na pravičnost,

in posebno nasvetuje, da ni treba odlašanja in ne
nove obravnave, ta nasvet za silen nasvet spoznati,
ker se razvade nikolj prezgodaj ne odpravijo in pra¬
vica nikolj prezgodaj ne pride.

Posl. baron Apfaltern: Res je, da sem s tem
zastopljen, al to, zavoljo česar so hotli gospodje
predgovorniki podperati gospod dr. Bleivveisov
Basvet, moram poterditi, mislim pa vendar, da ta reč
ne gre pred slavni deželni zbor; to je namreč res
zgolj krajna zadeva, ktere nihče drug ni deležen
kakor Ljubljansko mesto in njegova bližnja okolica,
pa tudi  ne na vse strani, temuč samo na tisto stran,
kamor peljete ceste, na kterih ste omenjene šrangi.

Mislim tedaj, da dobro razumem §. 18 deželne
ustave, kteri tacih zadev ne postavlja med opravila
deželnega zbora, in menim, da naj bi to reč Ljub¬
ljanski magistrat in gosposka kantona Ljubljanske
okolice obravnala, ker je, kakor je gospod vladni ko¬
misar rekel, upati, da bo ta reč kmali rešena.

Ker je reč, zavoljo ktere se zdaj razgovarjamo,
krajna in ne splošna reč in naj jo magistrat in kan-
tonska gosposka Ljubljanske okolice obravnata, na-
svetjem po §. 18 deželne ustave k dnevnemu redu iti.

Predsednik: Ali želi še kteri gospodov poslan-
cov govoriti?

Mil. knez in škof: Pristavim še to, da bi, ako
bi v začetku preveč terjali, zlasti pa odpravo dav¬
kov, celo nič ne opravili, posebno pa, ker je slavna
deželna vlada povedala, da se ta reč že obravnuje;
odstopil bi tedaj od te reči in sem popolnoma z go¬
spod baronom Apfalternom  zastopljen.

Posl. Brolich: Jez rečem, da zavoljo tega z
nasvetom nisem zastopljen, ker je že tako znano, da
se za to reč že celih pet let poganjajo, in kdo ve,
ali ne bo še pet let preteklo, preden one, kteri za¬
voljo tega toliko škode terpe, pravica doleti, (bravo!)

Posl. dr. BIeiweis: Jez mislim, da nevolja in
hudovoljnost, ki je med ljudmi, in upornost, ktere se
je kantonskim gosposkam bati, vago zlo k tlem vle¬
čejo. Ustregel nam je gospod vladni komisar, ko je
povedal, da so za to že stopine storjene, al kdo je
porok, da ne bo, kakor je dosedaj že 5 let preteklo,
se druzih pet let prešlo, sicer pa mislim, da naj se
o tej reči razgovarjamo v deželnem zboru, saj zadeva
tudi soseske. Zdi se mi ta reč po vsem tem, kar se
je doslej slišalo, res silna, ne gre pa tudi ne za od¬
pravo davka. Deržava sama ne bo zavoljo tega nič
ubožneja; saj je izkazano, da je deržavo popred,
dokler je bila cesarska cesta, vsako leto 1800 gold.
samo pot od Ljubljane do Zaloga stala; tega der¬
žava več ne plačuje in le nepristojno je, da se od
kantonske ceste cesarska cestnina plačuje.

Posl. Guttman: Jez mislim, da je moj pred
storjeni nasvet, da bi se od vožnje cegla in druzih
potreb, ktere imajo prebivavci obmestja, cestnina več
ne poberala, tudi silen nasvet; zakaj 13 let je že,
da se uperajo in poskušajo, pomoč dobiti, pa še nič
niso mogli doseči. Nanašal sem se na poslednjo od-
loko, ktera je zabernila na tisti čas, ko bodo nove
soseske osnovane; osnovale so se leta 1850, preteklo
je tedaj od takrat 11 let, in dasiravno je ta reč silno
dalječ izsnovana, in se je na cente papirja popi¬
salo, smo vendar tam ostali, kjer smo bili.

Govorim samo za tiste, kteri imajo svoje po¬
sestva v obmestju, ozeroma zastran mostnine in mislim,
da je to, kakor morem zagotoviti, 100 in 100 tožb
zbudilo in da je to tako važno, da se sme slavnemu
deželnemu zboru priporočiti.

Predsednik: Ali želi še kteri gospodov govoriti?

Posl. dr. Toman: Jez podperam nasvet gospod

7 *

dr. BIeiweisa, operaje se na postavo, ktera pravi
v §. 19 čerk. a tako-le:

„Deželni zbor ima a. o razglašenih vesvoljnih
postavah in naredbah glede njih upljiva do blagostanja
dežele pretresovati in b. nasvetovati vesvoljne postave in
naredbe, kterih je zavoljo blagra in potreb dežele treba.”

Tu je se ve da rečeno, nasvetovati vesvoljne po¬
stave in naredbe. Mislim, da kadar se očem vesvoljnem
govori, ni govorjenja o čem posebnem. Menim da je
v besedah, deželni zbor ima nasvetovati, da se dajo
vesvoljne postave in naredbe, zapopadeno (udi od¬
pravljanje takih postav, ktere pravici niso primerne.

Po moji pameti je nasvet v besedah §.  19 B
doterjen in da je slavni deželni zbor za to poklican.

Posl. dr. Zupan: Hotel sem govoriti samo zoper to,
kako je častiti gospod predgovornik postavo obernil,
ker bi se po tem razlaganju deželni zbor mogel utikati
v vse posamne krajne razmere vsake soseske, vsa-
cega posamnega kantona in kakor se posamne družtva
še dalje dele. Mislim, da naj bi se, dasiravno se
zoper nepravično poberanje teh cestnin nič ne da
reči, slavni deželni zbor vendar varoval, se v take
posebne reči udajati, in zavoljo tega sem popolnoma
zastopljen z nasvetom gospod barona Apfalterna.

Posl. Kromer: Na to, kar je gospod predgo¬
vornik rekel, imam samo to opomniti, da bi bilo res
želeti, da bi se vsakemu svoja pravica godila; al
treba je, pravico po postavni poti iskati ne pa na
stranske steze zahajati.

Deželni zbor ima po postavi za deželni zbor
samo splošne deželne zadeve pretresovati, ne pa krajnih
razmer, torej se mu krajne obravnave ne morejo na-
valjati. Prebivavci glavnega mesta Ljubljane ne mo¬
rejo, če ravno so tudi kaj zadeti, kakor je tukaj res,
v tej reči nikake prednosti zase tirjati; zakaj tudi
prebivavci Ljubljanskega mesta imajo svoje po po¬
stavi postavljene gosposke za varovanje njih krajnih
zadev; posebno zastran vprašanja, ali naj stoji na
tej ali uni cesti, ktera se Ljubljane dotika, šranga
za cestnino, so samo kantonske gosposke dogovorno
z dnarstvenimi gosposkami poklicane; torej naj bi se
po moji pameti deželni zbor v to ne utikai.

Posl. Brolich: Opomniti moram zoper to, daje
deželna vlada te tožbe za pravične spoznala, pa ven¬
dar niso bile porajtane in tako dolgo ne uslišane; kaj
drugega tedaj ostane, kakor da deželni zbor reši to
reč, ktera tako dolgo ni mogla rešiti se.

(Hrupeči bravoklici poslušavcov).

Predsednik: Reči moram enkrat za vselej, da
naj nihče ne razodeva ne svojega dopadenje in ne svo¬
jega nedopadenja. Deželni zbor se mora svobodno
posvetovati. Ako se pripusti, razodevati dopadenje,
se mora tudi razodevanje nedopadenja pripustiti; tako
pa nehajo biti razgovori svobodni. Bodi mi pripu-
šeno, ta opomin gospodom poslušavcom enkrat za
vselej dati.

Ali želi še kteri gospodov govoriti? ako ne, bom
pa storjene, pa ne formulirane nasvete bral, če me
hočejo gospodje nasvetovavci uljudno podperati.

(Posl. baron Apfaltern izroči svoj nasvet spisan;
prošen od predsednika formulira dr. Bleivveis  svoj
nasvet in mu ga potem pisaniga izroči; glasi se pa:)

„Slavni deželni zbor naj sklene, da poprosi v
njegovem imenu deželni odbor slavno dnarstveno mini-
sterstvo, ukazati, da se šrangi pri sv. Petru in v
Kravji dolini koj odpravite”.

Predsednik: Spisan je tedaj ravno zdaj govorjeni
nasvet, kterega je g. Ambrož  tako gorko podperal.

Dalje je tukaj nasvetg. bar. Apfalterna,  namreč:

5 ,Ker zadeva reč, zastran ktere se od deželnega

zbora zahteva sklep, samo mesto Ljubljansko in nje¬
govo najbližjo okolico, in toraj ta zadeva ni splošna, na¬
svetujem z ozerom na §. 18. deželne ustave, dnevni red”.

(Ta nasvet podperata milostljivi gospod knez in
škof in pa gosp. dr. Zupan,  in sicer iz tacih uzro-
kov, kakor jih je postavil gosp. baron Apfaltern).

Poslednjič je še en nasvet gospod Guttmana,
ki je dvojen; eden je podporn nasvet, eden pa nov.

Gospod Guttm  a n o v nasvet podpera nasvet go¬
spoda dr. Blei\veisa,  sega pa še dalje in hoče o
tej priložnosti tudi še mostnino v Kurji vasi zraven
pritisniti. — Kar se tiče podpornosti, je to naravna
reč, kar pa mostnino zadeva, od ktere gospod Gutt-
man  neče nič vediti, moram kot predsednik reči, da
sem zoper to, in sicer zavoljo tega, ker postava pravi,
da se mora vsak nasvet deželnemu glavarju popred
predložiti. Ker je ta nasvet, dasiravno se ima v na¬
svet gospod dr. Bleivveis  a vplesti, nov in mora po¬
sebne nagibe za podlago imeti, ga kot predsednik ne
prevzamem, bom ga pa gospodu deželnemu poglavarju
juter ali pojuternjem posebej predložil.

Te po postavi odločene pravice se moram der-
žati, ker se utegne sicer velika zmešnjava narediti,
če se nepristojni nasveti primešujejo in vpletujejo.
Poslednjič pa še opomnim, da je častiti gospod vladni
komisar zagotovil, da se je nadjati, da bodo te reči
posihmal rešene. Spodobnost mi veleva, najpervo
na ta opomin gospoda vladnega komisarja se nanašati
in slavni zbor prašati, ali hoče vsled tega zagotov-
ljenja se zastran nadaljnih nasvetov razgovarjati ali
pa ne, in te reči kot gotove pričakovati.

Ako so gospodje zastopljeni s tem, da čakamo
rešenja te reči, ktero je za bližni prihodnji čas obljub¬
ljeno. jih prosim to s tem naznaniti, da ustanejo.

C. k. vladni komisar: Prosim, me dobro umeti.
Jez ne morem zagotovljati, da bo ta reč berž rešena,
reči le moram, da je šla nova prošnja do deržavnega
ministerstva in upati smem,  da bo kmali rešena, al
kaj gotovega ne morem reči, ker imamo samo to ča¬
kati , kar od zgorej pride.

Posl. baron Apfaltern: Ta opomba je samo pod¬
pora mojega nasveta in ker je najdalje od zvirnega
nasveta oddaljena, prosim najpervo o njem glasovati.

Predsednik: Po tem razjasnjenju gospoda vlad¬
nega komisarja odstopim od svojega nasveta in izročim
nasvet gospod barona Apfalterna kot najdaljega od
izvirnega glasovanju; glasi se:

„Ker je zadeva, zastran ktere se zahteva sklep
deželnega zbora, čisto krajna reč, ker zadeva samo
ljubljansko mesto in njegovo okolico in še to tudi le po
eni strani, prosim po §. 18. deželne ustave k dnev¬
nemu redu iti”.

Prosim ustati gospode, kteri so s tem nasvetom
zastopljeni.

(Nasvet je ostal v manjšini in ni obveljal).

Glasuje naj še zdaj o nasvetu gospoda Gutt¬
mana in Ambroža,  kterega podpera nasvet gospod
dr. Bleivveisa;  glasi se tako-le: „Slavni deželni
zbor naj sklene, da v njegovem imenu deželni odbor
slavnemu dnarstvenemu ministerstvu prošnjo pošlje, da
se šrangi pri sv. Petru in v Kravji dolini koj odpravite”.

(Ta nasvet jc dobil veliko večino giasov).

Predsednik : Še to pogrešam v nasvetu gospoda
dr. Bleivveisa,  kako naj bi se ta prošnja poslala
na Dunaj do slavnega dnarstvenega ministerstva; mar
kar po deželnem odboru?

(Posl. dr. Bleiweis poterdi to).

Predsednik : Po dnevnem redu pride na versto
zdaj gospod Ambrožev  nasvet zastran dnin ali diet
za imanje poslance naše kronovine.

(Povabljen od predsednika uterdi svoj nasvet

Posl. Ambrož): Za uterjenje svojega nasveta
ne bom z obširnim govorom nadlegoval slavnega zbora,
ker bi se ta reč utegnila sama po sebi umeti.

Poslanci so šli po častnem klicu, kantone kme-
tiških sosesk, mesta in terge zastopovati, in so se
tako opravilu podvergli, ktero jim ne dela dosti veselja.

Ako imajo z glavo tukaj delati, naj v materi-
jalnem ozeru ne terpe škode. V  vsakem ozeru je že
to materijalna škoda, da grejo od doma, od svojega
gospodarstva, od oskerbovanja svojih opravil. Naj
se te materijalne škode ne razlegajo tako dalječ, da
bi, dokler so v Ljubljani, na svoje stroške živeli.
Dežela, ktera je svoje zastopovavce tu sem poslala,
bo gotovo s tem zastopljena. To je upravičeno tudi
po deželnih zborih druzih dežel, kteri so to reč že
pred razsodili. Operam svoj nasvet na potrebo, go¬
spodom poslancom s kmetov, kteri so tu zbrani, za
njih živež in stanovanje v Ljubljani vsaki dan po 5
gold. dnin privoliti. Iz mojega nasveta se da. pa tudi
posneti, zakaj ne nasvetjem za poslance, kteri v
Ljubljani prebivajo, nobene odškodbe.

Posl. žl. Strahi: Treba je zastran tega se tu
pomeniti, ker bi se lahko zgodilo, da bi na koga sum
letel, da govori „pro dorao suo.“ Al ker je deželni
zbor poklican, v tej reči sam sebi sodnik biti, naj
smem nekoliko besed pregovoriti.

Podam se na stališe pravoslovca, kteri zastopo-
vanja brez plačila samo ondi spozna, kjer je bilo to
popred izgovorjeno ali kjer se po postavi plačilo mi¬
sliti da.

Jez mislim, da to ni tako glede na poslanca, ki
je poslan z kmetov v deželni zbor. V  slavnem zboru
menda nikogar ni, bodi si kterega kolj stanu, bodi si
zvoljen od kogar kolj, kteri ne čuti z mano, da je
dolžnost vseh, k blagru vseh pripomoči. Kjer pa je
to dolžnost vseh, ondi bi tudi tajisto ravnanje z vsemi
po enaki meri v pravu utemeljeno biti utegnilo.

Razun tega imam pa še poseben uzrok. Ako bi
se kaka izjema pripustila, bodi si iz kterega kolj
ozera, se bo bati, da bi se o naslednji volitvi dežela,
ktera bo ceno te izjeme kmali spoznala, premotiti
dala, da bo posebno na to gledala in tako može v
deželni zbor volila, kteri včasi v mestu stanujejo ali
pa sicer v tako srečnih okolišinah žive, da bi nika-
koršnega plačila ne terjali. To bi se pa značaja te
slavne družbe bistveno dotikalo in ljudstvo bi nehalo
ga spoštovati; v tem pa, da ga ljudstvo spoštuje,
spoznam jez bistven nagon in bistveno nravno kre¬
post tega zbora. Vem, da se je v drugih deželah
zgodilo, da so poslance morali, dnino vzeti. To je pa,
mislim, preveč.

Jaz bi nasvetoval, vsakemu poslancu brez raz¬
ločka plačilo ponuditi, ktero bi pa ne presegalo tega,
kar znesejo resnični stroški za vožnjo v Ljubljano,
za živež pa zmerno odškodbo, ki naj bi se že pred
odločila. To pravico pa naj dobi poslanec še le
tadaj, kadar naznani svoje zahtevanje pismeno dežel¬
nemu odboru. Ta bo zahtevanje vsacega prevdaril
in plačilo nakazal.

Te zahtevanja se morajo, ko je deželni zbor,
vselej po dokončanem deželnem zboru v 14 dneh
ugotoviti, sicer naj se misli, da se je poslanec molče
jim odpovedal. Mislim, da je tako cela enakost vseh
poslancov zavarovana, kakor na drugi strani tudi mo-
gočost, plačila se vanati, če mu razmere to pripustijo.

Posl. dr. Toman: Odškodba poslancom naroda
ne bodi samo odškodba za škodo pri opravilu, kakoršno
kdo sicer ima.

Po mojih mislih ima odškodba drug važen uzrok,

namreč svobodno voliti in svobodno za poslanca voljen
biti.

Kolikrat bi koga volili, če bi vedili, da se more
vanati opravil, s kterimi se živi.

Nasvetovana odškodba ni velika, pa tudi ta je
nekako življenje tistim, kteri bi se sicer ne mogli
hraniti, in ktere bi utegnil ta ali drugi rabiti. Ne go¬
vorim o tem zboru, kaj tacega je pa drugje viditi
bilo, in zavoljo tega so povsod zbornikom deželnega
zbora ali parlamenta enako odškodbo dajali, naj so
stanovali v mestu odbora ali od zunaj priti mogli.
Torej mislim, da naj se brez razločka, zavoljo svo¬
bodne volitve in samostojnosti poslancov vsem njim
enake dnine plačujejo.

Posl. žl. Strahi: To je bil moj nasvet.

Posl. dr. Zupan: Ugovarjati morem zoper oba
nasveta, namreč zoper nasvet gosp. Ambroža  kakor
tudi zoper nasvet g. žl. Str ah la, kolikor se tičeta
pervo dobo deželnega zbora, namreč pervih šest let,
in mislim, da naj bi slavni deželni zbor za to pervo
dobo nobene odškodbe za poslance ne ustanovil, ne
za te, kteri v Ljubljani stanujejo, ne za une, kteri s
kmetov pridejo.

Res je, da je sploh za unanje poslance važno,
da se jim ne nakladajo še stroški v dnarjih verh za¬
mude časa. Al postava ni v tej reči nič naprej sker-
bela, ni nikakoršne odškodbe zgovorila.

Vsaki poslanec je volitev prevzel, ker si je že
naprej mislil ali si mislil, da je mogoče, da ne bo
nobene odškodbe dobil; ker je pa s to mislijo že vo¬
litev prevzel, se tudi ne more reči, da opustiti od¬
škodbo ne gre po pravici; dalje je popolnoma res, da
leži, kakor je poslanec g. dr. Toman  opomnil, že v
svobodnosti volitve, da gre odškodba, da se namreč
voljivnost ne meri po premoženju, da se o volitvah
ne sme v ozer jemati in se samo oni poslati morejo,
kteri so dosti premožni, stroške sami terpeti. Al ume
se samo po sebi, da to za pervo dobo deželnega
zbora ne more veljati.

Kjer volitev ni svobodna, je napaka že tukaj in
se ne da več odpraviti, kjer pa postava nima temelja,
mislim mora postava sama nehati postava biti.

Slavni deželni zbor zavoljo kratkega časa, kar
je, še ni imel priložnosti, za deželo kaj bistvenega
storiti. Deloma bi se tedaj ljudstvu slabo ustreglo,
ako bi v svojih pervih sejah za svoje ude skerbel.

V četerti seji slavnega zbora je bil nasvet za
napravo višje realke v Ljubljani zavoljo stroškov od-
vernjeu in rečeno je bilo, da se deželi ne more na¬
kladati več davkov še zdaj, ko ima dežela toliko
plačevati.

Kakor je bil ta opomin resničen, mora še veliko
bolj to veljati, ako bi poslanci ali slavni zbor tukaj
samo na svoj lastni prid gledali. Pač je še na več
drugih reči gledati, kakor mislim, zavoljo kterih bi
bilo”za zdaj želeti, da bi se poslancom plačilo ali
odškodba ne dajala.

Res je, da imamo sedaj ustavo, upati je tudi, da
si jo bomo ohranili; al mamiti se vender ne smemo s
tem, da nimamo, ako se ustave veselimo, nikakoršnih
sovražnikov, in če se ti sovražniki tudi zdaj še ne
upajo na svetlo, zna vender pred ali pozneje čas priti,
da bodo zopet začeli, sedanje naredbe očitno spod-
kopovati.

Kako veliko prijatlov bi v nekterih stanovih ljud¬
stva našli, ako bi jim mogli na perste sošteti, kako
veliko stroškov je deželni zbor prizadjal, kako malo
pa sadu še obrodil?

Zavoljo tega mislim tedaj, da naj bi se za pervih
šest let, ker nič za odškodbo ne govori, odškodba

54

sama ne dajala, da bo pa potem, ko bo teh šest let
preteklo in je upati, da bo deželnemu zboru mogoče,
marsikaj in kaj zanimivega za deželo storiti, dežel¬
nemu zboru taka odškodba prepušena, in sicer po
pravilih, kakor jih je gospod poslanec žl. Strahi
nasvetoval.

Posl. dr. Toman: Bog obvaruj , da bi bil ta
nasvet zavoljo tega podperal, da bi odškodbo v dnarjih
dobil. Prepričan sem, da so vsi poslanci kakor tudi
jez pripravljeni, domovini žertovati, toda vsakemu ni
mogoče, kaj žertovati.

Ne more, rad bi pa vender skušnje, kterih si
je nabral, domovini daroval.

Varovati se je, take moževe odganjati. Svo-
bodnost volitve še ni izklenjena, tudi drugič voliti je
mogoče. Ravno tako se more terditi, da naj se od-
škodbe ne plačujejo, ker bo dežela, na nas ozeraje
se, rekla, de smo v pervi dobi malo opravili, deželi
pa z odškodbami poslancov stroške nakladamo.

V začetku ni mogoče veliko storiti, ustanovljamo
se še le in bomo še le mogli reči eno za drugo pre-
tresovati.

Iz lastne skušnje moram reči, da so rekle soseske,
ktere so me volile: „saj vam rade plačamo odškodbo 44 ;
opomnil pa nisem nič in nikogar zastran tega.

One same so si mislile, da bodo one to odškodbo
terpele; dežela noče brez plačila zastopovana biti.

Odškodba naj varje svobodnost volitve in samo-
stalnost poslancov, kteri utegnejo sicer stisnjeni biti,
ako morajo iz svojega živeti.

Dva najpoglavitneja uzroka, ktera je gospod
predgovornik imenoval in ktera mojih dokazov ne po¬
trebujeta, potem malo tega, kar je deželni zbor v
pervi dobi storil, mislim, nista dovolj skazana bila.
Moram tedaj pri tem ostati, kar sem pred govoril,
tem več pa, ker bi, ako bi se za pervih šest let nobena
odškodba ne dala, pozneje poslanci pervih šest let,
kteri so imeli največe težave premagati, z odškodbo
naslednjih poslancov ne bili odškodovani.

Posl. Brolich: Reči moram, da morajo poslanci
res pot v Ljubljano storiti, tukaj dalječ od svojih
živeti, res stroške imajo in da ti stroški odškodbo
zaslužijo; tudi dežela previdi, da bo to odškodbo rada
dala; al tistim poslancom, kteri tukaj prebivajo, tem
mislim, naj se ne daje odškodba, ker ne terpe nobene
materijalne škode, ker ne žertujejo nič materijalnega
in torej tudi ne zaslužijo odškodbe. Lepo se da sli¬
šati to, kar je govoril o svobodnosti volitve žl. gosp.
Strahi,  ne verjamem pa, da bi volitev nehala svo¬
bodna biti, če bi se tukaj prebivajočim poslancom,
odškodba ne izgovorila; menim tedaj, da naj se od¬
škodba da samo poslancom kmetiških sosesk.

Posl. Kroiner: Z ozerom na to, kar je gospod
predgovornik rekel, zabernem samo na deželo Krajnsko,
ktera je preveč ponosna, da bi njeni zastopovavci
veliko časa zgubovali zraven pa še veliko stroškov
brez odškodbe terpeli.

Kar se tiče odškodbe poslancov Ljubljanskega
mesta, opomnim samo, da tudi poslanci, kteri v mestu
stanovitno prebivajo, veliko časa zgube, da morejo
deželo zastopovati; torej naj bi se tudi ti in sicer
tako kakor drugi odškodovali.

Mil. knez in škof: Ker se bo o tej reči skoraj
da, ali da rečem gotovo glasovalo, jez pa nisem oa
naroda, temuč sem po Naj viši milosti presvitlega ce¬
sarja tu sem poslan, naj po šegi pri vseh tacih ob¬
ravnavah jez o tem ozeru ne glasujem in prosim,
kadar se bodo glasovi šteli, ravnati, kakor če bi jez
ne bil nazoč.

Predsednik: Ker nihče več ne želi govoriti,
rečem, da je ta razgovor končan in prosim samo tiste
gospode, kteri so posebne nasvete storili in niso samo
nasvete druzih gospodov podperali, mi te nasvete
gotovo osnovane in pisane dati.

(Po kratkem prenehu, o kterem so se posamni
nasveti pisali in predsedniku podajali, govori pred¬
sednik dalje:}

Iz prejšnega razgovora so samo še trije bistveno
razločni nasveti slavnemu deželnemu zboru predloženi;
ostali podperajo ali pa zametujejo. Bral jih bom in
po versti, kakor bo primerno, se bo o njih glasovalo.

1. Posl. gosp. dr. Zupan  nasvetuje, naj slavni
deželni zbor sklene, da naj se za pervih šest let de¬
želnega zbora poslancom izjemoma odškodba ne daje.

2.  Nasvet poslanca gosp. žl. Strahla  je:

Izreče naj se:

1. Po pravilu se spodobi vsakemu poslancu od¬
škodba, ktera pa ne sme preseči resničnih stroškov
za pot in dnine, ktera se ima prav nizko naprej iz¬
meriti.

H.  Pravico do odškodbe dobi pa poslanec še le po¬
tem , ko deželnemu odboru svoje zahtevanje pisane
poda. Deželni odbor ima to od številke do številko
prevdariti in plačilo nakazati.

3. Dokler je deželni zbor zbran, se more to za¬
htevanje vsaki čas, po končanem deželnem zboru pa
v 14 dneh izgotoviti, če ne, se misli, da se je po¬
slanec odškodbe molče vanal. Poslednjič

3. nasvetuje poslanec gosp. Mihael Ambrož,
da naj deželni zbor sklene, da se ima poslancom kme¬
tiških sosesk dokler so v deželnem zboru v Ljubljani,
za vsaki dan 5 gld. a. v. dnine plačati.

Dal bom nasvete po versti glasovanju, in sicer,
najpervo najbolj zanikavnega, namreč onega gospoda
dr. Zupana:

„Slavni zbor naj sklene, da naj se pervih šest
let deželnega zbora poslancom ne plačuje odškodba. 44

(Za ta nasvet je bilo malo glasov oddanih in
zaveržen je bil.)

Drugi nasvet, o kterem se bo glasovalo, je na¬
svet gospoda žl. Strahla,  in sicer po posamnih
stavkih, kakor tukaj slede.

I. „Po pravilu se spodobi vsakemu poslancu od¬
škodba, ktera pa ne sme preseči resničnih stroškov
za pot in dnine, ktera se ima prav nizko naprej iz¬
meriti. 44

(Ta nasvet je poterdil zbor z večino glasov.)

Glasovalo se bo zdaj o drugem stavku gospod a
žl. Strahla,  kteri se glasi:

„Ta pravica pa začne še le potem veljati, ko
je poslanec svoje zahtevanje pisano podal deželnemu
odboru. Deželni odbor ima to od številke do številke
prevdariti in plačilo nakazati. 44

(Ta nasvet je dobil premalo glasov in ni obveljal.)

Tretji stavek, ki ga dam glasovanju, je:

„Dokler je deželni zbor zbran, se more to za¬
htevanje vsaki čas, po končanem deželnem zboru pa
v 14 dneh izgotoviti, če ne, se misli, da se je po¬
slanec odškodbe molče vanal. 44

(Tudi ta stavek nasveta je dobil malo glasov.)

Ko je pervi stavek žl. gospoda Strahla  bil po—
terjen, ni treba glasovati o gospod Ambroževem
nasvetu, ker ta nasvet gospoda žl. Strahla  sploh
za vsacega poslanca govori, torej tudi za poslance v
Ljubljani stanujoče. Ne izročim tedaj glasovanju go¬
spod Ambroževega  nasveta.

Negotovi bili smo pa zastran pravila, ktero bi
utegnilo poterjeno biti.

55

Zastran tega bi se dalo razgovarjati, koliko pla¬
čila ali odškodbe naj se vsakemu poslancu odloči.

Ko smo ustanovili pravilo, da gre vsakemu po¬
slancu sploh odškodba, izročim to zadevo, namreč od-
škodbo, razgovorjanju in prosim gospoda Ambroža,
kteri je nasvetoval 5 gld. dnine, ta svoj nasvet uterditi.

Posl. Ambrož: Mislim, da ta reč ne potrebuje
obširnega uterjevanja; znane so nam natanko krajne
razmere Ljubljanskega mesta, mislim pa tudi, da so
se poslanci, vsak po svojem, z njimi soznanili, kar
so tukaj.

Ker moj nasvet ne zahteva več, kakor odškodbo
za prebivanje v Ljubljani, za živež, staniše, mislim,
da je 5 gld. odškodbe na dan ravno prav, če se
ozremo na druge deželne zbore, posebno na onega v
Gradcu.

Posl. baron Apfaltern: Prosim še pred gospoda
predsednika, ali bi ne hotel, prevzeti nasvet poslanca
gospoda žl. Strah  la  še enkrat brati, da bi se mogli
stavki še pretresovati; ustanoviti jih je namen današ¬
njega vesolnega nasveta.

Predsednik (bere poterjeni stavek gospoda
žl. St rahla  še enkrat, in govori:)

Iz tega se vidi, da naj stroške za pot vsaki po¬
slanec za-se izkaže, dnino pa slavni deželni zbor
danas ustanovi.

Posl. baron Apfaltern: Če je tako, bi bilo go¬
spoda, kteri je pervi ta nasvet storil, prositi, da on
sam svoje mnenje razodene, da bo mogoče, temu
mnenju še druge nasvete priverstiti.

Posl. žl. Strahi: Ko sem svoj nasvet zgovoril,
mi je bilo samo na tem ležeče, da bi se z vsemi go¬
spodi poslanci enako ravnalo. Zoper to bi ne imel
nič, da se nikomur ne spodobi odškodba; ker je pa
to že zgovorjeno in je pravilo postavljeno, ne gre za
več, kakor za to, koliko gre vsakemu poslancu. Tu,
mislim, pa se mora razločiti, da gospodje poslanci, kteri
pridejo iz daljnih krajev, potrebujejo gotovo več od-
skodbe kakor pa oni, kteri prebivajo v mestu. V tem
potegnem z gospodom Ambrož  e m ; za one pa, kteri
v Ljubljani prebivajo, bi k večemu po 2  gld. na dan
nasvetoval, ker tu ne gre, nasvetu kako dobičkarijo
podtikati, ampak da se nekaka ravnovaga spozna4Kar
se tiče potnine, mislim, da sem v 2.  in 3. stavku svojega
nasveta rekel, da bi bila, dasiravno ne zahteva vsak
gospod poslanec prerajtovanja poti po miljah, vendar
■spoštljivost vsacega poslanca najbolj gotovo poroštvo
za to, da bo vsak resnično povedal, koliko stroškov
mu prizadene pot. S tem sem hotel obvarovati, da bi
kdo več ne zarajtal, kar bi sicer dežela mogla terpeti,
če bi se potnina po miljah zarajtovala. To sem mislil
in tako sem govoril.

Posl. baron Apfaltern: Ako sem gospoda po¬
slanca žl. Strah  la  prav razumel, meni on, da je po
principu vendar treba razločka med poslanci, kteri
pridejo s kmetov, in med onimi, kteri prebivajo stano¬
vitno v Ljubljani, in sicer tako, da naj bi se odločila
unim viša, tem pa niža dnina. Jez sem popolnoma
zoper to. Slavni zbor je, in mislim, da sem mnenje
slavnega zbora dobro spoznal, s tem, da je s poter-
jenjem pervega stavka gospod Str ah love  g a nasveta
do dobrega spoznal, da bi bilo najbolj prav in parla-
mentskemu duhu najbolj primerno, da bi se vsem po-
slancom enaka odškodba dajala. Iz tega namena na-
svetjem, da naj se vsem poslancam enake dnine od¬
ločijo. Kar se pa tiče številke same, menim, da ni
ne ta, ktero je poslanec gospod Ambrož  s 5 gld.,
ne una, ktero je gospod žl. Str ah la z 2  gld. za v
Ljubljani prebivajoče gospode poslance odmenil, —
da ni ne ta ne una popolnoma prav uterjena.

Ko rečem, da se mora z vsem enako ravnati,
bodo gotovo vsi gospodje dovoljni, ako se jim toliko
odloči, kolikor znesejo tu v Ljubljani blezo stroški
za živež.

Jez tudi ne prebivam v Ljubljani, jez ne potre¬
bujem veliko za življenje, ne želim pa vender ne, se
s pomankanjem boriti. Ogibam se tega, ogibam se
onega in lahko rečem, da popolnoma shajam s 3 goldi¬
narji, kar tiče navadno življenje, stanovanje in hrano.

Nasvetjem tedaj, da naj se 3 gld. dnine za vsa¬
cega poslanca ustanovi. (Bravo!)

Posl. Ambrož: Jez nisem nič govoril o stroških
za potovanje gospodov poslancov, ki so s kmetov
prišli in sem ravno zavoljo tega dnine više nastavil.
To je, zavoljo česar sem nasvetoval 5 gld. dnine:

Posl. dr. Bleivveis: Po mojem mnenju je ravno
v nasvetu gosp. žl. Str ah la izrečena enakost vseh
poslancov v tem ozeru. Odškodovajo se stroški za
živež. Ti stroški pa gotovo niso taki po tistih, kteri
s kmetov pridejo in v gostivnicah stanujejo, kakor
pri nas, kteri doma prebivamo. Ravno potem bodo
poslanci enaki, če se izreče razloček njih dnin.

Posl. Brolich: Tudi jez sem misli gospod

žl. St rahla in dr. Bleivveisa,  da ima ta, kteri
v mestu prebiva manj stroškov in mu toraj majnša
dnina gre.

Predsednik: Rečem tedaj, da je razgovor skle¬
njen in prosim gospode, mi številke naznaniti, ker me
težko stane, jih v glavi obderžati, kakor jih je vsak
posebej povedal.

Posl. Ambrož: 5 goldinarjev. Rad bi pa svoj
nasvet jez nazaj vzel in bi se rad k drugemu pri¬
družil, ali pa prosil, še bolj natanko razjasnjenje dati,
ker moj nasvet velja samo poslancom s kmetov, in so
v teh 5 gold. tudi že stroški za pot zapopadeni in
dalje nobene rajtenge več treba ni.

(Na predsednikovo prošnjo, svoj nasvet, če prav
le ustmeno, formulirati, stori to.)

Posl. žl. Strahi: Mislil bi, da naj se rajtajo
stroški za pot tako, kakor se res nabero, dnine za
unanje poslance z 5 gld. za v Ljubljani stanujoče pa
z 2  gold. na dan.

Predsednik: So tedaj, ko je gospod Ambrož
svoj nasvet nazaj vzel, trije nasveti predloženi. —

Posl. Ambrož: Prosim, bolj prav govoriti; jez
svojega nasveta nisem nazaj vzel, ampak le zato ni
obveljal, ker je bil gospod Strahlov  poterjen. Kar
pa številko zadeva, se moram k nadaljnim pridružiti.

Predsednik: Kar številko zadeva, ste svoj na¬
svet nazaj vzeli, toraj Vaš nasvet ne pride v razgovor.

Posl. žl. Strahi: Stroške za pot odškodovati
nasvetjem tako, kakor jih vsak poslanec sam pove,
toda po dobri veri, brez razkladanja, brez likvidiranja.
Kar pa tiče stroške dnin, dokler deželni zbor terpi,
nasvetjem za unanje poslance po 5 gold., ža v Lju¬
bljani prebivajoče pa po 2  gold. na dan.

Posl. baron Apfaltern: Zopergovorjaje zoper
razloček med unanjimi in v Ljubljani prebivajočimi
poslanci sem ustanovil, da ima za vsacega poslanca
3 gld. dnine veljati. Sicer sem pa pustil nasvet gosp.
žl. Strahla glede potnin, kakor je bil storjen.

(Dr. Bleivveis, poklican od predsednika, izreče,
da je z nasvetom poslanca žl. Strahla  popolnoma
zastopljen).

Predsednik: Vidi se, da je nasvet gosp. barona
Apfalterna  tak, da majnšo mero v razločku med
unanjimi poslanci in poslanci v Ljubljani stanujočimi
nasvetje. Naj se tedaj glasuje pervo o njem:

„Gospod baron Apfaltern  nasvetje, da naj
potne stroške vsacega poslanca, kakor jih ta pove,

56

deželni odbor kar poterdi in nakaže, nasproti pa naj
slavni deželni zbor dnino za čas, ko je zbor zbran,
s 3 gld. izreče in prizna.“

Posl. Ambrož: Prosim, to je sostavljen nasvet.
Mislim, da bi se dal razdeliti in sicer v vprašanje
zastran potnih stroškov in pa zastran dnin.

Predsednik: Glasuje naj se tedaj naj pervo
zastran potnih stroškov.

(Poterdi se nasvet z veliko večino.)

Zdaj izročim drugo prašanje glasovanju, namreč
vprašanje zastran dnin za čas, ko je deželni zbor
zbran, brez razločka, ali so poslanci s kmetov ali pa
v Ljubljani prebivajoči, namreč 3 gld. na dan.

(Ta nasvet je dobil premalo glasov in ni obveljal.)

Glasuje naj se zdaj o nasvetu g. žl. Strahi  a.
Pervi del tega nasveta zastran potnih stroškov je že
poterjen, in ne izročim ga tedaj več glasovanju. Drugi
del nasveta pa je tako nastavljen, da naj dobivajo
poslanci h krajnskemu deželnemu zboru, kteri pridejo
s kmetov po 5 gld., poslanci Ljubljanskega mesta
pa po 2  gld. na dan za čas deželnega zbora.

Posl. Lukman: Jez bi tudi poskusil, nasvet v
dva dela razdeliti.

Predsednik: Saj je pervi del že določen.

Več poslancov. En del za 5 gld., drugi pa za
dva goldinarja.

Predsednik: Jez delim tedaj nasvet tudi v dva
dela: 1. Unanjim zbornikom naj se spozna za vsaki
dan po 5  gold.

(Ta del je bil z večino glasov poterjen.)

2 .  Poslanemu Ljubljanskega mesta na se spozna
po 2  gld. na dan.

(Ta nasvet ni obveljal.)

Posl. dr. Toman: Po moji pameti se ta nasvet
po svoji stavi ne da deliti.

Posl. baron Apfaltern: Tu gre samo za razloček
v številki, morda gospodom ni všeč številka 3, morda
naj ho 5. Al najpervo je razločiti, ali naj dobivajo
vsi poslanci enake dnine ali pa ne, kakor prebivajo
v mestu ali pa ne.

(Po ponovljenem ugovoru g. bar. Apfalterna
je bil zaveržen nasvet, da naj se ne dela razloček
med poslanci, kteri v mestu prebivajo, in unimi, kteri
iz mest na kmetih priti morajo.

Predsednik reče potem, da ni noben nasvet
predložen zastran tega, ktere dnine bodo dobivali
poslanci, kteri v Ljubljani prebivajo, in se iz tega
posname, da gospodje , kteri v Ljubljani prebivajo,
nimajo pravice do odškodbe, in prosi zastran tega
glasovati. Al ta nasvet je dobil malo glasov. (Smeh.)

Predsednik prosi potem, ker je deželni zbor
svoje voljo razodel, da naj se da tudi poslancom iz
Ljubljane odškodbo, nasvetovavca, svoj nasvet še en¬
krat ponoviti.

Posl. Ambrož misli potem, da bi se zdaj vendar
utegnil poterditi njegov nasvet, da bi namreč po¬
slanec s kmetov 5 gld. na dan odškodbe dobival, s
pristavkom, da se s tem tudr potni stroški povračajo.

Posl. Kromer: Mislim, da je po večini slavnega
zbora bilo izgovorjeno, da naj se odškodujejo vsi po¬
slanci po enaki meri, t. j. tisti, kteri gotove dnarje
izdajajo in več časa zgube, po meri tega, oni pa, kteri
ne izdajajo gotovega dnarja, temuč samo čas zgub¬
ljajo, samo za zgubljeni čas. Kot primerno je bilo
spoznano, poslancom s kmetom za gotove stroške in
zamudo časa po 5 gld. na dan spoznati. Poslanci v
Ljubljani prebivajoči naj se tudi odškodjejo za zamujeni
čas. Po mojih mislih bi dobili večidei vsi gospodje z
2  gld. pičlo odškodbo. Nasvetjem tedaj, poslancom
v Ljubljani prebivajočim najmenj po 3 gld. na dan
odločiti, in prosim o mojem nasvetom tako glaso¬
vati dati.

(Ta nasvet poslanca Kr o m er j a je dobil večino
glasov).

Predsednik: Po dolgem pričkanju je tedaj ta
nasvet poterjen. Je sicer še več reči v dnevnem redu
zapisanih, ker pa je že pozno, rečem, daje  seja
končana.

Posl. dr. Bleiweis: Prosim mi dovoliti, da go¬
vorim :

Slavni zbor! Moje oči, ktere so že pred dvema
letoma tako zlo oslabele, da več mescov nisem mogel
ne pisati ne brati in sem mogel od vseh svojih opravil
odstopiti in z vodo se zdraviti, so poslednje dni tako
zlo oslabele, da me to resno opominja, od novih
težkih opravil odstopiti.

Žal bi mi bilo, ako bi mogel to, kar sem zdaj
povedal, morda še le v nekterih tednih ali mescih
povedati, ker bi opravila zavoljo tega škodo terpele.
Prosem tedaj slavni zbor, to naznanje uljudno spre¬
jeti, da stopim iz deželnega odbora, in prosim še ta
čas, v kterem je skupščina zbrana, novega deželnega
odbornika voliti.

Predsednik. Mislim, da bom govoril po volji
slavnega zbora, če rečem, da obžaluje ves deželni
zbor zgubo tako drazega zbornika za deželni odbor.
Uzroki, ktere je gospod dr. Bleiweis  povedal, so
pa taki, da se moramo udati v nesrečo, ki nas zadene.

Vsled tega prosim, naj slavni zbor naznanjenje
uljudno sprejme; jutri bomo dalje nasvetovali volitev
novega deželnega odbornika.

Dnevnega reda za jutri še nisem pripravil, ker
se nisem nadjal, da mi bo gospoda predsednika na-
mestovati; zavoljo tega nisem mogel dnevnega reda
o pravem času predložiti.

Naslednja seja bo jutri ob 10. uri dopoldne.

Konec seje ob dveh popoldne.

Stenografični zapisi

sedme seje deželnega zbora v Ljubljani,

16 . aprila 1861 .

Seja se je začela ob 10'/ 4  predpoldne.

Pričujoči: Predsednik: Gospod deželni glavar, baron Codelli.  — C. k. deželni predstojnik Ulepič, žl. Krainfels.  —
Zapisovavec: Poslanec Ambrož.  Vsi poslanci razun mil. kneza in škofa,  in poslanca Jombarta.

BVedsednik: Prosim gospoda zapisovavca, da nam
zapisnik včerajšne seje prebere.

(Zapisovavec dr. Zupan prebere zapisnik:)

Al je komu všeč o obliki al o zapopadku zapis¬
nika kaj omeniti, al se bo ravno tako, kakšen je,
odobril ?

Ker se nikdo ne zglasi, prosim gospoda Mu¬
leja in Obreza,  da zraven tudi zapisnik podpišeta.—
Tako se zapisnik podpiše ter poslanec A m brož  vsede
k mizi zapisovavski.

Deželni predstojnik : Imam visokem zboru vladin
predlog izročiti.

Vsled dopisa visokega c. k. deržavnega minister-
stva mora se poprejšnji načert računov za leto 1862
zložiti, da se v okom pride mogočnim zmotam in nere¬
dom v občnem in javnem službovanju.

Misliti je že v napred, da bo deržavni zbor dolgo
časa zbran ostal, ter se po takem tudi ne bo mogel
obderžavati deželni zbor, da te račune može zložiti.

Iz tega ozira, in ker se tu praša samo le o tem,
kako da se vse te zadeve spreobernejo na novo pot,
deržim za naj prikladnejše, da deželni odbor al pak
drug''takšen poseben odbor dobi neomejeno pravico
od dčželnega zbora, da vse te račune presojuje in
izpravlja, s tim nalogom, da poznej vspeh dotični de¬
želnemu zboru do znanja stavi.

Zraven sem tudi pooblaščen na znanje dati, da
bo visoko c. k. deržavno ministerstvo za ti krat brez
zamude takšen načert izdelan po tem odboru pred¬
ložilo njegovemu veličanstvu, ako bi po §. 22. deželne
ustave potrebno bilo, da se ti načert po njegovem
veličanstvu poterdi 44 .

Izročujem tedaj v pismu ti predlog vladin ob
enem proseč, da se za sledečo sejo stavi v dnevni red.

Predsednik: Stavil njo bom kmalu v red za
jutrajšnjo sejo.

Sledi sadaj v razgovor al razpravo nasvet go¬
spoda Ambroža:  Da naj učenci kmetijske šole v
Ljubljani začasno bodo prosti al oslobodjeni od vo¬
jaščine.

(Doklada „]Vovic“).

Posl. Ambrož: Visoki zbor! Pred ko svoj na¬
svet na dalje razložim in podlago dam, in pred ko
dokažem, daje  ta reč silna ter da sega v korist cele
naše dežele, naj mi bo dozvoljeno po visokem zboru,
da na kratko razložim, kako se je napravila in raz¬
vijala deželna naša kmetijska šola.

Ko se je deržavni ustav 4. marca 1849 na svetlo
dal, mislilo je takratno ministerstvo, da moč in veličina
kakšne bodi deržave leži v moči in blagru narodov
ter da je na tem vtemeljena. S ozira tedaj, da avstri-
janski deržavljani večidel žive od kmetijstva, pozvani
so bili po takratnem ministerstvu kmetijstva in rudar¬
stva iz vsih dežel izurjeni kmetovavci na posvet; in
ti so možje posebno o tem razgovore imeli, kako da
se naj po avstvijanski deržavi kmetijstvo do višje
stopnje povzdigne. Pri tem posvetovanju posebno se
je preporočalo, da se naj kmetijske šole vtemeljujejo.
Al te kmetijske šole še vender niso kot perva potreba
v tem priporočene bile, ampak le kot druga. Kot pervo
in poglavitno pak bilo je spoznano, da se že v počet-
nili šolah na to gleda, da učenci pervih al narodnih
šol početni nauk o kmetijstvu dobe, kolikor njim do¬
puščajo mlade, manje razvite dušne sile. —

Še le kot drugo preporočene so tedaj bile kme¬
tijske šole, o katerih mi je sadaj govoriti podeljeno.
Kot tretje in poslednje zahtevanje postavljeni so bili
politehnični zavodi al politehnične in višje kmetij¬
ske šole.

Po sklepu tih razprav povabilo je ministerstvo
vse kmetijske družbe, da v svojem obsegu kmetijske
šole vtemelje; in kakor drugim družbam je tedaj tudi
naši deželni družbi, v kateri jaz s slabimi svojimi
silami že skozi deset let kot izbornik delujem, prišel
poziv al povabilo, da naj tako kmetijsko šolo vtemelji.

Glavno pravilo ministerstva bilo je to, da se za
take šole iz privatnega ali pak deželnega imetka na¬
pravljajo podporne plače, ki njim štipendije pravijo,
za tim da se shodne mesta in vodje za take šole po¬
iščejo , ter da se za ti nauk prikladne knjige sostave.

8

58

Tukajšnja kmetijska družba ni je hotela kmalu
svoje ude z novimi davki al pripomočki nadlegovati,
ter je to koristno misel si izmislila, da se naj unih
190 zlatov al cekinov, kar so se vsakega leta delili
za najlepše konje, upotrebi za te štipendije v kme¬
tijski šoli.

Te štipendije bile so takrat kervavo potrebne za
vpeljavo te šole; kmetje še niso poznali namena in
vspeha takih šol, tedaj tudi od njih ni je bilo priča¬
kovati, da bodo na svoje stroške sinove svoje pošiljali v
tako šolo, ker so kmetje kakor sem rekel, praktični
ljudje, ki povsod le gledajo na vspeh, na konec reči.

Visoko ministerstvo dozvolilo je z odpisom '£i.  sep¬
tembra 1849, da se une nagrade al premije za naj¬
lepše konje smejo spremeniti v nagrade za učence v
ti kmetijski šoli; leta 1850. začela se je res ta šola,
in sicer tako, da ima tri celoletne tečaje.

V pervem tečaju učila se je fizika ali naravo¬
slovje, kmetijstvo, ločba ali kemija, naravopis, živino¬
reja, obskerbljevanje al nega zdrave in bolne živine,
reja sadnega drevja in murv in sviloreja.

Drugo in tretje leto pak je praktično izurjevanje
v kmetijstvu in to pri večih posestnikih zvun mest.

Tako je preteklo osem let, ter je iz te šole več
učencov izstopilo izučenih in izurjenih na toliko, ko¬
likor se je po dosadajnih silah storiti moglo: Najšli
so se nekateri gospodje, ki so brez plačila poduče-
vali; samo za botaniko, če sem to dobro doznal, plača
se nekaj malo.

Poznej vlada, kakor se je zdeti moglo, ni je tako
mislila o tih rečih, ker je po odpisu 15. januarja 1858
zapovedala, da nehajo te štipendije.

Kmetijska družba, namreč osrednja tukajšnja
predložila je z zapisom od 16. februarja silno in
vročo prošnjo, ter ob enem dokazala, da brez tih
štipendij tudi kmetijske šole ne bo. Vsled tega za¬
pisa bilo je kmetijski družbi naloženo, naj predloži
izkaz pregledni, kakor so se te štipendije rabile
odkar je kmetijska šola bila začeta.

Ko se ti izkaz predloži, prišlo je dotično re-
šenje visokega ministerstva tega zapopadka, da te
štipendije naj ostanejo še le za leto 1860.

Visoko ministerstvo zaderžek in napoto je naj-
šlo v tem , da se le tako malo svojevoljnih učencov
glasi za ti kmetijski nauk, ter da je tedaj razun šti¬
pendistov le malo drugih učencov. Kmetijska družba
oglaševala je tedaj živo ter živo po Novicah kakor
tudi po nemških novinah, naj se izmed kmetov uče
tudi drugi, ne samo štipendisti.

Al ni je bilo dobrega vspeha, ker lanjskega leta
zglasila sta se le dva učenca na svoje stroške. Vsa¬
kemu se može čudno zdeti, da se ljudje v sadajnih
časih, v katerih se samo toževanje o nevolji čuje,
niso živeje in močneje poprijeli tega nauka, od ka¬
terega se vender sme toliko prida, toliko koristi pri¬
čakovati.

Vse se toži na slabe leta, na neplodnost, vsaki
dan se čujejo tožbe, da ni nikakega zaupanja v nič.

Ako pak glas zadoni: „Pridite mladenči, in pri¬
jemajte iz izvira znanosti pomočke za boljšo prihod-
nost“, ostane ti klic pravi glas vpijočega v puščavi.

To je žalostna reč, ter zdi se da se besede slav¬
nega našega pesnika Vodnika ne bodo vresničile,
ki pravi:

Iše te Breča, um ti je dan,

Najdel jo boš, ak
Nisi zaspan.

Zdi se, kot da tukaj velja le poslednja beseda
„zaspan“.

Kavno ker je tako žalostno, da se kaj takega

more tukaj reči, prav mi je drago, da mi je mogoče
in priložnost dana, to krivnjo al odolženje odverniti
od pridnega našega kmeta.

Nije lenost al brezskerbnost, nije pomanjkanje
ljubezni do tega nauka, da je le tako malo učencov
na svoje stroške, ampak to, da učenci te kmetijske
šole niso oslobodjeni od vojaštva.

Naš kmet vse na drobno prevdarja, ter ne 3tavlja
rad svojih denarjev v nevarnost. Učenci kmetijske
šole morajo že zrelije dobe biti, prihajajo tedaj v to
šolo šestnajstega, sedemnajstega ali osemnajstega leta,
ter stoje v nevarnosti, da njih dokler so učenci, ali
pak v kratkem zatim, stave pod puško; in to je, vi¬
soki zbor, po dosadajnem izkustvu poglavitni vzrok,
zakaj v to šolo prihaja tako malo učencov na svoje
stroške.

Vlada sama v tem, rekel bi, nije pametno postopala,
ker je pri štipendijah sama sebi navkriž delala. Šti¬
pendije je dozvolila, da se mladina v kmetijski šoli
izobražuje, al je sama ti namen razdirala, ker je
ravno tisto mladež za celo kaj drugega t. j. za voja¬
štvo namenila.

Izučeni kmetovavec tih šol nadja se, da bo vozil
kmetovavske kola; na enkrat mu dajo v roke voja¬
škega konja. Učene kmetijske šole nadja se, da bo
po doveršenih učnih letali med kosci delal, stavijo ga
pak v vojaški red pod puško. To je tako očevidno,
da mislim da sem s tim od naših kmetov odvernil,
kar se njim očituje.

To napako, to nepriličnost očutila je kmalu s po-
četka kmetijska družba, namreč osrejnski oddelek.
Predložila je leta 1851 prošnjo nekoliko krat njo
opetujoč, da se učencom kmetijske šole, namenjenim
za tako važno in za celo deželo tako koristno delo¬
vanje, vsaj una pripooioč in podpira podeljuje, katero
uživajo drugi učenci, da tedaj začasno naj bodo vo¬
jaščine prosti vsaj najboljši, odlični. Ta prošnja nije
bila izpolnjena, namesto tega pak se je reklo, da se
bo takim dajal vsakikrat dopust, tedaj da čeravno
vzeti med vojake, bodo mogli se celo do konca izučiti
nestopivši pred v vojsko.

Al dopust nemore imeti dovoljnih in izželjenih
nasledkov; učenec, kateri je za časa svojega učenja
pod puško stavljen ter se mu za tim dopust podeli,
neima več stare vesele volje do kmetije, o doseženem
namenu ne more biti govora. Tudi se dopusti niso iz¬
polnjevali, kakor bi bilo želeti. Prošnja se je več¬
krat predložila, al ni bil dopust dozvoljen.

In kar sem že gore rekel, saclaj ni več matice za
kmetijske štipendije; ti so nehali leta 1860. Učencov
na svoje stroške pri takih okolnostih ne bo, in una
učilnica, od katere si je visoko ministerstvo toliko do¬
brega obečavalo, una učilnica, katera je v naši deželi
tako lepo cvela, da so se sosedne dežele popraševale
o lepem njenem vredjenju in vodjenju, una učilnica
mora nehati ravno v ta j čas, ko je zbran pervi zbor
kranjske dežele, kateri je pozvan, da natanjko skerbi
za blagor same svoje dežele.

Ti razlogi napeljali so me tedaj da visoki zbor
prosim ter prašam, ali je vsaj on pozvan, da se po-
skerbi zato, da se učenci te šole začasno oproste od
vojaštva.

Največa napota v tem prašanju, katere se zdi,
da se je vlada bala, bil je strah, da se ne bi preveč
učencov kmetijskih javilo, ako bi se njim začasno oslo-
bodjenje podelilo, ter bi se tedaj mnogo mladenčev
odtegnilo vojaščini.

To pak moram očitno reči, da je prazen strah
po tem, kar smo do sadaj vidili; tega se nije bati
ako na preteklost poglednemo.

59

Pred vsem drugim ni se prevelikega števila učen-
cov bati, ker je v ti šoli premalo prostora; če mi je
prav, največe število bilo bi 20  do 30 učencov, ka¬
tere bi človek mogel v njo stisniti: nije verjeti, da bi
izmed teh vsi izverstni red v spričevalu dobivali, ker
je vodstvo al ravnateljstvo jasno in na ravnost pogoj
stavilo, da pri vsakem izpraševanju javnem naj bo
vladni poverenik al komisar nazočen, kateri bo vidil
postopanje pri izpraševanju.

Ako bi se po takem nekoliko učencov od vojaštva
dopustilo, v tem še ni nikake nevarnosti v novačenju
al nabiranju novakov vojaških; vsaj še je več drugih,
kateri so novačenju podverženi in obvezani za to,
pak ako perva doba ne da zadostnega števila, može
vlada seči do druge in tretje dobe.

Zdi se mi kot da je od te strani prevelika bo-
ječnost; in vender se od druge strani more viditi, kaj
se je vse v zadevi vojaštva in novačenja zahtevalo
od dežele.

Poglejmo le nazaj na leto 1859, v katerem se je
tudi po naši deželi toliko slobodnjakov al dobrovoljcov
zglasilo, ter je srenjski odbor ljubljanski 4000 gol¬
dinarjev za ti namen žertvoval v ime domovine.

Poglejmo dalje na to, posebno kar se letošnjega
leta tiče, da je ljubljanska mestna oblast veliko šte¬
vilo, če mi je prav na pameti, nekoliko stotin nova¬
kov k vojski vzetih izkazala, in vender nji nije ni
en sam naprej v račun stavljen.

Ravno o sadajni postavi za nabiro vojaških no¬
vakov, katera se po mojih mislih ne da zediniti z pravo
slobodo in narodoprijaznimi napravami, bo menda
prihodnji deržavni zbor na sebe vzel, da se tudi ta
postava celo spremeni.

Upati se je, da bodo deržavni poslanci naše de¬
žele, kateri sadaj te slabe moje besede čujejo, oglasili
se in potegnili za učence kmetijskih šol.

Al čas, kadaj se bo to storilo, nije še poznan;
al kmetijska šola je nehala, ter jaz tukaj na ravnost
tverdim, da nam za našo kmetijsko šolo netreba šti¬
pendij in nikake podpire, ako se le izreče postavno,
da so učenci kmetijski začasno prosti od vojaščine.

In to mislim, da bo zadosti za dokaz, da je
moj nasvet silen ter da se tiče cele naše dežele.

Po vsih tih pogojih stavljam tedaj moj nasvet,
celo podoben unemu, katerega je visoki zbor odobril
o vinskem davku. Namen in način je ravno taisti ter
glasi tako:

,,Visoki zbor naj sklene da se visokemu mini-
„sterstvu deržavnemu prošnja predloži, naj se po-
„stava na svetlo da, po kateri bodo učenci ljubljan¬
ske kmetijske šole začasno oslobodjeni od vojaštva,
„ako imajo v vsih učilnih predmetih izversten red.“

Ta postava naj bi ostala v moči, dokler deržavni
zbor namesto sadaj ne postave za nabiro vojaških no¬
vakov postavi drug prikladneji zakon.

Posl. Derbič: Da se novi zakon o nabiri vojaških
novakov mora celo al vsaj deloma spremeniti, o tem
bom za podpiranje tega nasveta dodal sledeče.

Ako pogledamo na ti zakon o naberi vojaških
novakov, kmalu se nam bo pokazalo, da je na svetlo
dana za absolutizma, ter da se s sadaj začetimi
slobodnejimi napravami ne da zediniti. — Gledajmo,
kdor je po tem zakonu oslobodjen od vojaščine, in
bomo najšli, da nikjer ni kaj storjeno za pravi me¬
ščanski stan, za mnogoštevilne in še celo za največe
obertnike. Niso oslobodjeni učenci tehničnih in re¬
alnih šol, in vender brez njih povzdige in cveta obert-
nije ne more biti. Ravno tako ni se je zadosti gle¬
dalo na oproščenje kmetijskih sinov.

Osvobodjenje še edinega sina pri posestnikih,

kije  tako silno potreben za kmetovanje, toliko zah¬
teva pogojev, da so veči del samo le mogoči, al iz-
polnjivi niso. In še celo na te razloge za ošlobod-
jenje ne ozirajo se tako imenovane kresijske komi¬
sije dotične kakor bi se trebalo in moralo storiti.
Prav^ in resnično ne morejo take komisije kresijske
doseči do kraja in razumeti potrebe, in zato ker
okolnosti ne morejo resnično prevdariti, tudi ni vspeha
kakšen bi po zakonu biti moral.

Ob enem so te komisije draga reč, in ne morejo
storiti kar je njih namen. V njihovem ravnanju mnogo
je neveljanega, po čem se čas gubi ter deržavni
denarnici stroške uzrokuje.

Vender nije moj namen da tukaj na tanjko go¬
vorim o tem dolgočasnem ravnanju; mislim da že ti
kratki pregled kaže zadosti, da se bo ta postava o
naberi vojske morala celo al vsaj hitro spremeniti, ter
da se bo takrat občno izreklo, da so učenci kmetij¬
skih šol prosti od vojaščine.

Pristopam tedaj nasvetu gospoda predgovornika.

Posl. Guttman: Kar so seje našega deželnega
zbora, imel sem priložnost izreči, da naša dežela v
kmetijstvu ne ima velike prihodnosti. Danas morem
taisto izreči, ker sem živo prepričan, da bomozmiraj
v ti legi kmetijski ostali, na katero se ravno toliko
tožimo, ako se ne bode na drugi poti kmetijstvo pod¬
piralo, ako namreč ne bodo šole in vmetnost pomagale.

Ril sem sam pogostoma pri izpraševanjih v ti
kmetijski šoli, in morem reči, da sem z največim
veseljem svojega serca odhajal. Vidil sem, da uči¬
telji in učenci izpolnujejo svoje dolžnosti; vidil sem
praktično izurjenost , ter sem pripričan da te znanosti,
ko se vernejo učenci domo, ne bodo samo pri njih ostale
ampak da se bodo razširjale, ter da nam od te šole bo
tedaj unega prida, katerem smo se nadjali za kmetijstvo.
Cul sem sam o enem prav prav dobrem učencu, kateri
je pred letom dni v vojsko djan, ter tudi pri vojski
ostal. Takega bo še večkaj godilo, ter mislim, če ho¬
čemo take učence prihraniti za kmetijstvo, da se uni
nasvet gospoda Ambroža  poterdi.

Živo rad mu tedaj pristopam, ker mislim, da bo
to edina prava pot, ako hočemo pomagati tako slabo
stoječemu našem kmetijstvu.

Posl. Blehveis: Visoki zbor! Ako je narod v
izobraženosti zaostal, vzrok je ti, da se mu omika
nije davala na uni poti, katera je edina naravna in
pametna.

Z živimi besedami je v drugi seji poslanec
dr. Toman  pokazal to edino pravo pot. Naš narod
je v omiki zaostal, ker se je zamudilo omikati ga na
naravni poti, to je v narodnem jeziku. Dokler se na¬
rodne naše šole ne bodo od začetka spremenile, ne
moremo na tako izobraženost misliti; narodne šole so
vseučilišče za narod. Ako se ozremo na žalostno
lego narodnih naših šol, kdo bo očital našemu narodu,
da je neomikan? — Al tega nesmemo in nemoremo
tajiti, daje  res neomikan; v takih okolnostih treba
umetnih vabnih sredstev, da vabimo sinove naših kme¬
tov v šolo kmetijsko. Takšno umetno vabilo bili so
štipendiji za naše kmete, ravno za tega voljo, ker
prave naloge ne razumi , katero imajo šole. On je
prav napolnjen te misli, da mu se bo sin učil malo kaj
kmetijstva v šoli; ter po takem je celo naravno, da
ne bo hotel svojih sinov v šolo pošiljati na svoje
stroške.

Po takem bili so štipendiji vabilo, da je vsaj ne¬
koliko kmetskih sinov prišlo v to šolo. Al tih štipendij
bilo je le malo, in še od tih nije bilo prave koristi,
ker so v tem času učenja, ki je s početka bil dveleten,
poznej trileten, take učence kmetijstva jemali k vojski.

60

Če se oziramo na število učencov, kateri so se
učili v ti učilnici kmetijski, morem celo za terdno reči,
da jih je že več kot dve tretjine odvemjenih od kmetij¬
stva. Jaz zmiraj mislim, da se ne bo visoki zbor od¬
stranil od prave misli, ako bo še za naprej šti¬
pendije deržal in daval, vsaj mi ne bomo vtem edini,
ker so tudi drugdi taki štipendiji. Zagovarjam tedaj,
kar bi sicer zahtevalo poseben nasvet, te štipendije,
da še naj dalje ostajajo, ter poterdujem naravno na¬
svet gospoda poslanca Ambroža.

Vender moram pa še pri ti priložnosti reči, da
neznani al bo s tim ti reči končno pomagano.

Naši učenci kmetijstva dohajajo po zakonu po
16. letu v šolo; uče se sadaj dve leti. Doveršivši te
dve leti, nije njim od nikake koristi, ako so od vo¬
jaščine po predloženem nasvetu oslobodjeni. Jaz bi te¬
daj v ti zadevi želel, da še globleje sežemo v to reč.
S tim začasnim oslobodjenjem prav za prav ni po¬
magano nič; posebno pak podpiral bi jaz nasvet
gospoda Derbiča;  res da še danas nije v dnev¬
nem redu, ter bi se moral še le predložiti. Alizrekuje
tako silno reč, ter podpira ravno nasvet gospoda
Ambroža,  tako da prosim gospoda predgovornika,
naj ti nasvet za prihodnjo sejo predloži.

Posl. dr. Toman: Po mojem moglo bi se o na¬
svetu gospoda D er biča  že danas glasovati, ker pod¬
pira nasvet gospoda Ambroža.

Posl. Derbič: Moj nasvet ni drugo kot le pod-
pomoč al podpora za nasvet gospoda Ambroža.
Nisem ga namenil predložiti kot poseben nasvet.

Posl. Dežman: Gospod Ambrož  nasvetuje, da
se prošnja pošlje visokemu ministerstvu deržavnemu,
naj se izverstni učenci kmetijske šole začasno oslo-
bode vojaščine, dokler deržavni zbor nebo sam kaj
stalnega sklenil zavoljo postave o novačenju al zbiri
novakov.

V iO. §. ustave o deržavnem zboru pak prider-
žane so za posvetovanje deržavnega zbora vse na-
redbe, katere se tičejo vojaščine v najširjem obsegu.

Tedaj nemorem razumeti, kaj bomo opravili s
tako prošnjo pri deržavnem ministerstvu. To mini-
sterstvo mora se dosledno in krepko deržati pravil,
ki so izrečene v ustavi o deržavnem zboru; ta bi
prošnja naravnost proti tim segala, ker bi prosili, da
se naj že za naprej izreče začasno oslobodjenje kme¬
tijskih učencov od vojaščine.

Tedaj mislim, da pri tem predmetu ne bomo kaj
opravili s prošnjo; ampak to bo dolžnost kranjskih
poslancov v deržavnem zboru, da se tudi ta reč tam
omene.

Tim več je to moja misel, ker niso samo učenci
kmetijskih šol potrebni tega začasnega oproščenja od
vojaščine, ampak tudi učenci realnih šol in to iz istega
uzroka; in ker je v ti postavi o novačenju še drugih
tegobnih strani, ki bi se vsaj tudi morale spremeniti.
Po takem se mi ti nasvet ne zdi v pravem času
predložen.

Ker se bo menda postava o novačanju al rekru-
taciji na tanjko prevdarjala v deržavnem zboru, in
ker deržavno miuisterstvo nemnre za sebe in za na¬
prej začasno učencov kmetijskih oprostiti vojaštva,
ter tedaj ti nasvet ni ob pravem času predložen,
iz vsili tih uzrokov nasvetujem, da preidemo Da
dnevni red.

Posl. Ambrož: Proti temu omenil bi, da sem se
pri tem le poprejšnega sklepa visokega zbora in to o
enaki zadev, deržal, namreč sklepa o vinskem davku.
Kakor  je silna reč, da se vinski davek na Dolenskem
in Vipavskem ne vpelja, tako je silen in potreben

tudi nazočni nasvet, ker o njem visi naprava kmetij¬
ske šole.

Nije nam poznano, kadaj bo deržavni zbor po¬
stavo o novačenju v prevdarek vzeti mogel in zares
vzel; to pak znamo, da bo kmetijska šola nehati
morala.

Dokler bo vsega tega, mislim da smemo ravno
iz taistih vzrokov kot zavoljo vinskega davka prošnjo
predložiti, tedaj mislim da se unega kar je gospod
Dežman  rekel, neimamo bati, in tudi ne ogibati.

Posl. dr. Zupan: Po mojih mislih med sklepom
visokega zbora o vinskem davku in med sadajnim nasve¬
tom g. Ambroža,  dosti je velik razloček.

Kranjska dežela je že dvakrat po previšjih na-
redbah glede vinskega davka stavljena v posebno lego.

Mi nismo sklenili prositi, da se postava o vinskem
davku prenaredi, ampak le za to, da iz uzrokov do-
tičnih, kateri so že dvakrat priznani, ostane naša
lega nepremenjena dokler ostanejo ti uzroki.

Tedaj pristopam nasvetu gospoda Dežmana  in
to tim več, ker je moje mnenje, da se naj deželni
zbori tega ogibljejo, vlado napeljevati in siliti k oktroi-
ranju postav; ker ona pri tem nije v soglasju s samimi
svojimi postavami, in z druge strani je to nevarna pot.

Pristopam tedaj nasvetu gosp. Dežmana.

Posl. Ambrož: Na to naj še zopet omenem, da
vender ne razumim, zakaj bi se imeli tega ogibati in
bati. Tudi lani, ko je ravno bilo povečano deržavno
svetovavstvo zbrano, bilo je izrečeno, da se ne bodo
na svetlo dajale nikake postave, katere ne bodo po-
pred v deržavnem svetovavstvu prevdarjene; in vender
je zalim na svetlo prišlo več takih naredb, katere se
morajo mahoma na svetlo dajati, ako vlada hoče da
deržavni razvitek gre svojo pot; in po razpuščenem
deržavnem svetovavstvu so neke premembe o nova¬
čenju na svetlo prišle, tedaj za časa, ko je sadajni
red deržavnega zbora že vstanovljen bil; ravno v tem
času na svetlo so prišle neke premembe o novačenju,
po katerih se je olajšalo oproščenje začasno unih
sinov, katerih očetje so že šestdeset let stari.

Mislim tedaj, da ne postopamo proti konštitu-
cionalnim naredbam, proseči začasno olajšanje v ti
zadevi.

Posl. Brolich: Po lem kar je gosp. Bleiweis
rekel, da se učenci kmetijske šole prijemajo od 16.
do 18. leta, ter da ti nauk obsega dve leti, deržim
nasvet gospoda Ambroža  za celo nepotreben; ker
ako se upišejo celo 17. al 18. leta, izstopajo že
20. leta. Novačenje pak gre le od 20. leta naprej;
po takem takšna postava ni od nikake koristi. To bi
le bilo koristno, ako bi gospod Ambrož  nasvetoval,
da naj učenci kmetijski izučivši se to šolo še naprej
ostanejo prosti vojaštva; drugači v tem nasvetu ni
zmisla nikakega.

Posl. dr. Blehveis: Za popravo tega, kar je
gospod predgovornik rekel, moram to opomniti, da se
zahteva najmanje 16. leto; tako da tedaj učenec ne
mora 16 ali 17 let star biti, ko želi stopiti v to
šolo, ampak najmanje 16 do 17 let; al more tudi 20,
21 in še več let star stopiti v to šolo.

Posl. Kromer: Naj popred naj omenem, da je
nek razloček med undano prošnjo, da se vinski davek
ne vpelja, in med nazočnim nasvetom da se kmetijski
učenci vojaštva začasno oproste; unikrat šlo se je
le na to, da ostane še naprej, kar je dozvoljeno bilo;
danas pak ide na to, da se dosadajni zakon o nova¬
čenju al rekrutaciji premene. Po diplomu 20. oktobra
1860, kakor tudi po ustavi deržavnega zbora, ne
more se taka prememba storiti brez deržavnega zbora
in brez odobrenja cesarskega.

Prenarejenje tega zakona o novačenju je res
kervavo potrebno, al ne samo glede učencov kmetijstva,
ampak tudi za učence kupčijstva, obertnije in kme¬
tijstva, za tehnike, tedaj gotovo za vse strani celega
naroda.

Moj je tedaj nasvet, da deželni zbor po 19. §.
deželne ustave peticijo zloži, da se naj zakon o no¬
vačenju zavoljo te silnosti berž ko berž deržavnemu
zboru v razpravo predloži.

Predsednik: To je tedaj prav za prav nov nasvet.

Posl. dr. Zupan: Kar je gospod predgovornik
rekel, na to imam odgovorili le toliko, da neznam
kako bi visoki zbor do tega sklepa mogel priti, naj
se to al uno v deržavnem zboru naj popred v red
vzame; moje je mnenje, da se ta stvar ne tiče de¬
želnega zbora.

Predsednik: Ti nasvet gosp. Kromerja  bi se
moral zraven tega še tudi pismeno izročiti. To je po¬
seben nasvet, in ob enem z nazočnim ne bi se smel
prevdarjati.

Ako nikdo več ne želi govoriti, bom dokončal
razpravo. — Naj popred naj se tedaj glasuje o na¬
svetu gosp. dr. Z u p a n a in Dežmana,  tako glasečem,
da se naj nasvet gosp. Ambroža,  ker sadaj nije
za njega čas, ne vzame v ozir, ter da visoki zbor iz
razlogov preide na dnevni red.

Posl. dr. Zupan: Naj smem omeniti, da nisem
jaz tega nasvetoval, ampak gospod Dežman,  in da
mu jaz le pristopam.

(Posl. Dežman še enkrat izreče svoj nasvet;
ko se o njem glasuje, večina glasov ga odobri, ter
se prejde na dnevni red.)

Predsednik: Imam še drug nasvet silen, pred¬
ložen po gospodu Vilcharju,  tega zapopadka „da
se naj rešitev gojzdov in servitutov po vsi kronovini,
upotrebivši vse namenu primerne sredstva berž ko
berž doverši.“

Posl. Vilchar: Visoki zbor! Silni moj nasvet
tako glasi: „Rešitev gojzdov in servitutov naj se po
vsi kronovini, upotrebivši vse namenu primerne sred¬
stva, berž ko berž  doverši.

Ti nasvet podpiram tako, da naj popred  raz¬
ložim, kaj so do sadaj storile v tem komisije, dru¬
gič  sadajne zadeve naše dežele, tretjič  korist,
katera mora iz urno  doveršene rešitve tih servitutov
izrasti za vso kronovino.

Kadar se je razglasil previšji patent 5. julija 1853,
po katerem je rešitev vsih gojzdnih in drugih servi¬
tutov naložena bila, bil je po vsem cesarstvu ne¬
izrekljivim  veseljem prijet, ker je vsakdo  vidil,
da se je še le s tim poslednji korak storil k popolni
rešitvi zemljišč. Veselega serca vsak kmet gleda na
previšji ti patent, in poln nade hitel je k postavljenim
c. kr. deželnim komisijam, od katerih je pričakoval
neprikračeno pravico, premenjeno v samostojno zem¬
ljišče, in vse to je pričakoval ob kratkem času v
poštenem in tverdem zaupanju.

Žalibog sostavili so po celi kronovini premalo
komisij, in tudi tim so premalo osebja dodelili, tako
da se ta rešitev nije dala z uno urnostjo izpeljati in
doveršiti kakor je bilo želeti. Brez števila opravi-
čencov, vsakoverstni servituti, pritožbe na višjo oblast,
in pri vsem tem tako malo delavnih sil, — vse to bilo
je krivo, da se pri največi marljivosti, in pri napetem
trudu nije dalo doveršiti v času, kakor je narod hre¬
penel. Visoka vlada videč da ni pričakovanega vspeha,
odredila je z naredbo 5. maja 1860, da deželne
komisije svoje opravila naj izroče okrajnim gospodskam.
Vsled te naredbe, katera je v sebi imela vse hvale
vreden namen, bilo bi sedem krat toliko število ko¬

misij kot popred, in po takem bi se rešitev dala
močno vspešiti in do konca dognati. Zakaj se ta na-
redba nije na Kranjskem izpeljala, zakaj je ostala
le na papirju, zakaj so tedaj vsi ti osrečujoči na¬
sledki proti volji vlade, in kar še je več proti volji
ljudstva odgodjeni in odloženi, to se prav za prav
nežna; al beseda katera ima na blagor biti narodu,
ne sme ostati le na papirju; mora se v djanje spre¬
meniti ter celi kronovini željno izčakani blagor prinesti.

Prehajam pak sadaj do razlaganja zadev posebno
na Notranjem, ker so tamo morebiti naj težavneje.
Na Notranjem je tako malo plodnega zemljišča na¬
sproti gostosti Stanovnikov, da se ti ne morejo ni pol
leta iz svojih pridelkov preživeti. Odkar je blizoležeči
Terst začel se zdigovati in cvesti, ter je pot do tega
mesta napravljena, vozili so Notranjci v Terst, kar
njim gojzdi davajo pridelkov. Če ravno ni mnogo,
al vender nekaj dobička dobivali so prodavajoči derva
in drevje.

Po mnogih ter mnogih letih prišlo je do tega,
da je prevozna kupčija in izvažanje gojzdnih pridel¬
kov ljudem dajalo naj veči dobiček za Stanovnike,
katerih se je število hitro množilo; in lahko je ter-
diti, da je to edini sigurni, gotovi dobiček, na kate¬
rega se je revni naš kmet oslanjati mogel,  ker
poljski in vinski pridelki nikjer po Austriji niso tako
neposlojni, kakor ravno na Notranjskem. Odkar je
pak železnica doveršena, katera nam je vzela vse,
kar smo do sadaj mogli zaslužiti, vso kupčijo, ter
po takem vso gotovino, od tega časa preobernilo se
je vse na golo žalost. Od dvanajstih let imamo same
slabe letine; žitnice so s ve tako prazne kakor še ni¬
kdar, in zraven tega golišave naše ne dajajo nika-
kega pridelka drugoverstnega, ker zemlja pokazuje
le kamenje, pod zemljo ni rude ampak lepe, krasne
špilje al jame; obertnije ni, ker na Krasu ni za to
potrebne vode.

Kamo da se tedaj revni naš kmet oberne, kadar
mu treba za svojo rodovino kosčeka kruha? Kamo
drugamo kot le v zelene gojzde, kateri so ga že od
toliko vekov hranili, ter mu na pomoč bili? — Žali¬
bog pak odkar se je rešitev zemljišč od tlake začela,
med kmeti in posestniki al grajšinami niso zadeve lepe
kakoršne so bile popred. Nekdaj ste obe strani v
mnogo boljši zaupnosti živele. Gojzd z nadgledova-
njem bil je za grajšino le velika težava; dobiček do¬
bival je le podložnik, in gojzd bil je za lastnika
brez cene. Sadaj  pak se praša, kaj je moje,
kaj je tvoje; sadaj se pravica ima premeniti v lastnino,
sadaj se mi pri vsem tem zdi, odkar se gojzdi tako
strašno dolgo rešujejo, ko daje do gojzda mnogo dalje
kot pri je, tako da na mnogih krajih taisti, kateri
smejo derva sekati, ne morejo več doseči gojzdov,
ter dobivati dobiček, do katerega njih gre pravica.
Ravno ta težavna lega budi v našem kmetu vročo
željo, da le skoraj v svoje roke, v svojo lastnino
dobi saj nekaj gojzda, kjer bo on gospodar,  in
kjer bo ob času sile in lakote, ki se nam žalibog
tako pogostoma prikazuje, vender mogel  pomoči najti.

Imam še sadaj omeniti, kako koristna je ta re¬
šitev servitutov gojzdnih, misleč vender da se bo dalo
to na kratko izreči, ker se mi zdi celo jasno in očitno.

Nehala je nesrečna doba, v kateri sta bila dva
gospodara, ter so se po takem vsi gojzdi le kvarili.
Zemlja je prosta starih spon, katere so njo do sadaj
na kvar objemale. Lastniku  bo sveta dolžnost, da
si gojzde kakor le mogoče obdeluje in oskerbljuje,
tako da mu kaj več dobička davati zamorejo. Do
sadaj prepirala sta se lastnik in podložnik, kdor je
gospodar gojzda, in ravno to prepiranje vničilo nam

62

je gojzde. Ljudje niso mislili, čigav je les, ter so
se tako tudi ravnali; in sekal je, kdor je hotel, lastnik
in podložnik. Ne bom razlagal, kolikor je kvara
in tatvine bilo v gojzdih, ker bo tega še tudipoznej;
vender se nadjam, da se ne bodo po doveršeni re¬
šitvi temnice polnile kakor do sadaj, ker bo vsaki
lastnik nad malim svojim zemljiščem bolj pazljivo in
zvesto čul, kakor to čini plačan človek. Ljudje bodo
se po času učili, kako se imajo gojiti in oskerbljevati
gojzdi, kateri so sadaj že celo izsekani, ter bi po
takem zopet ozeleneli; gojzdi bili bi jaka bramba proti
razdirajočemu severu; po takem umnozila bi se mo¬
krota, katere tako strašno manjka na Krasu; da tedaj
na kratko rečemo: narodno gospodarstvo lepše bi
cvetalo, in ravno to pokazuje silnost mojega nasveta.

Ko bodo posamezne c. k. okrajne gosposke re¬
šitev vsili servitutov v svojem področju prevzele, ne
bo trebalo kmetu tako daleč hoditi, kar mu je do
sadaj jemalo čas in denarje; veliko število okrajnih
gosposk razdelilo bi med seboj opravila, katerim te
tri komisije niso kos ter njim je preveliko breme; in
ako se tim oblastim da dovoljno delavnih sil, mogla bi
se v dvema letoma, če ne poprej, izpolniti volja vla¬
dina in vroča želja našega ljudstva.

Pravo ceno lesa je pokazal posebno kmet; on je
kerčil ceste v gojzde, on je les začel prodavati, ter
si želi da se mu trud izplača in poverne. Prašanje o
gojzdu ne tiče se samo cele dežele, ampak brez
gojzda pri nas nije življenja, ter mislim, da bo visoki
zbor rad mojo misel poterdil, in to tim več, ker ravno
tako misli 500.000 ljudi. Gotovo bo vsaki od gospodov
poslancev moj nasvet krepko podpiral, po raznosti
svojega kraja kaj posebnega dodal, na koncu pak tudi
z menoj nasvetoval, da se naj rešitev gojzdov in ser¬
vitutov po vsi kronovini berž ko berž z vsimi primer¬
nimi sredstvi vspešuje in do konca dožene“.

Posl. Mulej: Iz vsega serca pristopam temu na¬
svetu, vender menim mu še sledeče dodati :

Že po previšjem patentu 4. marca 1849 bilo je
sploh in pravilno izrečeno , da se pravica derva se¬
kati, paše in servitutna pravica odpravi in reši. Po
ministerijalnem razpisu 12. septembra 1849 obečalo
se je, da se bo berž ko berž to overšilo.

Al zavoljo odveze zemlišč od tlake in vredje-
vanja deržave bilo je to prašanje odloženo, ter je po
takem še le 5. julija 1853 previšji patent, in leta
1858 poduk o izpeljevanju tega zakona oglašen, v
katerem je na dalje razloženo, da se imajo komisije
napraviti in kakor imajo delovati.

Tako ta reč skozi celih dvanajst let stoji v iz¬
delovanju; ako pak pogledamo, kaj je izdelano, moramo
žalibog priznati, da je v resnici in praktično še le
strašno malo storjeno.

Opravičenci in zavezanci v sedanjem času ravno
tako med seboj stoje v pravdah in prepirih, kakor
pred dvanajstimi leti. Obširne kazala pri kazenskih
sodnijah, in kazenski imeniki visoke deželne sodnije
mogli bi nam o tem žive priče biti.

Tim žalostnim zadevam mora se berž ko berž v
okom priti, ter bo ena od najpotrebnejih nalog viso¬
kega zbora, da se o tem predmetu ko bo le mogoče
posvetuje ; rešitba tega prašanja je v najožjem za-
vezu z najvažnejimi zadevami deželnimi, ker sega po¬
stavim v obdelovanje zemlje in gojzdov, v kmetovavstvo,
rokodeljstvo in obertnijo, mogočnost davke plačevati,
v blagor tolikih tisuč rodbinskih, še celo v zvunajni javni
mir, varnost al segurnost in občni red.

Ne cenim ravno, da bi se to vse dalo brez tež-
koč rešiti, al vender mislim, da zavire protivne niso

nepremagljive.

Tudi pri odvezi zemljišč od tlake zoperstavljale
so se s početka nepremagljive zavire; ko so se pak
izpeljevavci izurili ter s težkočami seznanili vsestrano,
skerčili so si opravilne poti, ter so vse te opravila
bile rešene in dokončane v kratkem času, da se mu
pred ni bilo upati, in rešene na tanjko ter na zado¬
voljstvo vsih strani.

Ravno to bo veljalo tudi o servitutih, samo naj
se ne išče nič na mestih, kjer ni nič; ne sme se pri
tem tako strašno visoko, v sebi vtemeljena zvunajna oblika
staviti kot da je v nji nekakšna pravica, ter ko da
brez nje ni nič; naj se pri tem le gleda občno na
pravico , ter na večno pravilo: vsakemu naj se da,
kar je njegovo, siromaku ravno tako kot bogatemu.

Dalje hotel sem omeniti tudi, s kakšnimi stroški
je to zvezano, ter mislim ravno na brezkončne, drage
komisije saj na Notranjem oberniti vaše oči.

Iz samega svojega izkustva sem se po aktih al
pismih prepričal o čudni zgodbi, da je stroškov iz¬
nesla 116 gld. ena sama komisija pri opisovanju in
napravljanju mej o paši v Podlici imajoči 18 ral. Te
stroške moral sem jaz po overšbi al eksekuciji dognati
in izročiti komisiji mestni; ko se je ta stvar na omanj-
šanje predložila, ni bilo vspeha dobrega, ampak pri¬
šel še je le odgovor, da ti stroški niso bili visoki,
ker je komisija zraven tudi druge reči izpeljevala.

Ako bo to tako išlo , bodo stroški mnogo tisuč
iznašali; rešavanje pak bo terpelo mnogo in mnogo let.

To rešavanje tako strašno počasno in drago ne-
more visoki zbor brez prevdarka pustiti, ker tako
težko sega v deželne stroške; mora tedaj ena od najvaž-
nejili dolžnosti biti, da se deželni zbor za to poskerbi,
ter da z važno svojo podpiro stvar vspeši ter do
konca dožene.

Živo podpirajoči tedaj nasvet gospoda, ki je pred
menoj govoril, moj je nasvet, naj visoki zbor sklene,
da se visokemu ministerstvu deržavnemu prošnja pred¬
loži, da na svetlo da naredbo o tem:

a. naj se odvezovanje, rešitev in vredovanje
gore omenjenih zemlišnih pravic po Kranjskem vspeši
berž ko berž zavoljo posebnih zadev, ki segajo v ob¬
delovanje zemlje, v obertnijo, kmetovanje, plačevanje
davkov, in še celo v javni mir, red in segurnost.

b. da mestne komisije izkaze predlože o dosa-
dajnih, in bati se je preveč obširnih in dolgočasnih
opravilih, dotične peneznice al denarnice pak na-
tanjke izpise o stroških, katere te komisije vzrokujejo,
da se po tem more prevdariti, al se na podlagi dosa-
dajnega izkustva in delovanja ne bi te silno potrebne
in za celo deželo važne opravila dale brez škode pri-
kratiti, vspešiti, ter na korist deželne denarnice z
manjimi stroški opravljati.

Posl. Koren : Jaz podpiram nasvet, ki ga je go¬
spod Vilhar  predložil, gospod Mulej  pak prepo-
ročil, da se rešitba in vredovanje vsih zemljišnih ser¬
vitutov vspeši in doverši, z dostavkom, da je to do-
veršenje tim potrebneje in silnije, ker se čuje od vsih
strani, da se je bati, da pred ko bo to rešavanje do-
gotovljeno, bodo gojzdi celo vničeni, ter se bodo le
prazne goličave opravičencom mogle izročiti; vsaj se
lahko razumi, da bodo obranjenci gledali kolikor le
mogoče pridobiti iz gojzdov pred ko se te zadeve
razvežejo in doverše.

Posl. dr. Zupan: Gospodom predgovornikom mo¬
ramo zahvalni biti, da so o stvari razgovor začeli ter njo
razložili, katera je za našo deželo tako važna; al mi
je težko samo to, da nam je to prašanje rekel bi tako
na vrat na nos prišlo, da vsaj nekateri izmed nas, in
med timi tudi jaz neznamo, kako da govorimo o tih
zadevah, kar bi vender moralo biti.

63

Prepričan sem o tem , da more visoki zbor o ti
stvari doveršno kaj skleniti, ker to prašanje sega v
njegove pomočke, v denarnico deželno. Al kar se
tiče namena in sostave tih nasvetov, neznam kaj bi
nam vsi ti pomogli. Pravi se, naj sklenemo, da se ta
rešitba kolikor le mogoče vspeši ter do konca dožene;
al to tudi vlada želi, ter je od pervega početka to
želela in za tim se poganjala.

Da se to nije tako doseglo, nije njena želja kriva,
ampak vzrok leži v nepraktični, neveljani postavi,
katera je o izpeljavi na svetlo prišla.

Tedaj ^ne verjamem, da smemo odobriti uni na¬
svet kakoršen je, ampak mislim, da nam za sadaj ni
kaj drugo storiti, kot da izmed nas posebni odbor al
komisijo odberemo, ki bo imel prevdarjati, na koliko
bi se dosadajne postave o tem rešavanju zemljišč *
imele spremeniti, da se njihov namen dosegne.

Moj je tedaj nasvet, da visoki zbor izbere ko¬
misijo v ti namen.

Posl. Mulej: Proti temu imam omeniti, da visoki
zbor o tem predmetu nemore pred nič stalnega odlo¬
čiti, dokler od mestnih komisij ne dobi natanjkih iz¬
kazov o opravilih dosadanjih, kako tudi od denarnic
pregleda dosadanjih stroškov.

V ostalem nisem proti temu, da se komisija od¬
bere , in da se dalje shodno sklene, da se po takem
prošnja krepkeja, na dogodbe vtemeljena pošlje viso¬
kemu ministerstvu deržavnemu.

Posl. dr. Toman: Visoki zbor! Od srejn dveh
kantonov izvoljen sem za poslanca morebiti največ za
tega voljo, da se v prašanju o gojzdih za nje dožene
do unega cilja, na katerem je osnovan blagor cele
Gorenske. Prašanje o gojzdih tako je važno na Go-
renskem, da o tem visi bitje vsih Stanovnikov; al bilo
bi neveljavno in krivo, ako bi se poveršno in le poprek
reč doveršila, samo da se kaj o nji sklene.

Kar so servitutne komisije na Gorenskem začele
delovati, niso mogli veliki predmeti, o katerih so že
skozi sto in sto let prepiri in razprave, na svetlo sto¬
piti, al vsaj ni tako se razpravljati, da bi mogoče bilo
pravično jih rešiti.

Pri vsakem velikem predmetu, katerega se tiče
prašanje rešitve, stavlja se kmalu prašanje, čigav je,
kdor je posestnik, kdor ima pravico vživati ga; gotovo
povsod je o vsem tem prepir, ter se vse to mora do¬
kazovati.

Nič ni drugega kot same pravde o lastini in ser-
vitutih; da so pak te težke in dolgočasne, vsak zna,
kdor je kedaj s tim imel opravila. Take so pravde
popred terpele 10, 15, celo 20  in še več let, ter se
ne dajo na ravnost presekati, ampak le po malem raz¬
vijati, vse se mora obširno in dolgočasno razsvetlje¬
vati dokler pride do rešenja.

Jaz ne bi krivil komisij postavljenih in ostalih
postavljenikov za rešitev in vravnanje servitutov; imajo
v resnici tako malo delavnih sil, da se ne more pri¬
čakovati kaj; ker če prevdarimo, da je za okraj pri
Radolcih, Kranjski Gori in Teržiču en sam uradnik
za sostavljanje pisem, neznam kako da se reše tako
težke in velike stvari.

Da je pak rešitev servitutnih zadev ravno na
Gorenskem od žive potrebe, leži v posebnih tamošnjih
zadevah, katere so vzročene posebno po naredbah,
katere je izdala poprejšnja deželna vlada.

Morale so se napraviti posebne, nenavadne na¬
prave, sekvestracija, začasno nadgledovanje gojzdov,
da se ne vniče kmalu, o čem je delala ena in druga
stran od pravdajočih se.

Al kar je storjeno in kakor je storjeno, ni na

pravični podlagi, tedaj prihaja iz tega nova stiska,
nova nejevolja.

Veliki gojzd Jelovca na pravdi je med srejnami,
med fabrikami in rudarsko družbo, med gospodsko in
med c. k. rudarsko gospodsko.

Vse te strani brezozirno sekajo ter sekajo v
gojzdu; ni drugo ostalo, kot da se sekvestrira za¬
časno, kar so mnogi želeli. —

Al ta sekvestracija, namenjena blagru, je le
tegobna; že v sami naravi in v pravilih sega proti
pravicam posestnika in lastnika; posebno je pak v
izpeljavi tegotna za vse, katerih se tiče, ker nji je
namen stavljen, kakšnega po pravici nikdar ne bi
smela imeti.

Sekvestracija vpeljana je bila, da se gojzdi brez
kvara na pravici posestnika in lastnika oderže in ob-
skerbljavajo. Izdelek te sekvestracije pak je^ da se
je zaklad al matica napravila v iznesku od 30.000
do 40.000 goldinarjev.

Za vtemeljenje take matice ni nikakšega vzroka
viditi! Uni kateri so si do sadaj iz tega gojzda vozili
derva, žele da se vsim Stranam pravica stori, da bo
vsakemu svoje po stari pravici brez vsega plačila.

Rudarske družbe žele na podlagi prihranjene si
pravice oglenje, srejne pak derva kolikor domača po¬
treba zahteva.

Sekvestracija vpeljana je kakor sem rekel le za
to, da se gojzd oderži, pametno vživa in obdeluje; in
v napotku in pravilih te sekvestracije je izrečeno, da to
mora biti brez plačila. In vender je zavoljo potreb,
katere vzrokuje osebje za obdelovanje in obskerblje-
vanje gojzda, za katere je potrebšine iz svojevoljnih
vsakoletnih prineskov unih, katerih se tiče ta reč, za¬
dosti skerbljeno, kmalu drugega leta od vlade izrečeno
bilo, da vsakteri, kdor hoče kaj od gojzdnih izdelkov
izvažati, ima zato plačati; to plačilo se je od leta do
leta povečavalo, tako da je do gore rečenega iz-
neska prišlo. To je pak strašno nadležno vsim, ka¬
terih se ti gojzdi tičejo, in ki popred niso imeli nič
plačati, in ki so mislili da se bo le skerbelo zaoder-
ževanje in obdelovanje gojzda. Al za gojzd se le
malo kaj skerbi; plačilo je pak mnogo veče ko kar
njim pripada po nalogi in namenu te sekvestracije;
pri vsem tem se tudi ne gleda nič na to, kdor ima
pravico do izdelkov gojzdnih; nič se ne razpravlja,
al je imel kdor pred to razpravo pravico posestva al
pak lastnine; tako uživajo gojzd tudi ljudje, kateri do
tega ne imajo pravice nikakšne.

Po takem je tedaj ta sekvestracija velika te¬
žava za vse, katerim je nehala korist in pred¬
nost posestva in lastnine, za vse kateri za pridelke
gojzdne imajo davke naložene; in vender je namenjena
bila le na blagor deležnikov, na oderževanje gojzda.
Doseglo pak se nije nič kot le matica al zalog, o
katerem se nežna, kaj in kamor ž njim.

Taka je tedaj v zadevah Ilovice.

V Kranjski 'Gori so neki gojzdi sekvestraciji
politiški priverženi, o katerih nikdar takega uzroka
nije bilo. Posebno se to tiče lesa v Dovju, kateri je
sekvestriran kot da je od grajščine v Beli Peči. Al ti
les kakor tudi Dovje nikdar nije bil pod Belo Pečjo,
ampak pod Loko, in nikdar nije bilo prepira, da Dov-
ljani imajo uživati ti les.

Ces. kr. rudarska grajščina nikdar tih lesov nije
kot svojih zahtevala, ker bi drugači morala o tem
tožbo na sodnijski poti vložiti, in po takem bi se se¬
kvestracija po sodniji bila izrekla. Politiška sekve¬
stracija pak je tako vpeljana, da se pri vsem tem
nič ne gleda na to, da srenja ima lastnino ter da se
plačilo za vživanje lesa tujim ljudem dava.

64

Ob koncu naj še omenim, kako se je Blejski
grajščini podelila oblast da pazi al čuje nad gojzdi.

Ta oblast sega na mnoge in obširne gojzde, o
katerih se pravdajo rudarija barona Cojza, grajščina
Blejska in srejne. Mnogo so se pravdali kdor bo nad-
gledoval in pazil na les; o koncu podeljeno je to eni
od tih strani prepirajočih se; po takem so vse druge
strani razžaljene, ker je brez ozira na druge zadeve
bilo se bati, da se nebi ta oblast na korist poobla-
stenca al nadglednika obernila in njemu na prid služila.

Vse te zadeve omenil sem le poveršno in na
kratko, človek mogel bi več dni neprenehoma o tem
govoriti, kako se pri tem nič ne gleda na zadeve
lastnika in posestnika, kako se take pravice zatira-
vajo, in kako je zastonj braniti se. Naj Vam saj eno
tako omenem.

Jaz zastopam četiri solastnike nekega lesa; da
so oni lastniki, bilo je intabulirano. Blejska grajščina
pritožbo pošlje najvišji sodniji, al ta je odločila, da
je po pravici intabulirano za une četiri. Med tem so
ti lastniki tožbo lastnine proti neki srejni začeli in zma¬
gali, in pred malo kaj časa bila je druga pravda o posesti
od najvišje sodnije na korist tih omenjenih branjencov
odločena, da je tedaj letih pravica posesti. Al brez
ozira na vse te odloke in pravice, brez ozira nal4.§.
zakona gojzdnega, po katerem posestnik ali pak lastnik
ima paziti na les, bilo je nadgledovanje gojzdov
Blejski grajščini izročeno, in to tako po ces. kr. mi-
nisterstvu poterjeno.

Nije tukaj pravo mesto, da se o vsem tem ob¬
širno in dalje govori; omenil ter razložil sem vse to
le za tega voljo, da se more doseči nevolja in ne¬
zadovoljstvo, ki se je povzdiglo med ljudstvom, in
ki se pogostoma tako težko da omejiti.

Al ravno v tem nezadovoljstvu leži tudi želja,
da se temu vsemu doskoči; pomoči pak ni kakor le v
hitrem doveršenju vsih tih servitutnih zadev.

Tedaj se tudi meni zdi, da so vsi dosadanji
predgovorniki po pravici oči visokega zbora na te
zadeve obernili, ter da ti može in mora  v tem ne¬
kaj storiti.

Izmed nasvetov pak mislim, da je uni od gosp.
dr. Zupana  najbolji, ker tako težke in spletene
zadeve zahtevajo pazljivost, in natanjko soznanje s
predmetom.

Končno o tem že sadaj odločiti kaj, bilo bi
strašno težko, ker bi se na eno al drugo stran mogla
in morala krivica storiti. Moj bi tedaj nasvet bil:
naj visoki zbor vse zadeve gojzdne, posebno pak kar
se tiče rešitvi servitutov, izroči deželnemu odboru,
kateremu se naj trije zvedenci iz deželnega zbora
dodajo; in ti povečani odbor naj pobira vse, kar je
za natanjko poznanje tih zadev potrebno, ter naj na
ti podlagi svoje predloge, kako pomagati v ti stvari,
deželnemu odboru izroči, in leti naj vse to z svojimi
nasveti ob svojem času predloži deželnemu zboru.

Posl. žl. Strahi: Kar je gospod predgovornik
rekel o ti zadevi, pokazuje, kakor je obsežna in
važna stvar, o kateri se ravno razgovarjamo.

Pristopam nasvetu da se poseben odbor izbere,
kateri bi imel pregledovati in preiskovati, al se na¬
potek in poduk za izpeljavo zakona za rešitev zem¬
ljišč nebi dal v posameznih delih občno spremeniti.
Al kar je gospod predgovornik nasvetoval, mislim
da predaleč sega, ter bi tudi segalo v same odloke
<» ti reči; te pak mislim da za sadaj naj bodo v rokah
komisij postavljenih za rešitev zemljišč.

Tudi jaz sem bil član častite une komisije, ter
dobro znam kar in kolikor je po nji včinjeno in do-
verseno.

Zadeve segajoče mnogo stoletij nazaj so tam
jasno razložene in v red stavljene. Želja da se stvar
vspeši, naravna je in po sebi razumljiva.

Al kar se tiče osebja, katero ima to določiti,
stori po mojem mnenju, kar je le mogoče.

Pristopam tedaj nasvetu dr. Zupana,  da je
edino koristno in potrebno v tem naj se odbor izbere,
kateri bo imel na tanjko preiskati in presoditi naredbo
vladino o vpeljavi in izpeljevanju gore omenjene po¬
stave, ter razjasniti in preudariti, kakor bi se brez
nehanja al pretergavanja tih razprav stvar dala olah-
kotiti in vspešiti.

Posl. Vilchar: Moj je nasvet je bil, da se na-
redba 5. maja leta 1860 vpelja, ker po mojih mislih
vprašanje rešitve servitutov visi poglavitno o tem, da
'se mnogo komisij v život vpelja.

Posl. dr. Toman: Ker med mojim nasvetom in
unim gospoda dr. Zupana  ni bitnega razločka, in
to morebiti le v želji, da se naj na tanjko o posa¬
meznih zadevah poiščejo napotila, ker bi se vsled
tega morebiti o nenavadnih in izrednih nekih naredbah
gospodskam dotičnim od strani deželnega zbora mogle
dostaviti želje o spreminih, — ker je tedaj moj na¬
svet z unim dr. Zupana  v soglasju, ne bom se dalje
svojega nasveta deržal, ker tudi jaz ne bi rad segal
v oblast in področje unih gospodsk, katere so postav¬
ljene za to rešitev servitutov. Al ko se bo po raz¬
pravi eno al drugo za prilično sklenilo, prideržujem
si pravico da svoj nasvet predložim posebe.

Predsednik: Razprava je tedaj doveršena o ti
zadevi.

(Pred glasovanjem nehalo se je nekaj časa.)

Predsednik: Predlagam tedaj še enkrat oba
nasveta.

Nasvet gospoda Vi leh ar j a in poslanca Mulej  a
glasi tako:

Naj se visokemu ministerstvu prošnja pošlje, da
se berž ko berž naredba razpošlje tega zapopadka:

a. da se rešitev in vredjevanje zemljišč posebno
servitutnih zadev na Kranjskem zavoljo posebnostih
v obdelovanju zemlje, obertnije, in mogočnosti do
davkov, in zavoljo javne varnosti, mira in reda vspeši
ter berž ko berž do konca dožene.

b. da o dosadajnem, in zdi se preveč počasnem
razvitku te rešitvi dotične mestne komisije izkazi, o
dotičnih s to rešitvo zvezanih stroških pak denarnice
natanjčni pregledi dajo, da se iz tega more preso¬
diti, al se ne bi na podlagi tih del to silno, za celo
zemljo važno opravilo brez bitnega zaderžka olah-
kotiti, vspešiti ter z manjšimi stroški za deželno de¬
narnico do konca dognati moglo.

Drugi nasvet  od gospoda dr. Zupana  glasi
pak tako:

Visoki zbor naj sklene, da se odbor izbere, ka¬
teri bo naredbo al postavo o rešitvi in vravnanju
servitutov imel Ha tanjko preudariti, ter potrebne na¬
svete predložiti, kakor bi se najbolje dale spremeniti,
da se po takem to vravnanje in ta rešitev servitutov
koliko le mogoče vspeši in doverši.

O tih dveh nasvetih bo se tedaj glasovalo sadaj,
ter prosim da ustanejo gospodje kateri so tih misel.

Posl. Mulej: V bitnosti med nasveti ni velikega
razločka; samo da je gosp. predgovornik dr. Zupan
poseben odbor nasvetoval, jaz pak sem prošnjo zavoljo
silnosti te stvari na ravnost hotel visokemu mini¬
sterstvu predloženo imeti. No ne protivim se temu,
kar on nasvetuje, ker se bo po takem stvar toliko
čversteje in krepkeje mogla dokazati in podpirati,
ako popred poseben odbor o inštrukcijah al napotilih

in n sadanjem opravljanju komisijskem nabira po¬
trebno snovo, da se prošnja tako more živo podpirati.

Posl. Vilhar: Jaz temu nasvetu pristopam.

Predsednik: Ako se ima ti odbor vresničiti, naj
se hoče gospodu nasvetovavcu da nam razloži, kakor
si misli ti odbor vredjen, in koliko bi imelo biti od¬
bornikov.

Posl. dr. Zupan: Mislim, da bo glede sostav-
ljanja tega odbora zadosti, ako je pet odbornikov, ter
da bo tim odbornikom na voljo stavljeno, kako bi se
imeli porazumeti z zvedenci, in kako da razprašujejo,
kar njim je potrebno ; al za to reč mislim da ne velja
naznamnati deželni odbor; ko smo deželni zbor od¬
birali, nismo gledali na take znanosti in na izurjenost,
katere bo temu novemu odboru trebalo; tedaj da naj
se visokemu zboru na voljo stavi, katerim poslancom
da se naj to izroči v posebnem odboru.

Predsednik: Al še kdo drugi želi govoriti o
sostavljanju tega odbora?

Posl. dr. Toman: Jaz samo to želim, ako bi
dr. Zupan  imel te odbornike odbirati, da naj po¬
sebno ozir ima tudi na Gorensko in Notranjsko.

Posl. Ambrož: Moje je mnenje, da po besedah
gospoda Zupana  naj odbornike naimenuje sam de¬
želni zbor, in ti bo se gotovo oziral na želje gospoda
doktora Tomana.

Posl. Brolih: Jaz bi še to dodal, da se naj
gospodom odbornikom napotilo da, da v registra turi
al pismohrani tukajšnje deželne vlade poiščejo, kar
bi njim za njihov namen služiti moglo glede rešitve
servitutov.

Predsednik: Gospod dr. Zupan  predlaga nam
pet odbornikov, ter prosim, da nam o posebnostih in
lastnostih svoje misli razodene.

Posl. Ambrož: Kar znam, še nije bilo glasovanje.

Predsednik: O številu odbornikov prosim, da
gospodje svoje misli na znanje dajo. Al je tedaj go¬
spodom po volji pet odbornikov ?

(Enoglasno odobreno).

Predsednik: Pet odbornikov tedaj ima biti. Sa-
daj pak naj visoki zbor te voli; prosim tedaj, da
začnemo volitev.

Posl. Ambrož: Prosim za nekaj malo odloga,
da se gospodje zavoljo volitbe možejo porazgovoriti.

Posl. Kromer: Prosim, naj mi jedozvoljeno go¬
voriti. Kar iz privatnih glasov čujemo, bo se v kratkem
deželni zbor razišel. Po takem bi se pak ti predmet
mogel prav lahko dolgo odlašati, ako bomo zraven
deželnega zbora drugi odbor volili; tedaj prosim , da
na to pazimo, da morejo udje tega posebnega odbora
skupej ostati; drugači bi se njihovo delovanje skozi
dolgo časa, morebiti skozi mnogo mescov odlašalo.

Posl. Ambrož: Na to bo se pri volitbi gledalo.

(Za tim sledila je volitev z glasovnicami; po
doveršeni volitbi).

Predsednik: V odbor predložen izvoljeni so:

(Sledi prebiranje glasovnic).

Posl. Ambrož: Glasovi razdeljeni so kakor sledi :

Gospod dr. Zupan dobil je ....  32 glasov

„ Strahi „ „

,, Mulej ,, ,,

„ Vilhar „ „

„ baron Cojz Mih. „

Predsednik : V odbor izvoljeni so tedaj gospodje
dr. Zupan, Strahi, Mulej, Vilchar,  bar. C oj z
Mih.; naj se ti gospodje oglase, al bodo prijeli to
volitev.

(Vsi gospodje privole na volitev).

Predsednik: Imamo še nekaj nasvetov na dnev¬
nem redu; al so jih gospodje predložitelji preklicali.

(Doklada „Novic“).

30

28

24

17

65 -

Z druge strani imam pak pred seboj še dva silna
nasveta, katera s tim visokemu zboru do znanja
stavljam.

Silni nasvet gospoda dr. Tomana  glasi tako:

1. Deželni zbor naj vzame v svoje področje, da
se zadovolji naredbi zaderžani v 26. §. testamenta
od ranjkega gosp. knezoškofa, napisanega 17. avgusta
1858, in oglašenega 7. februarja 1859, katera pravi,
da se na stroške njegove zapuščine ima brez odloga
na svitlo dati slovensko-nemški rečnih.

2. Ta stvar naj se deželnemu odboru izroči, da
se gori rečena naredba pospeši in čim berže izpolni,
ter da se deželnemu zboru vspeh njegovega delovanja
o svojem času oznani.

Ti nasvet je zadosti podpiran, in to od gospoda
Kromerja, Derbiča,  grofa Ant. Aitersperga,
bar. Apfalterna, Goloba in Kozlerja.  Prosim
tedaj gospoda nasvetovavca, naj svoj predlog razvije.

Posl. dr. Toman: Hram duha, ki se diže nad
narodom, noše in podpirajo rodoljubi, katerim je na¬
rodna omika in obramba te izobraženosti sveta naloga.
Imamo pak v naši zgodovini mnogo takih mož, mnogo
jakih takih stolpov.

Grof Andrej Auersperg,  ki je nadvladal
Turke ter otel domovino; Valvazor,  kateri je ves
svoj imetek, vse svoje bogastvo žertvoval, in po¬
trošil, da spiše „Čast krajnske vojvodine,“ ter se je
sam do največe dike, največe gizde narodne po¬
vzdignil; Vega,  kateri je po svojihLogarithmih in po
svojih popravkih topničtva al artiljerije slavo celega
sveta zadobil; Linhart,  kateri je s kritičnim duhom
zgodovine jugoslavenskega naroda zložil; baron Žiga
Cojz,  Mecen in zbuditelj narodnega duha o svojem
času; Kopitar  velika zvezda na slavjanskem nebu;
Dolinar  pravdoznanec izverstni; nevmerljiva pesnika
Vodnik in Prešern:

Ti so možje podpore in podstavke, na katerih
dušni hram slovenskega naroda sloni.

Kot poslednji krepek in jak stolp stoji pak ranjki
knezoškof Anton Aloiz Wolf.

Preobširno bi bilo, da delovanje tega velikega
kneza cerkvenega na tanjko opišem. Samo to naj
omenem, da je v vsih izročenih mu zadevah pokazal
neutrudljivo skerbnost, krepko delovanje in najple-
menitneje blagodarno serce, da razširja in krepča
vero, nravnost in izobraženost naroda.

Tako je na primer za trinajst fajmoštrov dal
velik kapital, da so njihove mesta vsigurana in
mogoča. — Al tudi za znanost je skerbel, ter si je
s tim venec nevmerlosti splel; ker resnica je, kar
slavni naš poznavec znanosti deržavJjanskih pravi:
„Znanost veliko moč v sebi ima.“

Znanosti podpiral je posebno po tem,  da je
rečnik kot podlago jezika pomagal na svetlo dati,
bar bi brez njega težko posamezni možje al pak na¬
rodne sile zamogle storiti.

Takega kaj bilo je le možu mogoče, kateri je z
redkim svojim rodoljubjem tudi dovoljno bogatstva
imel. Kar se tega tiče, naložil je v svojem testamentu,
kateri bo služil njemu in domovini naši na večno slavo,
in to v 26. §. kakor sledi: „Mislil sem ljudi, kateri
na izdanje nemško slovenskega in slovensko nemškega
dela od rečnika tako željno čakajo, s tim veliko razve¬
seliti, da sem stroške tega na svetlo danja na sebe
vzel, in pervi del imajoči dva debela zvezka v osmini
bo menda letos na svetlo prišel.

Ravno tako sem se tudi odločil pri razvitku in
cvetu kranjskega jezika, kar 'se pokazuje od nekoli-
kokrat deset let, pomagati da se sveto pismo starega
in novega zakona zopet na svetlo da v šestih ve-

66

likih zvezkih, o J katerih bodo četirje že letos na¬
tisnjeni.

Gospodje izveršitelji mojega testamenta bodo na
moji pisavni mizi najšli račune z dodanimi dokazi,
kar sem dozdaj za te dela že izdaval.

Ako bi mi bilo pred umreti, ko se natis tih del
tako željno dočakanih do konca dožene, s tim nalagam
zavodu Alojzijanskemu, mojemu dediču dolžnost, da
iz moje dedine za celo in končno doveršenje v natisu
tih dveh del nosi stroške, kateri njim bodo potem, kar
dalje dole sledi menda celo povernjeni; in da se ne
bi kako izdavanje tih del pretergalo in mudilo, opol-
novlastjujem gospode izveršitelje testamenta, da še
celo pred, ko se dedi na dediču izroči,  za po¬
trebne te stroške, naj bo za papir al natis, skerbijo, ter
prosim ob enem mojega naslednika v školiji al pak
kapiteljskega glavnega namestnika, da od moje za
Alojzijanski zavod prevzete dedine toliko gotovih de¬
narjev v rokah poderži, da se stroški za natis in
druge reči od obeh del v pravem času morejo izpla¬
čevati. Zalog rečnika prepuščam ob enem kot lastnino
zavodu Alojzijanskemu, nove kranjske biblije pak
visokočastitemu konzistoriju in to na korist starega
zaloga svetega pisma; kar se bo iz prodavanja tih
dveh novih del, ki bo nje pisarnica ordinariata na
vek prodavala, dobivalo denarjev za rečnik, naj se
popolnoma izročuje zavodu Alojzijanskemu; kar bo
pak za sveto pismo prihajalo denarjev, naj se le toliko
časa izročuje, dokler ne bodo povernjeni stroški iz
moje dedine, obernjeni na to izdanje svetega pisma;
kar bi pak dalnjega dobička iz prodavanja svetega
pisma prihajalo, naj bo le staremu zalogu svetega
pisma na korist; al kar bo koli iz prodavanja tih knjig
prihajalo Alojzijanskemu zavodu, nesme se za navadne,
vsakdanje potrebšine izdavati, ampak se mora zala¬
gati za kapitaliziranje svoječasno“.

To je duševna dedina ranjkega škofa, namenjena
njegovemu narodu, naši deželi; to duševno dedino
mi v posest jemljemo kot poslanci našega naroda in
naše dežele; mi smo pozvani za to, ker nikdo drugi,
ni posamezna oseba, niti kaka skupščina kakor tudi
ne gospodska ne ima oblasti, da v roke vzame za
obrambo te reči. Legat našemu narodu namenjen in
na prid je tedaj ti, da se iz te dedine denarji naprej
davajo al posojujejo, ter da se to delo more na
svetlo dati.

Premišljaval sem, al nebi morebiti prokuratura
financijalna zato pozvana bila. V razglasu linancijal-
nega ministerstva od 15. februarja 1855 kot začas¬
nem napotilu za linancijalne prokurature nisem mogel
najti deržala za to. Nedavno smo tukaj vsi skupej
priznali, da narod ima pravico do izobraženosti in
omike, ter da je omika jezika dotična podlaga.

Ker je pak takrat se reklo od ene strani, da še
naš jezik nije toliko razvit in omikan, da bi mu v
vse zadeve javnega življenja prost bil pristop, kateri
ga gre, pokazujem tedaj na sredstvo za razvitek in
omiko jezika, katero nam je nepozabljivi ranjki knezo-
škof v roke dal.

Ne treba tedaj drugo, kot le za njim segnuti,
in to moramo storiti. Rečnik je podlaga vsakega
jezika, ter ga največ razširja; le iz rečnika si mo-
žejo tujci, kateri bi se radi naš jezik naučili in ka¬
teri v naši deželi živeč morajo pravično naše delo¬
vanje in težnje priznati, potrebno znanje našega jezika
priskerbljevati in dobiti.

Po takem mislim da sem pervi  del mojega na¬
sveta zadosti vterdil.

Ra se naj deželnemu odboru izroči, sledi iz §. 28.

deželne ustave. Ti paragraf pravi, da deželni odbor
v vsih pravničkih zadevah zastopa deželni zbor. —

In mislim, da je obvarovanje in obramba tega
dušnega legata tudi pravnička zadeva; ker deželni
odbor bo moral na to siliti, da bo ti zalog varen in
siguren, ter da se berž ko berž izpolni.

Kar se imetka tiče, ne poznam ga na toliko, da
bi mogel reči, al je zadosti sredstev al ni. Cul sem
da so že nekateri legati izplačani, al da se je tudi
zavoljo ovarovanja dedine bati, da bo prišlo do pravdah.

Ne nasvetujem brez ozirnega siljenja, ampak
le obvarovanje in skerb da se to sporočilo al legat
po omenjenem testamentu izpolni, in to tim več, ker
je tako izpolnjenje na ravnost zapovedano v 709. §.
deržavljanskega zakonika; tu se pravi: „Ako za¬
pustnik dedino s kakim nalogom zapusti, ti nalog ni
drugo kot razvezen pogoj, tako da se izgubi dedina,
ako se ne izpolni pogoj. 44

Mislim, da bodo preslavna c. k. deželna sodnija,
katera ima razpečati to dedino, gospodje izveršitelji
testamenta, in tudi gospod knjezoškof v ti zadevi radi
storili, kar je njihove dolžnosti.

Da je pak stvar silna, leži v tem, ker ste minuli
že dve leti, in vender se v tem nič ni storilo, al
nekaj se storiti mora; tedaj se mora neodlašoma
poprašati in reč pospeševati, ter vse ono storiti, kar
bi moglo voditi k zaželjenemu koncu.

Po takem bomo narodu koristili, ker se bo delo
do konca dognalo; ter z današnjim sklepom dotičnim
častili prezgodej izgubljenega rodoljuba, kar je dolž¬
nost naša kakor tudi vsih Stanovnikov naše dežele.

(Bravo! bravo!)

Posl. Strahi: Živo in popolnoma sem taistih misel,
katere je gospod predgovornik dr. Toman  izrekel
posebno pak v tem, kar se poštovanja do ranjkega
gospoda knezoškofa tiče. Vender glede ene reči mo¬
ram popraviti ono, kar je gospod Toman  izrekel.

Rečeno je po njem,  da „še do sadaj ni nič
storjeno 44 ; kar jaz akte al službene pisma poznam,
nije tako. Kar zapuščina zamore, in na kolikor je
gotovega premoženja, izplačanih je že več tisuč; ter
ne dvournim, da se bo po silah in mogočnosti rado še
dalje tako postopalo.

Da so pak nekatere poročila že izpolnjene, vte-
meljeno je na zakonih.

V ostalem mnenje je moje, da je tim bolje, čim
več je varhov in čuvarov o tem, da se poslednja volja
izpolni.

Pristopam tedaj temu nasvetu, al ob enem bi pak
oči visokega zbora na to obernil, da je v mogočnosti,
v rokah Alojzijanskega zavoda, od natisnjenih knjig kaj
razprodati, naj se ta reč le bolj razglasuje. Ker za¬
ložnik je Alojzijanski zavod in po glasu testamenta
mora se matica nadopolnjevati iz počasnega proda¬
vanja natisnjenih knjig. v

Posl. dr. Toman: Častiti gospod predgovornik
me je krivo razumel, ko sem rekel, da še ni nič
storjeno; nisem s tim hotel očitati nič sodniji in tudi
ne gospodom izveršiteljem testamenta; govoril sem
zares le o tiskanju tega dela.

Posl. Strahi: Tudi kar se tega tiče, moram ostati
pri opombi, katero sem popred izrekel; kar je gospod
Blaznik  kot založnik zahteval, je poravnano in iz¬
plačano ; in to že več tisuč iznaša.

Posl. dr. Toman: Al kar se tiče slovensko-
nemškega dela od rečnika, po mojem znanju še ni nič
storjeno; omenjeno poravnanje in plačilo je vender le
za pervi del rečnika.

Posl. dr. Blei\veis : Ravno to sem tudi jaz mislil
reči. Kar je do sadaj storjeno, storilo se je le za

pervi del; al menim da dobro razumim 26 . §.  testa¬
menta, kjer se pravi, da se zmirej in v vsih okol-
nostih mora skerb imeti, da ne zaostane tiskanje tega
rečnika. V testamenta nije govor le o enem delu,
ampak v njegovi volji bil je celi rečnik. Tedaj iz
vsega serca podpiram nasvet gospoda predgovornika
doktora Tomana;  tu gre za poštenje naše domovine,
da ti rečnik pride na svetlo; ker bo ti rečnik živ do¬
kaz da naš jezik nije sirota, ampak bo razložil jn
pokazal bogastvo, obširnost in slavo slovenskega jezika.

Predsednik: Ali še želi kdo drugi govorili o ti
zadevi?

(Ker se nikdo ni zglasil, dalje govori.)

Tedaj je razgovor dokončan, in sledilo bo gla¬
sovanje o nasvetu gospoda doktora Tomana;  glasi
pak tako:

1. del: Deželni zbor naj vzame v svoje področje,
da se zadovolji naredbi zaderžani v 26 . §.  testa¬
menta od ranjkega gospoda knezoškofa, napisanega
17. augusta 1858 in oglašenega 7. februarja 1859,
katera pravi, da se na stroške njegove zapuščine ima
slovensko nemški rečnik brez odloga natisniti.

(Enoglasno se odobri.)

2 .  del glasi: Ta stvar naj se deželnemu odboru
izroči, da se gori omenjena naredba pospeši in čim
berže izpolni, ter da se deželnemu zboru ob svojem
času na znanje da vspeh dotičnega delovanja.

(Tudi to se enoglasno odobri.)

Predsednik: Imam še en silen nasvet gospoda
Otona  barona Apfaltern-a;  zapopadek je ti, da
naj visoki zbor izmed udov postavi poseben odbor
Imajoč 5 odbornikov, kateri bi imel nalogo o sledečih
predmetih posvetovati se in o tem deželnemu zboru
nasvete dotične z razlogi vred predložiti:

1. Naj naznamnajo, ako se bode kaj takega
sklenilo, kolikor bodo naši deržavni poslanci dobivali
plače na dan.

2. Začasno naj se izreče, kakšen dostavek v
denarjih da se gospodu deželnemu poglavarju določi.

3. Ravno tako in z tistim pristavkom dnevšina
za deželne odbornike.

Po mojih mislih posebno silen je pervi in tretji
del in sicer tako silen da prosim visoki zbor, naj o
nasvetu gosp. bar. Apfalterna  še danas kaj sklene,
in posebno da se tak odbor zloži ter nam kmalu jutri
na znanje da svoje mnenje; mislim da imamo le malo
kaj dni, kar bomo še skupaj; ter da se bomo v kratkem
ločili.

Posl. dr. Zupan: Kar se tiče pervega dela tega
nasveta, predložil bi jaz kratek dostavek, namreč da
se le za to naključbo izreče dnevšina, ako bi se kaj
takega sklenilo.

Predsednik: Vsaj je to v nasvetu jasno rečeno.
— Ako se proti temu ne bo nič omenilo, bom tedaj
gospode zbornike prosil da se odbor sostavi. Al go¬
spodje žele sami odbrati pet odbornikov, ali bo se
izročila ta volitev gospodu baronu Apfalternu  kot
predložitelju nasveta?

Posl. Ambrož: Pri tem mislim, da se mora po¬
sebno na to gledati, da v odbor ne bo voljen nobeden

od deželnih odbornikov kakor tudi ne od deržavnih
poslancov. In ker gospod baron Apfaltern  vse te
osebe zna, menda mu ne bo težko da sam zloži odbor.

Posl. baron Apfaltern: Praša se pri tem:

1. Al me bo visoki zbor odbral za poročivea;

2 .  al imajo gospodje zaupanje do mene, da sam
ti posebni odbor zložim. Ako je tako, prosil bi gosp.
svetovavca Strahi  a da me podpira pri tem opravilu,
katero se ima doveršiti do jutri; za tim g. Goloba,
potem kantonskega predstojnika Pintarja,  in slednjič
še gospoda Lukmana,  predsednika kupčijske in
obertnijske zbornice.

Posl. Strahi: Naj mi bo dozvolje.no omeniti, da
po opazki gospoda Ambroža  tudi jaz nisem celo
samostalen glede tega odbora, ker sem zastopnik de¬
želnega odbora, ter je pri odhodu gosp. dr. Wurz-
bacha  bil že na meni red.

Posl. baron Apfaltern: Čast in poštenje ti opazki;
prosim tedaj gosp. Antona Cojza,  da na njegovo
mesto stopi.

Predsednik: Prosim gosp. barona Apfalterna,
da nam kmalu jutri predloži, kar se bo v odboru za
dobro spoznalo.

Posl. baron Apfaltern: Dobro vidim težkoče,
katere me čakajo pri ti nalogi; zato nisem namenil ni
za sebe ni za gospode, katere sem naprosil v odbor,
da o tem delamo kaj brez dalnjega porazgovora ; treba
da znam kakih je misel visoki zbor o ti reči, ki njo bom
imel o nji jutri naznaniti. Da je pak ti porazgovor
mogoč, prosil bi gospode poslance da se danas o
četirih zberemo v mali zbornici deželne hiše, in da
se možemo tam odborniki z ostalimi poslanci o tem
razgovarjati.

Naša bo po tem naloga, da si misli gospodov
poslancov prisvojimo, ter da njih odbor v svojem iz-
vestju al poročilu natanjko na znanje da. —

(Več glasov zahteva za tim, da se nov deželni
odbornik izvoli na mesto izstopivšega gosp. dohtarja
BIeiweisa,  kateri je v poprejšnji seji odrekel se
tega mesta.)

Predsednik: Od glasovnic meni izročenih perva
glasi za gosp. Dežmana,  vse ostale do petnajste
pak za dr. Bleiweisa.  Gospod Bleivveis  je tedaj
z vsimi glasi proti enemu zopet izvoljen.

Posl. Blehveis: Visoki zbor!

Slavni gospodje! Neimam besed, da se zahva¬
lim na zaupanje, katero ste mi ravno v ti uri zopet
izkazali. — Prosil bi samo, da mi na dalje prizader-
žite prijazno milost, o kateri sem se ravno sadaj pre¬
pričal,'ter da Vam ostanejo v pameti vzroki unikrat
od mene izrečeni, da moje zdravje nije tako krepko,
da bi mogel v ti novi legi in službi vse za svojo do¬
movino tako izpolnjevati, kakor bi hotel in moral. Vpričo
tolikega zaupanja stavljam visokemu zboru opešane
svoje "sile na porabo. Ako ne bom mogel storiti, ko¬
likor bi želel, prosim naj se prizanese moji slabosti.

(Od vsih stran pohvala).

Predsednik: S tim sklepam današnjo sejo, ter
prosim da se gospodje naj potrude jutri ob desetih
v sledečo sejo.

Konec seje ob 2 1 /, nri popoldne.

osme

Stenografični zapisi

seje deželnega zbora v Ljubljani,

17. aprila 1861.

Seja se je začela ob 10% uri dopoldne.

Pričujoči: Predsednik: Deželni glavar baron Codelli.  — C. k. deželni predsednik: Dr. Ulepič žl. Krainfels.  —
Vsi poslanci razun gospodov dr. Tomana, dr. Bleiweisa, žl. Jombarta, mil. knezoskofa  in Kozlerja.

<xx>o§§oOOO

■* redsednik: Rečeni, da je seja začela se in pro¬
sim gospoda zapisovavca, zapisnik poslednje, vče-
ranje seje prebrati.

(Zapisovavec Ambrož  prebere zapisnik.)

Predsednik: Ali ima kdo zoper zapisnik kaj
ugovarjati ?

(Ko nihče nič ne ugovarja.)

Poterdi se tedaj zapisnik.

Prosim gospoda A nt o n a barona Coiza  in ba¬
rona Apfalterna  ga podpisati.

(Podpišeta ga).

Predsednik: Po dnevnem redu je zdajnaversti
predlog gosp. barona Apfalterna  zastran dnin, ki
bi se poslancem za deržavni zbor odmeriti utegnile,
in zastran plač deželnih odbornikov in deželnega
glavarja.

Posl. baron Apfaltern: Slavni deželni zbor je
v svoji včeranji seji sklenil, komisijo s 5 zbornikov
sostaviti, ktera bo sl. deželnemu zboru o naslednjih
zadevah razkaz predložiti imela:

1. Zastran dnin, ktere bo nakazati gospodom
poslancom, ki se bodo iz deželnega v deržavni zbor
poslali.

2. Zastran plače, ki se ima gospodu deželnemu
glavarju za njegove opravila začasno izgovoriti, in

3. ravno tako zastran plače, ki se "ima gospo¬
dom deželnim odbornikom za njih opravila odločiti.

Slavni deželni zbor me je počastil z naročilom,
govornik te komisije biti in dobrotljivo dovolil, v nje¬
govem imenu ude te komisije izbrati. Komisija, se¬
stavljena z gospodov poslancov: Matija Golob,
Lambert Lukman, Matija Pint er in Anton
baron Coiz  in pa z mene, je to častno naročilo pre¬
vzela in se pred pomenila z gospodi, kteri so po
mojem povabljenju včeraj prišli, da bi se pred po¬
govorili. Pogovorili smo se in po tem pogovoru in
po našem današnjem posvetovanju predložim slavnemu
zboru uspeh naše delavnosti.

Razodenem tedaj z nazočim slavnemu zboru
enoglasno storjene sklepe in razjasnil jih bom z

opazi, ktere so vsi gospodi udje komisije poterditi
dobroto imeli.

Kar se tiče pervega prašanja, namreč dnin,
ktere bi se odločile poslancom izmed deželnega zbora
za deržavni zbor odbranim, je mislila komisija, da
gre to prav za prav deržavnemu zboru samemu raz¬
soditi. Gospodje deržavni poslanci bodo o deržavnih
zadevah posvetovali se in o njih sklepali, torej za¬
deva njih delavnost celo deržavo. Celi deržavi in
zboru, ki jo zastopuje, gre tedaj najpervo, ustano¬
viti odškodbo gospodom udom deržavnega zbora za
žertvo, ktero s svojo delavnostjo darujejo deržavi.

Žertve pa se darujejo celi deržavi in najpervo
je tedaj cela deržava dolžna, odškodbo dati. Po na¬
svetih, ktere dela zastran tega komisija, in po sklepu,
kterega bo zastran tega slavni zbor storil, naj se
takemu sklepu deržavne ustave ne hodi v okom, te-
muč gospodi poslanci, kteri gredo iz našega dežel¬
nega zbora na Dunaj, naj se zavarjejo zgolj zavoljo
tega, če bi se primerilo, da bi se v deržavnem
zboru ne delali taki nasveti in bi se zastran tega nič
ne sklenilo. Zavoljo tega je komisija sledeči nasvet
storila:

„SIavni zbor naj za primerljej, da bi deržavni
zbor, kteremu prav za prav to gre, zastran tega
nič ne sklenil in bi odškodbe deržavnim poslancom
iz deržavnega zaklada ne odločil

1. poslancom, ki se bodo iz tega slavnega zbora
poslali v deržavni zbor na Dunaj, od 27 .  t. m. naprej
za vsaki dan po 8 gld. a. v.,

2 .  za pot tj e in nazaj skup 50 gld. a. v. vsa¬
kemu poslancu privoli, in

3. ustanovi, da ima, ako prevzame namestnik
mesto poslancovo iz uzrokov, kteri izhajajo iz volje
poslancove same, poslanec sam, sicer pa dežela pla¬
čati namestniku stroške za pot na Dunaj in nazaj.
To naj razsodi deželni odbor.

Ali dopade gospodu predsedniku, to samo po
sebi sklenjeno zadevo slavnemu zboru v razgovorjanje
in razsojenje izročiti?

69

Predsednik: Prosim oglasiti se gospode, kteri
žele zastran tega govoriti.

(Preneh.)

Ker se nobeden ne oglasi, bom izročil ta nasvet
gospoda barona Apfalterna  glasovanju. Prosim,
ga od stavka do stavka brati.

Posl. baron Apfaltern:

Pervi stavek je:

„PosIancom, kteri gredo iz tega slavnega zbora
„k deržavnemu zboru na Dunaj, naj se privoli od
„27. t. m. naprej odškodba po 8 gld. a. v. na dan.“

Predsednik: Gospode, kteri so s tem zastop-
ijeni, prosim ustati.

(Večina zbornikov poterdi to).

Predsednik: Sklep zastran pervega odstavka
tega nasveta je torej storjen.

Posl. baron Apfaltern: Drugi odstavek se glasi:
„Za pot na Dunaj in nazaj naj se poslancom po 50
„gld. a. v. privoli. 44

Predsednik: Gospode, kteri to poterdijo, pro¬
sim ustati.

(Nasvet se poterdi z večino glasov).

Posl. baron Apfaltern: Tretji stavek se glasi:

„Ustanoviti, da ima, ako prevzame namestnik
„meslo poslancovo iz uzrokov, kteri izhajajo iz volje
„poslancove same, poslanec sam, — sicer pa dežela
„plačati namestniku stroške za pot na Dunaj in nazaj.
„To naj razsodi deželni odbor. 44

Predsednik : Gospodje, kteri so s tem nasvetom
zastopljeni, naj ustanejo.

(Tudi ta nasvet je poterdila večina zbornikov).

Ti trije stavki so tedaj vsi poterjeni.

Posl. baron Apfaltern: Drugo, o čemur bi mi
bilo govoriti, je sedaj to, koliko naj se zgovori go¬
spodu deželnemu glavarju začasno za njegove opra¬
vila. Po njegovi prošnji bom o tem nazadnje govoril,
in začnem torej o tretji zadevi govoriti, namreč ko¬
liko naj se zgovori začasno gospodom deželnim od¬
bornikom za njih opravila.

Zastran tega mi bodi dovoljeno, pravila izreči,
ktere je komisija kot merilo postavila, po kterih naj
se razsodi reč doveršno tako, da ne bo nikogar vest
pekla.

Opravila deželnega odbornika se operajo na
dolžnost, ktero ima vsak deržavljan, namreč za bla¬
gor dežele po moči skerbeti. Kdor prevzame opravila
deželnega odbornika, se ne odtegne za vselej opra¬
vilom svojega poklica, ne odtegne se jim tudi popol¬
noma, namreč toliko ne, da bi ne mogel na nje paziti,
ker te opravila samo 6 let terpe in se po okoljšinah
morejo tudi pred nazaj položiti.

Drug poglaviten znašaj opravilstva deželnega
odbornika je, da je to častna služba; kajti opera se
na častno, iz zaupanja njegovih soposlancov izvirajoče
dobro ime, na dobro ime, ktero je po možeh, od
kterih izhaja, zavoljo tega slavito, ker so ti možje
sami po zaupanju dežele počasteni. Rekel bi tedaj,
da je to nekako povekšano počastenje.

To v poznamljenje službe same, za ktere od-
škodbe se bomo razgovarjali. Kakošna pa bodi od¬
škodba, zabernem v imenu komisije pred vsem na §. 10
deželne ustave, v kterem je imenovana ta odškodba
letna odškodba,  in na <§.15 te postave, v kterim
je tudi tako imenovana. Ta beseda, ktere se poslužuje
postava sama zastran odškodbe, to poznamljenje že
kaže, da deželni odbornik ne bo prejemal odškodbe
za njegovo popolno preskerbljenje, da ne bo zgolj od
nje živel, da naj nikdo ne iše te službe zavoljo sa¬
mega sebe, ampak zavoljo službe same. Ta odškodba
nima nikakega druzega namena, kakor da je deželni

odbor upokojen zastran tega, da mu je dežela hva¬
ležna za njegovo službo, pa tako, da ne tirja mate-
rijalnih žertev od njega. Iz tega se vidi, da pravica
do odškodbe ne gre osebi, temuč opravilom, in zna¬
menje te odškodbe je to, da je odškodba za opra¬
vila. In ravno iz tega, ker ne gre osebi, temuč
službi, opravilom, sledi, da mora odškodba na tajistega
preiti, kteri ima morda kot namestnik dolžnosti zvo-
ljenega deželnega odbornika prevzeti.

Toliko zastran tega, kaj je odškodba. — Kar se
pa tiče tega, kolika je odškodba, se ravna to najpervo
in poglavitno po tem:

1. Dasiravno še popolnoma ne poznamo pre-
vdarkov (govoril bom samo o naši dešeli), je vendar
vsem zbornikom dobro znano, kako ubožen je deželni
zalog, kteri dobiva vse svoje dohodke skorej samo iz
doklad, ktere se poberajo k davkom; al pomisliti se
mora pa tudi

2. da se odškodba ne sme prepičlo odmeriti,
prepičlo zlasti zavoljo dvoje nevarnosti ne. Perva ne¬
varnost zavoljo prepičle odškodbe bi bila ta, da bi
služba deželnega odbornika nastala privilegij premo-
žnejih ljudi; zakaj če bi se deželni odborniki slabo
plačevali, tako, da bi deželni odbor le kaj na vides
bil, bi hotel deželni odbornik samo kdo biti, kteri je
že tako premožen. To pa ni, zavoljo česar se kdo
voli v deželni zbor, ampak njegov poklic, njegova
pripravnost, njegova sposobnost za službo je, ktero
bo opravljal. Druga nevarnost je ta, da bi delavnost
dotičnih deželnih odbornikov omlačela, če bi premalo
odškodbe dobivali.

Vsak človek je nekaj materijalnega; on hoče viditi
plod ali sad svoje delavnosti, bodi si v dnarju, bodi
si pred ljudmi, bodi si v tem ali tem. Slednji hoče
viditi plod svoje delavnosti. Ako pa ostane odškodba
celo pod pravo mero, se shladi dobra volja in veri
deželni odbornik postane mlačen.

Tretje, na čemur je največ ležeče, je to, koliko
in kakošno je delo.

Gospodje! to so poglavitni nagibi, ktere je imela
komisija pred očmi, ko je za ustanovljenje odškodb
deželnih odbornikov pripravljala svoje nasvete. Ker je
pa komisija iz uzrokov, ktere bom zdajci razložil, za
dobro spoznala, nasvetovati, da naj se ta zadeva le
začasno osnuje, bi imeli vender ti uzroki, ktere sem
malo popred razložil, zavoljo njih splošnosti tudi pri
prihodnjem doveršnem pretresovanju te zadeve kot
pravilo veljati, in v tem ozeru od zbora, če se bodo
primerni zdeli, poterjeni biti, da se bodo odškodbe,
kadar se bodo doveršno ustanovljale, ravno potem
odločevale.

Začasno uredbo odškodb je komisija iz sledečih
ozerov nasvetovati za dobro spoznala; namreč: 1. za¬
voljo tega, ker še ne vemo, kolikošne in kakošne bodo
dela, ktere bo kak deželni odbornik prihodnje imel
opravljati; 2. ker ne vemo, koliko moremo z deželnimi
dnarji gospodariti, da bi deželi škode ne prizadeli.

To so bili poglavitni vzroki in ravno z ozerom
na te uzroke se je mogla komisija deržati stanja, ktero
je bilo do predkratkem še djansko. Z ozerom na to
stanje, namreč na plače, ktere so imeli dose¬
danji krajnski stanovski odborniki, nasvetje komisija
to-le:

1. Slavni zbor naj sklene, da se začasno in sicer
do tistihmal, ko bo deželni zbor leta 1862 to reč do¬
veršno uravnal, gospodom deželnim odbornikom vsako
leto po 1.000 gld. a. v. v mesečnih obrokih, toda ne
naprej, iz deželnih dnarjev plačuje.

2. Da ima namestnik deželnega odbornika od
tistega dneva, ko odbornikove opravila prevzame, tudi

70

celo njegovo plačo dobivati, dokler bo odbornika na-
mestoval.

Dalje je komisija za dobro spoznala nasvetovati,
da naj se gospodom deželnim odbornikom, ako jim je
kam v službi potovati, resnični stroški za pot in zmerne
dnine dovolijo.

Ali je všeč, o tem glasovati?

Predsednik: Ali želi kteri gospodov o teh treh
nasvetih gosp. barona Apfalterna  kaj govoriti? —

(Preneh).

Ker nihče ne govori, bom dal o nasvetih glaso¬
vati po versti, kakor so bili storjeni, in prosim gosp.
barona Apfalterna  jih še enkrat brati.

Posl. baron Apfaltern: Moj nasvet je:

1. „Slavni zbor naj sklene, da se začasno in sicer
„do tistihmal, ko bo deželni zbor leta 1862 to reč
„doveršno uravnal, gospodom deželnim odbornikom
„vsako leto po 1000 gld. a. v. v mesečnih obrokih, toda
,,ne naprej, iz deželnih dnarjev plačuje.

Predsednik: Prosim ustali gospode, kteri so s
pervim nasvetom gosp. bar. Apfalterna  zastopljeni.

(Ta nasvet poterdijo vsi poslanci.)

Posl. baron Apfaltern: 2. „Da ima namestnik
„deželnega odbora od tistega dneva, ko odbornikove
„opraviIa prevzame, tudi celo njegovo plačo dobivati,
,,dokler bo odbornika namestoval.“

Predsednik: Gospodje, kteri so s tem nasvetom
zastopljeni, naj ustanejo.

(Nasvet se poterdi.)

Posl. baron Apfaltern: 3. nasvet je:

„SIavni zbor naj sklene, da naj se gospodom
,,deželnim odbornikom, kadar jim je kam v službi po¬
tovati, resnični stroški za pot in zmerne dnine po
„5 gld. a. v. privolijo 44 .

Predsednik: Prosim ustati gospode, kteri so s
tem nasvetom dovoljni.

(Predsednik deželni poglavar zapusti predsed¬
nikov stol in prosi namestnika dr. Wurzbacha  ga
prevzeti.— Ko je zapustil deželni poglavar sejno sobo,
govori dalje)

Posl. baron Apfaltern: Uterditi mi je zdaj za¬
devo, ktera je v mojem nasvetu druga, po versti pa
danes tretja, namreč koliko naj se izgovori začasne
plače gospodu deželnemu glavarju za njegove dela.
Z ozerom na §. 11 deželne ustave in na pozneje
stavke deželne ustave zastran opravilnega reda, se
ne da dvomiti, da je deželni glavar celoten del zbora,
kteri ima deželne zadeve kot organ deželnega zbora
poskerbovati in izverševati.

V tem ozeru velja za gospoda deželnega gla¬
varja in za njegov stan vse to, kar sem popred za¬
stran deželnih odbornikov slavnemu zboru povedati
čast imel. K temu trojemu pride še eno, kar zadeva
posebno gospoda deželnega glavarja.

Kar se v tem ozeru tiče gospoda deželnega
glavarja posebno, je namreč to, da ima zastopovati
deželni zbor in torej na unanjo in na notranjo stran
v vseh njenih zadevah deželo kot deželo, ktera je
ravno glede svojih zadev samostalna dežela. —

Za materijalne žertve, ktere izhajajo iz tega za-
stopovanja, odškodbo dati je dežela gospodu dežel¬
nemu glavarju dolžna, in zavoljo tega, ker je dežela
to dolžna, gre gospodu deželnemu glavarju veča od-
škodba, kakor pa deželnemu odborniku. —

Očitno moram reči, da so vsi udje komisije, in
pa tudi veliko gospodov, s kterimi sem včeraj v zboru
zastran tega govoriti priložnost imel, enoglasno rekli,
da je to, kar je komisija nasvetovalo, manje od tega,
kar je večina gospodov, s kterimi govoriti sem čast
ime!, gospodu deželnemu glavarju za njegove opravila

odločiti za primerno spoznala. Ker gre pa samo za
reč, ktera bo le eno leto terpela, je mislila komisija,
da sme nasvet tako nastaviti, da bi slavni zbor sklenil,
gospodu deželnemu glavarju za njegove opravila
2.000 gld. a. v. na leto izgovoriti, kar bi se tudi
vsak mesec, toda ne naprej, iz deželnih dnarjev pla¬
čevalo. Opomnim pa še, da je komisija to številko
povzela zavoljo tega, ker so prejšni deželni poglavarji
kot stanovski predsedniki razun plače, ktera jim je
šla kot deželnim poglavarjem, po 2.000 gld. na leto
dobivali.

Predsednikov namestnik: Ali želi kdo o tem
govoriti? — Izročim tedaj nasvet gospoda barona
Apfalterna  glasovanju in prosim ustati gospode,
kteri so z njim in z njegovo sostavo zastopljeni.

(Vsi ustanejo in poterdijo nasvet enoglasno. Po¬
tem se vsede deželni glavar, ki je prišel, sopet na
svoj stol:)

Posl. baron Apfaltern: Še en pristaven nasvet
imam. Iz že popred omenjenih uzrokov, namreč da
deželni zbor nima opravilnega reda, kterega bo imel
o svojem času deželni odbor izdelati, deželni zbor v
svojih sedanjih sejah ne more spolniti tega, kar mu
§. 25 deželne ustave naklada. Ta §. 25 veh’:

„Deželni zbor izgovori plačo urednikom, kteri se
pridajo deželnim odbornikom, ali pa urednikom in
služabnikom. kteri se bodo za posamne upravne za¬
deve postavili; deželni zbor odloči, kako se postav¬
ljajo, kako se v redu derže, koliko pokojnine in pre-
skerbnine bodo dobivali, in po kterih pravilih jim bo
službo opravljati 44 .

Veliko bi imel deželni zbor opraviti, če bi hotel
temu paragrafu ustreči; to mu bo še le v prihodnjih
sejah mogoče. Komisija pa povabi vendar, dodatno k
prej omenjenim nasvetom slavni deželni zbor, se že
danas spomniti verlih hvale vrednih mož,  kteri so
že v službi zbora, kteri je pomlajen in čverstej tukaj
zbran, deželi zvesto, pošteno in marljivo služili, in že
danas izreči, da se priderže dosedanji stanovski ured¬
niki , ko se bodo službe pisarjev in služabnikov ure-
dovale, kteri bodo deželnemu odboru pridani, toda s
tem, da se bo bolj natanko pretresovalo, kar bo vsak
za-se zahteval; vsigdar pa naj se jim zavarje njih
sedanjost in prihodnost na podlagi pravic in plač,
ktere so že pred uživali; -- za to naj deželni odbor
poskerbi in odda o svojem času deželnemu zboru svoje
mnenje zastran tega.

Predsednik: Ali žeh kdo o tem govoriti? —
Ker nikdo ne ustane, bom dal koj o tem nasvetu
glasovati.

Prosim ustati gospode, kteri so zastopljeni z na¬
svetom gosp. barona Apfalterna, da naj se že zdaj
izreče, kaj naj se zgodi z dosedanjimi stanovskimi
uredniki.

(Vsi ustanejo in nasvet je tadaj enoglasno po-
terjen:)

Predsednik: Zdaj pride na versto vladni pred¬
log od 15. aprila t. 1. st. 4, kteri se glasi:

Slavno c. k. deržavne ministerstvo je dalo vediti,
da se morajo prevdarki za upravno leto 1862 zavoljo
tega o pravem ustanoviti, da se pride v okom zmot-
njavom v javni službi.

Ker je pa previditi, da bo deržavni zbor dalj
časa terpei, se bo deržavni zbor prepozno zbral, da
bi mogel to ustanoviti. Zavoljo tega in ker gre samo
za to, da pridemo iz starega v novo, bo najbolj pri¬
merno, da deželni zbor deželnemu ali kakemu dru¬
gemu, nalašč za to postavljenemu odboru proti temu,
da pozneje naznani uspeh svoje delavnosti, da naprej
oblast, te prevdarke presojevati in uravnati.

71

Ob enem imam oblast, izreči, da nebo deržavno
ministerstvo, ako bi po §. 22 deželne ustave cesar¬
skega poterjanja treba bilo, izjemoma nič evere de¬
lalo, tudi take od deželnega odbora ustanovljene pre-
vdarke Njegovemu Veličanstvu predložiti.

§. 22 deželne ustave veli:

,,Deželni zbor se posvetuje in sklepa zastran
pomočkov, kterih je treba, da stori, kar mu pristaja,
za deželne namene, za premoženje, zaloge in na¬
prave deželne, ako se z dohodki sedanjega matičnega
premoženja ne da shajati.

Deželni zbor sme zavoljo tega h cesarskim dav¬
kom, toda ne čez 10 od sto, nadavke nakladati in
poberati. Za više nadavke k cesarskim ali drugim
deželnim davkom je treba cesarjevega privoljenja. 44

Po tem vladnem predlogu gre tedaj za to, da
se ustanovi in pretresa prevdarek deželnih potrebšin
za upravno leto 1862.

Ker slavni deželni zbor iz uzrokov, ktere je
slavno deržavno ministerstvo povedalo, tega ne more
sam ustanoviti, je treba, da se mu da za to oblast.
Po moji pameti se mu pa more trojno dati oblast:
ali da se pooblasti za to že obstoječi deželni odbor,
ali pa odbor, ki naj bi se za to reč posebej postavil;
ali pa že obstoječi odbor pomnožil s privzetimi pe-
kterimi udi slavnega zbora.

Naj se začnejo razgovori o tem in prosim go¬
voriti gospode, kteri bi utegnili o tem kaj nasvetovati.

Posl. žl. Strahi: Pretresovanje deželnih dohod¬
kov in stroškov gotovo sega globoko v materijalno
življenje cele dežele. — Hi^ni gospodar, kteri si
prizadeva dobrega gospodarstva, si bo naložil dolž¬
nost, dobro prevdariti, koliko mu dohaja, in natanko
pomisliti, koliko mu je treba izdati, da mu stroški ne
presežejo dohodkov. —

Kar velja od gospodarstva v malem, velja go¬
tovo še bolj od gospodarstva dežele.

Pervi prevdark presoditi in ustanoviti se mi pa
zdi težko težko. Težko, ker se vpletuje v razmere,
ktere so deloma še neznane, deloma pa se na zgodovino
operajo; težko pa tudi zavoljo tega, ker se mi do¬
zdeva, da so v prevdark plačila vzete, ktere se na
prejšne pogodbe ali dolžnosti operajo, kterih ogibati
se ne stane tako lahko.

Skerbi me tudi, da je v deželni dnarnici pre¬
malo, to je, da se bodo mogle opravičene potrebšine
po nakladah k davkom poravnati. Da bi za preso¬
jevanje in doveršno ustanovljenje tega pervega pre¬
vdarka deželni odbor sam odgovoren bil, mislim, bi
glede udov tega odbora ne bilo želeti. Jez bi, kar
se mene tiče, odgovornosti za to ne prevzel, ako bi
se samo šterim deželnim odbornikom to opravilo iz¬
ročilo. Jez bi tedaj nasvetoval, odbor sostaviti iz
deželnih odbornikov samih in iz treh zvoljenih udov
slavnega zbora, kteri naj bi vse poiskali, zbrali in
ustanovili, kar sega v presojevanje prevdarka, da bi
se tedaj temu pomnoženemu deželnemu odboru izro¬
čilo, rajtengo spisati, ktera naj bi se na kamnu na¬
tisnila in vsem udom popred dala v pretres. V tej
rajtengi naj bi od pike do pike z ozerom na zgo¬
dovinske razmere točno dokazane bile prave potreb¬
šine, zahtevanja, z eno besedo, vse, kar posebej
dohaja in se posebej izdaja; da bo potem, ako bi se
prihodnji deželni zbor pred novim upravnim letom ne
začel, ta odbor doveršno uravnal prevdark. Ako bi
se pa deželni zbor pred 1. novembra sopet začel, bo
pa prepustil odbor novemu deželnemu zboru to usta¬
noviti.

Predsednik: Ali želi še kdo govoriti.

Deželni predsednik: Naj opomnim k nasvetu

gosp. poslanca žl. Strahla  samo to, da bi ne bilo
več čas, prevdark še o pravem času dotičnim gospo-
skam poslati, ako bi se deželni zbor do 1. novembra
ne začel.

Najmenj 6 ali 8 tednov je treba, da se to vsem
dotičnim gosposkam na znanje da. Mislim tedaj, da
bi bilo treba, drug obrok (brišt) odločiti, kakor ravno
do 1. novembra.

Posl. žl. Strahi: Jez sem tudi samo to menil,
da bi gosposke mogle o pravem času to obravnati.
Mislil sem pa do 1. novembra samo zavoljo tega, ker
takrat se začne upravno leto.

Predsednik: Prepozno bi že bilo.

Posl. žl. Strahi: Prenaredim torej svoj nasvet
tako, da 6 tednov pred 1. dnem novembra —

Deželni predsednik: Dva mesca pred, namreč
do 1. septembra bi bilo še primerneje.

Predsednik: Potem bi k nasvetu g.žl. Strahla
samo še spomnil, da bi bilo želeti, enako ne pa neenako
število udov sl. zbora v ta odbor voliti, da bomo mogli
večino glasov doseči.

Posl. žl. Strahi: Ravno zavoljo tega sem se
hotel na to oponesti, ker ne vem,  ali bo gospod de¬
želni glavar predsednik deželnemu odboru.

Predsednik: Po deželni ustavi je to skerb de¬
želnega glavarja. — Najbolje bi bilo potem, 4 ude
zvoliti.

Posl. žl. Strahi: 4 udje, torej jih je 8, z go¬
spodom deželnim glavarjem pa 9.

Predsednik: Ali želi še kdo govoriti o tem?
Ako ne govori noben, dam glasovati o nasvetu gosp.
žl. Strahla,  kteri se ujema z nasvetom mojim, št. 3,
namreč, da se presojevanje in ustanovljenje prevdarka
deželnemu odboru izroči, kteremu se pridajo štirje
udje deželnega zbora. Ti bodo vse, kar je treba za
ustanovljenje prevdarka, naberali in bodo ta prevdark
deželnemu zboru predložili, če se bo do 1. septembra
sopet zbral; ako pa okolišine ne pripuste, da bi se
deželni zbor do 1. septembra zbral, mora pa ta od¬
bor, ali pomnoženi odbor, kakor ga hočem imenovati,
sam prevdark ustanoviti.

Gospode, kteri so s tem zastopljeni, prosim
ustati.

(Nasvet se enoglasno poterdi).

Prosim samo še tiste gospode imenovati, kteri
naj se v tej imenitni zadevi deželnemu odboru pri¬
dajo. Pristaviti pa morem, da je zlo želeti, da ti
gospodje v Ljubljani stanujejo, ker se bodo vsaki čas
potrebovali, gospodom pa, kteri ne stanujejo v Ljub¬
ljani, bi silno nadležno bilo, če bi mogli za več ali
manj časa v Ljubljano priti.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Bodi mi privoljeno na¬
svetovati, da se v^Ljtev napravi in zavoljo tega seja
za malo časa prenena.

(Na to preneha predsednik sejo za 10 minut.
Ko se je potem  glasovalo, je dobil dr. Recher 30,
Lukman  29, baron Anton Zois 22, žl. Langer
17, Guttman 15, Mulej 4, Kosler  3,  baron
Mihael Zois 2, žl. Strahi in pa Obreza  vsak
1 glas. Zvoljeni so bili tedaj dr. Recher, Luk¬
man,  baron Anton Coiz in žl. Langer  s čezpolo-
vično večino glasov v odbor in so rekli, da prevza¬
mejo volitev).

Predsednik: Danas še le je podal silen nasvet
gosp. dr. Zupan  in  podperajo ga gospodje Vilhar,
Zagorec,  baron Anton Zois in Koren;  glasi
se pa:

Slavni deželni zbor naj sklene:

1. Ustavijo naj se vse tačas namenjene ali pa
že začete dela na kantonskih cestah, kakor tudi vse

72

eksekucije zavoljo zaostalih del na kantonskih cestah
razun tacih novih del (toda ne popravljanj na že
obstoječih kantonskih cestah).

a. ktere se dajo s primerno majhnimi stroški do¬
delati, in

b. kterih potrebnost je od sosesk popolnoma
spoznana,

tako dolgo, da bodo krajne in morda kantonske so¬
seske osnovane in zmožne, svoje doterjene nasvete
podati zastran potrebnosti ceste sploh, zastran pri¬
kladnosti namenjene ceste in zastran tega, kako naj
se cesta dela.

2 .  Deželnemu zboru naj se naroči, se s slavno

c. k. deželno vlado zmeniti, .da se bo zvedilo po nji
podredjenih gosposkah na podlagi predlogov, ki se
bodo podajali, ktere, bodi si namenjene ali pa že
začete dela so take, da naj se vsled sklepa k 1. ne
ustavijo.

Prosim gospoda dr. Zupana  svoj nasvet bolj
natanko uterditi.

Posl. dr. Zupan: Slavni zbor! Zadeva, ktera
je bila z nazočim nasvetom sprožena, je za celo de¬
želo zlo zlo važna. Nepristojnosti, za kterih odpravo
se slavni zbor prosi, v tem primerljeju neizverajo
iz podedovanih zlegov, temuč iz samovoljnega go¬
spodarjenja z deželnimi dnarji in z dnarji posamnih
kantonov; ti zlegi pa so posebno zalega poslednjih
desetletij bile. ^ikjer pa se ne razodeva ta samo¬
voljnost bolj, kakor pri delih na kantonskih cestah,
kjer so bile pristojne soseske samo na vides zasliše-
vane, kjer se je na njih uterjene ugovore ali pravice
le malo malo kdaj porajtalo, kjer so bile njih pri¬
tožbe malokdaj uslišane, pač pa kar nazaj poslane.
Ne rečem, da niso bile poslednjih deset let marsiktere
dela na kantonskih cestah dodelane, ktere dotičnim
kantonom dobro hasnejo. Z veseljem smo sprejeli
zbornika slavnega zbora, kteri je bil prejšne let glavar
kantona, in je temu z napravo novih cest veliko do¬
brega naklonil in prav silne potrebe odpravil, tako
da se bodo prebivavci onega kantona še dolgo hva¬
ležnega serca spominjali njegove delavnosti.

Pa teh kantonskih cest je bilo res treba, izde¬
lane so bile dobro, z eno besedo: primerne so bile
resnični potrebi. Al v mnogih krajih dežele so začeli,
zlasti poslednji čas, ceste delati, pa malokdo more reči,
da so take, kakoršne bi imele biti. Godilo se je tudi
tu in tam, da so se te ceste delale samo v prid po¬
samnih ljudi, kteri so dobro umeli, vodo vseh na
svoj mlin napeljevati. Te ceste so dalje tako nepri-
kladno naložene, da se dajo samo z neprimerno ve¬
likimi stroški dodelati, sem ter tje pa vender.niso
za rabo.

Ena tacih kantonskih cest, n. pr., je ona, ktero
so začeli v Kostanjeviškem kamonu protk vojaški
Krajini delati; kadar bo izdelana, je prebivavci istih ,
krajev celo nič ne bodo mogli rabiti ali jim pa bo sila
*<o ustregla, ker gre 6 ur dalječ po dolini, v kteri
nikjer ni vode za napajanje konj, ter puša na strani
sela, memo kterih bi lahko peljala. To vse je pa
samo zavoljo tega, da more Kostanjeviška grašina
les iz gojzda voziti in lože prodajati. Zbog tega
morajo prebivavci Kostanjeviškega in Kerškega kan¬
tona za to cesto sila veliko plačevati, plačevati toliko,
kolikor znašajo v letu njih davki z nakladi k davkom
vred. Ravno Kostanjeviški kanton je pa najubožneji
in gruntarji tega kantona ne morejo teh stroškov no¬
siti, ako se ne hočejo znebiti vsega, česar jim je za
njih kmetijstvo pred vsem treba.

Kakor je bila ta kantonska cesta neprikladno
namenjena in z neprimernimi stroški začeta, tako se

nahajajo v vseh krajih dežele take dela, in ljudstvo
sploh se nadja v tem ozeru, da bo slavni deželni
zbor tako ali tako pomagal.

Med kantonskimi cestami so pa nektere že toliko
dodelane, da bodo le še malo stroškov prizadele. Te
naj bi se dalje delale in dodelale.

So pa še druge, kterih potrebnost so dotične
soseske tudi spoznale. Tudi del na teh ni treba ustaviti;
al druge, zastran kterih so soseske svojo pritožbo že
podale, bi bilo zlo želeti, da bi se dela na njih usta¬
vile, dokler se ne preosnovajo soseske in morda ne
osnovjo kantonske županije, da jim bo tako mogoče,
o tem svoje predloge delati.

• Kdo bo tajil, da je slavni deželni zbor poklican,
to reč uravnati, ne samo zavoljo tega, ker se te nap-
čnosti v vseh krajih dežele nahajajo, ampak zavoljo
tega, ker županije, ktere so najperve poklicane, zoper
to pomagati, in kar srejnska postava od leta 1849
ukazuje, še niso ustanovljene; dalje pa tudi zavoljo
tega, ker bi se, če bi bile ustanovljene, na drugi
stopnji mogle do slavnega deželnega zbora oberniti.
Jasno je, da slavni deželni zbor ne seže čez njemu
odkazane meje, ako stori sklep o nasvetovani zadevi;
ker pa deželni zbor nima izveršivne oblasti, namerja
drugi del nasveta na to, da se deželnemu odboru
naroči, slavno deželno vlado prosili, po svojih pod¬
redjenih gosposkah pozvediti dali, ktere kantonske
ceste so take, na kterih naj se dela za zdaj ne
ustavijo.

Prosim tedaj slavno predsednišlvo, zastran tega
razgovorjanje začeti,*-ker sem prepričan, da bodo
ostali gospodje poslaiici naznanili slavnemu zboru,
take reči iz posamnih krajev dežele, od kodar so
bili poslani.

Predsednik: Začnem tedaj razgovore zastran
te reči in prosim gospode, kteri hočejo govoriti, svoje
nasvete storiti.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Slavni zbor! Jez pod-
peram storjeni nasvet po celem njegovem zapopadku.
Dostikrat že je bilo slišati o jerobstvu ljudstva, in
mislim, da to jerobstvo ni bilo nikjer bolj bridko ob¬
čuteno, kakor ravno v zadevah kantonskih cest. Bili
smo v jerobstvu tako, da so nam ceste nasilili, kterih
nismo želeli; bili smo v jerobstvu tako, da so nas
silili, popravljati ceste, ktere popravljati ni treba bilo.
Mislil bi kdo, da je naš narod tako malo obdelan,
da je tako zlo potreboval jerobstva v tej tako važni
zadevi. Slišal sem, žali Bog! v tem slavnem zboru
od več strani, da naš narod zavoljo tega ni omikan,
ker je bil toliko stoletij zateran. Jez tega ne poterdim.
Serce se mi sicer zavoljo tega očitanja ne terga, ne
bojim se pa nikogar in nikakor, reči, da se smemo mi
Krajnci meriti z najboljšimi narodi avstrijanskimi. Znano
mi je cesarstvo od izhoda do zahoda, od severja do
.juga, znani so mi vsi narodi. Kdor bi nam hotel
očitati, da smo menj omikani, kakor drugi narodi, da
sjpo za drugimi narodi, ne pozna ali ne naše dežele
ali pa tujih dežel ne.

Na te pravila se operaje se prederznem, dose¬
danjemu jerobstvu se nasproti postaviti ter volji in
umu krepkega ljudstva prepustiti, da razsodi, kterih
cest mu je treba in kakošne ce e hoče imeti.

Ako bi hotel v tej zadevi naštevati težke bre¬
mena, ktere zadevajo v vseh krajih naše dežele nas
kmetovavce same — jez sam sem kmetovavec, in po¬
našam se, da sem kmetovavec, — ako bi hotel naštevati
te bremena vse, bi ine’i dosti opraviti danes, jutri ih
pojuternjem.

Povedal b"'i kaj samo iz kantona, kjer imam
svoje posestva, da pokažem, kako slabo je bilo z nami.

73

V Kamniškem kantonu je namenjena cesta čez
gorovje naštajarsko; dela se in je skoraj do polovice
dodelana.

Delala se je 2— 3 leta, prizadela je našemu
kantonu več ko 14,000 gold. stroškov. Ljudstvo je
že tako preveč z davki obloženo, z davki, kterih
nekterim res se ne morejo ogniti. Zavzeti se mora
človek res, ako pomisli gospodarjenje, ktero naklada
brez vsacega dobička tako težke nadavke ljudstvu,
ktero že tako stoka pod bremenom davkov. — Reči
se sme, da je cesta popolnoma nerabljiva, in da so
dnarji za njo izdani potrata.

Upam si reči in za priče pokličem vse prebi-
vavce Kamniškega kantona, daje  cesta narejena, da
je 14,000 gold. stroškov prizadela; pojdi pa kdo
tje, in prepričal se boš, da je polovica te ceste po
hudih vremenih razdjane, druga polovica pa ni za
nobeno rabo.

Vprašam, zakaj? Ni ga druzega odgovora, ka¬
kor zato, da so si posamni mošnje polnili, kanton ali
dežela pa sta škodo terpela. «

Nevarnost nam žuga in kantonske gosposke so
poslale županom že povelje, da se mora cesta, ker
je že začeta, dodelati; za to bo pa sopet druzih
14,000 gold. treba.

Dalje so zvedeni možje rekli, da bo za poprav¬
ljanje te ceste vsako leto najmenj 2000 gold. treba,
kteri se bodo sopet deželi, kantonu nakladali. Se ve,
da so bili vsi župani starega kopita zoper to, in v
srečo je bila reč ustavljena, ktere nasledki bi bili
utegnili hudi biti.

To je eno. Ravno to bi lahko rekel od Litij¬
skega kantona, kjer so naredili cesto, ktere nihče
želel ni, ktera ni imela nikakoršnega pametnega na¬
mena; cesta, ktera je bila skozi najgerje hriba s silno
velikimi težavami delana; delati so jo mogli pa on-
dašnji prebivavci, kterih vsakdanji kruh so skerbi,
pomankanje in revšina.

Bodi tega dosti! govoril bom rajše, kako se
ceste popravljajo. Popravljanje cest je pri nas ne¬
srečno; ono odpera svojovoljnosti kantonskih ured¬
nikov duri in vrata.

Po gruntnem davku se zmeri in zapiše vsaki
seženj (klaftra), kterega mora vsaki delati; pozvediti,
kako je delo storjeno, je sopet nižjim urednikom
prepušeno.

Naj pokažem to z zgledom. Jez imam 1000
sežnov zdelati; dela pa 6 parov vol in 12 ljudi 40
do 50 dni; potem ne delamo več. Zavoljo tega mo¬
ramo jez in moji sobratje globe ali kazni v dnarjih
plačati. Zoper to ne pomaga nobena pritožba, nobena
tožba. Kaj tacega ne moremo nikakor pohlevno terpeti.

Potem mi bodi dovoljeno povedati, da nam je
bilo, kot venec, kot konec začetega dela, na vseh
kantonskih cestah plačevanih cestnikov čez mero na-
siljenih.

Njih plača je velika; so pa ljudje za to postav¬
ljeni bili, kteri se na ceste toliko uraejo, kakor zajec
na boben; — novo breme za dežele, ktere so že tako
z davki preveč obložene.

Tudi zoper to se oglasim in rečem: pametnega
g(<spodarjenja, pametne varčnosti ni bilo nikolj bolj
tremi, kakor je je zdaj.

Sklenem tedaj: Slavni deželni zbor naj to reč
dobro prevdari in podperam ta nasvet, kakor sem že
omenil, pa pristavil bi še, da naj se da deželnemu
odboru oblast, prihodnjemu deželnemu zboru pred¬
ložiti sedanjim razmeram in potrebam dežele primem
za načert napravljanje novih in popravljanje že ob¬
stoječih kantonskih in soseskinih cest.

(Doklada „Novic“)>

Po mojem mnenju naj bi poseben odbor, kteri
bi se imel z deželnim odborom združiti, ta načert
pripravil in pozneje deželnemu zboru predložil. Zakaj
tukaj ni v splošne postave se podajati; vsaka dežela
ima v tem ozeru svoje lastne šege in svoje lastne
navade, in tako zamore tudi le deželni odbor z pri¬
danimi odborniki v tej reči razodeti potrebe dežele.
(Bravo! bravo!)

Posl. Strahi: Iz svojega lastnega prepričanja
morem podperati nasvet gospoda predgovornika. V
enakem stanu, toda ne tako zlo, sem kakor gospod
predgovornik, in vera, da posebno v Loškem kantonu
nobena reč ni toliko nevoljnosti zbudila, kakor po-
stavljenje cestnikov, kteri doslej še nikakor niso svoje
koristnosti pokazali.

Posl. Brolih: Tudi jez pristopim radostno k temu,
kar je gospod predgovornik govoril, samo to bi želel,
da bi bil nasvet gospoda dr. Zupana  bolj določen.
Vse nove dela na cestah ustaviti, pa ne imenovati
jih, je malo preveč sploh govorjeno. Jez mislim, da
bi se vsaj dela na onih cestah ne smele ustaviti,
ktere se dajo po navadni konkurencii z navadnimi
pripomočki kantonskih cest in z naravnim delom do¬
delati. Ako bi rekli, da naj nehajo vse dela na cestah,
bi to vsaj tistim prebivavcom, kterim je vsaki davek
tern v peti in od nobene svobodne, lepe, redne kon-
kurencije nič slišati nečejo, le priložnost dalo, zoper
vsako boljo konkurencijo ugovarjati, in kantonski
predstojniki bi imeli težek stan, tudi prav koristne,
ne drage dela na cestah z navadnimi pripomočki iz
kantonske dnarnice delati dati. V tem ozeru bi jez
samo želel, da bi se izreklo, da naj se dela na ce¬
stah, ktere se morejo delati s pripomočki iz kantonske
dnarnice in z naravno tlako, ne štejejo med tiste,
ktere imajo nehati.

Posl. Vilhar: Jez sem z nasvetom gosp. dr. Zu¬
pana  in povedal bom slavnemu deželnemu zboru kaj
zastran ravno pričete ceste ob Reki na Notrajnskem,
ktera ima Bistrico s Terstom zvezati in od Postojn¬
skega, Senožeškega in Bistriškega kantona se zdelati.

Leta 1741, ko je bilo namreč Teržaško mesto
povzdignjeno v svobodno loko, je bilo za potrebno
spoznano, cesto med Reško dolino in Terstom narediti,
ker je v Bistrici 27 žag, se ondi veliko lesa zreže
in se to Iesovje v Terst ali pa v Reko vozi.

Tadanji posestnik Ravenjske grašine je dopove¬
dal Pivčanom, da je mogoče po krajši poti v Terst
priti in je prosil na Dunaju privoljenja za cesto Pivča¬
nom ugodnejo, ktera je res tudi dodelana bila in ime
Hohenvvartove ceste dobila. Da bi pa tudi Reška
dolina, zlasti pa Bistrica, ktera z lesom kupčuje, svojo
cesto v Terst dobila, so sklenili, cesto med Bistrico
in Novim gradom (Castel nuovo) narediti in naredili
so jo tudi. Tako je bil Novi grad po krasni Ter-
žaško-reški cesti tudi s Terstom zvezan. Ako bi se
bilo takrat soglasno delalo in bi bili ob Reki name¬
njeno cesto speljali, bi ljudstvu ne bilo treba, nepo¬
trebne ceste delati in sedaj bi ne bilo treba, o tako
slabih časih tako drago cesto delati. Nekoliko po
letu 1830 so začeli se sopet o cesti ob Reki pogo¬
varjati, zdelali je pa niso; zakaj ne, mi ni znano. —
Pred nekimi 6 ali 7 leti je Postojnski kanton tako
imenovano Hohenwartovo cesto sopet do dobrega po¬
pravil; v tem se pa una dva kantona nista pečala za
popravo kosov ceste, ki gre skozi-nja. Ko je po¬
slednji krajnski deželni poglavar, blagega spomina, po
naših krajih potoval, so prišle tožbe do njega zavoljo
zanemarjanja Hohenvvartove ceste. Kot velik prijatel
stavb je vzel deželni poglavar to reč v roko in sklenil
na podlagi, žali Bog! že zaprašenih pisem z let

10

74

1834-36 ukazati, da naj se ta cesta zdela in dal
jo je koj zmeriti. Gotovo je, da niso bili župani ni-
kolj prašani, ali je te ceste treba ali ne, in ali naj se
naredi. Spozna se, da ta cesta veliko hasen donaša,
al odreči se tudi ne da, da dohaja ves dobiček, ki ga
mora ta cesta dati, samo prebivavcom Reške doline v
prid. Iz tega se vidi, da je za 10 do 12 tavžent
prebivavcov Reške doline druzih 24 tavžent prebi-
vavcov Pivške doline in Senožeške fare moglo po¬
magati delati cesto, ktere nikakor ne morejo rabiti in
je nikolj ne bodo rabiti mogli. Reči bi se še celo
moglo, da ta cesta ni kantonska, ampak kupčijska
cesta, ktera potrebuje veče konkurencije, da bi se
zdelala.

Leta 1857 je poslalo deželno poglavarstvo perve
ukaze zastran te ceste. Zoper to so soseske mnogo¬
tere pritožbe do slavnega ministerstva poslale, pa
brez vsega uspeha. Ravno so hotli začeti cesto de¬
lati, kar se je začela poslednja italijanska vojska;
odložilo se je delo. Hudo leto 1859 je samo po sebi
nemogoče storilo, cesto delati, ker je ljudstvo strašno
izstradano bilo. Njegovo c. k. apostoljsko Veličan¬
stvo, naš presvitli in milostljivi cesar je sam privolil
20.000 gld. v podporo tega ubozega kraja. Lansko
jesen je neka prijazna kantonska gosposka, Senožeška
namreč, z župani protokole naredila, v kterih je bil
stan dežele točno popisan in tudi gosposka jih je slavni
viši vladi prav dobro priporočila. Prosilo se je za
prepise teh protokolov, da bi bili naredili prošnjo do
presvitlega cesarja; pa mogoče ni bilo, prepise od
više vlade dobiti, temuč c. k. Teržaško namestništvo
je z razpisom od 17. marca t. I. ukazalo, da se ima
nova cesta brez odlašanja delati začeti. Pooblasten
s pismom od 29. marca t. 1. sem se podal na pot k
Nj. ekscelenciji, gospodu deržavnemu ministru vitezu
Schmerlingu s prošnjo, naj bi se ta zadeva prihod¬
njemu deželnemu zboru v Ljubljani odkazala ali pa
kot poslednja prošnja milosti presvitlega cesarja pred¬
ložila. Vzvišen gospod deržavni minister Selim e r-
ling je dal 3. aprila t. 1. z lastnimi besedami prav
ugoden odgovor, pismeno rešenje te zadeve mora pa
posihmal priti, če ga deželna vlada ni že dobila. —
Zlo čudno pa je to, da je kantonska gosposka že
11. marca t. I. ukazala, cesto koj delati začeti in jo
dodelati, če  ne se bodo odkazani deli ceste licitirati
dali, c. k. Teržaško namestništvo pa je poslalo ukaz,
kteri je podpisan 17. marca t. 1., torej 6 dni po¬
zneje.

Stan dežele, zlasti teli treh kantonov, je žalosten.
Ljudstvo nima ta čas prav nič zaslužka; verh tega -
pa tudi živeža nima. Kaj! še pot nima, da bi moglo
hoditi do ceste, ktera se ima delati. Posebno od
zdoljnje Pivke je blizo deset ur dalječ do tod. Nikakor
tedaj ni mogoče, da bi mogli vsi prebivavci to cesto
delati.

Kako žalostno je za vse prebivavce ob veliki
Teržaški cesti, kteri si samo z vožnjo lesa, oglja,
sena in slame z zgornje Pivke, potem s pripregami in
od nekterih gostivnic nekoliko zaslužijo, zdaj pa bi
tako dalječ od doma mogli delati tako cesto, ktera
jih bo še ob teh par krajcarčkov pripravila !

Da so ti trije kantoni poslednjih 12 let sem, zlasti
pa od tistega časa, kar se je železnica začela, v hudi
revšini, tega ni treba še dokazovati. Saj so samo na
davkih blizo 50.000 gld. še dolžni! Odkod pa 2 do
3 sto tavžent gld. vzeti, kterih bi utegnilo za to cesto
treba biti? Ljudstvo je voljno plačevati, pa ravno ta
dolg na davkih je živa priča, da v deželi ni dnarja;
kdor pa nima dnarja, tudi ne more zidati!

Iskrene želje, ktere bom danas v imenu revnega

ljudstva, slavnemu zboru zastran te sploh zoperne
ceste danas razodel, so pa:

1. da se ustavijo dela na cesti ob Reki;

2. da se zaslišijo soseske zastran teh del, in

3. da se ta cesta o svojem času in primerneje
izdela.

Gospodje! Spolnil sem svojo lepo dolžnost. Pred
Vami stojim v imenu ljudstva in prosim pravice in
pravičnosti! Združite se, da se veliko, težko breme, ki
je bilo terpečemu, obožanemu ljudstvu naloženo, pre¬
meni v manjše breme, ktero se bo dalo lože nositi.
Ljudstvo je, ktero terka na vrata deželnega zbora;
ljudstvo je, ktero prosi podpore in pomoči v tej veliki
revšini in sili! Gospodje! Dog je z ljudstvom, Vi pa
ste za ljudstvo!

Posl. Kroraer: Tudi jez sem teh misel, da so
kantonske gosposke doslej pri napravljanju cest veči¬
del svojovoljno ravnale, in da so vse dela na cestah,
kterih ni ljudstvo samo začelo, ktere se torej niso iz
volje ljudstva začele, ali menj potrebne ali' pa tako
drage bile, da se s stroški za-nje nikakor ne ujemajo.

Ali dosedaj storjeni nasveti, ktere ceste naj bi
se nehale delati, se mi zdijo nekoliko premalo določni,
in rečem tedaj naravnost, da naj razsodijo kantoni,
ozeroma njih prebivavci, kterih cest je za vzajemno
občenje treba, ktere naj se tedaj izdelajo ali pa ne
izdelajo. Torej naj se pri vsaki cesti samo deležne
soseske poprašajo, ali naj se doslej začete ceste z
ozerom na njih pripravnost in z ozei’om na to, kako
in koliko so dodelane, in z ozerom na druge razmere
še dalje delajo ali pa delati nehajo. Ako večina, do¬
ločena večina sosesk, ktere so te reči deležne, izreče,
da se ima ta ali ta cesta, ker je ni treba ali ker je
glede na strožke, kterih bi bilo za-njo treba, pre¬
draga, opustiti, ne vem, zakaj bi se kantonom in so¬
seskam, za kterih blagor imamo prav za prav skerbeti,
stroški nakladali za ceste, kterih sami ne žele, ktere
niso v njih korist, kakor mislijo.

Torej nasvetjem, slavno deželno vlado poprositi,
da bi dotičnim kantonom naročila, zastran kantonskih
cest, ktere se sedaj delajo, najpred udeležne soseske
zaslišati in da bi se kantonske gosposke po tem, kar
bode večina dotičnih sosesk rekla, ravnale zastran
tega, ali naj se ta ali ta cesta dalje dela, ali pa naj
se dela ustavijo. Ne poterdim pa tega, kar je go¬
spod nasvetovavec pervno zastran dosedanjih stroškov
za dela na kantonskih cestah nasvetoval, namreč da
bi se vsi zastanki odpustili in ne izterjevali, ker
imajo v vsakem kantonu v  vsi kantončani vse konku¬
rencije enako terpeti. Če bi se pa obderžalo vse,
kar so nekteri že plačali, drugim pa, kteri niso za
to nič storili, skozi perste pogledalo, bi to v kantonih
in soseskah hudovoljnost zbudilo. Reklo bi se: ,,Treba
je, se le nekaj časa upreti, in nikogar ne bodo več
nadlegovali.“

Mislim tedaj, da naj bi se za dosedanje dela
od vseh enako terjalo, dosedaj plačani dnarji pa za
druge namene obernili, če jih za ceste več ni treba.

Posl. dr. Zupan: Sam sem spoznal, da svojega
nasveta nisem določno nastavil; mislim pa, da ga o
sedanjem stanju reči nisem mogel drugače nastaviti:
torej sem pa, ker pervi del nasveta ni določen, do¬
stavil drugi del, namreč, da naj zastran posanmih
cest kantonski predstojniki zaslišijo dotične soseske
in predlože njih nasvete, namreč, ali naj se ceste
dalje delajo ali naj se pa te dela ustavijo. Menim, da
je v drugem delu nasveta gospoda svetovavca de¬
želne sodnije Kromerja  ves zapopaden, k večemu
naj bi se še pristavilo, da naj se ravna po teh na¬
svetih sosesk; tega pristavka ni v mojem nasvetu.

- 75  --

Kar pa se tiče zastankov, kterih izterjevanje kmetje, ljudje, kteri iz lenobe niso hotli svojih zemljiš
naj bi se začasno odložilo, nisem hotel reči, da naj obdelovati in so mislili, da si bodo prav dobro po¬
se ti zastanki nikolj ne plačajo, ampak samo, da naj stljali, če bodo cestniki imenovani,
bi se zastanki tako dolgo ne izterjevali, dokler ni Zastopljen sem torej popolnoma z nasvetom go-

določeno, ali se ima kaka cesta dalje delati ali pa spoda dr. žl. Wur z ba c h a, da bi se ti kantonski

začeti, ali ne; da naj se za zdaj tudi, če bi bil sklep cestniki odpravili.

storjen, da se ta ali ta cesta ne začne delati ali dalje Kar se pa sicer tiče gospod Brolihovega  na-

ne dela, že plačani dnarji po primeri razdele, za sveta in njegovega mnenja, da bi kmetje in kmetiško
kar bi se pa moglo posebej prositi. ljudstvo utegnilo, se vsem delom na cestah odpovedati,

Torej mislim, da se nasvet gospoda poslanca če bi se ta nasvet poterdil, nisem z njim zastopljen.
Krom  er  j a z mojim samo v tem ne ujema, da on Mislim, daje  krajnski kmet preveč prebrisane glave,

izrečno nasvetje,_po nasvetih sosesk ali po nasvetih da bi ne spoznal, ktere ceste mu je treba, ktera mu

večine sosesk tudi v tej zadevi ravnati. več hasne, ali ktere bi mu ne bilo treba. Reči moram.

Zoper ta pristavek nimam sploh nič ugovarjati;
opera se na pravico in pravičnost; al za sedanji čas
in po njegovi sedanji obširnosti sc mi ta dostavek
vendar nekoliko nevaren zdi in upaje, da bodo vladne
gosposke prihodnjič nasvete sosesk jako obrajtale, bi
rajše želel, da bi se ta pristavek opustil.

Posl. Koren: K tem, kar so gospodje predgo¬
vorniki govorili, naj še opomnim, da kmetje zlo zlo
tožijo, da morajo brez ozera na okolišine in zaslužke
za ceste več ko morejo storiti, in sicer tako, da morajo
zavoljo tega dostikrat še dolgove delati na svoje kme¬
tije. Dostikrat mora kmet živino, ktero za obdelo¬
vanje svoje zemlje potrebuje, prodati in svoje dela
ustaviti, da si more pomoči, da more cesarske davke
plačati, kteri znesejo po 50 do 60 od sto čistega
dohodka. Vsak gospodar gre v nič, kterega dohodki
so manjši od stroškov. Jez podperam tedaj nasvet
gospoda dr. Zupana.

Posl. Obreza: V poterjenje gospod Zupano¬
vega  nasveta povem zgled, kako neprimerno so v
teh rečeh kantonske gosposke ravnale. V zgled d&m
namreč, kako se je delala cesta čez hrib Stermec
pri Cirknici v Planinskem kantonu; zavoljo navskrižnih
misel gospodov kantonskih glavarjev žl. Rod er j a in
Ogrinca  so delali cesto na dveh stranah, soseske
pa so mogle za to 8000 gold. plačati, dobička pa
niso imele nikakoršnega.

Posl. žl. Langer: Z nasvetom gosp. dr. Zu p a n a
sem popolnoma zastopljen in rečem samo, da bi bile
eksekucije zavoljo zastalih cestnin zlo zlo neprimerne
in zoper vso politiko sedaj, ko bo morda v kratkem
telesne in dnarne pomoči ljudstva treba za druge
važne namene. V Kostanjeviškem kantonu je tacih
zastankov več tavžent goldinarjev. Ako bi hotli te
zastanke izterjevati za izdelanje ceste, ktero je go¬
spod dr. Zupan  bolj natanko imenoval, in ktera bi
za nič druzega ne bila, kakor k večemu gojzdom Ko-
stanjeviške grašine hasniti, bi ne bilo čuditi se, ako bi
se med že tako zlo ubogim ljudstvom ondašnjega kraja,
ktero je dolžno, to cesto delati, huda huda nevoljnost
zbudila.

Kar se tiče dalje tega, kar je omenil gospod
dr. žl. W ur z b a c h zastran novo postavljenih kanton¬
skih cestnikov, sim popolnoma z njim zastopljen.

To je breme, od kterega soseska ne ve, čemu
da je in kaj je njegov namen. Znano je , da je bilo
posamnim prebivavcom sosesk naročeno, za kantonske
ceste skerbeti; zdaj so pa še kantonske cestnike po¬
stavili. Kaj naj neki ti počno? Gledati imajo na več
tavžent sežnov ceste; še obhoditi ne morejo tega
kosa ceste, kako neki bi ji bili čuvaji? Ako kaj ne-
prikladnega najdejo, more to neprikladnost vendar le
samo tisti odpraviti, kteri mora popravljanje ceste
plačevati. Kantonski cestniki niso za prav nobeno
rabo, kantonski dnarnici pa vender prizadevajo veliko
stroškov. Verh tega so jih kantonske gosposke same
postavile in še večidel so bili za to zvoljeni lenobni

da sem — ne samo kot mož sam za-se — temuč tudi
kot župan in odbornik več sosesk priložnost imel,
viditi, da vejo kmetje to prav dobro razsojevati. Ni¬
kakor in nikdar se ni bati, da bi se druge ceste za¬
voljo tega zanemarjale, če bi se poterdilo to, kar go¬
spod dr. Zupan  svetuje. Rečem tedaj, da sem z
nasvetom gosp. dr. Zupana  popolnoma zastopljen,
pristavim pa le še to, da dežela že komaj čaka, da
bi deželni zbor v tej zadevi pomagal.

Posl. Brolih: Postaviti se morem zato, kar sem
izgovoril, tako,  da sem le rekel, naj bi sc gospod
dr. Zupanov  nasvet samo bolje določil, in da sem
izrekel, da naj se ustavijo dela samo na cestah, ktere
se opravljajo z izrednimi pomočki, z gotovim dnarjem
sosesk, nikdar pa naj se ne nastavlja nasvet sploh,
ker bi potem tudi dela na takih cestah nehavale, ktere
se dajo s pomočki kantonskih prebivavcov, z lastnimi
močmi in z delom v naturi začeti in dodelati, na kterih
je prebivavcom res veliko ležeče, in zavoljo kterih
prebivavei nikoli niso ugovorov delali. Nasvet je bil
splošno sostavljen, da utegne delanje cest sploh morda
krive misli obuditi in tudi še celo splošnemu občenju
škodljivo biti.

To je bilo moje mnenje.

Predsednik: Prosim gospoda svetovavca de¬
želne sodnije svoj nasvet določiti in točno spisanega
meni dati.

Posl. Kromer: Kar se tiče izterjevanje zastan¬
kov, nisim nikdar mislil, de bi se o nepravem času
izterjevali, samo za to sem hotel govoriti, da naj bi
se z vsemi enako ravnalo.

Govorilo se je danas tudi o cestnikih; kot ured¬
nik na kmetih sem veliko let skušal, da so kantonske
česte povsod dobre, kjer kantonske gosposke in žu¬
panije svojo dolžnost spolnujejo, pa tudi, da so ceste
v vseh kantonih bolj ali menj slabe, ker te gosposke
ne spolnujejo svoje dolžnosti. Cestniki nikakor ne
morejo zadostovati ohranjenju kantonskih cest, in
stroški za-nje so res prazna reč, ktera ne doseže
svojega namena.

Posl. Derbič: Temu nasvetu moram še prista¬
viti, da bi bilo prav dobro, tudi razdelitev cest napra¬
viti; vse ceste niso enako važne. Nektere kantonske
ceste so deželi tako važne, da bi se mogle po vsi
pravici v versto tako imenovali velikih cest postaviti.

Bližnji Kras daje lepe zglede. Kras ima že leta
in leta svoj poseben zalog, kteri se z deželnimi pri¬
pomočki vzderžuje. Z njim se vzderžujejo vse tiste
ceste, ktere so po mojem mnenju tako imenovane zlo
važne, deželske ceste. Po moji pameti pa bi bilo tedaj
tudi treba, da bi se ceste krajnske dežele s pripo-
močjo zvedenih ljudi vnovič razredile; iz tega bi se
dalo spoznati, ktere ceste so prav za prav kantonske
ceste, ktere pa zavoljo njih občne koristnosti gre med
velike ceste šteti in bi se ali s cestnino ali pa s tem
vzderževale, da bi deželni zalog ne imel za-nje sker¬
beti, ali pa da bi se vsaj kolikor je moč vzderževale.

10 *

76

Posl. dr. žl. VVurzbach: Jez podperam gospod
Mulejev  nasvet, in sicer zavoljo tega, ker me je
lastna skušnja učila, da zasluži več tako imenovanih
kantonskih cest prav za prav ime pravih velikih, pravih
cesarskih cest. Imenujem samo eno, ktera bi utegnila
vsem gospodom poslancom znana biti, namreč cesto,
ktera pelje z velike ceste v Kamnik. Po tej cesti se
vozi vse, kar le more; ondašnje fabrike jo rabijo,
vozijo po nji derva, les, deske, vozijo po nji prebi-
vavči kantonov čisto tujih krajev. Kanton Kamniški
pa in bližnji kantoni, kteri na to cesto nikolj ne pri¬
dejo, morajo za to cesto plačevati, morajo popravljati
to cesto, po kteri se silno veliko vozi in ktera potre¬
buje vsako leto večkratnega popravljanja. To je ve¬
lika krivica, ktera bi se dala odpraviti, ako bi se po-
rajtalo na gospod Mulejev  nasvet, namreč, da bi se
naredil občert zastran cest cele krajnske dežele, iz
kterega bi se dalo viditi, ktere doslej imenovanih kan¬
tonskih cest imajo veljati kot cesarske ceste in bi se
potem z njimi kot velikimi cestami ravnati imelo.

Posl. Mulej ugovarja, da ni o cesarskih cestah
govorjeno bilo.

Posl. Dežman: Tudi jez podperam nasvet go¬
spoda poslanca Muleja  s posebnim ozerom na kan-
tonsko cesto, ktera je bila z velikimi stroški in z ve¬
liko umetnostjo poslednje leta v Idrijo speljana, in
pri kteri so mogli posamni kmetje iz daljnih krajev
tako sila veliko tlako delati, da se trese v persih
serce vsakemu, kdor ve, kaj je pravica.

Posl. dr. Zupan: Kar se tiče poslednjega na¬
sveta, opomnim samo to, da sicer njegovo ugodnost
dobro spoznam, pa vender ga ne morem spoznati za
posebnega in za tacega, kteri bi bil mojemu zopergo-
voren ali da bi se dal v mojega vplesti. Potegnil bi tedaj
vsigdar z njim ako bi se kak poseben nasvet na¬
redil, tako pa ne morem z njim vleči.

Predsednik: Ali želi še kdo govoriti? če ne,
bom rekel, da je ta zadeva sklenjena. — Gospod
Brolih,  prosim, mi podati svoje nasvete.

(Po kratkem dovoljenem prenehu govori pred¬
sednik dalje):

Ko sta gospoda Kromer in Brolih  svoje na¬
svete nazaj vzela, izročim nasvet gosp. dr. Zupana
glasovanju. Njegov nasvet ima dva dela. Pervi je
ta-le:

„Ustavijo naj se vse tačas namenjene ali pa
že začete dela na kantonskih cestah, kakor tudi vse
eksekucije zavoljo zaostalih del na kantonskih cestah
razun tacih novih del (toda ne popravljanje na že
obstoječih kantonskih cestah),

a. ktere se dajo s primerno majhnimi stroški do¬
delati , in

b. kterih potrebnost je od sosesk popolnoma
spoznana, tako dolgo, da bodo krajne in morda kantonske
soseske osnovane in zmožne, svoje doterjene nasvete
podati zastran potrebnosti ceste sploh, zastran pri¬
kladnosti namenjene ceste in zastran tega, kako naj
se cesta dela".

To je pervi del gosp. dr. Zupanovega  nasveta.
Prosim ustati gospode, kteri so s tem nasvetom do¬
volj ni.

Posl. dr. žl. VVurzbach: Prosim, gospod pred¬
sednik ! Razumeli nismo začetka tega dela; komu pa
naj se predloži nasvet?

Predsednik (bere) :

„Slavni deželni zbor naj sklene:

„1. Ustavijo naj se vse tačas namenjene' 1  i. t. d.

Posl. dr. žl. VVurzbach: Naj pregovorim še
nekoliko besed, dasiravno je razgovor že končan, pa pri

formuliranju nasveta se na to ni porajtalo, in opomnim,
da deželni zbor kot deželni zbor nima pravice, tak
sklep delati, ker nima izveršivne oblasti. Samo perve
besede naj bi se tako prenaredile, da deželni zbor
da odboru oblast, se zastran te zadeve do slavne
vlade oberniti.

Predsednik: Saj je to že tako v drugem delu
nasveta zapopadeno.

Posl. dr. žl. VVurzbach: Pervi stavek je vendar
nekoliko preojstro sostavljen, ker deželnemu zboru ne
gre pravica, zastran tega kaj ojstro početi. Samo
vladi naj se predloži.

Posl. dr. Zupan: Po mojem mnenju pristaja res
deželnemu zboru, o tej reči sklepati; se ve da mora
tak sklep poterjen biti, kakor vsak drug sklep.

Posl. dr. žl. VVurzbach: Ker je bilo razjasnjenje
dano, da se bo to deželni vladi prepustilo, ne bom
dalje nič več nasvetoval. Govoril sem samo zavoljo
porazumljenja.

Predsednik: Prosim še enkrat ustati gospode,
kteri so s tem pervim delom nasveta zastopljeni. (Vsi
ustanejo in nasvet je tedaj poterjen).

Zdaj pride drugi del nasveta:

„Deželnemu zboru naj se naroči, se s slavno

c. k. deželno vlado zmeniti, da se bo zvedilo po nji
podredjenih gosposkah na podlagi predlogov, ki se
bodo podajali, ktere, bodi si namenjene ali pa že
začete dela, so take, da naj se vsled sklepa k 1 ne
ustavijo".

Prosim ustati gospode, kteri so tudi s tem dru¬
gim nasvetom zastopljeni, prenarejenim nekoliko po
nasvetu gospoda svetovavca deželne sodnije Kro¬
ni er  j a. (Vsi ustanejo, nasvet je tedaj poterjen).

Še en dostavek gospoda kantonskega glavarja
Muleja  je; glasi se:

„SIavni deželni zbor naj postavi poseben odbor,
kteri bo dogovorno z deželno stavbno gosposko, oze-
roma s kantonskimi inženirji in kantonskimi gosposkami
popisal poglavitneje kantonske ceste zastran njih
splošne koristnosti, da bo po takem prepričanju mo¬
goče izreči, ali naj bi se nektere in ktere kantonske
ceste zavoljo veče vožnje po njih ne povzdignile za
deželske ceste, da se bodo potem z deželnimi stroški
ali pa s cestninami hranile".

Ne vem, ali naj bi ta nasvet ne veljal kot po¬
seben nasvet.

Posl. Mulej: Ugodno se mi je zdelo, svoj nasvet
k nasvetu gosp. dr.Zupana  pristaviti, ker se mi zdi,
da se z nasvetom za odpravo cestne tlake zlo zlo
stika.

Predsednik: Sopet rečem, da se mi zdi, daje
to nasvet, o kterem naj bi se posebej glasovalo.

Posl. Ambrož: Govorilo se je samo o tem, da
naj bi se ustavile dela na cestah, ktere niso primerne
in ktere stanejo preveč stroškov; al govornikov seje
toliko oglasilo, da se dozdeva, da se deželni zbor
danas posvetuje zastran vseh cest dežele, in želim,
da bi se to slavnemu zboru ne očitalo. — Nismo še
prevzeli razkazanih deželnih opravil, ne še premo¬
ženja za gospodarstvo, in po mojem mnenju bi bilo
tedaj prezgodej, se zdaj že v take reči udajati. Res
je sicer, da grejo deželske ceste v opravila dežel¬
nega zbora.

Kadar bo deželni zbor res začel svojo djavnost —
v sedanjih sejah se mi ne zdi poklican, podlage za
vso prihodnjost načertati — tadaj se bodo mogle vse
kantonske in soseskine ceste in vse poljske pota do-
veršno zaznamovati. To se bo zgodilo, kadar bodo
kantoni in soseske po ustavnih postavah že osnovane.
Dasiravno izhaja ta nasvet iz prav blage volje, moram

vendar reči, da sem zoper njega, da je prezgodenj
in nasvetjem, se dnevnega reda deržati.

Posl. Brolih: Jez podperam nasvet gospoda po¬
slanca Ambroža  tako, da naj se glasuje o nasvetu
zastran dnevnega reda, preden se začnejo razgovori
o nasvetu gospoda poslanca Muleja.

Posl. Ambrož: O nasvetih za dnevni red se ima
pred vsem drugim glasovati; ako se glasuje, ne iti
k dnevnemu redu, naj se pa začnejo razgovori.

Predsednik: Glasuje naj se tedaj o nasvetu go¬
spoda poslanca Ambroža,  kar k dnevnemu redu iti.
(Glasovanje je dalo nasvetu gosp. poslanca Ambroža
večino 16 glasov zoper 12).

Predsednik: Glasuje naj se zdaj o nasvetu go¬
spoda dr. žl. Wurzbacha.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Mislim, da je moj na¬
svet samo popraven nasvet.

Predsednik: K drugemu stavku je predloženo
pristavek gospoda dr. žl. Wurzbacha,  namreč:
,,Slavni deželni zbor naj prida deželnemu odboru še
štiri zbornike deželnega zbora, in temu pomnoženemu
odboru naj naroči, prihodnjemu deželnemu zboru pred¬
ložiti sedanjim razmeram in potrebam krajnske dežele
primem načert zastran tega, koliko naj se udeležujejo
kmetje pri izdelovanju novih in pri popravljanju ob¬
stoječih kantonskih in soseskinih cest“.

Ker je razgovor o tem že sklenjen, naj glasuje
se o tem nasvetu kot pristavku k drugemu stavku.
Prosim ustati gospode, kteri so s tem pristavkom za-
stopljeni (bere ga še enkrat).

(Ko vsi zborniki ustanejo, reče

Posl. dr. žl. Wurzbach): Rečem, da odstopim
od svojega nasveta, ker ne more kot popravek veljati,
ampak spada z unim gospoda poslanca Muleja  v
eno versto.

Predsednik: Še en nasvet gospoda poslanca
Korena  imamo, ki zadeva naprave kantonskih cest
od Planine v Lož in od Logatca v Idrijo, zastran
hranjenja in popravljanja tajistih in morda zastran
povzdignjenja teh kantonskih cest med deželske ceste
in potem zastran poberanja cestnine na njih. — Ali
hočete svoj nasvet bolj uterditi, gospod nasveto-
vavec?

Posl. Koren: Slavni deželni zbor! Poslednji čas
so, kakor je bilo že v prejšnih sejah omenjeno, v
krajnski deželi po naročilih političnih gosposk posest¬
niki več cest ali predelali ali pa na novo izdelali s
tako velikimi stroški, da so ti stroški, in sicer v Pla¬
ninskem, Iderskem in Ložkem kantonu, kakor sem že
omeniti čast imel, 50 do 60% katastralnih dohodkov
dosegli in še celo presegli; verh tega je še več tacih
cest, ktere se že delajo, druge pa, ktere bi se imele
še delati. Da ti stroški premožnega posestnika sa¬
mega težko stanejo, ubogemu pa celo življenje spod-
kopujejo, tega sicer ni treba v mar jemati, zderžati
se pa vendar ne morem, še enkrat ponoviti, kar sem
že enkrat rekel, da je marsikterega posestnika sila
gnala, ali svoje gojzde izsekovati, ali pa če jih ni
imel, prodati živino za obdelovanje kmetije potrebno,
da je mogel stroške za cesto plačati. Tako je pri¬
siljen, na svoje posestvo dolgov najemati, se pripo¬
močkov za obdelovanje kmetije vanati in tako v rev-
šino zabresti.

Verh tega morajo pa zdaj za dober stan teh
cest skerbeti tudi posestniki in terpeti stroške, kteri
skorej presežejo cesarski gruntni davek od tistega
časa, kar je železnica dodelana. Taka je zlasti ob
cesti od meje Ložkega kantona do Rakeka, kjer se
zedinjujejo ceste iz Kočevja, Ribnice, Lasič, Cubra
in Loža, in se po nji skoraj toliko lesa, vina i. t. d.

77 -

zvozi, kakor pred po veliki cesti, dokler ni bilo
železnice.

Očitno je, da to breme posestnika preveč tlači,
in po pravici se mu more toliko menj nakladati, ker
ta cesta samo kupčiji dobiček donaša. — Ugovarjati
bo hotel morda kdo, da se ta reč tiče samo tega kraja
in ne gre pred slavni deželni zbor! Obstati moram
sicer, da se je to težko breme res samo kot krajna
zadeva čislala; al ravno iz tega izverajo tudi tožbe
zoper to tlačenje in ob enem tudi prošnje, da naj se
po pravici pomaga, če ne morajo posestniki kupčiji v
prid poginiti. Toda ne po nadležnosti reči, ktera zadeva
en kanton ali posamne sela, temuč po tem naj se meri
in sodi to, da pride dobiček njih velikemu delu de¬
žele v prid.

Namen te ceste razodeva tudi njeni cilj in konec;
narejena ni bila zavoljo tega, da bi se ljudstvu bilo
breme naložilo, temuč zavoljo tega, da se je dežela,
posebno pa, da so Kočevje, Ribnica, Lasiče, Čubar in
Lož z železnico zvezali. Jasno je, da je ta cesta
deželi koristna, — in v tem leži tudi opravičenje de¬
želnega zbora, pripomočke za ohranjenje te ceste
ustanoviti in privoliti. Tu naj pa velja pravilo, da naj
tisti, kteri hoče dobiček od kake reči uživati, tudi z
njo združeno breme nosi; in na to pravilo se operaje
menim, da smem po pravici terjati, da naj se dolž¬
nost, cesto hraniti in popravljati, tistemu naloži, kdor
jo rabi in dobiček iz nje uživa.

Enaka je tudi z novo cesto od Logatca do Idrije.
Ta cesta je posestnikom tudi tavžente goldinarjev pri¬
zadela in marsikdo se je mogel najpotrebniših reči
znebiti, da je mogel opraviti, kar je njega zadelo, in
zdaj pa mora še cesto popravljati.

Preden je bila cesta narejena, je mogla ruda-
rijska gosposka na svoje stroške posebno cesto od
Idrije do Verhnike vzderževati; ta cesta je gotovo
veliko stroškov potrebovala. Kar je nova cesta na¬
rejena, teh stroškov nič več ni treba, in menda nihče
ne bo terjal, da naj posestniki novo cesto večidel za¬
voljo tega vzderžujejo, da je mogoče, rudarske pri¬
delke po nji z manjšimi stroški iz Idrije voziti, po¬
trebnih živežev, žita, vina i. t. d. pa z manjšimi stroški
v Idrijo voziti. Da bi se oprostil posestnik, kteri mora
že tako velike davke plačevati, drazega vzderževanja
ceste, po kteri se prevaževa kupčijsko blago, ali da
bi se mu to vsaj olajšalo, nasvetjem, na cesti od Pla¬
nine do Loža in od Logatca v Idrijo cestnino na¬
praviti, ali pa da bi se te cesti, ker se sila zlo rabite,
med deželske ceste uverstile, s cestnino vzderževale
in primerna cestnina ustanovila; da se pa to berž
stori, naj bi se naročilo c. k. kantonskim gosposkam
v Planini, Loži in Idrii, to obravnati.

Predsednik: Ali bo kdo podperal nasvet gospoda
poslanca Korena  kot silen nasvet?

Posl. Derbič: Gospod predgovornik nasvetje,
cestnine napraviti; jez ne potegnem s tem.

Predsednik: Prašam, ali se bo nasvet dostojno
podperal; ako ne, ga ne bom dal v razgovorjanje. Prosim
tedaj ustati gospode, kteri podperajo nasvet gospoda
poslanca K o r ena.  (Nasvet ni bil dostojno podperan).

Posl. Derbič: Prosim, da bi šli iz enakih uzro-
kov k dnevnemu redu, kakor pri prejšnem nasvetu.
Cestnine v enem kraju napraviti v drugem pa ne, bi
bilo neenako ravnanje s posestniki za vzderževanje
kantonskih cest.

V celi deželi so enake razmere. Kolikor mi je
znano, imamo na Gorenskem in Dolenskem kantonske
ceste, po kterih se zlo vozi. Težko jih je vzderže¬
vati in z velikimi stroški, zlasti v krajih, kjer morajo
šuto za cesto iz skalovja strelati. Na Gorenskem

78

imamo cesto, ktero morajo dvakrat v letu posipati.
Ako bi napravili v enem kraju cestnino, bi jo mogli
tudi v drugem, kteri mora ravno toliko za cesto pla¬
čevati. To bi med ljudstvom po pravici nevoljo zbu¬
dilo. Treba bi bilo popred ceste v red djati in še le
potem je mogoče razsoditi, na kterih naj se cestnina
napravi.

Posl. Koren: Ker moj nasvet ni obveljal, mislim,
da ni treba razgovorjanja o tem.

Posl. Ambrož: Mislim, da naj velja gospod
Derbičev  nasvet, k dnevnemu redu iti, in če je

všeč, o tem glasovati, se bo vidilo, kaj naj se zgodi
z gospod Korenovim  nasvetom.

Posl. Brolih: Menim, da gospod Kor en o v na¬
svet samo kot silen nasvet ni obveljal.

Predsednik: Da! samo kot silen nasvet ni ob¬
veljal. — Glasuje naj se o gosp. Derbičevem  na¬
svetu , k dnevnemu redu iti. Ustati prosim gospode,
kteri so s tem zastopljeni. (Večina gospodov ustane).

Sklenem tedaj današnjo sejo. — Prosim, v sa-
bota ob 10. uri k poslednji seji priti.

Konec seje ob 1 % nri popoldne.


Stenog*rafični zapisi

devete seje deželnega zbora v Ljubljani,

SO. aprila 1861.

Seja se je začela ob 10'/ 4  predpoldne.

Pričujoči: Predsednik: Gospod deželni glavar baron Codelli.  —- C. k. deželni predsednik: Gospod dr. Karl Ulepič
žl. Krainfels.  — Vsi poslanci razun milostlj. kneza in škofa,  potem gospodov poslancov: Antona grofa Auersperga,
barona Apfaltema, dr. Tomana, žl. Jombarta, dr. Zupana,  in Obreza.

Predsednik: Prosim gospoda zapisovavca, zapisnik
od 19. aprila brati.

Zapisovavec Ambrož: Gospod dr. Zupan  me
je prosil, namesti njega brati zapisnik, kterega je on
spisal. (Bere zapisnik).

Predsednik: Ali je zoper zapisnik kaj ugovarjati ?
Ker nihče nič ne ugovarja, je zapisnik poterjen, in
prosim častitljivega gospoda dekana Tomana  in go¬
spoda Guttmana,  ga podpisati. (Ga podpišeta). V
dnevnem redu je silen nasvet, namreč:

„SIavni deželni zbor naj bi sklenil, da naj se
odpravijo kantonski cestniki, ktera je prejšnja slavna
deželna vlada postavila, pa jih kantoni plačujejo, in
da naj se soseskam na voljo da, po svoji volji za
njim odmerjene kantonske ceste skerbeti“.

Prosim gospoda kantonskega glavarja D er biča,
kteri je ta nasvet predložil, svoj nasvet bolj natanko
razložiti.

Posl. Derbič: Slavni zbor! Najpervo moram
opomniti, da je kantonske cestnike postavljati deželna
reč, in da gre to pred slavni deželni zbor.

Kantonske ceste vzderževati je dolžnost sosesk
cele dežele; kantonske dnarnice, iz kterih kantonski
cestniki svoje plačila dobivajo, dobivajo dnarje iz na¬
klad na vse neposrednje davke. Mislim, da sem s
tem dokazal, da je ta reč deželna zadeva. Kantonske
cestnike jemljem v ozer z dvojnega stališa; pervič,
kdo ima pravico, jih postavljati? drugič pa, ali hasneio
kaj ali ne hasnejo nič ?

Kar se tiče pravice jih postavljati, moram opom-
k > da so kantonske ceste v celi deželi na posamne
kantone razdeljene, v kantonih samih pa imajo sose¬
ske m v soseskah pa posamni posestniki za njih dober
stan skerbeti.

Dolžnost sosesk in ozeroma kantonov je, za do¬
ber stan kantonskih cest skerbeti.

Kdor ima kako dolžnost, ima tudi pravico, koli¬

kor mu je mogoče prosto, svojim razmerom primerno
in z najmanjimi stroški svojo dolžnost spolnovati.

Nihče drug nima pravice, odločiti, s čem in kako
bo kdo svojo dolžnost spolnoval.

Razžaljenje bi bilo, če bi se hotel kdo drug v
to vtikati, s čem in kako bom svoje dolžnost storil.

Lahko rečem, da je bilo tako takrat, ko je
prejšnja sl. deželna vlada kantonske cestnike postav¬
ljala; dežela jih ni želela; kolikor je meni znano, je
pač več sosesk zoper to ugovarjalo, pa nič jim ni po¬
magalo to. Slavna deželna vlada je zaukazala, kanton¬
ske cestnike postaviti in po svoji volji je rekla, jih iz
kantonskih dnarnic plačevati. Posamne kantonske dnar¬
nice so mogle zavoljo tega, kakor je število kantonskih
cestnikov naneslo, po 300 do 400 gld. in pa tudi še
več stroškov terpeti. Ker pa kantonske dnarnice ni¬
majo svojega premoženja, temuč dnar po nakladih na
cesarske davke dobivajo, so se mogli ti nakladi gotovo
povekšati, ker je več stroškov nastalo. Ako pomislim,
da je na vseh, že tako velicih neposrednjih davkih za
deželni zaklad in za zaklad gruntne odveze že 40%
doklade in da se mora verh tega še za kantonske
dnarnice nov naklad narediti; če pomislimo na drugi
strani, da je premoženje naših, večidel obožanih kme¬
tov majhno, bomo spoznali, daje  vsako povekšanje
nadavkov, posebno pa nepotrebnih nadavkov zamet-
Ijivo, in vest naklada dolžnost, se vsakega še tako
majhnega povekšanja varovati in ga kolikor je moč
zmanjševati. — Ker imajo soseske dolžnost, kantonske
ceste vzderževati, in ker imajo soseske za pripomočke
za njih vzderževanje skerbeti, se mi naredba slavne
dežeine vlade ne zdi na pravem mestu, in rečem, da
slavna deželna vlada ni imela pravice za to.

Kar se tiče namena postavljenih cestnikov, bodi
dosti, da opomnim, da imajo kantonski cestniki vsaki
dan kantonsko cesto obhoditi, da vidijo, ali je kje
kaj napčnega, da posamne napčnosti odpravljajo,

80

cestne grabne trebijo, nad cestno pripravo čujejo, na
posipanje cest gledajo in kadar je kaj treba, kanton-
skim gosposkam naznanjajo. Na cesarskih kantonskih
cestah se odmeri vsakemu cestniku pol mile ceste.
Ako bi tudi na menj rabljenih kantonskih cestah hotli
več ceste odmeriti, bi moglikvečemu eno miljo ceste
enemu cestniku z dobrim uspehom odkazati. Ker so
kantonske ceste v nekterih kantonih po 10 in še več
milj dolge, bi bilo treba po 10 in več kantonskih
cestnikov postaviti, da bi mogli doseči, kar bi radi.
To bi kantonskim dnarnicam prevelike stroške priza¬
devalo. Zdi se mi, da je tudi slavna vlada to spo¬
znala, ko je kantonske cestnike postavljala. Le majhno
število kantonskih cestnikov je postavila. To je bilo
pa krivo, da so dobili postavljeni kantonski cestniki
po 3 do 4 milje ceste.

Jasno je kot beli dan, da en kantonsk cestnik
tako dolge ceste ne more z dobrim uspehom osker-
bovati. Iz tega tudi sledi, da pripravni ljudje te
službe prevzeti nečejo, ker vejo, da svojih dolžnost
ne bodo mogli spolnovati. Manj pripravne ljudi so
mogli udinjevati; to so ljudstvu zoperni ljudje, po¬
sebno, ker kmetje spoznajo, da morajo postavljene
cestnike kot nepotrebne ljudi’ plačevati.

Namen se po cestnikih ne da doseči. Na drugi
strani pa naše kmetiško ljudstvo sedaj ne potrebuje
več takega jerobstva; kmetje so spoznali, da so
dobre ceste deželi v prid. — Kantonske gosposke
tudi skerbe, da se v dobrem stanu ohranijo, in to
vse prevdarši sem sklenil nasvet storiti, da naj se
kantonski cestniki več ne postavljajo in da naj se
kmetiškim soseskam na voljo da, za kantonske ceste
skerbeti.

Naj se deželnemu odboru naroči, zavoljo od¬
prave te vladne naredbe se s slavno deželno vlado
zmeniti.

Predsednik: Ker je nasvet gospoda kantonskega
glavarja D er biča  dostojno podpert, naj se začno
razgovori in prosim govoriti gospode, kteri hočejo
govoriti.

Posl. Pinter (Gospod P in ter je tako tiho go¬
voril, da ga je predsednik sam večkrat opomnil, bolj
razločno in glasno govoriti, in da je bilo komaj do
pol sobe mogoče, njegov govor umeti): Prosim govo¬
riti. Vsaka nova naprava mora svoj namen imeti, kaj
koristiti in svojemu namenu primerna biti; mislim pa,
da kantonski cestniki svojemu namenu iz že razka¬
zanih uzrokov niso primerni; zakaj na eni strani se
ne doseže to, kar so po teh kantonskih cestnikih hotli
doseči, na drugi strani pa veliko stroškov prizadevajo.

En cestnik more, kakor je gospod predgovornik
omenil, k večemu eno miljo ceste z dobrim uspehom
pregledovati. So pa kantoni, kteri imajo mnogo kan¬
tonskih cest, kakor n. pr. Kočevski kanton. Ta kanton
ima 148 tavžent Dunajskih sežnov kantonskih cest
vzderževati, to je 37 milj. Če bi se tedaj dostojno
število cestnikov postavilo, bi se jih moglo najmanj
37 postaviti. Ako dobiva cestnik samo 120 gold. na leto,
namreč 10 gold. na mesec, bi zneslo to 4440 gold.
To bi bilo kantonski dnarnici breme, ktero bi mogla
komaj nositi; že iz tega ozera je toraj ta naprava
neprimerna.

Za Kočevski kanton so trije cestniki odločeni;
tem je komaj v enem tednu mogoče te ceste obhoditi,
tem menj jim je mogoče, kaj opraviti. Potem tudi ne
morejo sami tlako napovedovati, ker predalječ od tla¬
čanov stanujejo, ljudje pa tudi ne bogajo, ravno za¬
voljo tega ne, ker so cestniki premalo čislani. Nanesem
se ravno na to, kar je gospod predgovornik omenil,
da se morajo večidel ljudje za cestnike postaviti, kterih

lj'udstvo dosti ne čisla, ker druzih ni dobiti. Ljudje
jih ne bogajo in kantonske gosposke so prisiljene
svoje kantonske služabnike pošiljati, če hočejo kaj ?
opraviti. J

Pristopim tedaj nasvetu gospoda predgovornika
in sem v vseh rečeh z njim popolnoma zastopljen,
ker sem terdno prepričan, da je vse tako, kakor je
gospod predgovornik povedal.

Posl. Dežman: Jez mislim, da bi se marsikaj
nepristojnega zgodilo, če bi se kar vsi kantonski cest¬
niki spustili, da bi se tudi velike nevarnosti pri vožnjah
na bolj rabljenih cestah primeriti utegnile, če bi se
vsi cestniki odpravili. Spomnim se namreč neke ceste,
ktera pelje skozi puste kraje, ceste, ktero odvaljene
skale, zameti i. t. d. lahko poškodjejo. Rečem samo,
da je zavoljo skal, ki se odvale, treba ljudi, kteri
kraj dobro poznajo in ceste večkrat obhodijo. Jez
menim, da bi, ako bi se po izrečenem pravilu vsi
cestniki odpravili, ravno ljudi manjkalo, od kterih se
more misliti, da, svoje dolžnosti natanko spolnovaje,
morejo o pravem času povedati, kje se je kake ne¬
varnosti bati, ali če je cesta nenadoma zaperta, po¬
sebno pa na bolj obiskovanih cestah, da o pravem času
povejo, da je berž berž mogoče cesto sopet odpreti.
Posebno novo kantonsko cesto od Logatca do Idrije
imam pred očmi, ktera, vsaj zdaj še ni dosti uterjena,
na ktero se večkrat skale zavaljujejo. Dobro previdim,
da bi se, ako bi nobenih cestnikov ne bilo, prav lahko
velike nevarnosti in res velike nesreče primeriti mogle.
Da se kaj tacega ne zgodi, se mi po moji pameti po¬
trebno zdi, na tacih mestih za zdaj še kantonske
cestnike pustiti. Kolikor je meni znano, sta bila na
omenjeni novi cesti dva cestnika postavljena. Ako je
govorjenje od kantonskih cestnikov, kteri so na kan¬
tonskih cestah postavljeni, dobro spoznam, da cest¬
nikom ni mogoče, obhajati vse kose ceste, ktere
ima kanton vzderževati; mislim pa, da bi bilo na tacih
mestih, ktere so posebno važne, kjer se utegnejo po¬
sebne nevarnosti primeriti, kakor odvaljenje skal, za¬
meti, že zavoljo občne vožnje treba, vsaj za zdaj še
cestnike pustiti. Rad bi, da bi se torej nasvet gospod
kantonskega glavarja Derbiča  tako prenaredil, da
bi se na cestah, kjer se, kakor sem omenil, lahko
posebne nevarnosti primerijo, kantonski cestniki ne
odpravili.

Posl. Derbič: Na gospod Dežmanov  ugovor
opomnim, da se ne da natanko odločiti, ktero mesto
ceste je nevarno. Ker se to ne da odločiti, bi nihče
ne vedil, za ktere ceste naj se kantonski cestniki
puste, za ktere pa ne; dalje imajo že tako soseske
dolžnost, vse, kar se v njih zgodi, kantonski gosposki
naznaniti, ceste pa popravljati, kjer so pokvarjene.
Š svojimi ljudmi bodo to najlože opravile; soseske
imajo soseskine služabnike. S pomočjo teh ljudi lahko
odpravljajo take pokvare, in soseskam je že tako na
voljo dano, kantonske cestnike postavljati. Nasvetoval
sem samo, da več ni treba kantonske cestnike po¬
stavljati. Soseske, ktere imajo po svojem previdu
kantonske cestnike postavljati, bodo same za to sker-
bele, in sicer tako, kakor se njih razmeram najbolje
in najceneje prilega. Po mojem nasvetu bi ne bilo treba,
da bi vse soseske in sploh vsi kantoni dolžni bili, toliko
cestnikov postaviti, kakor je slavna deželna vlada re£la.

Posl. Guttman: Prosim, da smem govoriti. Cest¬
niki so nova reč. Ako se ozremo nazaj v pretekle
čase, ne najdemo na njih teh ljudi. Ni jih bilo teh
ljudi, in kolikor se jez morem spomniti, tudi ni bilo
kaj tacega spaziti, zavoljo česar bi bilo že takrat
treba te naprave. Soseskam je menda najpervo na
tem ležeče, da se berž ko je moč škoda popravi, ki

81

se na cestah naredi. Ko so pa poslednji čas soseske
tudi soseskine služabnike dobile, morejo tem za ravno
io opravilo dolžnost naložiti, ktere imajo novi cestniki;
mislim tedaj, da bodo vseskerbiodpravljene, o kterih
je gospod Dežman  govoril, ako delajo služabniki in
soseske z zedinjenimi močmi. Sam sem teh misel,
da reči, ktere prejšne čase ni bilo treba, tudi zdaj
ni treba, ker toliko stroškov prizadeva, ktere je gosp.
kantonski glavar sam omenil: Potegnem tedaj popol¬
noma z gosp. Derbičevem  nasvetom.

Posl. žl. Strahi: Tudi jez sem popolnoma z gosp.
Derbičevim  nasvetom zaslepljen, ker mislim, da
ho, ako hude vre,men» ali druge nezgode kje cesto
zapro, župan kot od soseske z voljen moz gotovo ber-
žeje mogel overe odpraviti in sicer z dobrimi pripo¬
močki, kakor pa postavljen cestnik.

Posl ** j: Zdaj gre za pripomočke. Ali naj
bi v po§i « soseskah, v kterih je tacih začasnih
cestnike a, ti ccstijiki iz soseskinih ali pa vkupno
iz kanti "l dnarnic plačilo dobivali? Ako je taka,

bi bil j :s zato, da bi se izjemno samo za največe

potrebo tniki postavili, ako bi sq  pa v občno-ko-

ristne : ie, kteri zadevajo celi kanton, samo ne-

Jtterim kam mogli posiliti, bi bilo po mojih mislih
krivici*- " :  i bi mi / : san ke v blagor ce-

i neprimerne bremena prevzeti.

' ,1. Langer: Kar se tiče soseskinih služab-
‘ko»’ k'  lo po moji pameti najbolje, da bi soseska
bjižabniku, kteri ji že tako pisma donaša in
a po cesti hodu mora, priboljšek dala.
|p opravlja in na znanje da, če se kaj pri¬
ti.

Irolih: Jez moram podperati gosp. Dež-
, zavoljo tega, ker je bil že pred sklep
| se dela na Cestah ustavijo in odpra-
t soseskam res težko stanejo, in
ra deželni zbor varo ati, sklepe pre-
vse odpraviti, kar soseske težko
ne more določili, kako se bodo dale
našem času, ko se elajo železnice
•V h. Ceste zanemarjati, ceste odprav-
jji pameti ne bilo prav. Predalječ bi
ji hotli sklepati o * ceh ktere zadevajo
. v  pa b- ne odločil: kaj bi djali na mesto
bi odpravili. Kako reč odpraviti je lahko,
d je 1  , ; le odpravi kaj

jga in napravi kaj ložeiegs, ampak tudi na ob-
je treba gledati. Soseskam bi se prav narav-
n, . priložnost dala, prav nič ne storiti za kantonske
ceste namesti zmerneje za nje skerbeti; kantonske
ceste bi bile res dobro oskeibljevane, al za občen je
bi se, žali Bog! malo preveč skerbelo. Nevarno bi
bilo take sklepe delati, sicer pa ne za kaj več skerbeti.

Posl. žl. Wurzbaeh: Jez pa rečem, da v tacih
rečeh skušnja najbolj poduči. Kantonski cestniki so
znajdba najnovejšega časa. Preden so bili, so ljudje
po kantonskih cestah vozili in jahili, in prevračali se
niso. Malokdaj je bilo o kaki nesreči slišati. Mislim,
da reč, ktera vzrokuje kantonskim dnarnicam, in torej
tudi prebivavcom kantona veliko stroškov, da reč,
ktere naprava se upravičiti ne da, ni prazna reč,
ker nam skpšnja kaže, da smo pred brez te drage
naprave prav dobro shajali. Zavoljo tega potegnem
z gospod Derbičevem  nasvetom.

Posl. Kromer: Tudi jez potegnem z nasvetom
gospoda Derbiča,  in pristavim samo to-Ie še: Težko
se mi zdi, da se sploh kantonom stroški nakladajo,
kterih res ni treba in svojega namena ne dosežejo.
Ako bi se tu ali tam zavoljo nevarnost potreba poka¬
zala, posebne čuvaje postaviti, je doticnim županom
(Doklada „lVovic“).

dogovorno s kantonsko gosposko prepušeno, čuvaje
postaviti, kakor to potreba nanese; da bi se pa čuvaji
sploh postavljaji, bi šlo čez namen posamnih, morda
celo krajnih razmer.

Posl. Dežman: Popolnama poterdim to, kar sta
gospoda poslanca Derbi d in Kromer  zastran cest¬
nikov rekla. Se ve da bi se moglo posamnim sose¬
skam prepustiti, reči, da je na posamnih mestih cest¬
nikov treba, in da za to poskerbe, Cesarje treba.
Mislim pa vendar, da bi bilo preveč, če bi tukaj rekli,
da na kantonskih cestah ni treba nobenih cestnikov.
Tega ne moremo tako kot pravilo izreči, k večemu
reči — da je to reč, ktera naj se soseski prepusti,
če jo za potrebo spozna. — Al kot pravilo naj se ne
izreče, da naj se na kantonskih cestah nobeni cest¬
niki ne postavljajo. Res je, da so cestniki na kan¬
tonskih cestah čisto nova reč; pa zlo bi bilo želeti,
kakor je že gospod poslanec Mulej  omenil, da bi se
kantonske ceste vnovič uredile, namreč, ktere ceste
naj bi se ali zavoljo velike vožnje po njih, ali pa za¬
voljo velikih stroškov za njih vzderževanje ne štele
več med kantonske ceste. Kar se tacih cest tiče,
mislim jez, da naj ostane soseskam in gosposkam na
voljo prepušeno, cestnike postavljati, ker se bo gotovo
še potreba pokazala, nazadnje sopet cestnike postav¬
ljati , dasiravno tu rečemo, da naj na kantonskih ce¬
stah cestnikov več ne bo'. Zavoljo tega sem zoper
to, da bi se to kot pravilo izreklo; ako se pa izreče,
naj velja še pristavek, da je to reč, ktere naj ostane
soseskam prepušena, če mislijo, daje  na kterih ce¬
stah cestnikov treba.

Predsednik: Zabernem na to, da drugi del go¬
spod D er bičevega  nasveta ravno to zapopada, kar
gospod poslanec Dežman  želi. Glasi se: „da naj
se dotičnim soseskam prepusti, nad kantonskimi cestami,
za kterih ohranjenje imajo one skerbeti, čujti, kakor
se jim primerno zdi“.

Posl. Brolih: Jez bi nasvetoval, da naj bi se
poslednji stavek naprej postavil in potem še le naj bi
se odboru naročilo, se z slavno vlado pomeniti, kje
naj se cestniki odpravijo. Ne postavilo naj bi se kot
pravilo, da naj se cestniki odpravijo, temuč pred še,
da naj se prepusti soseskam, nad cestami čuti in
cestnikov postaviti, kolikor jih je treba. Nasvetoval
bi, to prenarediti.

Posl. Derbič: Ta prenaredba stavka bi bila ne¬
logična; zakaj cestnike že imamo, slavna vlada je
izrekla, da jih je treba. Ta stavek se mora pred
rešiti, potem še le naj se prepusti, cestnike po volji
postavljati.

Posl. Golob: Jez potegnem popolnoma z gospod
Derbičevem  nasvetom, in v poterjenje tega rečem
samo, da imajo v Kamniškem kantonu že nekaj let
sem cestnike, pa so ondašnje ceste v primeri z
unimi sosednih kantonov ravno najbolj slabe. Očitno
se toraj vidi, da se cestniki ondi ne skladajo z namenom.

Predsednik: Ali ne želi nihče več govoriti ?

Posl. dr. žl. Wurzbach: Na to, kar je gospod
poslanec Golob  zavoljo slabih cest v Kamniškem
kantonu rekel, rečem le, da ne poterdim tega kot pre-
bivavec ondašnjega kantona. Naše kantonske ceste
in soseskine pota so najbolje, z žulji prebivavcov
nareje. Iz lastne skušnje morem to spričati in kanton
na pričo poklicati.

Predsednik: Ker nihče več neče govoriti, skle¬
nem razgovor s tem in glasuje naj se o gospod Der¬
bičevem  nasvetu, in sicer najpred s priporočilom
gospoda poslanca Dežmana,  kteri se glasi, da naj
se cestniki ne odpravijo na cestah, kjer seje  posebnih
nevarnost bati.

11

82

To je pristavek gosp. poslanca Dežmana,  če
sem dobro umel. Glasuje naj se tedaj o gospod Der¬
bi  če  vem  nasvetu z gospod Dežmanovem  pri¬
stavkom. Ustanejo naj gospodje, kteri so zastopljeni
z nasvetom in pristavkom. (Nikdo ne ustane.) Na¬
svet ne obvelja.

Prosim, zdaj glasovati o gospod D er bič e vem
nasvetu s pristavkom gosp. svetovavca deželne sod¬
nije B roli  h a., namreč, da naj se pravilo, ktero je
bilo v pervi del vzeto, kot drugi stavek vzame, to
pa, kar je v pervem stavku, se soseskam na voljo
da, da zadeve svojih cest same oskerbujejo. Če so
gospodje zastopljeni z gosp. Derbičevem  nasvetom
in s pristavkom gosp. Broliha,  jih prosim ustati.
(Nihče ne ustane.) Tudi ta nasvet ni obveljal. —
Izročim tedaj kar nasvet gospoda poslanca Derbiča
glasovanju, kteri se glasi tako-le:

„Slavni deželni zbor naj naroči deželnemu od¬
boru, slavno deželno vlado prositi, da naj se kan-
tonski cestniki, ktere je prejšna slavna deželna vlada
leta 1860 na stroške kantonskih dnarnic vpeljati
ukazala, odpravijo, in soseskam na voljo da, zarijim
odkazane kantonske ceste tako skerbeti, kakor za
dobro spoznajo. 44  — Kdor je s tem nasvetom zastop-
Ijen, naj ustane. (Večina zbornikov ustane.) Nasvet
je z večino poterjen.

Zdaj pride drug silen nasvet na versto.

„Slavni deželni zbor naj sklene, deželnemu od¬
boru naročiti, slavno deželno vlado prositi: Slavna
deželna vlada naj ukaže gosposke gruntne bukve in
gruntne bukve uravnati zavoljo tega, da se gosposke
gritntne bukve in gruntne bukve tako napravijo, kakor
se s pravoslovjem sklada in da se v teh javnih bu¬
kvah posestvo, ki gre h kaki grajšini ali kmetiji po
katastru, kterega bodo deležniki pregledali, tako
razkaže, da se iz javnih bukev koj vidi, čigava je
pravica do lasti zemlje in sveta. 44

Prosim gospoda nasvetovavca, svoj nasvet bolj
natanko razložiti.

Posl. dr. žl. Wurzbach: Naj smem opomniti,
da bo to reč, kakor sem ravno slišal, slavni deržavni
zbor prevzel; zavoljo tega odstopim od svojega na¬
sveta. Rad bi bil to reč slavnemu deželnemu zboru
razložil; al nepopolnost gruntnih bukev in gosposkih
gruntnih bukev* bi utegnila vsakemu tako znana biti,
da mislim, da mi ni treba, to še natančneje razkladati.

Predsednik: Zaslišajte zdaj, gospodje, deželni
predlog od 17. aprila t. 1. Tak-le je:

„Vsled telegrama slavnega c. k. deržavnega mi-
nisterstva od 16. t. m. št. 2531/derž. m. se ima de¬
želni zbor vsled najvišega sklepa od 14. t. m. z 20.
dnem v aprila odložiti.

Čast imam, blagorodni gospod, Vam to naznaniti,
da po tem dalje ravnate. 44

Vsled najvišega sklepa Njegov j a Veličanstva
od 14. aprila je izgovorjeno, deželi or odlož;:!;
sklene se tedaj krajnski deželni zl o- danas no f,-
stihmal, ko ga bo cesar sopet poklic

Gospodje! vernili se bodete sop' sak na sv;
dom, k svojim navadnim opravilom ■ '! > vestjo,
da ste svojo dolžnost storili.

Preden se poslovimo, se Vam moram zahvalili
za prijateljstvo, za slogo, ktera ji v n "in obrav¬
navah tako lepo kraljevala; zahvaliti s<- Vam moram
za to, kar ste svojemu deželnemu ar; blago¬
voljno storili, da je mogel terdno ostati na svojem
stališu.

Z veseljem morem reči, da  se ono, ako se
ozremo nazaj na naše obravnave, riti z  drugimi
deželami, in da smo opravili, kar - v krat ker
času zbora in v sedanjih razmerah o mogli.

Spomnimo se, gospodje, preden limo , p 1

tudi še Njega, kteri nam je podelil tako i. istavne

naprave, kteri nam je priložnost da! , b o o
služiti in za veliko celo cesarstvo d< 'a<

Za to, gospodje! Živi in mnogo ;, ' ivi naš
cesar ! Živi! (Navdušeni so klicali v
potem pa je sklenil predsed svoj g
Zdaj pa, gospodje, daj Bog, «J
vidimo! (Na to je odgovoril gospoi
Slavni zbor me je počastil z >
zvolil za zapisovavca; ne bo mi zan ril t
oglasim, in tudi našemu častitemu ge < ih
glavarju nekoliko besed v slovo pre /or e
Bil je to pervi krajnski deželn
ljudomilih naprav, in srečne se mor no i
je častiti gospod deželni glavar naš
je ta deželni zbor odperl; srečne i^
vati, da je naš rojak, naš častiti goi
sednik nad našimi posvetovanji č
spomniti, kdaj je tako bilo.

Gospodje! to dvoje nam je i
roštvo za to, da ima vlada resnične
to, kar je obljubila, kar se posebno
so dežele samostalne, da je celo c
močno.

Zahvalimo se Vam, gospod d Iv
milost, s ktero ste pervi plod naš. . pa'
obravnav sprejeli! Prejmite našo zahvalo
ljubezin z našo obljubo, da si bom prizade'
lati složno in po bratovsko za blag < dežele '
deželnega zbora, ktero nam je odloči! naš pr».
cesar!

Dalje se Vam zahvalim še v imenu deželnih od- *
bornikov iz celega serca za privoljenje priboljškov.
Prizadevali se bomo neprenehoma, se tega z/ paoja
vredne skazati, in za prihodnje seje priprav-
loge, kterih je treba za blagor naše dežele, (Bravo!)

Konec seje ob II 1 /, predpoldne.

- -.

MBR&.  •.--V. < V-V' '4 J./- .// Z?  , ..

-S*-' Z' -*' v4 -v.

, rf ... • , ...

'

- - - - f  ’ K--/ 7 ®;, s

'£'-r ‘ft V. T-


: -v/^J

, ' :


' ’ r " .'■ V"• “ ; 'Ir ". ! r z  :’ :


v* 4 "”w t-sie s*.-. *&«£#?£&> 3


~

' - “ :---' :VS,Vc- v?

v*- =->-■ ■ ■ - ’  -

.-%ž^ ~



7 jC 1 u' 7'

IŽSaS4

tf^SŽSfeSi

- - v-1 ■ - ^

- ~ sr V - ~" -

- ' :■ i - ; ; i' .  '' ^ ' ■ ■  ~' ' 1  > > ' j .  .

.-.Iv , VS.^..

:  .;, '- 'j',-. -.''.v".:'

, _ . -"v . : : v ^. .-’ : .';' ..■■■ ■ ■■ ■ /  ^

: 'X^rr-  ''>Z-' > '' - v 1 — > -- _.

/■-'Z;  « •* •• ■;••*•* ,... .•

--- ■ ^ t y&~  .' '  '' •' ^ A"«rV-''\

• :•’•■'■ /«> •_ • >>-_.>•* ,. '•'

’



, t ^ “"V - '

'''-V^A' ■>V* k


_ -• s< i. - £'-Z -* '«i


r ^ v  er-

.v


" :  igra

'-•'ABA:



.




w%

'^MW-

Wi4



a ■'.■

..v. '-v'-,za/"vz-,- r.:-.,.' . ' 'v- r
A ,.-'4 $4' 445T4

■ :.•'wi>* j?»- v-■ v.*£ASLs . *= v'4,4^..C .4  z-V*- jS”-


-:;:4-;'-



'

'4

.'• -v . ., zS 4 :i i' ■

j/ -v

4::^4 •''■'.-Z “r- 5' ■ '4- 'A". A'? 04  ..-Z, ■- • •-v.-4:r ;  '

— %*$■*■-#&&£•! * -m.  ^


- - -/4- A ;^-, ,:c:>

'

.. v-



#4;

_.i> :  .^jj

• '53;: ..'

''■V

’- : v-7

• NUK


mm,

■' v \/» 7  X


'X /, •- ^ 'V X

1  -. 7  '-yt &:. k ; v-; ^ -'vi v■ M**' ■%. ’/¥-

' j  j f  v  , ,'

u< : -t>\i  kpk-kik :l ti

■ v -rt 'rt v -7.‘777 «**ue&R

Kll

_ Yj f  Sp-p fll ||s

•' X 'X XX X

■ r  " rt^s * ‘ » ^ * X /'

XXX.

XX-.

„ - . X -3 ' ’>&&"*.  X' k' 't v

v- ^ ,.

.-. V .vit  ’ . -: ' 7* ..'X': '-•  —rt-J

W' 4 v 7 --"- ''• ••.• - -7' •<■

. .

■

- ■ ■ c' '■ " rt- *" " ■■  k v ► < ',.;C rt* \ ,( -;

“--rt'.LV‘^ ; --t-.  rt-rt.«:  ;■■ >-'■■. v-”.' . v--

XsXsiXX

tmitm


m

t; ' ■ ■ ■m,  • ; = ft -.XXv; <••0 ■ ••" -7.y7wV7;, vv "'.-v.';

/ v  *' 4  ~ - 1 >?Xr•  ’ : ' • " ;V  ' ; A-X. 'iP-kX :
• .. f-  \T..: • / ; _ r  . ' X' .' ■•■ • v  v

X ~ j

?

■  ' Mm,  ' X £x X '' ' f  V ’- * V • - '- \S*r.  - J-/i ' - ,

' ‘ x  ^ , 'C ' w - : x¥^ - 1  '• X

■ ~ ;.,r v '--• .. .. ' /-ri '.•,•■«■''•

_ ; p y. ,X  • ■*




■% ’ / j l&č .-, : " r  fWh,

' 1  <■ \  J v ^



:

-" -3gfr.:  ;> -v ,v.; : \V' % -.v. ■ /fiVv \yy. r ,< •■~;.£iV 1 .

'.i', <;¥>¥  v;: ■; •'

■

T; X.  •.i > '. •'••■ ‘.Mt

im


:X. r ^X ;'XfV

-

. i . ■  asi« vpv-;A ' v ...-v:. •

x: :

: /;XvM


4

v  XX X - vc ' v\- *" VJ  " x  ^ x '

, -:..i • ‘ • '-s "šV V v “ '¥te. '‘j.;-. -j ?šm  j’.-«

X X -.X

3®

ag'



IX

- 1  ^ ^ r ** . -V' V - -, JH , 5J 5^  . 1,,.,

\‘f{ :.]y<



^ XXXP0

' <v  xx^ž

'• 'XX


t X

X

^ ' ■ ''g&xX’-' ; r?X"XX-XWiX5i

j a  . 4  ssr« N  r' // " -.Xgf- -'-t r<  .;.X ; ;X' V v .-/ J S e  ’

'

^ x -- - " J

t  r t kP  * ■'1&&  X -<' ' Jht 4) x

Tt.-.-  ■■'... -/ .•■/'--'■■  . >*-V’v2. \ -■ . ' ' .■!?'■/• > v * i, ■v' ■.

r  — v ' 1 ' X, '/ ^

■ J  kr-v: ^ : X i i tyM :4

XXX

'


X ;§

-




rsm

v, ~x i

i®?!



V#'

W:-km.

~c.  < f  ''v X

¥v.v-:'



* »X 4


’SX'if

"-t /j,

- - ' - ..-

. _ «0»n

.....„. •: 'VKi' V v '\ SPPi;. ?  --i^r'

- ■ - t  k x ^ *  k - -

- - x , - xXX&j£>X

-■ '-• ’ >v-' V- .: ■ .“.'st'. ■ ■

-

■ ■' -'. X' • .•r; ' -' T'\'-.'-4v,\.- :  ' v'- •• - ''

X 'V V " ~ic:X  XV : XX-"';?X

-- v . < ♦ ’¥'•> <• ■: zftii.~y.sir:. '

:-V ^ ■'¥--'X^XrX:;^ v XXtXt : ''V'' XXXte;

\ ’ ■: s . s£ : ; ;  ■ - t;  ■ ■■ . X’XV

' _ ' '

' V x J  ‘ t C-  , 7  - N “" ^ ^ v

■ - X ' -b --,...Mt M  . X M* .  X; ; :X"^

t_v'XX v,. " ^ XAX'-' y  . *«  ■ - - **st x ^ ^ A -

m

'X^X;’ '

: W V - X X

I x H fa

KI

v ^$X/.



v - V '


w.g-v

-rt ■ “ - r ' ' i>0

r.TV:.:;f»-

' v * X ^

' XXx : X-'"'

• g V--,  -r:" 4 -'. ■■ '._rt ,, Tx »'v^"?'-: ■•> :  -

:. ; -v-g -,v■:i- ;t:ir X;X2'X 'it-frtli

*. - ,.xlx ^ 1

' v ' X' . k-. k - it4 L ‘k


^ 'XX'-.X L kX^

il .: .. .

■ -

- ■

1  ' 5 xpXk- /X,

> >k-r-v$v* ■■' 'K

M  vX'- ■-' 'V 1

-

^ :  :iX' : XXlx ; k>XX^j5kjX X'

'itM:

m %  |

vrtV*

IHfl. RKI^Hm ,

\'\ -v • . A '•'• *.' •<' . . , -v^ .

.._ -\X X’X ; ' ’ 7‘v ' k v’"•:---' ,

^ ' v> / r > - '

vSJU: *
'kK#v4'


. ...... ^,; f/ » r '¥

* - v ; ¥ jrtrCtf. . ... ■ ...■ g ; 'V' : V -''rt ■ - ■

;: :■' ¥ X X * J^ :

■

rt-.v^- -

Tl-, tttfr-  x >• ..; . -•• y  ^ ;X4../>VV • ■

.

Xx -x

X-' v- - ••• ,t. . >• * •-•-?-z ; -»-

/:Xxk , /

'.*.-#-••• • ■•• • ..-'V •'/ i- ••



-'X

' " v k ■’ X '- ^ ; > v

rtX- v V ; - ztt-i , rt^:

1  - - Mm  --

i«* \ _ -

fe*® :  rt. 'tt  ^ v :S-S,,

' r-rtV S • Xrt' ^ .£ A

' “ / 'v

,.*.-W ■ •: mm

;.'■ -rt. - , -■ . ' *;; *;. .' rt , . >

4,;,>. - %(■ . im'  , -6t
. X. ■ vv; ¥ t  ' 7 J  > ’ X - '.kXx-
.. •';’:',- <'' * ‘‘MM ,  'X-; ;’"i g>'X i * ^ 1  i*?(

V * «7 Pl “ 3 X- ''-X J rt . r  '  V  -

-7VM - >- V -X; ■ -Xrt ■ -rk X' . : • . ' ■ ty~m  r“-* v - : - nX- "■'.' V^- ; ' / >-?  >

- ^ rkv..  - "v  " 1  X ' _ * k k - :k M  " ^ . 1  - r . .:\

11  a- 7.€ s ' v“ - v*.- " -■ - - " "■ "■ "

. k . '•■ - 1  '-, '/ v '.-Xkrt X''' ' - ?;  • ' • ’**

}  X gffi i

.. atsz ,„.™,,.« ?  - .-.., r ^ v M-.w?.;.!s p« SjpB ia8

-

■

>M:  - ■ . *■.. g«?-V- < K  ,.:.. rt'j*. y  rt-,^ 1 ,i,.-;5L-'- ;*:■ ' \ ■;■■ ’:■?&' Vi '  rt-Crt ^X;-s-y: --.rtfg.-:; t

HMli |H|H »Hn||

'SfMsr >k; : VrtkXXi-'rt-rtrt. ■'?


r' >Xrtv\kkk’Xžrt'4'X'rtrt ! rt* i ::.7k

-s 'rt i  * —^ ‘rt ) •

" -rt V'


kX-V

' rt' - _ ' '. 7 * - -rt . 'Vrt

- ' * f > rt" T ,- 7  -. :' ' rtSsv .

-XSkšfS


v>i- ■■- . . .-7*rt-<-/* ■ ' '.v-
v-rt-isi«*! n-:*
.-■v-.>(*■ • . .g g...,

' -

-:'¥'X

C” ‘M ^  ^ ,prt

» ■■:M '  -

M)  ^rt-4 rt

' j?.

■v ; '',.X,>-V i -V : ’

-,'■*#£ 'rt rtfv rt

, '• *' - - - - -
\y  1 V”*' i" ,, *'■ rt ‘rt<*V¥ v

mm,

flSI

.kkfe

■»*

rtK.rtrtš


:, >:;,;# •.,, X.

K/:Wt

k-v-'rt



r-vrt. 'P'..., •

4 ...

X:X'kkpr :r p:

-• : rt'- '4 _ rt-^rt.-rt^A

pvrtkrtrt X-rt' rt-rt jrtrt V v...

•;kXk’


.sSb . 7  ; kk~ '

'rt' s-rtrt' , - k-rtkrtVs":. , r i.; ••' - :  rt' 4' m..  .:•, igprtVrtrtrrtV-.rtCv'' ->  vrt --rt;, v J'Y->rt

. - -: i; _ JX P v

-rt v ; .' ., 'rtvrti' rtrt ' V-'.,:--' r  - f»fe.

' f  v *• ' X/ j X- K-y' k

.k ' V-, \. • i . s \ , r'~ .71- •  -'7

~ - " . f -pc-rt ^  Nkgj 1  ^ k T-Vrt«^ ^ , I ^1,-^ V' 1 !

Ik —p kisi v “<• |rl I X k & ~ k-v" - rt

' - v..',7v;rt7.’ -. ' . rtxrt-.,-',.‘rt »,•» - »"g -^ a '‘  '

,, 5 -^.;: v ‘rtrt..rtrt.^k

. i,;rt 7  , rtrtgrtrtrt#Srtirt ;  ^ . -

g-, - v-rt -rt- :, rt - .'. ’■ rtrtrtrt 4 ,\> *'"

/ X ¥ X > i rt*« rt- '^'

*'?" 'r&P  ’ , " V  ‘

X X- ’ " X, - ' v - - v </) >'X' k' s k- -Jp-k-..,x , 1  X ,

•* i- t s - -'v *

rt, - -. rt.--, c.- 7*7 ,7--:¥ ' - 77 . 7, ;  rtf.--: S%- -rtr .. . ■"

• >IX

fp* > 7  >-k-.g...

..v Z ■ • M M tiJ. t,  .-‘v t-

X :  '-X'x S*> ; V .. '■*> ~'Jr

Trt ', * 7 -..* ..rt-.v-vrtrtrtrt -:g:rty-,

Mim.,  .• .-hv;? - •-., ' 7  sm 4




: • rr