----   254   -----
Gospodarske novice.
* Letošnja letina po svetu. — Na doljnem Ogrskem je pšenica bolja od lanske; al pridelali je niso toliko. V 3amem Banatu pridelali so je okoli 10 vaganov na oralu. Nova pšenica je veliko čistejša od lanske. Ako pogledamo po vsi Evropi, moremo reči, da je žitna letina srednja. V severni Nemčii je bila rž rodovitna, v južni sploh letina dobra. V Holandii je bila ozimina slaba, krompirja se nadjajo veliko. Na južnem Francozkem niso toliko naželi, kolikor so pričakovali; imajo le srednjo letino. To veljd tudi za An-gležko, kjer je suša več pokvarila kakor so izprva mislili. Tudi na Rusovskem je prekasno prišel dež in bojijo se slabe letine. V severni Ameriki, odkodar se sicer veliko žita dovozi v Evropo, je letina obila, al težko, da bojo mnogo žita pripeljali letos k nam (v Evropo), ker ga veliko potrebujejo južne pokrajine ame-rikanske republike.
* Na Francozkem svilarstvo (židoreja) pojemlje. Razun Talijanskega se je dozdaj največ svile (žide) dobivalo iz Francozkega. Al iz sporočil fran-cozkega ministerstva se vidi, kako strašno ondi svilarstvo propada vsled crkavice (kuge) svilnih črvičev, ktera nikakor ne odjenjuje. Poprej se je iz Francoskega izpeljavah) za 100 milijonov frankov svile, lanskega leta pa le za 34 milijonov in 10 milijonov so potrosili samo za seme, ki so ga kupovali od vseh krajev sveta. Vlada je obljubila 500.000 frankov v darilo, kdor povL pomoč, da se odvrne bolezen svilcev; — al nihče ni zaslužil darila. Žapanci, ki so lani bili zdravi, so crkali letos. Minister je izvolil zdaj poseben odbor, da prevdari, kako bi se moglo hudobni kugi v okom priti in svilarstvo rešiti pogube. (Prazno prizadetje! Dokler ne odneha tista nikomur znana kuž-nina (miazma) v zraku, naj se počne karkoli, bolezni ne bode konca. To učijo skušnje o nekterih kugah živinskih in človeških. Pridejo, da nobeden ne v6 od kod, in nihče ne ve" vzroka, zakaj; trajajo manj ali delj časa, pa zopet zginejo in tudi nihče ne vč, zakaj. Zdravniki imamo za to besedo „miasma", s ktero res, da ne povemo več, kakor to, da ne poznamo druzega vzroka. (Vred. Nov.)                        Po „Gosp. Listu."