ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 30. septembra 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 17 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija DRUŠTVO SLOVENCEV V MENDOZI PRAZNUJE 75. OBLETNICO Z NAVDUŠENJEM IN DEDIŠČINO | 25. avgusta 2024 Na sončno nedeljo so se Slovenci v Mendozi zbrali v svojem domu, da bi obeležili 75 let zgodovine, prijateljstva in vztrajnosti. Vzdušje je bilo nabito s čustvi, udeleženci pa so se pripravljali na poseben dogodek. Dogodek se je začel s sveto mašo, slovesnim trenutkom, ko smo se spomnili tistih, ki fizično niso več prisotni, a njihova dediščina še vedno živi v srcu skupnosti. Prižgane sveče so osvetljevale oltar, glasovi slovenskega zbora in okteta pa so napolnili prostor s pesmimi, ki so odmevale v dušah. Po sveti maši so se udeleženci zbrali pri skupnem zajtrku. Mize so bile polne smeha, anekdot in vezi, ki so povezovale to skupnost. Kulturni program je bil potovanje skozi čas in identiteto. Slovenski mendoški pevski zbor je zapel “Čej so tiste stezice”, melodijo, ki prikliče oddaljene dežele in hrepenenje po izgubljenem domu. Nato je Slovenski mendoški oktet navdušil prisotne z dodatnimi pesmimi, otroška in mladinska folklorna skupina Mendoški nageljni pa je pripravila živahen ples za občinstvo. Agustin Reising Ovčjak, učenec slovenske šole, je recitiral pesem, ki sta jo napisala Fric Šmon in Zofija Štumberger, kot uvod v nadaljnje dogajanje: »Slovenski dom« je ljubljeni dedek, ki je z ljubeznijo delil domovino. Njegove spomine podari kot zgodbe, njegov glas je odmev, ki ne umolkne… Je mati in oče, je toplina in nežnost, kjer najdem svoj dom in oklep, kjer se počutim varnega, kjer se učim in rastem, kjer krepim svojo osebnost. Kot majhen otrok je »slovenski dom«, vsak presenečen trenutek, nov pogled . Moje oči zasvetijo s toplimi obzorji, doživetji, ki so kot diamant ostali v moji duši.” Predsednik Slovenskega društva v Mendozi, Tine Šmon, je nato prevzel besedo. Njegov govor je bil več kot le besede, bil je most med generacijami. Preden je spregovoril je previdno prebral pismo, ki ga je napisal njegov ded, Stane Grebenc. To pismo je opisovalo začetke slovenske skupnosti v Mendozi. Stane je opisoval težave, s katerimi so se soočali ob prihodu: iskanje stanovanja, dela, neznanje jezika. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev so z neomajno odločnostjo postavili temelje za današnjo živahno skupnost. “Kdaj in kako se je začelo?” —se je spraševal Stane v pismu—. “Ob koncu druge svetovne vojne, ko je velik del slovenskega naroda zapuščal domovino in iskal varen pristan tudi v Argentini.” In tako nas je s temi besedami popeljal nazaj v preteklost, v negotovost novega začetka. V tem kontekstu so pionirji, ki so postavili temelje slovenske skupnosti v Mendozi, začeli s konkretnimi dejanji izkazovati svoje vrednote: solidarnost, medsebojno podporo med sveže priseljenimi Slovenci, enotnost in sodelovanje pri premagovanju izzivov. Tine Šmon je spregovoril o pogumu teh pionirjev, o svoji ljubezni do slovenske kulture in o potrebi po ohranjanju tega plamena. “Ideali, zaradi katerih so naši predniki zapustili domovino, so še vedno aktualni,” je dejal, z očmi uprtimi v občinstvo. “Zato bo naše delo še naprej usmerjeno k tem ciljem.” V dvorani je zavladala globoka tišina. Pismo Stana Grebenca ni bilo le kos papirja; bilo je pričevanje o žrtvovanju, o sanjah, stkanih na daljavo, o skupnosti, ki je premagala ovire in zacvetela na argentinski zemlji. Nadaljevanje ganljivega trenutka: Predvajali smo video s fotografijami prvih priseljencev, ki so bili izvor slovenski skupnosti v Mendozi. Že od prvih dni v Mendozi, ko je zbor prvič nastopil na božič leta 1948, se je ideja o ustanovitvi Slovenskega društva v Mendozi utrdila. Njegov cilj je bil združiti in zastopati slovenske priseljence, negovati duhovne, kulturne in narodne vrednote ter nuditi moralno in materialno pomoč svojim članom. Skozi leta so ta semena uspešno vzklila, zahvaljujoč predanosti mnogih. Med dogodkom so se v zraku širili vonji in okusi tradicionalnih jedi. Udeleženci so uživali v tradicionalnih pečenicah, ki so jih postregli s tenstanim krompirjem. Za nazdra- vljanje so razdelili še šampanjec in okusno torto. Vsak dvignjen kozarec je bil poklon vztrajnosti in dediščine. Nato je Ansambel bratov Nemanič zaigral polke in povabil vse na plesišče. Glasba je povezovala generacije in kulture, kot nevidna nit, ki je prepletala preteklost s sedanjostjo. Tudi najmlajši so imeli svoje praznovanje ob otroški dnevu, ki so ga organizirali starši slovenske šole. Smeh, igre in obljuba prihodnosti, ki je trdno zakoreninjena v skupnosti. V vhodni dvorani je bila na ogled vizualizacija, ki je jo pripravila arhivska ekipa pod vodstvom Angelce Čad. Prikazovala je migracijo naših staršev in starih staršev iz Slovenije v Mendozo. Fotografije ladij in priseljenskih družin so vzbujale osebne zgodbe. Obiskovalci so lahko s svojim znanjem dopolnjevali prazne prostore informacij, tako da je bila ta umetnina živa in se razvijala z interakcijo opazovalcev. Na tem dnevu je skupnost Slovencev v Mendozi ne le praznovala svojo preteklost, temveč tudi potrdila svojo zavezo prihodnosti. “Slovenski dom” še vedno ostaja naš zavetje, vsi pa smo združeni v obljubi, da bomo naprej gradili na temeljih, ki so jih naši predniki postavili z ljubeznijo, upanjem, solidarnostjo in nepopustljivo odločnostjo. Na stičišču spomina in prihodnosti skupnost Slovencev v Mendozi še naprej plete svojo zgodbo, generacija za generacijo. Društvo Slovencev v Mendozi 63. MLADINSKI DAN | Mladina Našega doma San Justo V nedeljo, 8. septembra, se je vršil 63. Mladinski dan v Našem domu. Bil je res lep zaključek velikega truda in priprav Mladine Našega doma v letu 2024. Prizadevanje vseh mladih se je začelo s tem znanim in imenovanim »Mladinskim mesecem«, ki se začne mesec dni pred velikim dogodkom. In čakanja je bilo končno konec! Praznovanje se je začelo ob 8. uri s sveto mašo v Sanjuški stolnici; daroval jo je g. Franci Cukjati. Mladina Našega doma je povzdignila daritev s petjem ob spremljavi kitar in orgel. Zahvalili smo se Bogu za prejete dobrote v skupnosti in za bogat zaklad vere ter slovenstva. Prisotne so bile tudi zastavonoše v spremstvu mladine ter otrok v narodnih nošah. Sveta maa je zaključila z pesmijo »Povsod Boga« ter blagoslovóm pred sliko Marije Pomagaj. Po končani maši se je vsa mladina slikala pred cerkvijo, nato pa smo skupno odšli v Naš dom. Zbrali smo se na dvorišču, kjer smo imeli začetni nagovor ter dviganje zastav. Sledilo je tekmovanje v odbojki, ki je potekalo na dveh ločenih igriščih. Na enem so tekmovala dekleta, na drugem pa fantje. Ura je kazala 13:00 in bil je čas za pričakovano kosilo. Vse dobrote, ki so jih skrbno pripravile ljubeče kuharice, so bile nam veselo postrežene v rokah mladcev in mladenk. Poleg uživanja ob okusni hrani smo se prepustili ob živi glasbi, ki sta jo skrbno izvajala Matej Urbančič in Niko Oblak. Nadaljeval smo s kulturnim programov ob 19. uri. Prizor, ki so ga napisali kulturniki, je navdihnila serija »Zac y Cody«, ki prikazuje dvojčka, ki se po petnajstih letih vračata v hotel kot v otroštvu. Skupno sta porajtala, da se med samo potrebujeta, saj skupno rasteta ter se potrebujeta. Prizor je očaral gledalce, ne le zaradi svežine besedila, temveč tudi zaradi nalezljivega veselja igralcev. Zapeli smo še Mladinsko himno in tako zaključili program. Sledila je prosta zabava ob glasbi skupine »Km 43«, ki je, skupaj z okusno hrano, razvnela plesalce in pričarala nepozabno noč. Mladina Našega doma bi se rada zahvalila vsem, ki so na različne načine prispevali k uspehu Mladinskega dne. Mladina Našega doma STRAN 2 30. SEPTEMBRA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA UČENJE MALO DRUGAČE | Jegličeva šola v prvi polovici leta V pravih šolah ni vse samo pisanje in učenje, treba je tudi graditi in povezovati družine, da odkrijejo lepoto druženja in skupnega dela. V prvi polovici leta smo se v naši Jegličevi šoli kar živahno učili in se tudi zabavali v družinskem veselju. Kako lepo je, da odkrivamo lepoto slovenskih korenin , ki smo jih pridobili v srcu naših družin in tudi v njih še naprej rastemo in širimo to bogastvo. Tako smo, poleg navadnega sobotnega pouka, tudi praznovali Očetovski dan. Najprej so očki na zanimivimi zvoki pomagali pripovedovati pravljico »Zlatolaska in trije medvedki«, ki so jo otroci prebrali in potem smo dokazali, da so očki naših družin pravi junaki. Gospodična Tina Mehle por. Ahlin je pripravila zabaven prizor, Andrej Kavčič je pa uredil digitalno vizualno pomoč, pri ka- teri se je pokazalo, kako se dandanes naši očetje ukvarjajo tudi z gospodinstvom in nakupovanjem, naslikali smo kako je bilo nekdaj in kako je danes. Čeprav nimajo obleke spiderman-a, ironman-a in batman-a, pod vsakdanjem oblačilom tudi bivajo naši družinski heroji, kateri vedno priskočijo na pomoč, ko jih otroci ter mamice potrebujejo. Lepo so otroci zapeli in tudi obdarili starše. pridobili lep dan in ga bomo dolgo ohranili v spominu. Hvala vsem družinam, ki nam vedno stojijo ob strani, se pridružijo našim norim idejam ter zaživijo praznovanje z dobro voljo in prijetnim navdušenjem. Po igrah v spodnjih prostorih smo pa na ta praznik znova dobili v roke kartončke za tombolo, ki jih je še ročno narisala gospa Marjana Batagelj, ustanoviteljica naše šole. Nestrpno so otroci čakali na klic številk, da bi dobili zaželeno darilo, ki so ga starši poskrbeli za vse otroke. Kot pravi Slovenci se naša praznovanja ne morejo končati brez dobre zakuske. Tako smo s polnim srcem in želodcem poslovili in se že za naprej veselili naslednjega praznovanja, materinskega dne. Lep pozdrav, učiteljstvo Jegličeve sole A ne samo očetje, tudi otroci so bili avgusta počaščeni, ko so imeli za otroški dan na razpolago igre s starši, ki so jih pripravile gospodični Mile in Tati Vitrih. Spretnost, otroško srce, veselje v dobri družbi se je vrstilo pri različnih postajah, kjer so mali in veliki prebudili otroško dušo in sanje. Tam ni bilo enega zmagovalca, ampak vsi smo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je obvestil o spremembah v postopku za oddajo vlog pri razpisu sredstev za slovenska društva po svetu. Oddaja vlog se bo vršila prek spleta, navodila bodo objavljena z razpisom. Potrebna je pa predhodna registracija vsakega interesenta v sistemu SI-PASS, ki je zelo enostavna in za katero je potreben le elektronski naslov. Registracijo lahko že zdaj opravite na tej povezavi: SPLETNA STRAN ZA REGISTRACIJO SI-PASS RAČUNA: Spletna prijava in e-podpis (SI-PASS) » SI-TRUST / Državni center za storitve zaupanja (gov.si) oziroma https://www. si-trust.gov.si/sl/si-pass/ Navodila so povzeta v naslednjem posnetku: VIDEO NAVODILA ZA REGISTRACIJO SI-PASS RAČUNA: Registracija v SI PASS / Registration in the SI-PASS system - YouTube oziroma https://www.youtube. com/watch?v=YO2T1VhXbq0&t=1s ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2024 Biti človek, čimbolj! To misel je izrekel protagonist najbolj znanega romana Alojza Rebule “V Sibilinem vetru”, in ta koncept je bil izbran za vodilno temo 59. študijskih dni Draga, ki so konec avgusta in v začetku septembra potekali na Opčinah pri Trstu. Na teh srečanjih, ki so bila posvečena 100. obletnici rojstva Alojza Rebule, so bile obravnavane številne ključne teme, ki so bile Rebulovemu srcu najbližje - starodavna modrost v kontekstu sodobne tehnologije, dileme evropske demokracije, vloga krščanstva in umetnosti ter, kar je najbolj relevantno, vezi, ki povezujejo Slovence na različnih koncih sveta. Med drugimi dogodki lahko izpostavimo podelitev 13. Peterlinove nagrade dr. Valentinu Inzku, uglednemu koroškemu Slovencu in diplomatu. Kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ki ima dolgoletno kariero kot visoki predstavnik EU za Bosno in Hercegovino, utelesi transnacionalno naravo slovenske identitete, o kateri se je na Dragi razpravljalo. Dr. Inzko je v zahvali poudaril, da sprejme nagrado ne zase, ampak v imenu vseh “neznanih kulturnih delavcev”, ki neutrudno ohranjajo slovensko besedo, pesem, običaje in narodno identiteto. Pojem slovenske narodne identitete v različnih prostorih: Slovenija, slovenske manjšine v sosednjih državah in slovenska diaspora v oddaljenih deželah je bil osrednji del razprave. Z vprašanjem: “Tri Slovenije - ena domovina?” je okrogla miza združila panel strokovnjakov, od katerih je vsak predstavljal različen vidik slovenske izkušnje. Dr. Ignacija Fridl Jarc, nekdanja državna sekretarka na slovenskem Ministrstvu za kulturo in trenutna programska direktorica Slovenske matice, je prinesla vpoglede iz srca slovenskih kulturnih institucij. Dr. Devan Jagodic, tržaški Slovenec in direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), je ponudil perspektive slovenske manjšine v Italiji. Mariana Poznič, odvetnica iz Buenos Airesa, aktivna v slo- venskih organizacijah v Argentini, urednica tednika Svobodna Slovenija in članica Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, je prispevala glas izseljenstva. Razpravo je strokovno vodila Erika Jazbar, novinarka in kulturna komentatorka. Dr. Fridl Jarc je odprla razpravo s poudarkom na ključni vlogi Slovenske matice pri povezovanju vseh akterjev slovenske kulture, vključno s tistimi zunaj meja Slovenije. Poudarila je, da »matica« ne pomeni le domovine, temveč tudi žarišče in stičišče. Na podlagi svojih izkušenj z dogodki na Slovenski matici je trdila, da potrebujemo Slovence v zamejstvu in po svetu, da nam pričujejo o slovenstvu. »Te nadvse pomembne teme, slovenstva, ne smemo prepustiti zakonodaji in predpisom,« je izjavila. Razširila svojo točko s poetično vizijo slovenske identitete, prebrana iz odlomka iz nove knjige, ki jo pripravljajo pri Slovenski matici, iz dnevniških zapisov Alojza Rebule, kjer pisatelj govori o slovenstvu. »Slovenstvo je temelj, ki ga nosi Slovenec v svojem srcu,« je dejala. »Slovenstvo bomo ohranjali, če bomo nosili v srcu krščanski etos, eros, to je ljubezen in vitalizem, ter etos, ki je narodna zavest.« Še posebej je opozorila na primanjkljaj erosa oziroma ljubezni do slovenstva v sami Sloveniji in vzpona tako imenovanega prebujenstva (woke ideologije). »Zakaj smo ljubezen do slovenstva izgubili?« je vprašala in izzvala občinstvo k razmisleku o tem ključnem vprašanju. Nato se je obrnila k sodobnim vprašanjem in opozorila na nevarnosti izključevalnih ideologij in na to, kar je poimenovala »teror besede« določenih ideoloških skupin v Sloveniji. Pozvala je k ponosu na slovensko identiteto, čeprav je priznala trenutne delitve med Slovenci glede tega vprašanja. Dr. Devan Jagodic je nadaljeval s sociološkim pogledom na slovensko skupnost v italijanskem zamejstvu. Naslikal je sliko skupnadaljuje → STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 30. SEPTEMBRA 2024 ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2024 nosti v spremembah, ki obstaja v tem, kar je poimenoval »tekoča družba«, kjer tradicionalne meje izgubljajo svoj pomen. Jagodic je predstavil fascinantne raziskovalne ugotovitve, ki so razkrile kompleksen mozaik identitet in jezikovnih položajev med Slovenci v Italiji. Po raziskavah SLORI-ja slovenska skupnost v Furlaniji - Julijski krajini šteje približno 64.000 ljudi, razdeljenih v tri glavne skupine. Osrednjo manjšino okoli 20.000 sestavljajo narodno zavedni Slovenci. Drugih 17.000 obstaja na obrobju, s šibkejšim občutkom narodne identitete. Največja skupina, ki šteje okoli 27.000, obstaja zunaj manjšinske skupnosti in nima močnega občutka narodne zavesti. Jagodičeva predstavitev je poudarila pomen slovenskih vrtcev in šol na Tržaškem, pri čemer je opozoril, da danes polovica njihovih diplomantov nadaljuje izobraževanje na slovenskih univerzah. To dejstvo je podčrtalo trajno vitalnost slovenske kulture v regiji, čeprav se sooča z izzivi asimilacije in spreminjajočih se identitet. Perspektiva se je nato preselila na drugo stran zemeljske oble, ko je Mariana Poznič delila vpoglede iz slovenske politične emigracije v Argentini. Spomnila je občinstvo na edinstven značaj tega izseljenskega vala, ki je zapustil Slovenijo leta 1945 in je v veliki meri sestavljala izobražena elita, premožni posamezniki in politične osebnosti. To jih razlikuje od zgodnejših in poznejših migracij, ki so bile predvsem posledica ekonomskih dejavnikov. Pozničeva je govorila o predanosti za ohranjanje slovenske kulture. Opisala je, kako je veliko ljudi delalo za slovenstvo, z mladimi, ki so ob sobotah obiskovali dodatne slovenske šole. Goreča želja političnih izseljencev po demokratični in samostojni Sloveniji je bila osrednja tema njene predstavitve. »V ospredju je bila seveda demokratična,« je pojasnila Pozničeva, »saj so morali zapustiti domovino zaradi (komunističnega) nasilja, ko so morali reševati svoja življenja.« Ta zgodovinski kontekst, je trdila, še naprej oblikuje identiteto in prioritete Slovencev v Argentini do današnjega dne. Ko je razprava napredovala, je postalo jasno, da se tri Slovenije - matična domovina, obmejne regije in izseljenstvo - soočajo z edinstvenimi izzivi, a si delijo skupno nit skrbi za ohranjanje in razvoj slovenske identitete. Dr. Fridl Jarc je poudarila potrebo po načrtih in smernicah iz prestolnice o tem, kako raz- vijati slovenstvo na vseh koordinatah sveta. Poudarila je, da potrebujemo Slovence po svetu, da nam prinesejo temeljno sporočilo o slovenstvu. Dr. Jagodic se je poglobil v spreminjajoče se pokrajine slovenske identitete v Italiji. Govoril je o pozitivnih spremembah, ki so jih prinesli evropski integracijski procesi, demokratizacija Slovenije in njen vstop v Evropsko unijo. Ti dogodki so izboljšali odnose z italijansko večino in povečali zanimanje za slovensko kulturo, kar dokazuje stalen vpis v slovenske šole in vrtce. Vendar je Jagodic opozoril tudi na izzive, ki jih prinašajo te spremembe. Krepitev odnosov z italijansko večino preoblikuje družbeno tkivo skupnosti. Globalizacija je zmanjšala razdaljo med manjšino in večino, pri čemer so mladi vedno bolj poenoteni s sodobnimi kulturnimi in potrošniškimi modeli. Nekoč narodno homogena okolja se spreminjajo, z rahljanjem in kontaminiranjem nastajajo hibridne in večplastne identitete. Mariana Poznič je odmevala te občutke iz argentinske perspektive. Poudarila je vitalni pomen ohranjanja povezav s Slovenijo za Slovence, ki živijo v tujini. »Izseljenec ne živi v slovenskem okolju,« je pojasnila. »Slovenščino lahko uporablja le doma in v Slovenskem domu.« Poudarila je, da Slovenci v izseljenstvu potrebujejo vse vrste stikov za ohranjanje svoje identitete in opozorila, da vsak slovenski obisk v Argentini poživi slovensko zavest in daje nov zagon skupnosti. Ko se je razprava obrnila k načinom krepitve povezav med tremi Slovenijami, se je pojavilo več konkretnih predlogov. Dr. Jagodic je predlagal, da bi moral vsak dijak iz obmejnih regij preživeti del šolskega obdobja v Sloveniji. Zagovarjal je tudi spodbujanje obiskov slovenskih šol v obmejne regije in obogatitev učnih načrtov z več vsebinami o Slovencih v tujini. Pozničeva je poudarila potrebo po stalnem razmisleku o identiteti znotraj slovenske skupnosti v Argentini. Opisala je, kako se argentinski Slovenci danes premikajo med dvema mejnikoma svoje identitete: iz dveh tujin in nobene domovine, kot je opisano v romanu Zorka Simčiča »Človek na obeh straneh stene«, do drugega, ki praznuje rojstvo novih domovin, kot je naslovljena monografija Helene Jaklitsch. Dr. Fridl Jarc je zaključila razpravo s poudarkom na potrebi po spodbujanju zavedanja o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije. Poudarila je pomen sporočanja, koliko truda je bilo vloženega v pridobitev suverene in samostojne države ter koliko generacij je moralo preživeti grenke izkušnje, da bi ohranili slovenstvo. Ko se je okrogla miza v Dragi bližala koncu, so se udeleženci vrnili k osrednjemu vprašanju: Ali lahko tri Slovenije - lastna Slovenija, slovenska manjšina v sosednjih državah in slovenska diaspora po svetu - resnično stopijo skupaj v eno celoto? Zdi se da je odgovor tako da kot ne. Da, v smislu, da imajo vsi Slovenci, ne glede na to, kje živijo, skupno dediščino in zgodovino. Vezi, ki Slovence povezujejo - jezik, kultura, občutek pripadnosti edinstvenemu narodu - so še vedno močne, tudi prek meja in generacij. Ponos na to, da smo Slovenci, je globok in se kaže na različne načine, bodisi s kulturnimi festivali, jezikovnimi šolami ali preprosto s prenašanjem slovenskih tradicij na naslednje generacije. Toda odgovor je tudi ne, in sicer v smislu, da ima vsaka od teh skupnosti svoje edinstvene izzive in izkušnje. Slovenska manjšina v Italiji ni enaka slovenski diaspori v Argentini, prav tako ni enaka Slovencem, ki živijo v sami Sloveniji. Vsaka skupnost se sooča z različnimi pritiski, bodisi političnimi, družbenimi ali kulturnimi, in ti pritiski oblikujejo njihovo razumevanje slovenske identitete. Združuje jih skupna dediščina, ločujejo pa jih življenjske izkušnje, ki jih prinaša biti Slovenec v zelo različnih delih sveta. Na koncu je prihodnost slovenske identitete v tem, da sprejme tako skupne značilnosti kot razlike med tremi Slovenci. Z globalizacijo, ki še naprej preoblikuje svet, postaja zamisel o fiksni, enkratni nacionalni identiteti vse manj relevantna. Za Slovence to pomeni iskanje novih načinov povezovanja, bodisi prek digitalnih platform, kulturnih izmenjav ali bolj tradicionalnih sredstev, kot sta jezik in izobraževanje. Izziv za Slovenijo kot državo je, da podpre ta prizadevanja in spodbuja občutek pripadnosti, ki presega meje in generacije. To ne pomeni le priznavanja prispevka diaspore in manjšinskih skupnosti, temveč tudi aktivno sodelovanje z njimi ter ustvarjanje priložnosti za izmenjavo in sodelovanje. Na koncu na vprašanje, ali zasnova “Tri Slovenije - ena domovina” lahko obstaja, morda ni preprostega odgovora. Jasno pa je, da se ideja o slovenski identiteti razvija, in da ta razvoj prinaša možnosti za bogatejši in bolj vključujoč občutek, kaj pomeni biti Slovenec v 21. stoletju. Kot nas opominjajo besede Alojza Rebule, biti človek, kolikor je le mogoče, pomeni sprejemati kompleksnost in si prizadevati za povezanost, tudi prek velikih razdalj, ki nas ločujejo. In prav ti študijski dnevi Draga omogočajo, da so Opčine pri Trstu za tri dni postale mikrokozmos slovenskega sveta, kjer so se srečale različne perspektive in izkušnje. Marko Gaser Fotografije: revija Mladika PROGRAM 59. ŠTUDIJSKIH DNEVOV DRAGA PETEK, 30. AVGUSTA 2024 • Ob 16.30 Marko Marinčič, Tina Paljk in Ernest Ženko - Vergilij versus ChatGPT? Vloga klasične izobrazbe v dobi umetne inteligence SOBOTA, 31. AVGUSTA 2024 Študijski dnevi »Draga« so vsakoletna kulturna in izobraževalna prireditev, ki jo na prvi konec tedna v septembru prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. To je krona celoletne sezone, ki obsega kakih 40 »ponedeljkovih večerov« na sedežu v mestu. Od leta 1966, ko se je pobuda začela, do leta 1976 so bili študijski dnevi v vasici Draga nedaleč od Bazovice. Potem so se preselili v park Finžgarjevega doma na Opčinah, prej na prosto, potem pod velik šotor. Ime omenjene vasice pa se je tako prijelo pri označevanju srečanja, da je kar ostalo oznaka študijskih dnevov. Letošnja »Draga« je bila 59. po vrsti in je po obliki ostala zvesta tradiciji: štiri predavanja ali okrogle mize (v petek in soboto popoldne ter v nedeljo dopoldne in popoldne), kulturni večer v soboto (koncert, film ali podobno), nedeljska maša pod šotorom, »Draga mladih«, ki jo v soboto dopoldne priredijo mladi po svojem okusu, izročitev, letos že trinajstič, Peterlinove nagrade zaslužnemu kulturnemu ali družbenemu delavcu v spomin na dolgoletno dušo študijskih dnevov, prof. Jožeta Peterlina (1911–1976). Predavanja in debate prireditelji v teku naslednjega leta natisnejo v posebnih zbornikih, zadnja leta pa jim je mogoče slediti tudi na spletu. Na začetku so bili študijski dnevi posvečeni zlasti dialogu med slovenskimi katoličani na Tržaškem, Goriškem in Koroškem ter želji po uveljavljanju pogledov II. vatikanskega koncila. Potem se je program raztegnil tudi na aktualna splošna kulturna, družbena in znanstvena vprašanja ter na drugače misleče iz zamejstva in matične Slovenije. Prireditelji pa so vedno pospeševali stike med vsemi »tremi Slovenijami«: zamejstvom, matico in zdomstvom. Rdeča nit vseh srečanj pa ostajajo vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije. V času rahle politične odjuge v času Staneta Kavčiča je prišlo do dialoga tudi s krogi blizu oblasti v Sloveniji, a kmalu nato do hude zaostritve z odpovedmi predavanj, prepovedjo udeležbe predavateljev in občinstva iz Slovenije, zaničevalnimi kampanjami v matičnem in z njim povezanim zamejskem tisku. Kako je bila pri tem soudeležena Udba, je podrobno popisal Igor Omerza v knjigi Karla – Udba o Dragi. Še pred “slovensko pomladjo” so se v Dragi ob ostalih osebnostih iz zamejstva in zdomstva zvrstili kot predavatelji poznejši najvidnejši graditelji slovenske demokratične in neodvisne države. Tudi po tej »slavni dobi« pa ostajajo študijski dnevi dragoceni in koristni za ves slovenski prostor, saj problemov, o katerih moramo kot posamezniki in kot narod razmišljati, zlepa ne zmanjka … Ivo Jevnikar • DRAGA MLADIH 2024 Ob 10. uri Ana Oberlintner, Matjaž Valant in Tomaž Žagar - E-Draga – Energetika prihodnosti • Ob 16.30 Peter Jambrek Evropska unija in kriza demokracije • Ob 19. uri dokumentarni film: Epifanija zemlje in duha Alojz Rebula v zanosu besede in šepetanju vere Scenarij: Igor Škamperle, režija: Marija Brecelj (2005) NEDELJA, 1. SEPTEMBRA 2024 • Ob 9. uri sveta maša, mašuje p. Branko Cestnik • Ob 10.30 Branko Cestnik - Umetnost in vera • Ob 15.30 Slovesna izročitev 13. Peterlinove nagrade (Valentin Inzko) • Ob 16. uri Ignacija Fridl Jarc, Devan Jagodic in Mariana Poznič - Tri Slovenije – ena domovina? Narodne povezave med matico, zamejstvom in zdomstvom STRAN 4 30. SEPTEMBRA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA ZA POBITE SLOVENCE MISSA PRO DEFUNCTIS TE IGITUR PATER CLEMENTISSIME Ti Oče Najusmiljenejši, ki Si me nevrednega mašnika poklical pred Svoj oltar, da po mojih rokah sprejmeš našo krvavo daritev, jo blagosloviš in uvrstiš v Svoj nebeški žar po mojih dvignjenih rokah in na mojo tiho molitev razlij iz Svojih Ran še studence milostljive na - v s e ž i v e, ki s kori Tvojih svetnikov in naših mučenikov združeni v eno družino stojimo krog Tvojih žrtvenikov širom slovenskih drag in neusmiljeno trpimo bojev in porazov bolečino in žejo zmag! BOG, Večni v večni premeni preteklih in bodočih vékov, ki Si hodil po trnovi poti kot SIN ČLOVEKOV, z bliskom Svojega Svetega DUHA razbil svet v polovici Teme in Luči in zdaj vladaš v nebu EDEN V PRESVETI TROJICI: hvalo Ti dajem, da Si z nami - živimi - ostal v živi zvezi po Svoji Sveti CERKVI, postavljeni po Tvoji Zavezi na Eno samo Edino Skalo, segajočo do Pekla in dvigajočo se v Nebesa sredi vesoljnega morjá, ki se je razdivjalo v tem Vélikem času s silo satanskega Besa. O, kot ti nekoč v čolnu, ki ga vihar je v vrtinec zajel, se na tej Skali skal je vzravnano vzpel Tvoj zemski Namestnik D v a n a j s t i PIJ s Tvojimi nebeškimi ključi: zajel široko v roké nadzemeljski sij in vrgel v vihar praméne Tvoje Luči. Zavaruj ga z Milostnimi Dlanmi, napolni z Razumom Svetega Duha, nalij mu v mišice nadčloveških moči krmarju, ki najsilnejši brod ravna! Okrepi mu glas, da zagrmi z góre kot Ti - da podere nasilj zavore, in da kot dih božji na valih zraka se v sleherno uhó kot glas Angela pretaka… Daj srcu njegovemu Svetost in Ljubezen, da ljubi ves svet in ga posveča: da dviga duše iz grešnih brezen, da Tvoje Kraljestvo v neizmernost poveča… Daj kretnji njegovi udar Maščevalca Greha in njegove naplójene golazni! Daj kretnji topli stisk Darovalca, ki ne neha dajáti roki prazni, roki vseh lačnih… o , gnečam izgnanskim, tiščočim se k stajam vatikanskim… Daj kretnji Srd, da razvalí Sovraštva gradove, besedi jerihonskih tromb zven, da z gromi in bliski trešči v Demona Trdnjavo, razruši ji stolpe s hreščečimi lomi, sprevrže v grušč in zalije s poplavo Tvoje Ljubezni, ki utiša valove, razpenjajoč mavrico čez vse bregove… Daj mu, da s kljuna ptice njegove oljka k nam pade za Mir Tisočletni, Božji Mir svetu po dobi bogokletni… A nam, brodolomcem, da zajadramo v roke razpete tega Svetilnika dušam… tega Pristana telesom… te Zaslone Duhovne pred naskakujočim Besom: v naš jok in obup naj vrže rešilne obete in nas pritegne na trda tla svoje Skale… A dušam bratov naših, ki so v dnu Jeze ostale, naj vrže pogled svoj topli, da mrak prešine, se vzpne čez zamréžene ograde… skozi zaduhle meglovine in s svojim žarom užge vse oltarje Domovine, ugašujoče pod tlakom dušečega Brezboštva! Naj Večna Luč v njej ne ugasne! Naj mnoštva polnijo božja pota v znamenje poroštva, da čreda razgnana, ustrahovana, v jame skrita, se zbere spet vsa okrog njegovega svita, s katerim rod, zdaj za janičarje gojén, bo vstal nekoč - odznotraj ves razsvetljen! O Bog, Laboda belega nad bučečimi valovi, blagoslóvi z vsem blagoslovom, da v Tebi nas on blagoslóvi! Vzemi z njim v varstvo našega š k o f a G r e g ó r j a, episcopum intrepidum, pastirja triglavskega pogorja: na vrhu vrhov je postavil najvišji naš Križ, da zdaj nad Slovenijo, o Bog Trpeči, visiš viden vsem dušam, da dvigajo Vate poglede, viden telesom, da muke vzdržé in bede… Spomni se Orla tega, zročega v azijske stepe, kdaj se utrga topot konjenice divjega hana in zadivja čez vrtove Evrope s silo orkana. Mi smo še gluhi bilí, oči naše slepe, srca mrtva, roké tipajoče v mračnjavo, a on, z očesom, ki vidi v daljavo, je dvignil svoj krik: Hej! Dvignite glávo! Navpik se je spustil - Orel - pred Brezjansko Marijo, na prižnici spremenil se v grm, goreči z ognjem kot v Fatimi, ves se zviharil v Ljubezni in Pokori pred jezno Bodočnostjo, a ko je udaril: besede njegove bili so meči, ki ob duš nakovalo kot jeklo zvonijo za zid pred naskakujočo Brezbožno Krvoločnostjo… Njegov ogenj talil nam je dušno zimo, na romarsko pot stopili smo bosi spokornik pred nami spokorni križ nosi, da čas Preizkušnje bi šel že mimo… da nas ne zajame z gromi in bliski… Zdaj, Bog, se ga spomni v njegovi stiski, našega, Tvoj Srd oznanjujočega Krstnika, našega Mozesa, zdaj tostran mejnika v molitvi na gori pred Domovino: odvzemi mu rodne zemlje Tujino, vrni mu svetega Maksima prestolje, njemu, ki vodi čez tuje polje procesijo ovčic, pognanih s staje, njemu, ki Ti novo Slovenijo daje kot zaobljubljeno svetišče v Tvojo Oblast! O, popelji mu čoln čez vihar brezdomstva, ki svetemu Miklavžu, zaščitniku brodolomstva, v tihi pristan za Cerkev in Narod moj srečnejši dan, v Tvojo Hvalo in Čast! In spomni se svečenikov naših, mojih duhovnih bratov, ki so ostali na uničenih njivah svojih far, kamor jim Satan zasijal je ljulke, kokolja, osatov, kot predenec ovil se zdravih bilj in latov, kot pljunkarica oslinila živim cvetom žar, kot črv se zagrizel mladi rasti v korenine. Daj moči tem rokam, da trdno držijo oralo, s katerim zdaj režejo v nove ledine, naj bi njih posetje novo cvetje pognalo: da bo sleherna fara spet cvetoči vrt čebelam božjim - Angelom - za sladko strd… Naj bo duhovnik borec proti krvi in mesu, a še bolj Beseda iz Svetega Duha, vstajajoča proti sodobnemu Besu, proti vsem teminam našega sveta, ki se kot Kajnov dim po zemlji vlegajo in slovenske duše begajo. Varuj duhovnike v dobi naših katakomb, podzemeljskih maš in skrivnostnih obhajanj, zaničevane v psovkah brezbožnih lajanj, mučene in zaprte brez pravnih zaslomb, sojene in obsojene na vešala in strele, o, naj jemljó v svoje dlani bele Hostijo Sveto kot na srce Tarcizij, da Jo ohranijo oskrumbe ; o, tudi s telesi naj bodo Ji ščit krvav v napadu, dokler Srd časa se ne prevesi, dokler ne omahnejo čez rob prepadu… O, naj vzdržijo čas krutih eksercicij! In spomni se teh, ki so ušli - kot jaz - pred bratov jezo v bedo potepuštva, romanj in taborišč, z vsem imetjem v culi: z brevirjem z zlato obrezo, v njem - zapisi maš v spomin faranov groznih smrti; zdaj čakamo na razpotjih svetovnih križišč, da obrnemo nazaj se k mejni črti in čez - v našo faro, med naše žetve in košnje, ali pa - iz mrtvih zatok na ocean odprti, na prekomorske plantaže, v rudnike, med podekvatorske črede, med tuje navade in tuje nošnje, da bomo - na domačih patronov priprošnje v spomin na ob cerkvah pokopane dede in krvavo smrt očetov in sinóv dali novi vasi slovenski - star blagoslov! Memento famulorum famularumque tuarum spomni se tudi vseh naših vernikov, ki trpijo doma pod revolucije silnim udarom: njih bolečino prištej k našim krvavim darom! komaj spozna se v njih pajk, ki na oknih zamreženih prede… Bol žene: močne, take kot so vse naše žene, trikrat so jo zavrgli - iz doma, iz službe, iz tujega stanovanja, z otroki so pahnili jo med nezaželéne, zaničevane pri sosedih, nerazúmljena pri bratih, brez hrane preganjana, cilj tajnega zasledovanja, vedno na robu prepada, vedno ob ječ vratih pa je levinja, ki mladiče brani, pa je pelikan, ki sebe trga, da otroke hrani, ne joka - poje, ko vije otrokom usodne povesmi z glasom moža iz tujine, ki toži v Jeremijevi pesmi. Njeno in njih bol Ti darujem - grenka je njih kupa, polna obupa, le na dnu, na dnu… kapljica upa o vrni jim sladko čašo Tvoje božje utehe! Če kdo, nas one odkupujejo za grehe, kajti če katere one živé iz Žive Vere… Bol matere: izgubila je pet sinov, pet mečev ji šlo je skozi srcé, nobenemu sinu za grob ne vé, roké se treso ji kot drgét zvonov, ki nenehoma samo za pogrebi zvoné, oči ji odpira solz nasilje, molitve njene so le črne bilje… Njihovim - našim - otrokom pošlji Angele stražarje, naj s perutnicami odbijajo od njih Sovraštva udarje, naj z njimi v šole gredó, da krhajo ost, ki z njo tovariš-učitelj jim nudi tujo učenost; o, naj skoz angelske prste gledajo podobo Zemlje, čeprav ji novi umetnik vsako svetost jemlje, vse lepo naj v dušah jim klije, iz njih zasije kot lilija bela na gnojišču Velike Hudobije… Bol očeta: imel je tri grunte, tri sinove, vse trdo držal je za tiste dni, ko grunte sinovom, sinovom snahe dodeli, zdaj nima zemljé - le tri grobove, z njimi umira njegovo imé, grunt so mu vzeli - ne tuji ljudjé, postal je plen sosedov… njegov je le molek dedov, ki si ga stiska na srcé… Vsi ti živi naši vstajajo zdaj k črni maši, da združijo z nami se, po taboriščih trpečimi, z očeti in materami, brati in sestrámi, z otroki in ženámi, še sladka bremena nosečimi od mož, v kraških jamah pobitih, zdaj poljubljajočimi smehljaje otrok, povitih v plenice kot one same v mož spomine… Bol mož: stali so pred ljudstvom-krvnikom-sodnikom za tarčo pljuvajočim psovkam, naščuvanim krikom, mukam preiskovanj, nasiljem izpraševanja, natezanju udov in duše, ponižanju zasramovanja, obsojeni na smrt na sam sveti večer, ko Jezus prinaša Odrešenje in Mir: zdaj so v rudnikih živó pokopani, rujejo zemlji srce kot svoje - v verige vkovani, za njimi grozi brzostrelka - sodobni bič, oko jim ugaša, v njem raste Veliki Nič brez sanj in zmagoslavnih prividov, so le blazne sence jetniških zídov, med pepelom zogljenelega srcá, le Tvoj zubelj še nemo plapola… O, vsi ti tisoči in stoti iz Tirolskih višin, Koroških kotlin in Apenina dolžine že leta živeči na tuji dobroti, od taborišča do taborišča blodeč kot berači na številki, tresoč se na tenki nadi vrnitve kot metulj na biljki, verujoč bolj v grozo prerokb kot v konferenc zlaganost, okušajoč gostiteljev sovražnost in lisičjo pretkanost, igro v dvoje in v troje, kakor pač boljše kaže, prepričajoč se, da tisti uspe, ki laže, svoja trpljenja odevajoč v majhne dnevne napore, odpirajoč le v večernih pogovorih srčne zavore, s petjem pesmi slovenske, ki vsa čustva razniha, (- o sanje trepetale bodo kot v vetru, ki z naših polj diha! - ) a srečni le v Tvojem hramu, ko Tvoje Srce se odpira v tabernakelj duši, ki po Tvoji tolažbi umira… Bol žen: robotajo v kočevskih gozdovih, deske jim režejo ramena kot Tebe Tvoj sveti les, v Teharjih in Begunjah trpé kot zločinke, te vzorne slovenske matere-trpinke, živ vrelec za zdrav slovenski rod zdaj se pod bičem sklanjajo nad osat, posekan hlod, a v duši jim raste sen o sinovih: - izza mej bodo zavriskali v novo svobodo! a plakajo za dekleti: kot z zdravih dreves jabolka nezrela so jim zavrgli jih v zablodo… Bol jetnikov: v temnicah trpe že leta, ki nima koledarja, brez luči, brez besede, le z očesom tovariša-stražarja, iz ulic se jim v line vali šum kot velika tuga, pod njimi se lije Življenja velika struga, a njemu je zid med celami živ studenec trkanje prstov nabira v spomin kot rože na venec in vé, da ni sam, da jih tisoč še čaka trpeče in da pot iz te voze vodi v še hujše ječe… njih vzdihi so kot misli človeka, ki blede - Vsi ti zdaj dvigajo po meni svoje roke v daritev: O sprejmi naše trpljenje kot spravno molitev za duše njih, s katerih telesi so nas zvezále krvave bolečine o dvigni jih visoko nad Svojih zvezdá tečine, naj bodo deležne Tvojega nebeškega blišča! A tudi k nam skloni Svojo dlan, o Bog, v taborišča: pogladi nas včasih čez naše skeleče rane, v očeh nam vžgi plaméne, v Tvojo voljo vdane, potolaži nam včasih naše prehude sanje, v katerih se potapljamo v prepade brezdanje in zbiramo dragih kosti in poljubljamo mož lobanje… O Bog naših strašnih brezen uteši nam našo ljubezen! STRAN 5 SVOBODNA SLOVENIJA | 30. SEPTEMBRA 2024 “ KOLEDAR 5. oktobra Peš romanje v Luján ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI tam se uživa sreča vsa!” 13. oktobra 68. Obletnica Našega doma San Justo SRCE 19. oktobra 75. obletnica Baragove šole V nedeljo, 29. septembra, bo svetovni dan srca. Ta dan smo povabljeni, da se za hip ustavimo, prisluhnemo srcu in ga bolje spoznamo. 19. oktobra 55. Pevsko Glasbeni Večer 20. oktobra Materinski dan 27. oktobra Pristavski dan Srce deluje neodvisno od naše volje, vendar pa je prav naša volja zelo pomembna za zdravje srca. Tudi od nas je odvisno, ali bo srce dobro delalo v pozno starost. Vzrokov za srčne bolezni je veliko, mnoge od njih pa lahko odpravimo ali celo preprečimo sami. Ta dan pa tudi pomislimo na duhovno zdravje našega srca. Lepo je blaženi škof Anton Martin Slomšek pred dvesto leti napisal: “V čistem srcu Bog prebiva, z njim veselje duša uživa. Kjer je v srcu Bog doma, Napisal je tudi: “Veselo srce podaljša naše dni. Toda naša dobra volja mora biti za dušo in telo zdravilo, ne ugonobilo.” ” • Kdor ima velika usta, ima majhno srce. (judovski pregovor) • Česar oko ne vidi, srce ne želi. (slovenski pregovor) O srcu nam govori tudi mnogo pregovorov: • Besede iz srca sežejo do srca, besede z jezika sežejo najdlje do ušes. (arabski pregovor) • Smrt se ga boji, ker ima levje srce. (arabski pregovor) • Daleč od oči - daleč od srca. (slovenski pregovor) • Dom je tam, kjer je srce. (angleški pregovor) • Plemenit človek nikoli ne izgubi otroškega srca. (kitajski pregovor) • Če srce ni na mestu, gledaš, pa ne vidiš, poslušaš, pa ne slišiš, ješ in ne okusiš. (kitajski pregovor) • Srce, ki ljubi, ne gleda na lepoto. (asirski pregovor) • Česar je polno srce, rado iz ust gre. (slovenski pregovor) • Srce se nikoli ne moti. (italijanski pregovor) • Popolna blaženost raste samo v mirnem srcu. (hindujski pregovor) • Kdor ima Boga v srcu, temu ni treba romati v Rim. (nemški pregovor) • Zlomljena roka se zaceli, zlomljeno srce nikoli. (perzijski pregovor) Izbral: Jože Jan “Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.” (PSALMI 23:4) V 36. letu starosti je v sredo, 18. septembra, odšla k Bogu naša draga VERÓNICA KOCMUR POROČENA D’AGOSTIN Ob neizmerno boleči izgubi se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v pomoč in oporo v tem težkem trenutku. Iskrena zahvala g. Franciju Cukjatiju in g. Robertu Brestu za molitev ob krsti in za pogrebno sveto mašo. Iz srca se vsem zahvaljujemo za izrečene besede sožalja, tolažbe, za darovane svete maše, za molitve, za sožalna pisma, za cvetje, za petje med mašo in darove. Globoko hvaležnost čutimo in iskreno zahvalo izrekamo žalujoči: mož Mauro ter sinova Felipe in Luka; mati María in oče Darko, tašča Ani in tast Alberto; brata Cecilia in Daniel; svaki Mariana, Federico, Leonardo, Lucía, Fernando in Naiara; nečaki Tina, Peter, Sofi, Agus, Fabri, Cati, Emi, Jóse in Justi; ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, ZDA, Slovenija, Luxemburg Moja duša je v rokah Gospodovih in nobena tesnoba je ne bo vznemirila. Večno se bo radovala v živem Bogu! 3. septembra 2024 je odšla k ljubljenemu Očetu naša draga mama in stara mama MARIJA ERJAVEC roj. STANONIK Ostala boš vedno v naših srcih! Iskrena hvala vsem, ki ste z njo delili življenje, vero in prijateljstvo ter vsem, ki ste nas spremljali z molitvijo. Posebno se zahvaljujemo škofu msgr. Marcelu Julianu Margni, sobratom duhovnikom iz škofije Avellaneda-Lanus, g. Toniju Burja in g. Robertu Brestu. Žalujoči: Sinovi Pavel, Janko in Lojze z družinami ter sestra Francka z družino. Buenos Aires, Slovenija, Misiones, Calafate Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar