112. štev.
V Ljubljani, v soboto 12. oktobra 1878.
Letnik VI
nseratl se sprejemajo io veljA tristopoa vrsta:
8 br., če se tiska lkrat,
12 16
■i
3
Pri voSkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedieija na Starem trgu h. St. 16,
V/
Pilitltii list za siomiti uril.
Po poŠti prejeman velja':
Za eeio leto . . 10 gl. -- kr. za polleta . . 5 „ -za četrt leta . . 2 „ 50 jj
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr zu pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta , , 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo v IlilBerjevi ulici štev. 6.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto
Govor poslanca dr. Bleiweisa
V zadnej seji je naša stranka izročila visoki zbornici načrt adrese 8 toplo željo, da pride pred prestol našega Gospoda in cesarja. Danes imam nalog, vtemeljiti ta predlog.
Slavni zbor! Koliko neizmerno senzacijo so naredile volitve lanskega leta, pri katerih se je volilo nepostavno in neustavno, (ugovori na desni; klici: res je! na levi) to je še v živem spominu naše stranke, kakor gotovo tudi Vaše.
Izprva sem mislil jaz in nekateri mojih prijateljev ne priti v ta ilegalni zbor (Oho-klici na desni — klici res je! na levi) in posnemati Vas, gospode na uni (desni) strani, ki ste leta 1871. hrbet obrnili deželnemu zboru, a iz prav ničevih razlogov. (Dobro na levi) Vendar premislili smo si. Mislili smo, idimo v zbor, pokažimo nepostavnosti in neustavnosti volitev; morebiti gospodje, ki se ustavoverne imenujejo, nam bodo vendar vsaj nekoliko pravice skazali. Al žalibogl obravnave v 3. in zadnji seji so nas podučile, da v tej zbornici nima zavetja ne ustava, ne postava, (pohvala na levi.) Dokumentirani naši dokazi, sklicevanje na paragrafe ustave in postave, vse ni nič pomagalo.
Kaj tedaj storiti v takih okoliščinah? Na uno (desno) stran apelirati, kakor sem rekel, se nam je kazalo brezvspešno. Vsa fakta, izpričana fakta, ki smo jih navajali, odbili ste, gospodje z besedo: „to je trač1'. Tako ste s čudno trdovratnostjo odbili vse, kar smo prinesli v brambo tega, za kar smo se potegovali, za pravico in resnico.
Pa vsaj je še druga instancija — se je reklo, namreč ta: ministerstvo naj stopi vmes in naj razpusti ilegalni zbor. (Oho! na desni.) Al kako se more to od sedanjega ministerstva pričakovati, ki se je samo in javno proklami-ralo kot „Partheiregierung" (dobro na levi) — od ministerstva prav tiste stranke, h kateri spadate vi, gospodje.
Po vsem tem tedaj ni ostalo druzega, kakor obrniti se do najviše inštance, do presvit lega cesarja, (dobro! na levi) ki stoji nad vsemi strankami (živijo-klici na levi), ki je pravičen in mili oče vsim narodom, ki je one preblage besede izrekel, ki so globoko v naša srca zapisane: „Ich will Frieden liaben unter meinen Volkern". (Pohvala na levi.) Dovolite tedaj gospoda, da naše pritožbe gredo do naj-višrga predstola; presvitli cesar naj sodi med nami in Vami (dobro! na levi) njegovi razsodbi se bomo podvrgli pokorni. (Pohvala na levi.)
Kaj pa je obseg naše adrese? Prva in glavna prošnja meri na to, da se krivični volilni red odstrani.. Ne bom se spuščal v obširno razpravo krivic, ki jih je minister Schmer-ling leta 1861. nakopičil v volilni red in imenujem le nekatere.
Tako zvauo „veliko posestvo" nam stoji nasproti skoro s tretjino poslancev. Gospodje, pomislite, vi reprezentujete davka le nekoliko čez 1000 gld. (Čudenje), če kdo vas plačuje le Bold čez 100 gl. davka, že lahko voli v Vaši kuriji. (Velika veselost na desni.) To mrvico davka reprezentujete Vi, in zakaj imate volilno pravico? Zato, ker so Vaša posestva, tako zvana „velika posestva" v „landtalel"
vpisana. Kaj pa je dandanes ta „landtafel ?" „Ein vergilbtes Pergament" je cela ta „Iand-tafel", kateri se slovenski pravi: knjiga g o-s posk i h posestev. Gospoda moja, desetine in tlake ni več, kje tedaj je nekdanja gosposka ? Nikjer! — le Jandtafel" brez vsega pomena je še ostala. Vsaj je več naših kmetov, ki po 100, 200 gld. in še več davka plačujejo, ali ker niso v „landtafel" zapisani, ne smejo z „velikim posestvom" voliti. (Klici na levi: res je!) Proč toraj s tisto „landtafel," v katero ni nobene gosposke več vpisati. (Poslanec Klun : vsi enaki pred postavo.)
Cemu dalje ima tako zvana trgovinska in obrtnijska zbornica pravico, voliti 2 poslanca. Gospod Schmerling je bil zvita glava, mislil si je: tu se bo dalo kaj storiti narodnjakom nasproti, in stvaril je volilno postavo, ki veleva, trgovinska zbornica naj pošilja dva poslanca v deželni zbor. Mi poslanci imamo tudi dolžnost, korist domačega kupčijstva in obrt-nijstva zagovarjati in ni potreba še posebnih poslancev.
Druga krivica je v volilnem redu za mesta in trge. Kako umetno je tu vse sestavljeno ! Pomislite le, da je po 3 do O mest in trgov v en kup vrženih, — da vsi volilci ne volijo doma in nekteri morajo dolga pota delati na volišča. Pomislite unikum, da volilci iz mesta Radoljice in mesta Kamnika morajo romati v glasoviti Tržič gori pod Ljubelom. (Dobro! na levi.) Zakaj pa je vitez Schmerling trg Tržič avanzirati dal mestoma Kamniku in Radoljici ? Zato , ker sta takrat, ko je Scmerling volilni red delal, živela v Tržiču dva velika germanizatorja, ki sta slo-
0 inkviziciji.
(Po Ilcfclu pr. P. Chrya<5gon M.)
(Dalje.)
XVI. Pa ravno to, da so (Llorentovi podatki) silno pretirani — pravi Ilefele — mislim , da smem trditi in da zamorem Bvojo trditev dokazati.
Pred vsem ne smemo nikdar pozabiti, da Llorentove številke nikakor niso vzete iz vrad-nili zapisnikov, pa tudi ne iz zasebnih zapisnikov, nego da so samo in edino le nastale: po krivih p o d s t a v a h in na te se opirajoči znabitni štetvi. On sam je tako odkritosrčen, da nam večkrat opiše to svojo teorijo, katere se je po služeval pri svojem dozdevnem štenju. Na prvi pogled jo,bodemo spoznali, da je nedopustna.
Postavno število, na koje zida Llorente svoje stavbe, je iznosek dveh jezer nesrečnikov, ki so bili — Llorente pravi, da tako govori jezuit Mariana — prvo leto inkvizicije t. j. 1481 v Sevilli ognju izročeni. K sreči je Ma-rianova zgodovina Španije še na svetu. Ondi vidimo;, da se od Llorenta napačno natezani stavek tako-le glasi: A Turrecremata edietis proposita spe veniae homines promiacuae aetati3
sexus, conditionis ad decem et septem millia ultro erimina conlessos, duo millia crematos igne. Od Torquemada bila je po oklicih obljubljena milost, in okokoli 17000 ljudi razne starosti, spolain stanu je prostovoljno spoznalo svojo krivdo, 2000 pa jih je bilosožganih itd. Res je toraj, da Mariana govori o dveh tisučih sožganih, pa ne v enem letu, kakor mu g. Llorente podtika.
Mariana toraj izrekoma pravi, da pod Tor-cjuemado jih je bilo 2000 sežganih- Llorente pa sam pripoveduje, da je Torquemada postal veliki inkvisitor še le 1483, zatoraj ne bi bil imel nikakor reči, da v enem samem letu 1481, ko Torquemada z inkvizicijo še kar opraviti ni imel, jih je bilo 2.000, katerih omenja Mariana, samo v Sevilli usmrtenib. Nasproti bi mu bila napovedala Marineo Siculo in Pul-gar, da se mora to število na več let in na vse sodnije v deželi pod Torquemado razdeliti.
Ako pa vprašamo, koliko da jih je v resnici življenje zgubilo prvo leto inkvizicije t. j. leta 1481 nam Llorente sam, Beveda ne vedč, pravi odgovor daj<5, rekši: do 4. novembra 1481 je novi tribunal že 298 oseb na
ogenj obsodil. Llorente je čutil protigovor med to povedbo in gornjim trdenjem, zato je precej pristavil, da teh 298 je bilo usmrtenih samo v meBtu Sevilli, drugi pa, do 2000 t. j. ostalih več nego 1700, da v okolici in škofiji Ca-dix: s tem dodatkom si je hotel Llorente vratca odprta držati, ali prav ta kratkonožni pritikljej mu je vratca zataknil. Tedaj leta 1481 t. j. pred Torquemado — mi pa iz zgodovine dobro vemo, da je obstajalo do leta 1483 eno samo sodišče , za celo Andaluzijo, tedaj tudi za Cadix in sicer v Sevilli. Sumljive iz cele Andaluzije bo vedli semkaj v Se-villo in nikdar drugod;ko samo tukaj, na mestu, quemadero, žgališče imenovanem, bo se izvrševale obsodbe, dokler je bil jeden sam tribunal in ne več.
Llorente tudi poroča da na kamenitem šafotu pri Sevilli, „qucmadero" so bile 4 velike podobe iz mavca, pod imenom 4 prerokov , in da so v teh votlih podobah nesrečnike do smrti cvrli in pekli, po načinu kakor Phalaris. Pozneje trditev to preklicuje opazujoč, da obsojenci so bili k tem podobam samo privezani. — No to
V o u h k i Tržič prestvarjala v nemški Nou-markt.1. Velika krivica godi ho Kamničanom, oni zgubč culi dan tudi 2 dni, in imajo mnogo stroškov. Vrli toga ho So dnovi volitve, kakor Nemec pravi „vou langor lland ho vorboreitot"; stavi ho volitev rada ua tuki dan , ko več volilcev nu more od doma. Kamenčani ho enkrat protestirali iu pronili, naj ho preutavi dan volitev, ker ho imeli veliki sejiu doma, ali zastonj 1 Volilci ho doma ostuli iu Tržič jc zmagal.
Kamor tedaj pogledamo v volilni red, povsod vidimo, da je bil napravljen lo zato, da ho kolikor mogoče narodnih pOHluncev odtrga deželnemu zboru. Kaj pa je prav za prav ta volilni red , ki kmetsko volivce deva celo na dvojno reščctoV Oktroa ju iu nič druzega kakor sam o k t r o a.
NaSa prošnja gre tedaj ua to, naj ho predela volilni red, iu zbornica Kranjske dežele imela bo ves drugi obraz.
Če ho ozremo še dalje na volitve v d r-žavni zkor, kako neki ho to zopet osnovano V Kar jo po deželni ustavi imel deželni zbor, vzelo se mu je, iu kaj rep rez en tiru zdaj zbor V — na uni strani Litavo M ad j arijo, na tej strani pa (iormanijo. (Klici na levi: res je!) — Velika večina narodov pa' v njem nima glasu.
Druga točka adreso je prošnja do prosvit lega cesarja za zedinjonjo Slovencev v eno admiuiHtrativuo celoto. Kakor se nam tukaj godi, tako se godi našim bratom na Koroškem, Štajerskem, v Istriji, na Goriškem in v Trstu. Razcepljeni v šcHt zborov ostajamo lahko v maujščini. Kako se h hiIo na to dela, da se potisnejo Slovenci nu stran, nam je. žalosten izgled letošnji deželni zbor Koroški. Vsaj gospoda, vendar veste, da je tudi nekaj Slovencev nu Koroškem, ali oni ne enega poslanca nimajo v zboru (dobro I na levi). To mi gospoda moja, čutimo davno. Jaz hcih h. aprila lh(i 1 I. — če pogledate stonogralično zapisnike, hc lahko prepričate, — prvikrat na tem mestu povzdignil svoj glas po zedinjenji vseli Slovencev v eno celoto.
Takrat, so me zuHramovali možje na uni (desni) strani iu po časnikih sem šel kot (der Maun mit dem blutenden llerzeu) (vesclost). Šo danes goupoda moja! nam krvavi srce, da ho mojo želje do danes še niso izpolnile. Isti glUH je ponavljal deželni zbor onekrati že ponavljal ho j<; v mnogih ljudskih shodih, v ta-
borih, ne le na Kranjskem, tomuč tudi Pri-morHkem, Stajarskem, Koroškem, povsod gre glas nu to, le čo bomo Slovenci zediujeni, more jim pravica obveljati. Slovenci ne zahtevamo več nego ravnopruvuost in no zato, du bi Nemce ali Lahe zatirali, umpak da svojo pravico vživumo (dobro! nu levi).
Tretja glavnu točku je ozir na muterijulno hlugoHtunje naroda, ua razstočo državne de-licite, na državni dolg brez konca in kraja. To ho tiste črne bukve nudlog, v katerih stoji zapisano, kam iiiih tira tista sistema, ki ho liberalno imenuje (dobro! na levi).
Vho to pa ho moro lo takrat predrugačiti, ako pridejo — kakor je v adresi rečeno na čelo državi možje, ki imajo resno voljo, vrosničiti ono veliko načelo, ki so glasi: Justina regnorum lundamentum (pohvala na levi.)
Modrost presvitlega cesarja je I. 1H71 takim možem žo izročila krmilo vlade. Ali tista stranka takraj Litavo, kise zovo „ustavno" in ,,liberalno" prav tako, kakor „lucus a non lucendo" nu tuj strani, nu uni strani, pu M a d ž a r s k a h i 1 a j o n uredila, du je lloheinvurtovo miniHterstvo moralo odstopiti iu da ho zanjo vesele prihodnosti zatemnili kmalo zopet črni oblaki.
To, gospodu, nas jo pripravilo na to, du hiiio sklenili prepouižuo prošnjo na presvitlega našega cesarja, da naj nas on reši, da reši cesarstvo Hvojc iz Hiluih zadreg, v katerih dan danes tičimo. GoHpodu moja, da hilft kcino Struussvogelpolitik spielen; pred vsem hvo-toni leži odprto, kam smo prišli (dobro ! na levi.)
opravičeno je torej po vsem, da stopimo pred prestol presvitlega cesarja in v ta namen stavim predlogi Njega veličanstvu, prosvitlemu cesarju hc preponižno izroči nasvotovana udrosu m voli so odsek Hcdmerih udov, ki naj to adreso pretresa in v eni prihodnih sej o njej zboru poroča (Pohvala na levi).
Plovna j« pa lo padla!
Naši nasprotniki imajo večino v deželnem zboru; mislil bi človek, da bodo veselja kur noreli; pu glej leži jim kamen na prsih, ki jim ne da svobodno dihat, in to je spomin na ruske zmage, ki ho ves vzhod na drugo stališče postavile.
Plovna jc padla! To čutijo no samo naši,
umpak VHi avstrijnki Nemci, in nu morejo ho nič kaj voHoliti svoje ljube ustavo, in Bvojih večin v državnem in v deželnih zborih. V ča-sih ho Slovane, posebno Čehe in Slovence kar z nnjgrjimi psovkami zasramovali, kedar so ti povzdignili svoj glua za pravico ; — zdaj ho uljudnujši in olikanejši postali, govore z nami nekoliko bolj dostojno, ukoruvno imajo šo svojo prejšno večine.
No bi so celo preveč ustrašili, ko bi so ministerstvo h Čehi jelo pogajati, in jim katero tirjatvo dovolilo. Kak šum in hruš in viš so šo pred uekterimi leti vselej zagnali, kedar jo bil govor o tem, da bi so Slovanom kaj privolilo I Kaj je temu uzrok V — Plovna jo padla 1 Videli bo si o v a ns k eg a lova koručiti čez lialkan, ališali so njegovo rujovcuju h Šipko in Karsu, videli ho, kako jo raztrgal turškega zmaja po trdem boji. Začeli so Slovana bolj Hpoštovati Nemci in vni zapadni narodi. Le eden je nepoboljšljiv, tojeroncgatl Tu bo svojo kri zaničeval in preganjal , dokler bo mogel. Tudi naši nemškutarji Hicer čutijo pomen in važnost ruskih zmag; pa dokler jim vodu do ust ne seže, tuko dolgo ho delajo slepo za voh zunanji svet, in zlorabijo So naprej tisto moč, ki so jo po nam iiaHprotni politiki v roko do bili. „Tugblutt" piše in zabavlja naprej, kakor je bil navajen, iu može, katerih nazore in načela v vvodnili člankih pobijati zmožen ni, začel je napadati nu zadnji strani v podobi iu-seratov iu poslanic z osebnimi, neopravičenimi, deloma otroškimi in pobalinskimi napadi. Nedavno je '/rabhitt" pisal, uaj bi ncinškutarski poslanci nušo prezirali. To je pač smešno, ker mož, kakor ho naši jionlauci in voditelji, ki jih spoštuje voh narod, pač kak VoBtoneck ali TaulVerer no bo uničil, ako jih preziru, — ravno narobe; nnsjirotno moramo puč mi prezirati iu ignorirati celo munškutursko stranko in njeno poslance v deželnem zboru: naj ho šo toliko napihujejo, naj hi; ustijo iu baliajo v „Tagblattu" in po dunajskih listih , mi jim smemo nu vho to odgovoriti: Ne rudujto ho preobilno, ker skoraj bo vašega gospodstva konec, in čutili hosto tudi vi , da jo Plovna pudlu".
Kuj pa to pomeni, da jo Plovna padla V To pomeni toliko, da jo turška moč zdrobljena, da je Slovan svoboden mož postal. Kajti skoro polovico HlovaiiHkc moči je absorbirala turška država, ker ui hiiiiio turških Slovanov v veri-
je kaj druzegul Jost, GcbcIi. d. J. ima pa šo zmerom to strašilo, du vsakdo ve, kaj so trpeli ubogi judje.
2. Iz Rernuldcztt hoče Llorente vedeti, da jo bilo leta 14H2 — M8'.» incl. vsuko leto jio 88 OHeb usmrtenih. Ali hc Llorente na ller-nuhlezu prav sklicuje, ne moremo vedeti, ker Itcrnaldczov Hpis, kaplana druzega velikega inkvizitorju, ho na Sjianjskem nahaja Hitmo v rokopisu; to je pa gotovo, da slcdHtva, koja on izvuju, niso resnična,
Llorente uu ime skazuje. iu sklepa tako-le: v Sevilli jo bila ovadba večja nego drugod, zatorej bi bilo število vnukegu izmed treh sodišč pol munjo torej M. Do som jo njegovo nlta-zovunje dobro. Pa on ho tega števila drži tudi nu zu takrat, ko ua Španjskem ni ho obstajala samo tri sodišča, ampak 11 okrajnih sodišč in vsakemu prišteje nu leto M obsodeh. Po taki teoriji mora število hudodelcev rasti v enaki meri s številom Hodmj in ko hi kuku dežela mesto ono dobila 12 Hodnij, mora dežela imeti tudi I2krat toliko hudodelcuv po Llo-rentovem hohIuvu !
:i. Lloroutovu cenitev, kakor jo Prescott opazil, ko mora zavreči tudi zarad tega , ker nafite.jo peterim sodnijam v Aragonu toliko obsojencev , kakor potem v Kastill in vendar je imela Kustilija jietkrat več judov ko Aragon iu torej gotovo tudi več odpadnih marunov.
I. Temu Hpričevunju dodajo Prescott te-le besede: „Nikukor no morem upati znpiHkom Llorentovim zarad lahkomišljenoHti , h katero je postavljal najbolj neverjetne cenitve pridni zih predmetih kakor u. p. pri številu prognu-ii i h judov, katerih šteje 800.000. Jaz sem iz istodobnih virov npričal, da število najbržo ne presega I (10.000 ali k največjemu 170.000."
r>. Zatorej imamo več nego eden opravičen uzrok pomišljati, čo Llorente trdi, da pod 18 letno upravo Tor<|uetnndo je 8.h00 oho!) v ognju umrlo, kajti videli hiiio, du podlaga , na kteri postavlja nvojo nvojo štovilkasto poslopje, jo piškuva in ničova. Ako bi ho hoteli ravnati po vzgledu njegovega znabitnega številjenja, rekli bi: Llorente je število 1. 1181 od Novil-lunskogu sodišča obsojenih več ko šeHtkrat, pomnožil , število proguunih judov pa petkrat
povikšal, zatoraj Hmcmo misliti, du jo tudi število inkvizicijskih žrtev sploh tako povečal.
Ako tudi nismo namenjeni, da bi to zu rch trdili, smo liotoli vendar pokazati , kako ho da njegovo samovoljno ravnanje zojier Llo-rentu samega obrniti.
0. Ta samovolja in neresničnost Lloroutovu hc pokaže tudi jako neprijetno razsvetljena v zadevi kardinala lliinonesu.
Llorente trdi določno, kakor bodemo videli, da je nadškof Uimenos inkvizicijo olaj-šati skušal, slabo uradniku odstavljul, mnogo-obtožencev pomilostil itd.
Izmed obHodeb, katero Llorente iz službovanja tega tretjega velikega inkviEitorju navaja, ho uiti ona ne glasi na smrt. Toda Llorente ho kar nič no sramuje, prav toliko usmrtitev imenovati iu v svojo primerno štotov vvrsto vati kakor pod Dozo in njegovim pomagalcem Lucerom, katera oba večkrat toži največje tr-doHrčnoHtl iu grozovitosti. Da Jc pa tako šte-vonje neresnično in neopravičeno, je tako uvidno, dn ni trobu uikakega dokaza.
(Daljo sledi.)
guh držalu, temveč tudi avstrijskim zabranje-vala pot do ravnopravnosti in veljave, ker ho ho nafti Hlovanožrci opirali na Turčijo, ter ho vedeli, da ho Slovanov ni treba bati, dokler Turčija obstoji; Turčija jo vezala tudi ruske .sile, ker, kedar je Rusija kako vojsko začela, bila jo v novurnoHti, da jo Turčija od zad ue prime. S tega stališča bomo Se le prav zpoz nali važnost dogodka, da je bila turška moč tako temeljito zdrobljena in uničena. Odkar ho jo namreč to zgodilo, ui je več velesile, ni ga več naroda na svetu, ki bi se smel predr-zniti, da bi odrekel Slovanom svobodo in ruv-nopravuost, ali pa bil celo nesramen dovolj, da bi zahteval, naj bodo Slovani sužnji iu hlapci drugih narodovi
Kaj hočete tedaj vi nas tlačiti in vklopati v železne spone, vi TagblattoveiV Koliko pa vas je? — Ali je videl kdo šo bolj smešen zarod ua svetu , nego so ti žalostni potomci mihokoščcnih birokratov? Mi znamo, da imajo mogočno protektorje ua Dunaji in v Pešti: Auerspergi in Tisze so roh korenjaki, pa Rus se jih ravno toliko boji ko medved kakega kodrastega psička; Slovanstvo jo močno zadosti, da zamorc tudi preko Mudjarov na dnevni red preiti, kakor to delajo nemškutarji preko nasvetov slovenskih poslancev. Zato ponavljamo radostni klic: Plovna je pa lo padla I
Nekdo je rekel: „ltusija Slovanom že s tem koristi, da obstoji; to je istimi, to vidimo sedaj, ker njene zmago tako dobrodejno vplivajo na naše razmere. Položnj se je toliko spremenil Slovanom na korist, da našim nem-čurjem pač uit bo obveljalo, kar nameravajo; duulizcm so bo podrl, in začel se bo Slovanom v Avstriji tisti kruh rezati, kakor drugim na rodom.
Iz deželnih zborov.
l)<"J.«'lni vJior ki-uiijskl.
Osma seja 7. oktobra. (Konec.)
Vesteneck odgovarja dr. Vošujaku rekši, da z današnjim predlogom so deželnemu odboru šo no naroča, da mora pritrditi prošnji, nego lo to, tla se mi-njo ozira. Poročevalce dr. Deti pravi, da h to prošnjo išče meščanski element pri zbornici varstva pred kmeti-škim, in priporoča odsekov predlog. Poslanec Pfeifer temu nasproti konštatira lo to, da jo v občinski Heji glasovalo 7 meščanov zoper ločitev, a lo .'t za-njo.
Pri glasovanji iiemčurji vržejo Pfeilerjov predlog, pritrdijo pa odsekovemu iu tako gro prošnja do deželnega odbora.
Vasi Uatcžovo brdo se dovoli razdeliti od južno železnico prejeti denar za nekaj prepuščenega sveta proti temu , da prevzame vas tudi vzdržavanjo občinsko poti, ki jo je imela do zdaj vzdržavuti železnica.
Prošnja trzinjsko občino za pomoč proti potoku , da bi no stopal čez bregove, sit odda deželnemu odboru, prav tako tudi prošnja posestnikov Žigniurco in bloške občino za preložitev cesto čez hrib ltoncar, poročilo bilančnega odseka o poročilu deželnega odbora o zidanji norišnico na Studencu so pa vzame na znanje.
Dr. Deu utemeljuje potoni Hvoj predlog o razdelitvi občinskih pašnikov, ker razdeljena l>i ho boljo obdelovala , tedaj tudi več nesla. Zo I. 1801) je deželni zbor sklonil tako postavo, pa ni bila potrjena, ker so jo razdelitev vsakako ukazovala; treba toraj postave, po kteri bi ho razdeljevali pašniki lo, ako večina občanov to zahteva. Njegov predlog: naj ho deželnemu
odboru naroči v prihodnji sesiji podati zbornici tuko postavo, — obvelja po vsi zbornici.
Na to vtemeljujo gosp. dr. ltloiwois svoj in svojih tovarišev predlog adreso do presvitlega cesarja s krepko, jedrnato besedo. (Glej govor ua prvi strani.)
Nemčurji so med govorom večkrat rohneli, predsednik pa reče govorniku, tla ne more nikakor pripustiti, da bi se zbor imenoval ue-postuven.
Pri glasovanji dr. Bloiweisov predlog ne obvelja, kor so zil-nj lo narodni poslanci večine prebivalstva, neničurski zastopniki manjšine deželo pa ne. Toraj propade vsa adresa.
Potem utemelji šo poslanec Pakiž Hvoj in drugov nasvet zarad odpisa davkov v kočevskem, veliko laškem in ribniškem okraji zavoljo pogostili slabili letin. Ta nasvet se odda gospodarskemu odseku v pretres in seja so zavoljo pozno ure sklene.
I) e v o t a h e j a 8. oktobra.
V tej seji , ki je trajala le poldrugo uro ni bilo nič posebno važnega na vrsti. Deželni glavar odgovori g. Potočniku na interpelacijo v zadnji seji zavoljo tedenskega skladanja v Kropi, da ho bilo pritožbe zoper to in jo de želui odbor to reč drugače vkrcnil. Reč so je potem poslala na Dunaj v najvišjo potrditev, ki pa se dozdaj še ni podelila. Trebanj skemu, radeškemu iu kočevskemu okraju so ho dovolile priklado za ceste, isto tako občini Velika dolina v davkarskili občinah Čatež, Terma iu GloboČica za šolo \ Čateži iu drugo Hplošno občinske potrebe.
Zarad naprave dekliško sirotnišnico po usmiljenih sestrah sv. Vinconca Pavi. v Ljubljani ho naroči deželnemu odboru, naj pri tem vho potrebno vkrene, da bo mogoče napraviti 'JO ustanov za deklico siroto v tem zavodu.
Poslanec dr. P o k 1 u k u r je bil predlagal, da bi ho zdaj dalo HCHtram iz Hirotnišničnega zaklada 1000 gld. zu priredbo hiše, pa ta predlog ni obveljal.
Predlogi deželnega odboru o pokojnini takih učiteljev, ki ho bili po niiniBtorskoiii ukazu od d. januarja 1877 pozneje v stalni službi potrjeni, ho sprejino, kakor jih je podal odbor, namreč da jo podlaga odmerjenjii odprave njihovo znesek .'150 do 150 gld. Za pomočne učitelje pa, ki n i ho bili pozneje umeščeni, velja za pokojnino mera 'JOD do lioo gld.
Prošnja deželnih služabnikov za povišanje plačo ho ne vsliši, isto tako no prošnja vdove gosp. Janeza Suiukavcn za povišanje pokojnine od 200 na 250 gld. in priuosku dveh otrok. Prošnja občine Trebič za podporo za šolo se izroči deželnemu odboru, podpornemu društvu HloveiiBkih vseučiliščuikov v Gradcu ho dovoli 100 gld., društvu za podporo gimnazijskih dijakov v Novemmostu 200 gld., dunajskim vho učiliščnikom nič, isto tako ho zavrže prošnja g. P. Skiilo-tu za podporo Hinu, ki ko na Dunaju uči živiuozdravništva, doslužeiiemu uči telju Pibcrniku pu ho podeli iz milosti pokojnimi letnih 150 gl. od 1. oktobra t. I. počonši, isto tako ho dil nekemu okrajnemu raiiocelniku 100 gld. enkrat zu vselej. Občinama hv. Petelin Trnje ho za zidanje inostu izjemoma dovoli 200 gld. podporo, ko jo poslanec gosji. Robič predlog odsekov še posebno priporočal.
Potem ho jo sklenilu seja.
Deželni zbor M»liiOKi*it"ki jo Hklenil prositi za to, da naj ho odpravi posilim lega-liziranjo pri notarjih iu naj ho za noktere reči dri. županom pravica
V m o rit y n li cm zboru jo govoril grof Belkredl z« nerazdeljivo posestva. VVurm na-Bvetuje, naj ho narodi postava zoper p i j n n
č o v a n j e. Ta predlog se izroči gospodar-skemu odseku.
V	m< ii|iii-sikrni zboru so je dovolilo
šo 8000 gl. za reguliranje S a v e.
V	AIcKljMkriii zboru ho bo potegnili za posiljene vojake, in sklenilo se jo, vladi naročiti, naj izdela postavo za preskrbljevaujo družin v vojake poklicanih rezervistov.
Iz Nosno.
Vradno so poroča iz taboru pri Peči: V severni Krajini, kjer hiiio ho upora nadejali, trčili smo G. t. m. ob vstajnike, ktero so tolovajsko čete podpirale. Razpodili smo jih in jim prizadejali veliko zgubo. V celem okraju od Peči do Todorova oddajajo orožje. Našo veliko zgubo so umevno zarad jako raztegneuega bojišča in silno težavnih potov. — 8. t. m. poroča general major Reinliinder: Včeraj hiiio po večurni lahki bitvi dospeli v Peč in Pecko goro, danes pu smo razorožili Peči in okolico. 7. t. m. smo zgubili: Lajt. Pelz in olic. namestnik Scliick 7ii. reserviuega polka pa O mož je ranjenih, 1 vojak ubit. f>. t. m. imeli smo 17 mrtvih in 181 ranjenih; tudi čast. nam. Navratil is. peš polka je ranjen. Reinliinder nameraval je '.». t. m. marširati v Podzviz.il, 10. t. m. pa v Vernograc, in izreku upanje, da bodo tudi ti okraji skoraj pomirjeni.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 11. oktobru. iiiiiilMlrrskl kriz,Iporoča,,1'rom denldatt", da bodo najbr/.o rešena že pred shodom državnega zbora, ker sedanji ministri nočejo več stopiti pred zbornico. Razun llerbsta in Reehbauerja bili so k cesarju poklicani šo Kellersperg, ('oroniui, Groholski in knez Kari Attersperg. List meni, da bode pri dosedanjih razmerah težko .sestaviti iniuiHterstvo iz večino državnega zbora. „Vorst. Ztg." iinu že to-lo miniHlei Hko listo sestavljeno: Taallo bo predsednik, Stremim- notranji, profesor Siiss učni, Plenar mlajši, denarni, \\ ilc/.ek kmetijski, 1'elder pravni, Duniba ali Bazant kupčijski in llorst vojni minister. Ziemialkovski bi ostal minister brez portcfouilla in čo bi so kteri imenovanih branil, bi G laser in Chlumecki obdržala dosedanjo službo. Namesto Ungerju, ki so hoče zopet, profesuro poprijeti, bi Čeh dr. Klaudv poslal minister, čo bi se vsled tega poraziiniljenje s Cehi moglo doseči. Drugi listi zopet drugo možu priporočajo zu ministre; vsaka stranka hoče .svojo ljubčko spraviti na krmilo državno. Pa vsi dozdaj imenovani lo malo upanja dajejo, ker so otl Hvojili liberalno-strankarskih načel tuko prešinjoni, du se no bodo mogli popustiti dosedanjega potu, ki pa ne pelje do nobenega vspeha.
0£°ersko niiiiistorstvo tudi šo ni ho-stuvljeno; '.t. t. m, Hta bila Ghyzy in Simonyi pri cesarju. Sinionvi jo menda grajal zaHodenjo Bosne in priporočal, da naj ho kolikor hitro mogoče konča.
V KiiliHknii glavnem mestu se sedaj mudi cesarjev brat nadvojvoda Ivarl Ludvik, kteremu Poljaki pripravljajo veliko slovesnosti.
V nanje d rtu ve.
Tiirrljii je zutožilu Avstrijo pri vhoIi vladali, da naši v Bosni neusmiljeno ravnajo, ter prosila, naj nnfieniu coHurju uktižojo, da bo svojo vojsko nazaj poklical. Po celoj P.vropi ho ho tej okrožnici smejali, doloma, kor nekaj tako budultiHtega zahteva, deloma pu,
ker se pritožuje čez okrutnosti oni Turek, ki nikdar vsmiljenja poznal ni. ,,Pol. Corr." meni, da hoče Turčija s to okrožnico le madjarskim levičarjem dati novo priliko ropotati zoper za-zedenje Bosne. Angleška vlada bode zahteve turške odbila.
IteMarahijo bodo Busi v posest vzeli 13. vinotoka. Iz Rumunije so RuBi že šli. Ru-munci v svojem zboru še veduo debatirajo, ali bi dali Besarabijo nazaj, ali ne. Ko bi ti ljudje vedeli, kako so smešni!
V nciiiNkcm državnem zboru katoliška stranka neče glasovati za postavo zoper soci-jaliste, zopet dokaz, kaki „sovražniki svobode" so katoličani, ki drugemu ne privoščijo tistega zla, ki ga sami za se ne želijo. Bismark je v tej sili prosil druge stranke, da naj se v tej zadevi zedinijo in Nemčijo rešijo pred viharji, kteri jo od vseh strani stiskajo.
Angleži v Indiji in Afganci se pripravljajo za vojsko.
Izvirni dopisi.
'ti Dunaja, 9. oktobra. (Mi niste rs ka kriza ogerska.) Priznati Be mora Madjarom, da umejo braniti svoje ustavne pravice in politično samostojnost; a ker ne poznajo pravicoljubja, in ker so toliki sebičneži, zamore ogerska, ali prav za prav madjarska svoboda drugim narodom le škodovati, ne pa koristiti, kakor sicer naravno svoboda jednega naroda dobrodejno vpliva na druge. Zdaj so Bi levičnjaki v glavo vbili, da hočejo okupaciji Bosne nasprotovati, ker se boje povečane Hrvatske, zato se skrivajo za prevelikimi stroški, v resnici pa minister Szell in tovarši niso odstopili zaradi tistih miljonov, ki jih zasedanje stane, — saj sicer Madjari nikoli niso bili varčni, kedar se je bilo treba bahati pred svetom kot velesila, — grize jih le, da ima Bosna slovansko upravo dobiti, da zna Hrvatski pripasti, — „in za ta namen," pravijo, ne damo krajcarja 1 Če Bosne ni moč pomadjariti, ali pa s pomočjo begov kot ječo Slovanov ohraniti, onda naj se da Turkom nazaj," kriče levičarji. Zdaj pa hočejo na merodajne kroge z vso nesramnostjo in vsemi sredstvi pritiskati, da bi jim prav dali. Tisza in drugovi so odstopili, pa za njimi neče nobeden minister postati : odpovedal je že Szlavy in odpovedali bodo tudi drugi.
Kaj je potem storiti ? Ali prezreti ustavo in imenovati za ministre može, ki nemajo parlamenta za seboj, in vtem slučaji hočejo Madjari kakor besni kričati, da se jim kratijo ustavne pravice; ali pa bo treba Tiszo prositi, naj vlado zopet prevzame. On pa hoče to le storiti, ako se vse zgodi, kar Madjari hočejo. To je Tisza že lani storil, in tudi lani mu ni hotel nobeden naslednik biti, in Tisza je vlado zopet prevzel, pa s pogojem, da so se naši Ogrom udali v prašanji državne banke. Ta manever hočejo vnovič poskusiti. Tako ti možje Btrahujejo naše državnike, dokler se madjar-Bke oholosti ne bodo naveličali.
Minister Szell je že odpuščen, veselo znamenje, da se bo stvar morda vendar drugače zasukala, nego levičnjaki mislijo.
Naše ministerstvo v Ciali je odstopilo, ker je tako le od madjarske in Andrassyeve milosti živelo, in še v ustavoverni stranki nema dovolj podpore.
Vse je odvisno od tega, kako se bo kriza na Ogerskem končala. Dokler bo edino le Madjar ukaze dajal, tako dolgo za Slovane v Avstriji ne bode bolje.
Iz Kima, 4. oktobra. (Sv. oče in nemški katoliki.) Italijanski listi z ve-
liko vnemo ponatiskujejo članke berlinskih listov o pismu sv. očeta do kardinala državnega tajnika. Iz teh ponatisnjenih člankov razvidimo, da vradni listi berlinski pripozuavajoči dobre vredbe sv. očeta izjavljajo, da nemška vlada želi, naj bi se spravedljive besede sv. očeta vresničile, posebno na ta način, da bi se nemškim katolikom ukazalo, naj spoštujejo pruske proticerkvene postave od mesca maja, in naj se sploh nemški vladi v vsem podvržejo. Tako besedičenje se pač more resno v poštev jemati in mislimo, da ue izhaja od državnega kanc-larja; ker knez Bizmark je prepameten, to mu morajo njegovi najhujši sovražniki priznati, in ue more pričakovati, da se bo od Boga posvečena osnova katoliške cerkve kedaj podvrgla pruskim postavam od mesca maja, in da tudi papež Leon XIII. kolikor so tudi sicer miroljubni, kaj tacega nemškim katolikom ukazati ne morejo.
Vradni listi se bridko pritožujejo, da katoliški časniki in katotoliški poslanci na Nemškem nečejo papeža vbogati, ter sklepajo, da papež nemajo moči, da bi jih k temu prisilili. Tudi te tožbe so neopravičene in krivične. Sv. oče želijo, da bi se s prusko državo naredil pošten mir. To pa ni mogoče, dokler pruska vlada svojih proticerkvenih postav ne prekliče: Postave od maja se še vedno izvršujejo, sv. oče bi jim nasproti stopili s kodeksom, pa še vedno odlajšajo, v nadi, da se bo dala vendar kaka spravu doseči.
Nazadnje bodo pa papež vendar primorani, da razglasijo ta codex, kajti če se država od cerkve popolnem loči, potem mora tudi cerkev to storiti.
Mir še vedno ni sklenjen; sv. oče pa čakajo iu se zdržujejo ostrejših ukazov, da bi se sprava ložeje dosegla, ki se je še veduo nadejajo. Dosedaj pu o spravi še nič ne vemo. Berlinska vlada katolike še vedno stiska s svojimi majnimi postavami, papež bodo pa v svoj čas tudi primorani , da izrečejo in stord, česar se pri takih okoliščinah ogniti ne mo-rejo.
Časniki, katerim je na tem ležeče, da se sprava med cerkvijo in državo naredi, kakor to žele sv. oče in berlinski dvor, naj vendar nehajo napadati katoliško časnikarstvo in katoliške poslance. Ne more se katolikom hujega očitati, ko to, da sv. očeta ne poslušajo in ne vbogajo. Papež dozdaj še niso mogli oznaniti miru in sprave med cerkvijo in nemško vlado.
V političnih, v posvetnih vprašanjih pa sv. oče katolikom tako nobenih ukazov ne dajejo, česar menda nekteri ne vedo ; v posvetnih rečeh imajo katoliški poslanci popolno svobodo misli in besede.
Domače novice.
V Ljubljani 12. oktobra.
(GledaliŠne slovenske predstave) bodemo vendar imeli tudi letos. Vodja nemškega gledišča, g. Ludwig je namreč v službo vzel slovenska igralca Geceljna in Šmida, ter bode (lajal tudi po 2 do 4 slovenske predstave na mesec. Kakor čujemo, obrnil se je na Češko, da dobi tudi slovansko pevkinjo.
( j- Marija Zakelj) roj. Suhadolec, mati gimnazijskega profesorja Miroslava Žakeljua in vneta domorodkinja je 10. t. m. previdena s sv. zakramenti umrla. Pogreb bode danes popoludne ob '/a5. uri iz hiše št. 6 v Saleudrovih ulilah.
(Asil družbe sv. Vincencija.) Plodonosna vejica družbe sv. Vincencija v Ljubljani je deški asil (zavetišče), ker tu se sprejemajo si-
rote in otročiči revnih staršev v hrano in od-gojo, ter se revnim družinam zdatno in krepko pomaga. Nimamo namena ponavljati dušnih in telesnih dobrot, ktere otročiči v asilu uživajo, ker to je bilo že natančneje povedano v računskih sporočilih preteklih dveh let imenovane družbe; želimo pa vse prijatlje uboge mladine opozoriti, da deški asil ni le po svojem namenu, ampak tudi po okolišinuh časa važen in vsestranske podpore vreden. Pomanjkanje duhovnov se od leta do leta bolj čuti in napolnuje blaga serca z britko žalostjo in resno skrbjo zarad prihodnosti, kajti vsim mislečim je prejasno, da se čedi ne godi dobro brez pastirja, zlasti v razburjenem in naslad-nem času. Ako se to opazuje v naši škofiji, kaj je misliti o drugih škofijah, ktere še v boljih časih niso dobivale zadosti duhovnov? Naša dežela je bila še pred malo leti tako srečna, da ni samo domačo škofijo obilno preskrbovala z dobrimi pastirji, ampak osrečevala je tudi sosednje škofije z gorečimi in zmožnimi duhovni. Naj se toraj naš narod zopet dvigne do one stopnje, da bo v deželi primerno število duhovnov in da bo pošiljal na-depolne misionarje tudi v one kraje, kjer zapuščene ovčice že dolgo zdihujejo po dušnih pastirjih. Ljubljanski asil skuša tudi pomanjkanju duhovnov v okom priti, ker Bprejema, kolikor mu je pri pičlih dohodkih in omenjenih prostorih mogoče, revne in zmožne dečke iz dežele in iz mesta, kteri imajo namen Be za duhovski stan izobraževati. Letos ima asil 11 takih dečkov ki obiskujejo gimnazijo iz tega uamena. Prvi latinski razred pavzročuje mnogo stroškov, namreč vpisnine 2 il. GO kr., šolnine 10 for. za knjige G — 10 forintov, ki družbi delajo veliko skrbi. Prosimo tedaj pre-častito duhovščino in vse prijatelje revne mla dine, naj blagovolijo podpirati to imenitno vstavo, bodi si po enem ali drugem uačinu. Družbi se vstreza ne le z denarji, ampak tudi z živežem, s krompirjem, fižolom i. t. d. Pri tej priložnosti prosimo tudi vse dobrotnike naše družbe, uaj pregledajo svoja oblačilo, ter obnošeno podarijo družbi, kajti zima se bliža in oblačilsko predalo se je izpraznilo. Bog bo obilno vse poplačal.
Preduištvo družbe sv. Vincencija v Ljubljani.
(Tiskarna na Gradu.) Bukvovezov je na gradu že 16. Kakor se govori, bodo gori napravili tudi tiskarno, in se bo potem „Tagblatt" na gradu tiskal.
Eksekutivne dražbe.
12. oktobra: Mikulič a Hriba, 1. Novak b Brega, 1. Ruperčič iz Retij, 3. Mikulič iz Grdega Dola, 2. Levstek iz Belcvodc, 1. Obcrstar iz Zlat-ueka, vsi v Ribnici. 1. Bencina s Cola, 1. Cermelj iz Budanj, 3. Ukmar iz Ustja, vsi v Vipavi. 1. Občina Vrabce. 1. Muha iz Razdrtega, 1. Občina Razdrto, vsi v Senožečah, 1. Pogačar iz Zgo5, v Radolici. 1. Reil v Tržiču. 1. Klemenčič iz Spodnjo Šiške, 3. Požlep iz Plcšivico, 1. Fink iz Malo Iiačne, 1, Jankovič iz Brezovice, 3. DruŠkovic iz Lukovice, 3. Primic iz Iške vasi, 1. Mazi iz Jezera vsi v Ljubljani, 2. Stare iz Jasna iu 2. Samsa v Bistrici. 3. Simoneič iz Arta v Krškem. 2. Gaš-perlin iz Kaplevasi, 2. Čcbašek iz Šmarce, v Kamniku. 2. Erlach iz Veisenfclsa v Kranjski gori.
Umrli so:
Od 9. do 10. oktobra: Andrej Senekovič, prof. o. 1	z® davico. Marija Fischer, prcdil.
del. 20 1., za jctiko. Jožef Markusič, vjetnik na Gradu 51 1., vsled samomora.
TeleKrnllčnc deiiArne cen* 11. oktobra.
Papirna renta 61.10 — Sreberna rinta 62.60 — Zlata renta 71.45 — l8601etno državno posojilo 110.60
Bankine akoije 704 — Kreditne akcije 220.--London
Hfi.85 — Srebro 100—.— Ces. kr. cekini 5.57.-20-firankov 9.36,
Isdajatclj in odgovorni vrednik: Filip Haderlap.
J. Blainikovi nasledniki v Ljubljani.