ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Utrihnji-K	dobe* v«4j«. V«ak. ki
mm pr%pmrut»i* m(i I a n N t r • d a" >11 ca iriMU u uar^aika, Vibi Im ktile-fra, krr *le aau vdtwIJ pot k um lepemu h ruaiaiivrtuu Hitu.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
KLKPHOXK: CHeUca —1-4J No. 86. — Stev. 86.
Entered a« Scromi ( hiss Matter September 2lst, 1903 at the Post Office at New York. N. Y., under Art of Congress of March 3rd. 1879.
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 14, 1938- ČETRTEK, 14 APRILA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XLVI.
►—
MERIKA SE NAGLO 0B0R0ZUJE NA MORJU
JAPONSKA BAJE GRADI
NAJHITREJŠE KRIŽARKE
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO ZGRADILE 2 BOJNI LADJI PO 50,000 TON — VSAKA BO IMELA DEVET 18-PALCNIH TOPOV
WASHINGTON, D. C., 14. aprila. — Senator Bone je rekel, da je prejel obvestilo, da namerava ameriška vojna mornarica zgraditi dve bojni lad i! po 50,000 ton in bo vsaka oborožena z 9 topovi po
18 palcev.
Sef mornariških operacij admiral William Lea-liy je nedavno pred senatnim mornariškim odborom stavil zahtevo, da kongres dovoli pri eni mi ijardi izdatkov za mornarico zgraditi tri bojne ladje po 45,000 ton. Senator Bone pa pravi, da nameravajo mornariški poveljniki mesto treh zgra diti dve ladij po 50,000 ton.
Jutri pa se bodo pričeli ob mehiški meji največji manevri ameriške armade v njeni zgodovini. V manevrih bo udeležnih okoli 400,000 vojakov.
Čete na Filipinskem in Havajskem otočju in v kanalski zoni so že imele svoje manevre in bili so tudi manevri n aCulebra otoku pri Puerto Rico.
Na manevre so bili pozvani tudi vsi rezervni častniki. •
V manevrih v državi Texas bodo tovorni avtomobili nadomestili kavalerijo. Aeroplani pa se bodo vežbali osamljenim oddelkom dovažati munici-
jo in živež-
Priprave za konvencijo C. L O.
ZAHTEVE
SLOVAKOV
Po mnenju čehoslovaške vlade je velika večina slovaškega naroda proti avtonomiji.
TOZADEVNE NAČRTE 39
NAČELNIKOV CIO UNIJ
PRAGA, Cehosli>vaska, 1 3. aprila. — Manifest slovaškega
voditelju Andreja Hlinke, v ka PARIZ, Francija, 1 3. aprila, t. mn zahteva za Slovak.- av-i Mini.-tr^ki pred-ednik Edo-l ono ji i jo v okrilju eehoslova-1 |Jard Oaladier .je zmagal sredi >ke države, ni posebno razbn- vc|i|j,. zincdt ril eeho>lovaških vodilnili kro-•ruv.
Jlliiika, voditelj slovaške katoliško ljud>ke stranko, jo re-{(jj kol včeraj, da U.:!<MI,IMX» S!o\a-<
DALADIER JAPONCI SO DIKTATOR i V VELIKI
FRANCIJE; STISKI . . --;
-------------..................................| 1 ukaj se vrsi konferenca, na kateri je po svojih
Poslanska zbornica mu je Kitajci neprestano napa; predsednikiK zastopanih 39 velikih unij, ki so pri-dala do 31. julija vso dajo na 150 milj dolgi
moč. — Stavkarska ne-! fronti. — Kitajci 90 za-^jučene Lewisovemu odboru za industrijalno or-
vzeU rojstno mesto Kon-^ganizacij0_ JSJa konferenci je bilo sklenjeno, naj se
fucija'.............. -....... vrši to poletje ustavna konvencija Lewisove org?v-
varnost je odstranjena.
velike zmede v poslanski zbor-inici in med pariškimi delavci, j V |Mislanski zbornici je dobi« |>koro soglasno zaupnico, eetu-
te skrajna desnica 111 skraj ljaj,OI1(:j na levica pogojno obljubili j -/iX 'svojo pomoč.
SAXG11AJ, Kitajska, 13. a- iAizaeije
prila. — Vsled neprestanih ki-»___ _
tajr.kih napadov na 150 mi S j 1 dolgi fronti v južnem Šantiin gu v defenzivi in tuji opazovalci so mnenja, da se nahajajo
P0V0DENJ
v zelo težavnem polo-'
kom na ( choslovaškcin 110 o
; ^» »> tj (jvinui:.	i i - - - -	1
staja nič drugega kot borba z «	j _ Kitaj« 1 so se zopet
j avtonomijo. Ta borba ne bo vrJ Ki,r Je *e	1,llloo° večje-.Cufua, rojstnega mesta Kon-
| Lewisov odbor bo postal stal-;na federacija, s čimer bodo 1 zmanjšane prilike, da bi prišl > kdaj do sporazuma z Ameriško POJE 1VI A delavsko federacijo.
I_________________ j Precej preglavic povzroča
. , \ iti; »i , ~	.1	._-v Lowi.su David Dubinski, pred-
i»hi»t.h Natančno število smrtnih st„||llk Udiea Garment Work.
-ila ob >trani :;..">(HJ 0<M> -udet- važnosti, sta Daladier in finan., fucija <b Tienciu-Pukov žele-- 'škili Noinoov, katerim načelu jo ^"i minister Paul Marehandeau 'zni<-i. kjer so Kitajci preplezali narodni socijali~t Konrad lleu Mobila koro soglasno oblast, jobzidje in v mestu se je vnel [t ;n	jda delujeta z odredbami, da u-iboj mož proti možu.
Xeki v ladni zastopnik je iz-jedila tiliailčlii položaj.	j	^ poro&ljo> aa
javil: - Illinka niuia za seboj j Najvefia DaladterVwi zrna U polastili višin okoli Jihsije vecme slovaskega naroda. C
slučajev še ni ugotov-
ers unije, katera šteje četrt 111 i-
Ijeno. — V državi Ala- lijona članov. Dubiiitki je že bami skrbi Rdeči križ za'vK'klat namignil, da bo e svo-
3000 poplavijencev.
/ima za <eboj eno t l etino iSlo-, vakov. je lahko zadovoljen. p-i r«snu uvoDiimo, ila jih ima. Y
Največja Daladferjeva zrna. ga pa je. da je je poravnal ve- »a ter je v tegu krvav boj z Ja. liko stavko v državnih tovar ponci, ki branijo mesto. Po ja iiali za aeroplane. Pogodeno japonskem |K>razu pri Tajer-Sbilo tudi, da bodo v teh tovar .čvangu so se boji premestili v
WASHINGTON, D. C. 13. aprila. — Mornari- pa.-lai,,,-,.tu jo (U slovaških po r^ ^{'po 40 ur na teden.' okolico Jihsi jena.
.ški department je bil obveščen, da Japonska gra- * - "J"."1 J,h J* 19 ** Po drugih tovarnah, posebno v i «awoni.: mZiUh'h* velika oia 1. 1 j - 1-1 -11 -- 1 iti	1	Hlinko, vsi drugi so pa odloeit. t> , .7 • * • , -i - ' 'jaPOI,u pošiljajo \eiika oja-
di brodovje velikih knzark, ki bodo popolnoma iuil <trani viaJo	BenaultoM tovarni, bo najbrze >enja v južlli Santung, da usta.
revolucijonirale mornariško taktiko.	J Ministrski pred-ednik Milani?"11 ^'T r	sporazum;v|jo kitajsko ofenzivo in aopet
Nove križarke bodo zelo hitre, bodo zelo gibčne.Hodža je po rodu Slovak ter ^^ £ ^ tol^Jllli to P^J0.^0 kampanjo proti : zastopa agrarno stranko. v J ? 1	,«učovu in proti drugim strain močne. ! ^ ..........^ munisti. Nevarnost, da bo raz- teglC.nim krajem ob Lungliaj
— Ce se bo lilinka združil
glašena splošna stavka, kar so železnici.
nameravali komunisti, je se
Po nekem poročilu gradi Japonska že tri take j jjenlei novo stranko, — je reke i
križarke. Vsaka ima od 16,000 do 18,000 ton. —iHodža, — bo storil to iz zgolj|• "TV"'1.' J
1	, ,	0 da] odstranjena.
oborožene bodo z osmimi ali devetimi I 2-palčni- f>oll>le.mli ^zlogov, bheno vlo.
- • 1 1	-i	a a i	je iv;ral svječasno v Neinči- Poslanika zbornioa je
mi topovi in bodo vozile po 40 vozlov na uro.
"Ako se grade take ladje." je rekel nek visok mornariški častnik, "tedaj bodo predstavljale najmočnejše obrambno orožje na morju. Sicer se ne
JO igral s v je o ji sedanji propagandni minister dr. (Joebbels. Da je dosegel svoj cilj, se je prid letom Iiy.'vi večkrat družil z nemški
. ,	,	. . . . 1-1 - • 1 ... 1 i- i111' komunisti. S tem pa nika-
bodo mogle spustiti v boj z velikimi bojnimi ladja- kor ui lv^no, da je odobrava.
ni, toda bodo mnogo -močnejše kot katerakoli a- politiko komunistično stranke.
meriška ali angleška križarka in s svojo hitrostjo j ---* ^ ---
bodo mogle uničiti vse parobrodne črte sveta/* BI VSI KAJZER IMA VNETEGA
glasovi proti 12 izrekla Dala-dierjevi vladi zaupnico. Takoj po tem glasovanju in ko se po. slanei odpravljali, da gredo
Da»i pa Kitajci stalno zma-Jgujejo v osrednji Kitajski, s ijOfc j vendar so pripravljeni še na j hujše boje, ko bodo Japonci pričeli novo ofenzivo.
M.ONTQMJ3B-Y, Ala., a-prila. — V vsem j^oplavljenern ozemlju med Home v »lrža\i G e orgij i ter tukajšnjim mestom je začela voda upadati. Natančno sliko o strašnem o-pustošenju >e bo mogoče le polagoma ustvarilo. Število zna nih smrtno ponesrečenih znaša sedemnajst, pa jih je gotovo več, mogoče še enkrat toliko. Materijalne škode ni mogoče niti približno ugotoviti.
Oblasti posvečajo vso pažnjo
HANKOV, Kitajska, a-
pravljati o
na »svetovni Vorku.
udeležbi Francije razstavi a* New
l
ZAGOVORNIKA
B1X G J1A MPTOX, X. V., 1U.
rOKlO, japonska, 13. aprila. — Nek častnik mornariškega urada je zanikal poročila iz Združenih držav, da gradi Japonska skrivnostno vojno	aprila. — Že štirideset let brodovje z bojnimi ladjami po 16,000 do 46,000	^tita v&ako leto bivši brivec . on	Pietro Depascale nemškemu
d j j • 1 t- • n. -	...	-i 1	kajzerju za god. Bivši kajzer
Podadmiral Teizo Mizuno, ki je namestnik ad-	^ mu v>aku leto sproti 7ilhva.
mirala Kijoši Node, je rekel:	hi za ee-titke. — Pred štiride "Najprej so mislili, da gradimo ladje po 43,000 ;etiu,i ieti' — Plav» ^pascal-.
-— ko je bil kajzer v Aimu gost kralja L* ui be rta, je prišel v mojo brivnico. Obril sem ga in mu
ton in poleg tega še mnogo drugih ladij vseh vrst
Najbrže bodo še dalje ugibali in morejo približno
preceniti naše resnični program."
Mizumo je tudi rekel, da bo Japonska ostala pri ^pitnine. Dober možak je.
. . 1 • 1 1	-	-»i i \ se tisto, kar so uied vojno Kc-
svoji politiki in nc bo izdala svojega mornariškega vol.Mi ,labega 0 lljum
j pristrigel brke, zakar mi je dal
programa.
ob J ponoči domov, je vlada prUa __ Četudi se nahajajo naznanila, da želi takoj tez- japonci v Šantungu v zelo te
žavnem položaju, vendar bi mogli Kitajci svoj veliki u-'speli pri Tajerevangu preme-Ker se bo poslan,ka zborni niti v odločilno zmago in bi z ca za Veliko noč razšla, je go- ,la3lim zasledovanjem mogli tovo, da bo Daladierjeva via ^»Ponee pognati iz Santunga, da ostala na krmilu saj do 31. ,toda so ffdli na sv°je lovori julija in če zopc^t no pride do ke m sIavih z,liag°- Medtem kake krize, poslanske zbornico	Japonci zopet reorgant
ne lx> treba sklicati pred 110 vem broni.
Jiini ljudmi izstopil" iz C. I. O , 'ker se ne strinja z njegovo politiko.
I Za -predsednika CIO je bil včeraj ponovno izvoljen John L. Lewis, za podpredsednika pa Philip Murray, načelnik odbora za organiziranje jeklarjev, ter Sidney Iiillman, predsednik Amalgamated Clothing Workers of America.
V svojem včerajšnjem go\L-ru je zahteval Lewis sprejem postave glede minimalnih plač 111 maksimalnega delovnega ča_ sa. Nadalje naj kongres dovoli oskrbi poplavijenoev v državah *e tritisoč milijonov dolarjev Alabami, Mississippi in Geor- 2a Jarna dela; , t giji. Samo v državi Alabami!	mm
skrbi Rdeči križ za 3000 ne ' SALJAPIN UMRL srtčnikov, ki se jim je posreči- j PARIZ, Francija, 12. aprila, lo rešiti le golo življenje.	Slavni ruski pevec Feodor Skoda, povzročena na j>oljih Ivanovic Saljapin je sinoči po in v nasadih v okolici Montgo- bolezni dveh dni umrl. Sloviti mery, znaša do $80,000. Popra j basist je dopoldne izgledal, va razo ranih cest v Dalis okra. |kot da je izven nevarnosti, to-ju, x\la., bo veljala najmanj'da nenadoma se mu je bolezen stotisčo dolarjev. {poslabšala in proti veeeru je u. ---- .mrl. Star je bil 65 let.
BUERCKEL DRUGI JUNAK \ -,?b	p^^i; 8i>
bili njegova zena in 8 otrok.
Saljapin že več mesecev ni več pel in je bil že skoro eno
izirali svojo razbito armado in avstrijskem plebiscitu, j poleg tega še dobili velika oja-čenja ter bodo zopet pričeli novo ofenzivo.
no. Človek, ki da $10 napitnine, ne more biti slab.
ADVERTISE IN 4 GLAS NARODA"
FORD JE PRAZNOVAL ZU-TO POROKO
DETROIT, Mich., 12. aprila. — Henry Ford in njegova žena Klara »ta praznovala včeraj zlato jK>roko, Fordova žena pa poleglega še svoj 71. rojstni dan. Slavnost se je vršila v Groose Pointe Shores. Pova bljenih je bilo več sto gostov iz raznih krajev dežele.
DLrXAJ, Avstrija, 11. apr. — Poleg Hitlerja je Joseph . . . . _ ,
Buerekel prvi junak v nemško."e,;> P" «labem zdrflvJ"'
. -- 1 . . -	oaljapma so smatrali za naj-
večjega basista. Njegove največje vloge so bile: car v opevi Boris Gudunov, D011 Basilio v Seviljslcem brivcu, Mepristo
Kot Hitlerjev zastopnik in načelnik propagande za plebiscit je Buerckel prejel cvetje
.. .	.	.. . in dragocena darila, med njimi
Vojaško vrhovno pveljstvo v tudi avtomobU od noke avstrij_
Hankovu je izdalo povelje na armado v Šantungu, da obnovi ofenzivo z vso silo.
NASHVILLE. Term., I 3. aprila. — Vojni department je izdelal načrt, po katerem bo v dolini reke Tennessee postavljeno največje središče za izdelovanje orožja v Ameriki.
To municijsko središče bo zavarovano s celim omrežjem utrdb. Zgrajenih bo več letališč in po- fnorejp izdelovati razni plini. Te surovine so: fo-stavljene bodo vojaške garnizije.	I sfati, ilovica, premog in bakrene zmesi.
Ta kraj je bil izbran za izdelovanje orožja in j Tennessee dolina že sedaj prideluje tretino fo-inunicije, ker so bili zgrajeni TV A jezovi velikan- sfatov in nitratov, iz katerih se izdeluje municija ake elektrarne, ki bodo dajala gonilno silo tovar | m tamosnje tovarne bo mogoče naglo premeniti nam. V bližini je tudi mnogo surovin, iz katerih se za izdelovanje municije.
ARETIRANA PRED BELO HIŠO
WASHINGTON, D. aprila. — Danes je bila tukaj aretirana Mrs. Edna Cratty, ki jc hodila gor in dol pred Belo hiso ter po vsej sili zahtevala, naj jo sprejme predsednik v avdienci. Na policijski s t razni, ei je povedala, da bi se rada pritožila nad reliefnimi uradniki, ki v njenem rojstnem kra ju ne ravnajo pošteno s poverjenim jim denarjem.
:-ke tovarne.
Avtomobil ima številko 1043>? (10. aprila, 1938) v spomin na dan plehbiscita. Stari avtomobil Buerckela ima številko — • 13136 v spomin na plebiscit v Saani 33. januarja, 1936.
Uradno je ibilo priznano, da je veljala plebiscitna propagan. ■da nad $1,500,000.
C., 12.__________
pheles xote.
v Faustu in Don Qui-
''SLOVAN" BO PEL NA RADIO
Pevsko društvo "Slovan" iz Brooklvua bo v soboto, 30. a-prila od 5.45 pa do 6 zvečer zo_ pet pelo nekaj narodnih pesnu na radio postaji WJZ.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ROJAKOM —
UPRAVA "GLAS NARODA".
f A 8 NARODA"- New Yoi*
Thursday, April 14, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A.
99
"GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sakvx President	J. Lupsha, Sec.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18Ui STREET	NEW YORK, N. Y.
45th	Year
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS	
Advert i seuieut on Agreement	
Za celo leto relja list ca Ameriko in Katado ..............96.00 Za jtol let« ................$3.'J0 Za četrt leta................$1^3	Za New- York za celo leto . . $7 00 Za pol leta ................$3.ro Za inozemstvo za celo leto .. |7..>U Za pol leta ................$3.50
Subscript lop	Yearly S6—
"GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV - - | -----	
*GLAS NARODA", tl6 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242
DOPISI brez i»odpi«a in osebntwtl se ne prlobčujejo. Deuar za naročnina naj se blapnroil puAlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naro-:-nikor, prosimo, da ne nam tudi prebitje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
HITLERJEVI NAČRTI
Z zavzetjem \vstrije je Hitlerju odprta pot na Balkan is« dalje proti vzhodu. Kati m* mu je e«iino!e presenetljivega nufMda s strani, 4o m* pravi s severa in z juga. V ta namen si m izbrr.1 dve zaveznici in nVcr Poljsko na severu in Jugosla vijo na jugn. Poljska naj bi pa ščitila pred Rusijo, Jugoslaviji pa pred Italijo, ee hi se začelo nemško-italijansko prijateljstvo krhati.
<>be državi, Poljska in Jugoslavija, sta si po svetove: ojni preeej opomogli. V slučaju nove vojne bi bili pa obe hudo prizadeti.
A ko bi se od! or i I Hitler za vojno z Rusijo, bi šlo njegovo vojaštvo preko poljskega ozemlja. Č*e bi zmagal, bi vzvl Poljakom Xl<>zij<» in Poljski koridor. Ako bi pa Rusi zmagali, bi izgubila Poljska vse <voje vzhodno ozemlje.
»Slišno je stališee Jugoslavije. Nemrija in Italija sta se-• laj preblizu skupaj in lahko vsak hip padeta druga na drugo.
<V bi Jugoslavija potegnila z Nemčijo, bi s koncentracijo svojega vojaštva v Sloveniji zaustavila italijansko prodiranje proli Štajerski .
Kakor reven o, imata Poljska in Jugoslavija določen') mesto v Hitlerjevem načrtu, in nemški fuehrer si skuša pod .-akim pogojem za jamčiti njuno prijateljstvo. Zdaj sta z eno nogo v nazijskem taboru, z drugo pa v zrakn. Toda če bo š'<! Hitler neovira.no naprej, ne menee se za francoske in angleške proteste, Inista kmalu o!k» z ofl»ema nogama v nazijskem taboru ler bosta sklenili politične in gospodarske zveze z Veliko Nemčijo
S fMjmoejo teh dveh držav bo Hitler storil še mansikaj presenetljivega, in bo še l>olj dosledno omalovaževal proteste zapadnili velesil.
pošiljatve

DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
v
Za * US
f r».oo
f 7^0 «11« *Bjt» »4500
JUOOSLAYIJO
............Din. 1<»
............I »In. 201
............I »in- 300
............I »In. 5«0
............Din. 1000
............Din. JOOO
V ITALIJO
Za $ A.23............tir
$ 12.-J5............Lir	2*10
$ 2»JI0............Lir	S0w
$ 57.00............Ur 1000
$112^0............IJr
$167.50............Lir	3000
KER 8B CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE C3ENII PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
vcCJNI nalwf k«t ipnl MvedcM, brniW v dinarjih »B link Ciljaj« k Mjftc
' Izplačila v ameriških dolarjih
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlas Naroda"
m wmart im street	new york. n. v.
_
POŠIL JATELJE OPOZARJAMO,
Pod vaško lipo
Piše kakor mL<li FRANK KURŽ^
Tisti, ki se veliki teden smejejo.
To je veselja, bratje moji, v doint ni strica Sama, to je smeha in prekritega hihanja od Velikih jezer do Mehiškega zaliva, od mbale svetovne new-vorške prestolice do tajinstvenega šumenja Tijiega oceana.
Listi prinašajo dan za dnem izjave, uredniške članke oil vseh strani. In iz vseh doni ena sama velika pesem: predsednik Roosevelt je dobil tako brco, da je, ee že ne dodelan, pa tako ponižan in prit i sn jen oh zid, da ne šteje nikjer več. Kongres je bil trsti junak, ki mu je zadal te dni udarec, silovit in poniževalen, zakaj predsednik Roosevelt je dames na tleh in nad njim zre zmagovito in zanieljivo "junak." Junak, pravim? Nehote se spom-nnn dogodka nelcje v neki šoli. TY'itelj je učil kadete svojega polka ljudskega jezika, ki je bi! v tem slučaju hrvaščina. In prišla je beseda, toliko važna in zaželjena za vojaški stan — j una c i — in vprašal je učitelj enega, naj mu pove ednino, to je: za, skufiino se pravi pravilno — junaci — kako pa za enega samega.
Kadet se je čebljal za ušesi, poten i pa odprl zmagovito usta in rekel: — junac." Slovenci bi rekli ti živali junec.
<V bi to besedo rabil za na-š kongres, bi ne bilo povsem pravilno. Zakaj že pred leti je rekel eden izmed kongresnikov nekaterim svojim kolegom, da so potomci ali sinovi divjih slonov. Koliko jiti spada v prvo kategorijo in koliko v drugo, naj določijo gospodje kon^res-niki sami. Res je eno: kdor išče v našem kongresu inteligence, značaja, zmožnosti ali učenosti, naj gre rajše v kak otroški vrtec. Bo več profiti-ral.
Kongres triumfira — časopisje je »kar pijano slave svoje zmaige — delnice na Imrzi se dvigajo — ostanki nekdanje republikanske stranke se zbirajo za plotovi iin kujejo načrte. Velekapital in priviligirani ro-jalisti naročajo dvojne porcije: že dolgo se ni-so tako smejali, kakor ta teden — veliki teden leta 1938. Bila je prava cvetna nedelja zanje.
Zakaj j« bilo vse to! Predsednik je predložil kongresu re. organiaacijski predlog. Slo je za to, "da se odpravi vse nepotrebne urade in da se delo posameznih uradov dene pod eno Stri ho. S tem hi se dosti prihranilo v denarju, še več pa v sitnostih, katerim pravijo v A-meriki "red taj>e," v starem kraju |»a smo jim reikli "uradni Siuiel.*' Če danes kdo kaj išče od naše vlade, ni nikdar gotov, kam naj gre in koga naj vpraša. In če srečno vse to ugane ali iz najde, še vedno ne opravi dosti. Zakaj v enem uradu so mu vse pritrdili in obljubili — človek se je vračal zmagovit pod domačo streho. Ko je čakal rezultatov, jih ni bilo od nikoder.
Tedne kasneje so mu naznanili, da je s tem uradom sicer vse O. K., ampak treba je iti zasttran gotovih formalnosti še t je in tje. Če si bil toliko srečen, da si vse to opravil, še vedmo nisi dosegel dosti. Zakaj uradne stvari gredo počasi in če si uspešno premostil zadnji urad, si moral začeti spet od kraja.
Zakaj je tako? Zastran korupcije v naših državah. Vsa/k, ki je izvoljen, je nekomu nekaj dolžan. Iz svojega žepa ne bo plačeval — naj se napravi kje kako uradno službo — ne eno — na tisoče, koder je malo dela in dosti plače. Te službe se potem porazdele po toliko in toliko na vsakega kougreSni-
ka in senatorja, ki jih potem oddajajo svojim miljencem.
Torej predsednik je hotel, da se to odpravi. Lasali in mi-kastili so se dolgo, nazadnje napravili pač tako, kakor je zanje prav: korita ostanejo. In predsednik? Zato je tak smeh v Izraelu, ker je padel njegov tretji večji načrt.
Ne tretji po številu — bilo jih je dosti več. Ampak tretji od strani tiste zbornice, ki je priplezala na svoja mesta naj-i več po »suknjiču predsrdnika samega. Vsaj se še spominjate. kako so zijali, da stoje za predsednikom. In res stoje za njim — ne z namenom da mu pomagajo, par pa da mu izpod-vro noge, če bi hotel naprej do kakih drugih izboljšanj.
In talko stojimo danes — pri-nn roma, kakor smo stali na višku krize leta 1933, ko je nastopil sedanji f»redsednik. Tedaj mu je dal (kongres vso moč — bile so nared.be, a so izginile. Devet starih mož je reklo: ne bo nič, pa ni bilo.
jPndsednik je-začel najprej misliti na to, kako bi omejil moč devetih vsega mogočni h carjev, ki govore za stotrideset mrl i jonsko ljudstvo, kaj sme in kaj ne. Prišla je na vrsto predloga o reorganizaciji najvišje sodni je. Imeli smo bevskanja in lajanja brez konca in kraja. Posledica je bila, da je kongres ubil predsednikov predlog in ostalo je vse pri starem. To je bil prvi veliki udarec <>d ljudi, ki so prišli s pomočjo predsednikovo na svoja mesta.
Prišla je nadaljna predloga: uredba plač in delavnih ur. Tedaj je pritisnil zlasti reakci-jonarni juj? in ubil vse. Kakor veste, je bil juj? tisti, ki se je boril za ohranitev suženjstva. Jug je prinesel državljansko vojsko in sever se je boril, kakor so rekli: za enake pravice vseh, belili in črnih.
Tedaj je izgledalo vse to delo kakor nekaj velikega, človeškega. Danes vidimo vse to v precej drugačni luči. Zakaj v edit«, da se je v tistih časih začela razvijati industrija in sever je čisto dobro vedel, da ne bo ljubega profita. če bodo tukaj delavec plačevali, na jugu jim bodo delaii pa zastonj.
To je bila druga runda jasnega nastopa, pri kateri je pod. h gel predse« l ni k. In tretja se je odigrala te dni.
Če lK>ste zdaj premišljevali žalostne in revne čase, v katerih živimo, vedite, da ni vzrok tega predsednik, v katerega ste stavili svoje zaupanje, pač pa tista velika politična mašina, ki ji pravimo kongres.
In kaj je kongres? Znani ko-lu mn is t Hugh S. Johnson, ki je, mimogrede rečeno, dokaj konservativen — je pisal v enem izmed njegovih člankov, da kongresni k zastopa ali bi moral zastopati mišljenje svojih volilcev. Tako mislimo vsi, kajne in rekel sem, ko sem preči tal to: to se vendar razume. Kako bi drugače mogli govoriti o ljudski vkvdi in ljudskih zastopnikih, če ni tako?
Nekaj dni zatent pa sem bral v drugih časopisih lekcijo re-čenemu Johnsonu, ki je bila v bisbvu sledeča: Jodinson ne razume ameriške forme vladanja. Kongresnika ali drugega zastopnika se ne voli zato, da bi zastopal želje svojih volilcev. Kak. On je izvoljen zato, ker so ga smatrali volilci, da bo najbolj zmožen pri vseh mogočih razpravah zastopati svoje mnenje. To se pravi, da dela, kakor ve in zna, ali še boljše: kakor mu najbolj kaže.
Pa imate kar na dlani, kaj pomen ja pri nas fraza: by the oeople, for the people. Bunk. Laž.
Ljudski zastopniki nimajo nobene odgovornosti in nobene
vezi z narodom. Jaz sem to že davno vMel, ker nisem še nikdar slišal, da bi bil prišel kak zai-toT^nik pred: svbje volilce, utemeljil svoje korake in glasovanja ali iskal navodila, kako naj se ravna v bodoče. Za-
resena — za enkrat. Rešena tako, da Ostane vse pri starem, da bo še nadalje dobro tistim, ki imajo in slabo tistim, ki nimajo. Z dragimi besedami: ljudstvo je tepeno.
Toda ne prvič in ne zadnjič.
stopnik gre na svoje mesto, ka- »Stoletja že pada po grbi tistih, dar .j«' izvoljen, vleče l<*pe pla- ki-delajo in če je padla ena v« č, če, post i tja in pripravlja si (nič zato. Zakaj udarcev je tre-vojo bodočnost za slučaj, če ha. Močnih in bolečih tt> larcev.
bi pri bodočih volitvah propadel ill — to je vse.
Tako imamo na eni strani ulmgo paro, ki se muči in dela za vsakdanji kruhek. Kaj j«« njemu ta demokracija, ki jo imamo? Ali lUr-goče ve, kje naj so pritoži, kod išče svoje pomoči ? Kako že pravi Hrvat ? Bog je visoko, a car je daleko.
In tako imamo: ljudstvo, katero slepe s svobodo, demokracijo, enakimi pravicami in prilikami — fraza rodi frazo in če iščeš v vsem zrna, ne boš do- pri vsaki hiši.
ki nikdar ne ulbijajo, ampak samo — odpirajo oči. Te oči dames precej več vidijo, kakor so videle kdaj popr< j. Smeli kapitalističnih taborov odmeva dale«
Peter
• •
• •
BOŽJI (iROB V mojem rojstnem kraju, v Idriji, je živelo precej čudakov, največji posebnež med njimi je bil pa vjmkojen rudar Klemen, ki je imel majhno hišico za "Šelštvijo". Vse pole-
va daleč po naši zemlji, najbolj'tj|> in	je ^sedal na "Ha.
v srcih tistih, k, ,o najhujše ka|f, ]e z lllal(l)kom „ ,ovoH| orrzadeti.	. . , , .. -- -
Ni bilo dosti, za kar se je šlo - namreč ta predloga o reorganizaciji. Za splošno ljudstvo bi rekel, <la je «;koro brez pomena. J« to pravzaprav notranja uredba stvari, kakor mora biti
bil niti pleve. Potem imamo ljudske zastopnike, ki <lelajo po svoje, kakor tisti, 'd je pri Htanijali odgovarjal: zame Boga prosi, nečeš: kaj bom molil za vse. Vsak naj zase.
Zanimiva bi bila zgodovina posameznih ljudskih zastopnikov potem, kadar propadejo pri volitvah. Največ jih boste dobili -pri — korporacijah v dobrih in mastnih službah.
Fn na tretjem mestu je predsednik. Marsikoga sem slišal v teh časih, da predsednik ni izpeljal, kar je obljubil, <la ni storil tistega, kar je ljudstvo pričakovalo od njega. Vedite pa vsi tisti, ki tako mislite, da predsednik nima moči in da ne mor«- uveljaviti niti ene naredbe brez odobrenja — kongresa.
Ljudstvo je volilo zastoj mike, ki so bili s predsednikom za časa volitev. Ampak tisti zastopniki so <lanes proti nj«*-mu. Tmajo že napeljano tak«>, da bodo živeli udoibn«» in dobro, tudi če niso izvoljeni več.
Pri tem '^velikem" delu v znamenju ameriwke demokraci-j«1 ne smem poza'biti tiste veli-k«» kovaČnice, ki ji pravimo — čallsopisje. Kakor znano, je bilo za Časa-zadnjih volitev osemdeset odstotkov vsega časopisja proti predsedniku Rot)se-veltu. In ta procenta ni samo ostala zvesta svojim principom, smpaik se je celo povečala. Se tisto malo časopisja, ki je podpiralo predsednika, se danes javno nagiba proti nj« mu in zija na vsa usta, kako je kongres vzel Rooseveltu njegovo moč in tako uveljavil to, kar imenujemo demokratični princip.
Naiše časopisje — lini, človeka sili smeh. Naše — moje, ni tvoje tudi ne in no verjamem, da ima sploh kateri delavec kalk interes pri kakem časopisu.
Naše — kaj pak. Vsako leto priobčijo časopisi za pošto vse lastnike — že najdete tisto
Brez pomena, sem rekel? Tina pomen, pa še velik. Zakaj to nam kaže eno: če so za tako malenkost zavpili. d4i sta se tresla nebo im zemlja, kako bodo šele rjoveli tela}, kadar bo prišlo res kaj pomembnega za ljudstvo.
Da bodo še hujši tedaj, nam priča najbolj dejstvo, da se je vsa reakcija iznašla v bratskem objemu. Republikanci in demokrat je, kar bi se reklo z drugimi bes«dami: ričet in ješ-proni utrjujejo v bratskih objemih nove zveze, od katerih nima delavno ljudstvo pričakovati drugega, kakor novih kriz.
zimo je pa kakor polh preživel v svojem uomu.
Znal je nemško in se je v pogovoru rad posluževal visokih izrazov, katere je iz bukev pobiral in največkrat sam ni vedel, kaj pomenijo.
Ko se je približala pomlad, je hišo prebelil, popravil stezo, vodečo k nji, ter je bil ves živahen in spremenjen.
— Ali ga boste tudi leto- postavili, Klemen f — smo ga o troci spraševali, četudi smo «lu-bro vedeli, da ga bo. Božji grou namreč.
V Idriji je skrbela za eerke * «lržava, Ni bilo ne bire, ne o fra, ne kolekte. Samo za krste, 1 K)roke in pogrebe je bilo treba nekaj malega plačati. Duhovniki so bili plačani po uradnišk;i) razredih in celo mežnar je spa_ dal v isti razred kot feldvebelj pri vojakih. Ena največjih zna-
kati in pripravljati se. Kongres pojde v par tednih domov — ^nide se zopet po novem letu. In drago leto so konvencije političnih skupin — tore i ne samo jlragejja pričakovati, kakor zopet delo za lastne stole. Va\ konvenčnim pride volilno let«>. To pomen ja: čakaj. Tn ljudje čakajo, jako potrpežljivo, ozirajo se na desno In !«■-vo, i;ori rn doli. Od nikoder nič.
Veliki teden — živa slika delaven in njegovega položaja. Pre me niha? Nobene vidne. Nevidnih pa je dosti. K. lor primerja dauptšnje-ra delavea s tistim, ki je 'bil š«» leta H>29 — tisti najde marsikaj zainmive-lira. Glob«)ko. tajno in nevidno se dviga nekaj v ljudeh kakor v naravi, ki vstaja te dni k no-veniiu življenju. Kaj in kako bo — tega ne vem. Veni pa eno: da ne bo nikdar več tako, kakor je bilo. In tisti naši "zastopniki" s kapitalističnim časopisjem vred, naj vedo. da pride enkrat smeli t-udi za tiste,, ki stiskajo danes ustnice in pesti.
PES REŠIL 120 MOŽ.
Japonski listi poročajo z an-hvejske fronte o nekem psu ovčarju, ki je kot vojaški pes skrito poročilo, kar preberite prenašanje sporočil rešil 1*20
ga. Boste vsaj vedeli, kdo so tisti, ki se skrivajo za "naše" časopise. Navadno boste dobili le par imen, ki so v navadnem življenju — vsaj pri velikih listih — milijonarji.
Kako pišejo? Primeroma ta-k<», kakor govore "naši ljudski zastopniki" po raznih zbornicah. Pišejo, kakor je zanje prav, podpirajo to, kar služi njim. Dolar je meja — kjer zavlada on, tam se neha vse drugo.
Ljudstvo 'bere to časopisje, po radiu posluša v kapitalistični vo® vprežene osle, ki ribajo na ljubi dolar. In posledica? Baš pri zadnji propadli predlogi o reorganizaciji uradov je ta združena svojat- grmela in protesti so deževali v Washington v istotisočih. Ne na centri i h dopisnicah, ampak v dragih brzojavih, ki so prinesli korpo-racijam brzojava in telefona stotisoče. Tako se dela v kapitalistični dnužlbi in tako se roka ro<ko umiva.
Veliki teden je, dvakrat veliki za trste, ki so se vrgli predsedniku pod noge, da je padel pod tezo svojega križa. Smeh in veselje v.lada med, kapitalistično družbo, odmeva po .našem časopisju. Domovina
Ne kaže drugega, kakor ča-imenitosti cerkve svete Barbu
je bil "božji grob", ki ga je baje podarila idrijski župniji sama cesarica Marija Terezija.
Krasno delo v baročnem 11»-iai, polno angeljcev in pozlače ni h žarkov, da je človeku v te mačni cerkvi kar vid jemalo.
Velika umetnost ga je bilo se staviti, kajti vsega skupaj je imel nekaj nad tristo delov. Postavljali so ga ministranti p o d nadzorstvom gospodu Fronea. To je bila za ministrante večja čast kot pa stre či pri veliki maši.
Pred davnimi leti, ko je bil Klemen ministrant, se je bil pa gosjx)du Froncu nekaj zameril. K božjemu grobu ga sveti go spod ni vc-č pustil in tudi ušesa mu je bil nekoliko navil.
Izza tistega «"asa ni Klemen več prestopil praga cerkve sve te Barbare, pa naj ga je učitelj Inglič še tako zapiral.
Starši so mu zgodaj umrli. Po njih je podedoval hišico, de. lal je v jami in ni nobenega so; da pouepotrebnein zapravil.
Konci prejšjega stoletja je živel v Idriji kipar in rezbar Dežela, ki je bil nekje od Le din doma.
Umetnik po božji volji. Ka v oštariji je iz bukovega polena z navadno nožičko izrezljal svetnika ali pa krčmarico, kot se mu je pač zdelo.
S Klemenom, ki mu je bilo takrat že štirideset let, sta i-mcla tihe pomenke. Klemen je dopovedoval, Dežela pa kimal.
Nekega dne — bila je velikonočna sreda, — je pa šinil po Idriji glas: — Klemen ima božji grob. Tak je kot v cerkvi. Vse je drlo k Klemenu. Na mizi sredi sobe je bil natančen, desetkrat pomanjšan posnetek «lragocene umetnine: angelji, stebri, žarki, bandera, napisi — z eno besedo vse.
Klemen je pa ves srečen in blažen prižigal sveče in pripovedoval — takrat, kot pozneje vsako leto:
— Ja, mojster Dežela mi ga je naredil. Tristopesetdeset goldinarjev sem mu dal. Kama lo dolgčas mi je bilo po božjem grobu, odkar me je bil gospod Fronc zapodil. Pa sem si mislil, otrok nimam, s seboj pa tudi ne bom ničesar vzel na oiii svet. Kar malo dolgčas mi je bilo. No, zdaj sem zadovoljen.
In tako je šlo leto za letom. Vsako leto se je tri dni veselil ob njem, ko je pa zazvonilo k Vstajenju, ga je, razdrl in nato vse leto težko čakal velike srede, ko ga je zopet postavil.
japonskih vojakov sigurne smrti.
Kitajci so s presenetljivim napadom olukolili teh 120 mož, tako da so ti že obupali nad svojo rešitvijo. Častnik, ki je oddelku poveljeval, pa je četnemu psu privezal poziv n« pomoč okrog vratu in je psa po-shul k štabu. Živali je res uspelo, da se je prebila do »taba, čeprav v precej žalostnem njn.
•Po poti se je mora.«* namreč ubraniti dragih psov, ki so se potepali po bojišču. Kakor se je pozneje izkazalo, je v teh spopadih usmrtila se^t teh potepa jočih se in podivjanih živali, ki so jo oklale na v*č mestih. Pomoč za obkoljeno japonsko četo je dospe!« še pravočasno.
2ENSKO IŠČE
vdovec, star 46 let. Slovenka, v starosti od 38 do 46 let zh domača hišna dela. Plača po dogovoru, stalna služba, pa tu. di ženitev ni izključena. Dobra bodočnost za pridno žensko. Katero veseli ta ponudba, naj piše na "VDOVEC", Uprava "Glas Naroda", 216 W. 18th je St., New York, N. Y.	'
"QE'AS NAROD A'* — New York
TKuraday, April 14, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN XL S. A'.
Vesele in žalostne vesti i z
V VELIKI HIŠI DVA STANOVALCA
Pošiljam vam Jfcj.00 za naročnino za pol leta. Je sicer par dni, odkar nam jo naročnina pretekla, in naša dolžnost je, poravnati, kakor tudi je dolžnost vsakega naročnika, ako hoče prejemati dnevnik. Sko-ro ni kdo ne more, da bi kar tako živel brez vseli novic in vesti, vmes je tudi nekaj levjega za šalo od Petra Zgage in tudi zadnje čase se oglaša v tedenskem kotičku Ivan Bukovinski iz Pittsburgh:!, Pa. Tudi tako lepo popisuje tamojšnje delavske razmere in kratke zgodbe, ki jih doživlja, in tudi Frank Kerže lepo in razumno piše. Posebno zdaj, ko je bila zima in se samo tudi največ pri topli peči sedi, je bolj prijetno z dobrim časopisom, kako je Glas Naroda. Smo že v«*č kot 30 let naročeni in nam tudi zmerom t»iraja. Posebno še zdaj, odkar smo se lansko poletje preselili z Cuddy, Pa.
Tam smo stanovali 'AO let. P« zdravi jamo z mož«*m vse pri jatelj«* in znane«' tam in okoli-ei; vemo, da se Še nas -iKuiiinja-jo. Dava jima ve«leti, da se nam tukaj z iimaem- dopade. je lep in zdrav kraj. Kakor je vsem znano, živimo na poses-stvu nase starejše hčere, ki je omožena in izučena bolniška strežnica in ki ga je kupila in hoče narediti kot letovišče čez čas.
Zimo smo prostati dobro. Hiša j<* velika. povsod j«! elektrika. Hči
Tako smo tukaj v državi New York. Nasi otroci so zelo dobri do na*. Tu imamo lei>o stanovanj«- iu za živež nam tudi ne manjka. Dnevnik Glas Naroda nam prinese vsaki dan tu-
v BARBERTONU JE VREME PONORELO'n O C E BITI
ZAOSTANKAR
Nešteti dokazi nam pričajo, kako smo ljudje zmotljivi in kako eden in drugi napravi otročjo neumnost, da se končno sam sebi smeje, kako je mogel kaj takega' storiti. Kakor se
d i novice vesele ali žalostne: je dogajalo pred davnimi leti,
včasih vidimo, da kateri naših znancev umre ali se ponesreči. Nas vse zanima.
Pozdravljamo vse naše znance in čitatelje Glasa Naroda.
Paulina Galičič, RFD 1. Schuvlerville. N. Y.
DELAVSKE in DRUGE NOVICE IZ MONROE, MICH.
Ker ravno |>ošiljaiii naročnino za li-t, prosim, da priobčite teh par vrstic.
Kar tiče dela, je prav zanič; že od zadnjega novembru prav slabo delam. Kar se tiče jeklarne, dela po par dni, poleni pa stoji jhj par tednov iu do danes še nič bolje ne izgleda. Odkar je postavila ta dražba ( Republic Steel) novi strip mili v Clevland, O., je tukaj 7T«-?-«-j delavcev izgubilo delo. Tudi papirnice in drug«' tvor-*ii<4e le slabo obratujejo, \endai malo I »olje kot Steel Mili. Se daj je River Riu iiie Paper Oj. napovedala, da zniža plačo V) »dslotkov. Prizadeti se pri-pravljajo na stavko, ker že pr«*cej|2,|aj slabo za-luži jo, a dra-šoh,ijrj„j., velika. Ker so pa le J'" so'slabo organizirani, ne vem, če
tako se dogaja tudi dandanes in tako bo šlo dalje, zato pa tudi brez zmešnjav nikoli ne bo. dokler bo človek tlačil zemljo. Po svetu se dogajajo tako čudne stvari, da i-e kar preču-diti ne moremo, kako je kaj takega mogoče. Zato se pa torej ne smemo tudi preveč čuditi. ko je znorelo aprilovo vreme ter nas .popeljalo nazaj v zimski čas. Nastopil je marce, v katerem se začne pomlad. Za marcem je nastopil april, v katerem se prebuja narava in nas
prirediti nekaj takega, kar bo v resnici posetnikom všeč.
Toda pri tem ne bo ostalo v mesecu aprilu, pač pa bo še ena prireditev in ta se bo vršila v sobo«to zvečer 30. aprila. To prireditev priredi naše .«taro društvo "Triglav'* št. 48, S.X. P.J. Omenjeno društvo ima Svoje prireditve bolj po red koma, članstvo se je pa zavzelo, da se mora vseeno še katerikrat I po kazat
drugače m lzgiemaio, da jo druištvo popolnoma zaspalo, limon jeno društvo ima večje število članov, ki so tudi naročniki Ifeta Glas Naroda, zato se mi je zdelo potrebno, da omenim tudi o prireditvi tega društva, sploh pa potrebuje isto-tako nekoliko reklame, kakor
je Že obdarila s cvetjem. Pa je druga društva, ker društvo obstoja iz starih pionirjev za našo slovensko stvar.
kar naenkrat vreme znorelo, kakor znorijo preprosti Zemljani in nas tako razočaralo, da kar strmimo in gledamo, če nam bo še toplo solnce zasijalo.
To so bo prav zagotovo zgodilo in zato ne bomo izgubili upanja, kajti narava zna bolj popraviti svoje zmote, kakor jih zna človek.
Kmalu bi bil prišel med zaostanka rje, ker moja naročnina poteče 10. aprila, ali jaz jo pošljem 1). aprila, toda od Calif or. nije do New Yorka vzame štiri dni. Torej mi boste oprostili, ker boste naročnino prejeli tri dni prepozno. Ta list hočem obdržati kakor dolgo bom živel. Peter Zgaga mi zelo ugaja, ker
luš primu^r'Sttiir smL'l,a raredL Peter>
če bi izgk/dalo, da if. ^ako naprej, kar po pravici
• o ženskah povej, kakor si do-zdaj. Ti jo čisto pošteno po-gruntaš.
Tako Vas pozdravljam in tudi Petra Zgago in prosim, da pridenite moj naslov, ne samo ime, da in i lahko moji znanci pišejo iz Kanada. Imam nekaj znancev v Kanadi iz mojega
nama kupila 2 električni p**či i,0 |.aj za kuhanje, kar je <eve pri-j v VuWjsnji lmlnišifiei se na-|T° ™™	,lol5nz' da ,ju-
Kakor je zavela v deželi pomlad in se je prebudila narava, tako smo se prebudili tudi mi in hočemo nadomestiti, kar nam je onemogočila dolga zi-nia. Ne verjamem, da bi že k<laj toliko živahnosti na društvenem polju v našem Bar-bertonu, kolikor jo je aprila meseca v tej pomladni sezoni.
Kolikor mi je znano, bo tudi na tej prireditvi društva "Triglav". precej živahnosti, to bo prav za prav veselica s plesom m zato ne bo dovolj časa za daljši program. Društvo se je pa vseeno zavzelo, da lioče pokazati občin t m tudi kaj bolj zanimivega in zato bo s sodelovanjem dramatičnega društva "Slovenija" priredilo zanimivo šaloigro "Snubači". Nastopili bodo pa tudi pevci in mla-bilojdina bo predstavila ples v na. rodnih nošah. Kakor a-se ostale nase prireditve, tako se bo tudi
j učim moj dopis in zdravi jam vse naročnike.
po-
Geo. Kastivnik 320 Oakland Ave., Oakland, Calif.
treba še manj delavcev v tovarni, produkcija da l»o pa tem
večja.
Mesto Barberton je zadnje dni prejelo čez pol milijona dolarji v za AVPA delavce; par mesecev bo vzelo, pa bo izginil denar kot kafra, kakšnega po-
SLOVENEC RO V
DAT V LEGISLATU-UGHTON, PA.
Rojakom }>o Združenih dr- odvetnik v Pennsvhaniji ih mi-zavah naznanjam, da tukaj še slim, da je tudi prvi Slovenec, živimo. Imeli smo prav milo ki je tako mlad dovršil svoje zimo, kar je bilo ravno dobro tako visoko učenje. Zato ga za reveže, ker so itak težko ku- priporočam vsem Slovencem in pili premog. Dela se slabo, Hrvatom, cla 17. maja oddajo namreč samo po tri dni na te- svoj glas na njega, den pri Pittsburgh Co. in Pitts-! Mr. Zupančič kandidira na burgh Terminal No. 4. Sedaj,'demokratskem tiketu in ga je ko to pišem, je družba odslovi-( kot kandidata odobrilo t ukaj-la precej delavcev, kar v rovih' šnje društvo Ln majnarska uni-premoga zmanjkuje. Di lavcem, ja ter mu obljubila pomoč.
ki so delali že dalje časa, je kompanija obljubila, da bodo delali še par mesecev, potem pa bodo morali iti za drugim
Za nas Slovence bo velik ponos, ako bo izvoljen v postavo-dajo. poleg tega pa bo tudi dobro delal za nas in ne samo za
delom, če ga bodo dobili, ker je'Slovence, temveč za vse dela v marsikdo že prestar. Ako jejce, ker je sam delavce in tudi kdo star 45 let, že ne more več . sin delavskih sta riše v, ki so dobiti dela, niti v jami, niti v prava slovenska korenina, do-tovarni. Od Brouglitona so ro-jbri Slovenci in sosedje, pri kavi in tovarne oddaljene 7 do 10 terHi je vaskdo gostoljubno
milj, pa tudi večinoma počivajo, ali pa prav slabo obratujejo. Nekateri delajo samo po en dan na teden.
Ker imam šolaj malo več časa, sem se namenil, da zopet pišem v Glas Naroda.
Skoraj gotovo laliko rečem, <la že nisem pisal v Glas Na-ro*la 20 let; ako ravno sem bil v piv ill letili bolj priden, zato bom pa danes več napisal.
Naročnik na Glas Naroda sem že od leta 1906, torej 32 let in Še vedno sem gledal, da ni bilo treba dosti o]>oniinov:
pravno in »mljše, kot so drva.[,iaj|1 ,-ojak Frank (Vgale, miaj-kot tukaj najvc- rabijo. Tu-j-;.	mu knm]okni, okre.
kaj m plina v t«-m kraju, kot v.mj(l
je v TVnn-vlvaniji. Smo pre-cej daleč tt I na-šega projšnj. gti tanovanja v Cuddv, Pa., n«*- (
Al
50
Rojaki, kdor še ni naročen n i Glas Naroda," naj si ga namoči, ker ta list je res zanimiv, jima dobre poročevalce po celi Ameriki, Kanadi in iz >tare do uiovine. Med vsemi dobrimi jo
a , . - , ... . . . pa Mr. Frank Kerže naiboliši. trok, vsi so ze od rast 11. na mila i- . .	r.	-i , *' '
■ . . . . , .	tmij je samo Zgagova kolona
le 18 let; tri lieere so omo-i ,	, . .
i .-.i i*! vredna onega denaria, kar pa zene m eden sin. Od vseh otrok'-........... ^ , *' , . , 1 ; -
♦^o tam ostati štirje v bližini
kako "»00 milj. Od un^ta "ha 11 v je do Schuvlerville milj.
Naša družina je velika: 9 o-
Pittsburgh, Pa. V New Yor-ku je pa 5 hčera. Tukaj v veliki hiši sva sama z možem. Seveda bodo prišli i?oleti, ko bo bolj toplo, na< ol>i<kat naši
otroci in seveda jih bova i la z možem.
Tukajšnji farmer ji naj vet pečajo z živino in mlekom. Po zimi >e r-aki preskrbi z ledom za celo leto. Naša lici ima nedaleč od hi^e preecj veliko jezero; po h ti se vozijo s čolnom in ribe lovijo, pozimi pa led sekajo. Ljivlje pridejo od daleč. Kratkočasilo je posebno za mojega moža, U se rad sprehaja na svežem zraku. Se je dosti dolgo časa mučil jxi majnah za pntnog še v starem kraju.
Njegova zadnja postaja je bila Cuddy, Pa. Tam je delal 128 let pri eni koiupaiiiji, na zadnje, ko j«* že bil star in je mislil, da morda nekaj dobi oil kompanije, pa ni nič dobil, ka-
eamo za list. In še nekaj, katere zanima zanimivo čitanje naj >i naroči Kari Mav-ove spise, ki so res izvrstni invretini či-tati. Jaz sem jih nekaj čital že pred St leti, iu še danes sem navdušen zanje. Pozdrav vsem čitateljeni tega v lista.
John Čopi.
d je niso obupali, pač pa so pre preženi z upanjem in se sleherni nadeja boljše bodočnosti.
Prav je tako in vse črne misli j denimo na stran, kajti ni potrebno, da bi imeli še večjo bojazen, in si po nepotrebnem grenili življenje.
Poročal sem že, da se bo vr-
*ila prireditev dramatičnega st5, ki so bili mlpnščeni mese-drusfcva Slovenija" na veliko- ea docembra, vedno r-akajo.
ta vršila v dvorani samostoj- \ne ho opaziti. AVPA delavci v nega društva "Domovina" na 14. ulici in pričakuje se velika uileležba domačiji iu oddaljenih posetnikov.
Rad bi še opisal nekoliko o delavskih razmerah, toda prevladuje taka negotovost, da sam ne vem, kako bo jutrišnjega dne. Vodstva tovarn sestavljajo z linijskimi delavci nove pogodbe. Tu pa tam še vedno odpuščajo delavce. Ti-
OPERA V NEW YORK HIPPODROME
New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 4.'ird St. in Gtli Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: -\ida, IG. aprila CavalJeria Husticana 17. apr. llansel in Gretel, 18. aprila, j>opoldne Barl>er of Seville, 22. aprila
nočno nedeljo in da bo na tej prireditvi n<kaj posebnega. Toda pri tem ne bo ostalo v tem mesecu, pač pa bodo še druge prireditve in na dolgočasje ne bomo mislili. Ko j čez teden dni po Veliki noči, bomo imeli priliko iti na proslavo desete obletnice angleško poslu-jočega društva "Buckeye" S. N.P.J. Omenjeno društvo, ki ga vodi mlajša generacija naših priseljencev, bo vzelo kar dva dni za obhaja nje svoje 10. obletnice. V so<boto 2'L aprila se bodo zbirali posetniki iz bližnjih in oddaljenih naselbin, zvečer bo veselica s plenom in zabave ne bo manjkalo. Naslednji dan na nedeljo 24. aprila 1k> j>a varit tetna prireditev in se l>o začela že popoldne. Na tej prireditvi bo društvo imelo v posetu glavnega odbornika, ki bo imel daljši govor v prid društva. Nato bodo pa nastopili na odru miajsi In i že bolj odrasli otroci ter noka-
kdaj budo nazaj poklicani, njih želje se pa vresničiti nočejo. Študirani fantje se dalje polia-iajo po tovarnah in gledajo, ka-
„ i	.,..„.	- da ni plačan, ker tako lepega
sebnega izboljšanja pa v mestu i' i « • ru	i
1 j ""j lista, kakor je (Has Naroda, ne bi mogel pogrešiti v teh slabih časih. Tast -s« m tudi vedno komu dajal, da ;jo začel malo brati novice in povesti. Pa mi je rekel ta ali oni: "Ta list pa je res dober." Pa sem mu rekel: "Pa si naroči saj za tri mesece; boš videl, da se n**- boš kesal." In tako je bilo, da ima še marsikdo teh še danes Ula^ Naroda. Tn to je ravno moja soseda in še dosti drugih.
veselem razpoloženju delajo, zbijajo šale in v lepem vremenu se grejejo na solncu. tisti, ki pa visoke davke plačujejo, si pulijo lase in preklinjajo sedanjo administracijo. Mi navadni delavci, ki vse to opazujemo. s*1 pa en čas liudujemo, en čas sme jemo in ugibamo, kaj bo še prišlo na nas.
Frank Troha.
Dra;
NAROČITE SE NA "GLAS
SLOVENSKI DXEVNPv V
Mine. Butterfly, 23. aprila	,
_ .	popoldne && jetnikom
kor tudi vee ilrugih m dobilo, i arinen, 24» aprila
DOBITE SORODNIKE IZ EVROPE
Oolovu imate »oru«iiiik»» uli prijatelje r »tari domovini, kateri bi radi prišli win ua obisk ali stalno iiKtiili tukaj.	•
CINAKII WHITE STA H poKbn. prepaid
sluicba vam da vsa navodila — olajia dobavo listin — izda vozni listek — Jamči pomoč sorodniku ali prijatetju potom svojih dobro raz. vitih evropskih organizacij.
HEDNA TEDENSKA ODPLLTTJA NA
QUEEN MART
najnovejiom ekspresnem parniku sveta—
aquitania
In modernimi motornimi ladjami
Britannic	georgic
Vpraiajte za nažo brezplačno knjižico: "Dobite svoje sorodnike iz Evrope".
Poeveiujte ate s lokalnim Cutiurd White Star zastopnikom takoj ali s
cunard white star
2B Broadway	New York
sro.^e ziooxno-
sti. Posetniki bodo imeli priliko videti in slišati mladino, kako se zna vdejstvovat" v naši družabnosti. Nastopiii bodo v raznidi plesih in slikovitih kostumih. Sledile bodo torke v petju in #odbi i. raznimi ir^v dali. Odbor društva 'Buck-evc" je pa povabil tudi mladinski zbor * * Baribertonski slavčki'' in kolikor mi je zna-no, bo omenjeni zbor tudi nastopil na tej prireditvi.
Rad bi podrobnejše pisal o tej prireditvi, pa mi niso znani vsi podatki. Lahko pa rečem to, da tn prireditev bo nekaj posebnega v barberton ski naselbini in članstvo mladega društva se je zavzelo da bo tako izvrstno na prireditvi, da bo sleherni odnesel lep vtis. Po-setniki «e bodo pa zopet prepričali, da se mladi člani omenjenega društva ne usrtrašijo
ko bi izpopolnili stroje, da boj AMERlKJ
Ob 40-Letnici
Jugoslovanska Katoliška
Jednota V Ameriki
beleži in nudi v obeh oddelkih: imovina — $2,254,385.93 ,
Članstvo — 22,954
NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov
ŠTEVILO društev 187
PRAVILA — Sodobna in moderna
POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva
KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju
ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov
KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki.
i rojaki, a g"! ti raj te ne-coiiko za Glas Naroda, da bo so bolj napredoval in mu l>o zagotovljen obstanek. A'se to pa .	^ ,.ie h že<V mi naročnikih, da i»o-
NARODA" NAJSTAREJŠIfjteno plaeuiejo naročnino. Tudi vi, dra.ni rojaki, greste plačilni dan po pla«'«o in hočete imeti svojo plačilo; tako hoče imeti tudi vsak list in ravno tako Gla- Naroda.
Sedaj smo v aprilu, kmalu ^Jbo prišel maj in takrat bomo imeli v Pennsylvaniji volitve, v katerih bo tudi kandidat naš rojak Ludvik Zupančič, ki želi priti v legislature v 12. distrik-tu. Zupančič je tudi najmlajši
GLAVNI STAN IN LASTNI DOM:
ely, minnesota
sprejet.
Ludvik Zupančič je izgubil svojega očeta že v mladih letih, ko bil star komaj 9 let. Potem je zanj skrbela mati in njegov brat, ki je bil star komaj 17 let in ki je imel tovorni avtomobil in je bil vedno na no-ftali po dnevi in ponoči. Naš Ludvik je tako odrastel in si* je učil tako dobro, da je dobil za eno leto brezplačno šolo. Ob poči hi i ea h pa je vedno dobil delo pri Water (V>. Delal je tudi .na železnici in je zaibijal tračnice. Hodil pa ji- v večerno šolo in pred petimi 1* ti j** dobil diplomo za odvetnika. In sedaj kot odvetnik prav r.-id pomagaJJflovencem iu Hrvatom kolikor more.
Pi zivljam vas, dragi rojaki, ki ste člani društva št. 5:2 SXPJ in UMWA, da glasn.jete zanj 17. maja. Delavci, l»o<ii-mo složni in delajmo skupaj. Ako bo Mr. Zupančir izvoljen, ho nam v korist več, k«>t pa njemu.
Njegovega <w'» ta in mater poznam od leta 1 J>(in smo bili -koro vedno -sosedi, kakor smo Še sedaj. Z ranjkim Zn-pančič«»m sva kupila leta 101 <» hiše skupaj in smo bili vedno dobri sosetli.
Dragi rojaki, ako kak v:»š sosed ne dobi Glas Naroda, dajte mu list. naj ga bere. da bo vedel o našem kandidatu in da bo 17. maja oddal zanj svoj gla-s.
Pozdravljam vse rojakt* im Združenih državah in jim želim vesele, velikonočne praznike, tebi. Glas Namla. pa mnogo naročnikov.
Frank Champa.
SLOVENSKA MLADINA V EUCLID, O.
Tekom preteklega tedna so k Adria Singing Society pristopili Štirje novi člani in sicer An'ton Kermavner, Albert Žagar, Paul Proste r in Fr. Grub.
Društvo je bilo vstanovljeno I. 1927 kot dramatično društvo ki pa se je pozneje premenilo v pevsko društvo.
Društvo se sedaj za svojo 11. obletnico pripravlja na koncert in variety predstavo, »ki bo v nedeljo 24. aprila v Slov. dvorani na Recher Ave. Pričetek bo ob pol 8. zvečer. Po končanem program ubo ples, za katerega bo oskrbel godbo John Peconov orehester.
Pevovodja društva je Frank Vaaitar, ki je član društva že 6 let in je obenem tudi organist v cerkvi -sv. Pavla. Na koncertu bo petje spremljala na klavir Miss Vera Mil a vee.
Kot solisti na tem koncertu bodo nastopili Miss Mary Gom_ bacil. Miss Agnes Zal o k ar in Mr. Louis Grdima.
Fradnlki društva so: Stanley Troha, predsednik; Matt Volk, po^fpredsednik; Mary Femec, blagajničarka; Mary Korenčič, tajnica; Cecilia Seme, sprejemna tajnica; Florence Bricel, vo-
diteljica oglaševanja; Henry Sinkovič, redi telj. Muzi kalni odbor: Mary Ulepic, Mary Krenil ; nadzonni odbor: Agnes Za-lokar, Violet Živko in Henry Sinkovič.
Pevske vaje so vsak ponedeljek ob pol 8. v Slov. domu. Vsakdo, ki se zanima za slovensko in angleško petje, je vabljen, da pristopi k našemu družtvu.
Florence Bricel.
GLAS NARODA"t
\ Italijo lista ne poši- j
-
C	= j......
"GLAS NAROD A" — New York
Thursday, April 14, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
POROČILO IZ WORCESTRA, NEW YORK
* t
Pred |»ar te<uii sent poročaj »la se zo|x*t oglasim v kratkem. Imam poročati žalostno vest, cla je 2. aprila umrla v F«:; Hospital s|K)s*ovana rojakinji Mrs. Modar na težki 0|>eraciji. Rojena je bila 1875 v Avstriji,
veland; Mam, \V. Va. Letu J!»2t>: Stau<lobar, New York.— 1 jeta 1927: F. Pa ulic, N. J. Leta 1928: Rostoliar, New Jersey. Leta 1929: Ro<k\ New Jersey. Leta 11*30: Nachtigal, Ne »v York; Jaek Mravlja Jr., New
dekliško ime Frančiška Pozeš. York; Pi mat, New York; Štru-jse sliši, v kratkem začne pos Tu zapušča žalujočega moža, tke I, W. Va.; Kruh, W. Va.; vati. Tudi tu v Worcestru je
pet sinov in tri hčere. Naj ti bo lahko ameriška gruda. Prizadetim naše iskreno sožalje!
Na bolniški postelji se nahaja dobro znani rojak F. Rus. Od napornega dela si je nakopal dvojno pljučnico; kakor sem slišal, da je že izven nevarnosti. Želimo mu skorajšne-ga okrevanja.
V letih 19WM7 se je preselil v t<» okolico iz CleveJanda rojak, lakozvani agent farm. Kakor običajno, imajo vsi taki dobro namazane jezike, vedo, da -e priproste slovenske delavce lahko potegne iu olajša njih žepe. Ker smo Slovenci ž< po naravi zelo vrjetni, posebno pa če domač človek nekaj hvali. j'l' j*' precej sedlo tem.i hrczves>birciiiii lažnjiveu na lim. Zato je ta prebrisani špekulant razpredel svoje mreže na vse štiri vetrove in lovil naše ljudi z obljubami -nebeških gradov.
Pivi slovenski priseljenec ta na farmi je bil Malh. Koenig, ki se je preselil s družino iz Cleveland« leta 1917. Kot prava slovenska korenina si je .-> rdim delom in varčnostjo po vzpel na Irduo podlago.
Drugi je prištet iz Pennsvlva-uije, Jakob Mravlja z družino 1910. Sledili so v tem letu
tleči (
Zedcr, \v. Va.; Moslar, III.;'preveč, še se ga vidi tu in tam. Kodra, P* mi.; Tauzel, \V. Va.;j
Bili sino organizirani, kar nas je Slovencev, skoro sto odsto
htevali le primerno ceno za naše mleko. Nekaj nas je p<» pai dnevih v klonilo glave, drugi pozneje, in nekaj jih še pošilja udeko v sirarne. V Fly Creeku so združeni farmer ji postavili svojo lastno mlekarno in kakor
lo. bilo že več sestankov in nameravajo postaviti svojo lastno mlekarno. Želeti je, da se to vresniči, zainteresiranih je več uglednih farme rje v. Ko sem bil lan>ko jesen v New Yorku na
Pugel W. Va. Leta 1931 : Na-glič, New York. Leta 1932: Za-laznik, New Jersey; Slivšek, New York; Drganc, New York. Leta V.)?A: Učenk, New York. Leta 1936: Stasič. New Jersey
Tu so moji najboljši podatki, 'obisku, sem slišal več pritožb, ki sem jih navedel. Vem, da se,da koliko nam mora kompanije letnice pri nekaterih popolno- plačati za mleko. Dragi rojaki ma ne vjeniajo. Zatorej pro- po mestih: do sedaj še ni bilo -sini, da mi rojaki oproste. Bilo žive duše na farmo, da bi nas je še več Slovencev, ki so kupi- vprašal, koliko zahtevamo za li farme, ali so le začasno osta jmleko. Vsako jutro pošiljamo li. Tudi so nekateri prišli spo-jdo gotove ure v mlekarno naše mladi in drugi v jeseni istega mleko, in cena je označena par leta, pa sem mogoče imena po-'dni pred vsakim 15. za poprej-znejših poprej imenoval, kakor Išnji mesce. Mleko, ki ga proda-iiuena prvih. Toraj se naj roja- mo prvega v mesecu, je šel"
ki ne hudujejo name, ker za natančne podatke v vsem tem in vzelo preveč časa. Tudi je več slovenskih naseljencev v okolic, Ro-eboom, ki so najbližji roja ki farmerji namreč: Kržič, Lo.
plačano po 45 dneh. Za mleko, katero plačujete v mestu po 16 —17 centov kvari, dobi farmer v zimskem času, to je v novem, bru in decembru, ako pošilja v (»rade A mlekarno, okoli 5 cen
j<- znano. Kdaj so se naselili in iz katere države so prišli, mi ni znano.
Lanska letina je bila še pre-eej povoljna. Seno, katerega rabimo za tukajšnje dolge zime, smo z veseljem natlačili v vse kote. Koruza izvrstna, oves je dobil malo preveč mokrote in vročih dni, da je bil precej In 'žji kakor običajno; ajda -src«'
..............* -........ • •«- "JI n<in>n	ilJIHJ , (Ijilčt ftlfll-
leči Slovenci s družinami: - Jnja, kakor tudi krompir. Zimo jolja, Iowa; M i lave, \V. Va ;! nismo imeli hudo, tudi snega lie
eveč, še se ga vidi tu in tam Sedaj pa o lanskem štrajku
Hren Leo in Frank, Cleveland Ohio; Rus, Illinois; Tomo
Penn.; Martinčič, III.; John tno v tej okolici. Tu rojeni ame Pan I in, Cleveland; Davis V./riški farmerji, ki na^ že od ne-Klere, III.; Reven, Pcnusvlva j kdaj gledajo i»ostrani, pa so bi. nia; Potopae, Cleveland; Bab li zelo malo organizirani, in še nik, Cleveland; Mihalovič i? J ti so prvi ali drugi dan odposla-Montane. Leta 1929: Martin li mleko, če ne osebno, pa po Paulič, Pennsylvania; brata drugih. Prvi dan je minil še do. Zupan, Pennsylvania; Koren. jsti mirno brez posebnih straž. Pennsylvania; Zemlak, Texas; Drugi in tretji dan je bilo pa Ko ker, III inois; Zitko, Illinois; mnogo#teh najetežev, ki ni»so i-Keržuianc, Cleveland; Habiw,!meli nol>enega opravka Držav. Cleveland; Drolc, Illinois; Se- j na policija, železniški čuvaji, gel, Pennsylvania; Radi* iz dr- šerifi, constablerji in še ve." zave Texas; Kramer iz Iowe;'drugih oboroženih kompanij Ivančič iz Mont.; Počkar, W.|skill plačancev je prišlo proti
Pošljite nam
s
H
R
H in mi vam bomo posijali 2 meseca
t" ,..
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik
Edouard Daladier
novi francoski ministrski predsednik.

ADVERT 1SE in "GLAS NARODA"
ar, Nagode, Premru; toliko mi tov za kvari. Katerega se pri-
Izumitelj giljotine
Francozi, ki radi sir«ve obletnice važnejših dogodkov, s? od-nosno bodo letois prikrajšani, ker bodo praznovali s imo tri pomentbne rbletnice. 2. marca 1838 je bil rojen GambeeHa, 5. septemlbra 1638 Ludvik XIV, 25. oktobra 1838 pa skladatelj Bizet. V marcu je bila po-uifuribna oHiletnica, ki je pa Francozi niso praznovail. 29. marca 17IW je bil namreč rojen dr. Guillotin. Bil je zdravnik in politik, človekoljub in zove-den demokrat. Leta 17Š9 je bil poslanec. Kot zdravnik si? je morali zanimati tudi za usmrtitve in jezilo ga je, da krvnik često ni mogel ali -pa ni znal prav opraviti svo.y*ga posla in je tako podalšjal muke obsojencev. Ob usmrtitvi Marije Stuart je moral krvnik zamahniti dvakrat, ob usmrtitvi voj
vede Monmouth pa celo štirikrat. Kot demokrat se je dr. Guillotin zgražal nad tens, da ljudje niti v zadnjih tremitkih svojega življenja niso enaki. Visoko gospodo so dbglavljall, navaklne ljudi pa obešali.
Poslanec Guillotin je v ustavodajni narodni skupščini 1. septembra 1789 izposloval proglas, d.a so si^ vsi na smrt obso-j< ni enaki. SJele ko je bil sprejet ta dekret, tso jeli iskati usmrtil ni stroj. Na podlagi teoretičnih razglabljanj so pri-
T**ročili -/xlraMni'ki nož, ki bi padel navpično na obsojencev vrat. Poskuse je delal na mrtvih živalih dr. Louis v Bicetre. Prvi stroj se je tudi imenoval louisctte. Toda dr. Louis ie umrl, prodno so ga prvič rabili.
ISfroj, s katerim je bil kot ■prvi usmrčen trdovratnež in ro-
Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo: prva mesee, druga dan In tretl* pa leto, kdaj vam naročnina poteče. NaprWier; —'
TO POMENI,
4.10.38
Je naročnina potekla
10.
*ipr.
1938
Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo po&ljanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St.t New York
parski morilec Jacques Pelle-tier, so potem preki&tili. Names tu izumi tel je vega imena je dobil ime poslanca, ki je bil iz-posloval enakopravnost obsojencev in usmrtitev s hitro delujočimi strojem. Guillotin je bil pa presenečen, ko je zvedel, da bo njegovo ime ovekovečeno bats z giljotino, ki jo je predlagal samo zato, ker je bil zdrav-
nik, demokrat in č|«»vek«»l jnb Malo je pa manjkailo, da dr. Guillotin ni postal sam žrtev svojega izurim. Pod Robespie-rovo vlado«o ga aretirali in bil bi usmrčen, da ni Robe-piere prej padel. Prva politična žrtev giljotine je bil Louis David Collcjnt d' A n g i em on' t - /proglašen za javnega sovražnika i m uismrčen 21. avgusta 17!>'I.
t
lile dobiček, ko so vsi stroški odšteti Xe rarmerjev! Kje so naši divideudi, obresti od zalo ženili trdo prigaranih svot? — Industrija, najsibo kar že liočt, mora imeti svoj dobiček; če je večja, toliko več zahteva in tu. di dobi. Ko pa mi zahtevamo malo zboljšanje, nam je državna policija na vratu.
< 'ilal sem, da se cena produ-•♦entu zniža za mesec marec sporazumno. Kdo je pa nas vprašal? Nikdo! Mi dobimo, kar jim že po sili odpade.
Sedaj pa še o jesenskih voli I vali za v občinski urad. Pravici na ljubo povedano, da smo delil okra t je pošteno pogoreli zu prihodnji dve leti. Vzrok je bil, ker smo ravno ob istem času i-meli štrajk, in vso je bilo s tira, ni bilo zaslojnbe ne In ne tam.
Ob enem želim obilo pirliov vsem rojakom j>o širni Ameri ki kakor tudi rojakom v Cana-di.
S pozdravom
P. Rode.
,	t -	r	%	^
Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romautika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Ci ta tel j ga ne bo odložil, dokler ga ne bo preči tal do konca. Cena......................$1.25
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J.
Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zaišla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je 4Ogenj." Cena .....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo preči tal. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1-50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temn pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter
Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................ 55c.
POD SVOBODNIM SOLNCEM Spi* sal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cen«...................... $4.00
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pum-pejih in Herkulanumu. Borbe s ainfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hadek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se lioče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Svejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOCl. Spi sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Yse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanili pisateljev. Cena......................$1.<H>
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50
SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg dragih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena......................$1.50
TARZANOV* ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Basi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc MU-
žinski, (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki s6 tako ljubke in prisrčne, da čita tel j ob. čitanju zares uživa.
. Posebno zgodba o Cefizlju je na-
, ravnost klasična. Cena .. $1.00
—- - mAk
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (41K strani.) "Cvetje v jeseni" iu "Visoška kronika" st;i najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 straui.) Tudi dolenjska Ribnica je ine la svoj čarovniŠki proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje 4 4 čarov-nic," ki so bile sicer povsem ne-
dolžne ženske. Cena ........
$1.0Q
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatclj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena ...................... 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatclj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena......................$1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega " Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal Mi Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatclj bo roman z užitkom preči tal od začetka do konca. Cena......................$1.50
Slovenič PutUrtitnj Company
••G T A 8 NAROD A*' — New York
Thursday. April 14, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. A X.
1Z VRST BREZPOSELNIH
Mladi ljudje čakajo pred vojašnico v New Vinku, da jih zdiavnrki pr iščejo in ■sprejeti v CCC, katera organizacija je bila postavljena za lneaposelne mlade ljudi.
da bodo
X a pisal K. M.
\'iue. Tem naOuto-zabitim ob-iusUiikom iz slovaških vasi se ji zahotelo neoporečne oblasti nad Kiovaško, kakoršno so ime-Na Slovaške.n >e je rotiii .onuiuijo, m da j je treba rešiti j O prej vsak v svoji vasi. Slova-.»"ii Kollar, alitor "Slovv Dee- .ržavo, v kateri se more pozne- poiitiko hočejo igrati, pn ia" eden največjih pobudnike. je kdaj ustvariti tudi slovaška'1-«^'* madžarsko, nemško in slovaiokt misli, zavesti in vza_ avtonomija, toda če države ne • l">li~ko. Pri vsem tem pa ne jemnosti, mož velikega uma iu »o, ne bo niti slovaške avtouo-■vtzakaj se pravzaprav gre. Mca. Iu ravno tam se je moral i lilije.	Zavedni Slovaki bodo zoper
v naših časih roditi prav poseb- j Slovaki, ki se v teh težkih ča "gojili 1 djili občutili mano podla izdaja na Ceho-Slova-1 ih pulijo za svojo avtonomijo, sžarski bič, ki jih je tepel stoiki republiki in slovanstvu v | o večji sovražniki svoje repub ''U«* 111 češki narod bo moral
arati (ne po svoji kriv irmom nemške oholo.
ovražuiki republike dobiti \ 11 'n krivice. Vse pa zaradi za-1'oljaki, Madžari. V tako veliki !i»ke, baš takale slovaška za« I'.^osli in nadutosti "vodite
liteva po avtononi.ji v leni čas«..! -»rV -b>vaškega ljudstva. Go-Svel bo pritrdil tioeringn, kii/;,i'm ° zabilo li, ker menda i/, je rekel, da je edini izgovor /m; :!,,,m' vendar ne počno vsega 1 «* eeško-siovaško republiko vi r-a j ska mirovna pogodba, da ta republika sploh nima nolienc i ali.e podlage, ker so, izven Cehov, vsi sestavili deli proti llji.
Slowiki Iioči jo živeli, razvi
>plošno.
Y~i .-osedje mlade republik«* so se zarotili proti nji: Neuici,
ike, kakor pa Xeiuci in drug«. /'"P 'I garati Najboljše orožje, ki so ga mogli '' 1MM' iar
nevarnosti za svoj obstmiek ni bila odkar j<» vstanovl jena. Za lo bi jo morali ravno sedaj vm nj«ni zvesti državljani z \seini močmi podpirati. INoebno pa je to v polni meri dolžnost vseh Cehov in Slovakov. Svoboda, naiooiia, gospodarska, politima in soeijaina, v>ch Slovakov in Cehov stoji in pada z
neodvisnostjo njih države. Kei |ja!i se svobodno na vseh p:»lji'
pa je <
ease r«
demokracija vzhodno od Švic
Tega
hoslovaška za sedanje]narodnega udejslvovanja. \ zorna država, edina jdo mogli d« lati izven mej
republike, (»r se
lovasl
na <*«>!iui Lvropt- in Azije, zato j namreč za obsto j Slovakov bi jo morali njeni državljani še manj, kakor Celio . | »osebno eiMliti.
lie
I ht
• •VII« pil
.1 Cl. e/.. JIM
v iiKgaloiiianičnein madžai ■»ki ni dnlin, si niso mogli prido-
Pa so ^e ua-li ined >lovaškiu-i politiki ljudje, ki hočejo ravn
sedaj, V ČasII, ko c gre n puhli	(M, SV(|J(. k;, j
k. za biti ali ne biti, kosali dr-	k:lkor vi5l.k loniani je
zavo na avlo,,on,i,e.	n-it,.|j(.v ,in.z	V(,,:.
Muri" be-cd ,jt bilo že izgo-\orjrniii in napisanih v prilog dovruiskegn bratstva in vzajemnosti, miljoni priseg položenih na dovaiisko zvestobo. Ko pa /uide do dejstva, kjer bi morali pokazati svoje bratstvo n zvestobo, tedaj gredo slovanski rodo_ in domoljubi v-aš , 1 p. it.
KI ven, lili tikaš in drugi! Va-i največji sovragi, Madžar;, vam slavo po jo! Slovaški tra-uik<m<-iiji se smeje ves svet; slovnn-t vo in demokracija joka.
Bog se ii-inili, hiša gori! Na in energije za pozitivna dela; mesto da bi (»omagali gasiti, j . ne znajo ovekovečiti svojih i-netijo še s svoje strani. Sedaj men drugače kakor s štilctoin v Aendar ni ča- za slovaško a v- hrliet lastnega naroda in douio-
N \ b'0< 'IT K S K NA "GLAS IU >! »A " N A .1 STAREJŠI SLOVENSKI l)NEV39Tr V AMERIKj
"Naši Kraji"
VSAK bi rad Šel s svojo družino na obisk v staro domovino iu jim razkazal lepote svoje rojstni« dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dane, pač tukaj je prilika, da prinesete to lepote, ki je vaša dedščina, v vaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, je bil gi njen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim sosedam.
Slike s o v bakrotisku, tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x 7Mr inčev.
Ta krasna knjiga vsebujoča K7 slik vas stane samo
naroČite pri-.
Narcize pod Golico
KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 Wt^ i' I8tli ST., NEW YORK
i
y
a
RAZDELITEV t AUER-SPERGOVE ZEMLJE
Razdelitev veleposestva bivšega kneza in kočevskega vojvode Auersperga, ki je bil lastnik obsežne zemlje v dravski in tudi savski banovini, se je 'zvi šila pred nekaj leti. Gozde je prevzela v posest državna j'prava razlaščenih vclepose-
Georges Ohnet:	• .
Zadnja Ljubezen
Slednjič je pa premagala svojo slabost in	nad njegovo mcčo. Če storite to. drago dete, i/,
sram jo je postalo takih misli. Le kako je moglo	polnite mojo najbol j vročo željo iu v polni m»-
telo nad vladati duha? Zdaj je z zadovoljstvom	ri baste zaslužili, da vas bom blagoslavljala iz -poznala, da je telo že popustilo, da pievladti- dna svoje pomirjene ljubezni — Mina."
je duh. Hotela je obvarovati Arm inda preiiu	; Po tem pihnili je začutila Mina veliko olajša-
lega udarca ob njeni izgubi. Lueie sama )>i mu	«»je. Čakalo jo je sa no še nekaj dni do Luciinc-
iiiogla stati ob strani in tolažiti ga.	ga prihoda. Ni namreč niti najmanj dvomila, da
— Zato je sklenila takoj zjutraj pisati ji. Ča	l>0 odzvala njenemu klicu. Oogriii/a je
sa ni smela izgubljati. -Čim prej bo vso konča 1.0, tem bolje bo za vse. Imela je pri rokah mor fij in nihče ni vedel, da ga ima. Vse je dobro premislila. Ob jutranji zarji ie še bedela. Ho tela je pisati tudi markizu in povabiti ga, na" pride k nji, potem pa pokliče Lueio. Pomislila je tudi na to, da bi Lucii vse priznala. <la bi j--
castor in pogledala skozi okno. Ros i še je ketala na dre\ju, ptičiee so skakljale po veja i in prepevale v mlado jutro. Mina je pomislila . Tako je bilo včeraj iu tako bo tudi jutri. Nič s-i:e bo izprcnienila po moji smrti. Samo en aton. l«o manj v vesoljstvu in to bo vse. Cbogo člove sJvo, ki uravnavaš vse tegobe, tako hrezpo
stey. V zadnjem času se je j presenetila z veličino svoje žrtve. Toda to mi-1 membne v primeri z ogromnimi prevrati sv;
piičela tudi delitev obdelovalne zemlje, katero je bivši knez Aeursperg v veliki večmi že sam dal najem kmetom, ki ii.m je primanjkovalo zemlje za preživljanje svojih družin. V
iopliški občini se more iipošte-^.^	k sehi Zl?1),ma
vati okroglo 60 ha Obdelovalne
zemlje, to je njiv in travnikov. Ta zemlja se ho razdelila med upravičene interesente, ki ne posedujejo nad 2 ha obdelovalne zemlje. Pri razdelitvi se upošteva seveda tudi štrvilo družinskih članov.
Piijavilo se je nad 'JIM) interesentov, med njimi tinli več takih, ki imajo že svojega zemljišča primerno dovolj,, pa bi se radi okoristili še ž razlaščene zemljo. To je v ostalem precej umevno, saj si vsak kmet želi povečati.gnspodar-tvo iti si ustvariti lw>ljše življenje. Ven-dardrža?va ne more vsem ustreči, ker ni dovolj -zemlje in bo » azrlelila razlaščeno zemljo med najpotrebnejše male posestnike. T trdi mali obrtniki, ki jim obil ne nudi dovolj dohodkov za preživljanje, utegnejo dobiti nekaj zemdje v last. Računa s<-da bo 00 ha zemli«' razdeljeno med prrOližuo 100 interesentov. Prejemniki bodo plačali po	par kvadratni meter,
plačljivo v 10 lotili s o odst. obrestmi. Rtrtlaščctnn zonilja jej provrzorično že razdeljena, o j čemer so interesenti že obvi^ ščeni. Proti raz lelitvi je mo-j g oče v 10 dneh »v h žiti ugovor.' ki mora biti zadostno utemeljen. V jeseni pa bo vsa zemlja po državnem zemljemercu raz-parcelirana. omejičena in i»re-| pisana na nove laistnike. S tem l)o razlastitev Euersjv rgovega j veleposestva dovršena. Za nma- i le posestnike je zlasti razlasti-1 tev obdelovalne zemlje največjega pomena, ker se jim bo s:»-mo tako nudila možnost prehranjevanja družin. Ma4i posestnik nima tolikega interesa na gozdovih, želi si le dobre zemlje za pridelovanje nujno potrebnega živeža. Zato je oblast vo storilo res veliko dobroto, da se je odločilo tudi za^razlastitev obdelovalne zemlje, ki postane tast pravega oVlelo-va'ca.
NA VRTU JE
IZDIHNIL
Ponoči se je neopaženo zatekel na vrt poleg hiše g. Kolen-ea na oglu Dečkove ceste in ceste proti Ostrožncmu na Lavi 67-letni berač Štefan Stamol iz Velike Piresice. Za pralnico se je zgrudil in (zaradi oslabelosti izdihnil. Zjutraj ob 6. so ga našli in prepeljali v mrtvašnico bolniškega pokopališča.
proti Naseljevanju Zidov
Zdnrženje trgovcev za srez*> Celje, Gornji grad m Šmarje pri Jelšah,je prosilo Zbornico za TOI in Zvezo trgovskih združenj za dravsko banovino, da l>i ukrenili vse potrebno, da se prepreči naisljevanje trgovskega -življa v dravski banovini. Ta akcija je izzvala v javnosti živahno odobravanje.
-el je takoj zavrnila. Bolje bo, če vzame svojo tajno v grob. Sedla je k pisalni mizi in napisani Lucii pismo, glaseče se:
"Drago moje dete! Obljubili ste mi ubogati I ne, kakor da sem vaša mati. No torej, nujno
e mi je težka nesre ča. Že več mesecev imam hude srčne napade ie
tovnega dogajanja in ki tarnaš zaradi kratkiL trenutkov trpljenja. Kaj je vse tvoje liebanje proti večnosti t
Potem je pa zopet zagrnila okno in poskusila zaspati.
XI J.
Z zadnjimi ostanki notranjih bojev grofice d--
zdravniki so mi povedali, da je moje življenje ! '"'ontenav je bila izginila tudi vsa njena boja
v nevarnosti. Moja bolezen se je tako poslabšala, da se bojim naglega konca, pa bi ne hotela pustiti Armanda brez utehe, brez dobre sorodne duše Razumite mi dobro. Bojim se, do ostane sam v trenutku ,mojega umiranja, morda ob moji smrti. Bojim se njegovega obupa. In ko nečno, ne hotela bi umreti, ne da bi vas videl« iu objela. Moja zadnja ura se bliža in zato l»i rada, da bi vas imela pri sebi. Ce mi bo naklo njena radost, da bom mogla pred smrtjo sti miti vašo in Armandovo roko in združiti ju. bom umrla mirno. Upam, da me razumete. Ljubila sem ga z vsem ognjem svojega srca. Odlia- - tako navdušujete za potovanje/ Počakajte, <l i jajoč v večnost ga zapuščam vam z željo, da bi pride čas za to, sicer se poleže vaše navdušenje, /ra ljubili tako, kakor sem ga ljubila jaz, da b: še pred no oopotujele.
zon. Postala je zopet vesela, kakor v dneh >vo ie sreče. Pripravljala se je na -smrt, toda ne v žalosti in potrtosti, temveč v radosti. Markiz in Armand sta se čudila tej nenadni izpremem-bi. Nista pa vedela, kaj tiči za njo. Mina se j«-tako dobro pretvarjala, da je snovala celo na črt za zimo. Pravila je, da pojde v Caiine-, kjer najame jahto, da se bo vozila z njo ob obali do Neaplja in tja do Egipta. Armand in markiz sta jo presenečeno gledala.
— Toda, draga grofica, ~aj vendar še ne od potujete jutri, — je dejal markiz. —
zavzeli moje me*to ob njegovi strani in bdeli;
(Dalje prihodnjič.)

F K A N K K E K Z E KNJIGARNA "ULASA NARODA" 1M0 \V. ISth St., New York, N. Y.
Pošljite mi —
LETNIKOV "ČASA". Prilagam M. O. z:i
Ime
Naslov
NAROCILNI LIST =


LETNIK
STASE S POŠTNINO VRED
Vsak letnik obsega 12 zvezkov po 32 strani ter ima s prilogo vred nad 400 strani.
LepSo. zbirke poveš«, pesmi, zanimivo,«, po-SSh razprav, koristnih
skor.t ne morete pmlstavljati.
...IT K, TAKOJ, KAJTI ZALOGA Ni ' Sf IN BO KMALU RAZPRODANA
"Glas Naroda"
216 West 18th St., New York, N. Y.
PRIPOROČLJIVO:
Keržetov "Gas
^ Ko je znani slovensko-ameriški publicist Mr. Frank Kerže, ki piše v "Glasu Naroda** članke "Pod Vaško Lipo*', izdajal svojo mesečno revijo "ČAS", je zbiral in objavljal gradivo, ki je trajne vrednosti in pomena . . . Vsled tega je tiskal nekaj iztisov vec, ki so Vam zdaj v obliki letnikov na razpolago ... Te letnike lahko dobite pri KNJIGARNI "-G. N.", 216 W. 18th St., New York.
S*
r =

••o L A H NAKOPA"— Hew Tarf
Thursday, April I 4, I 938
trrrm largest hlovrni: i>aii,y in tj. m.
KRJANGEK
ROMAN IZ ŽIVLJENJA EE3 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
t	i	O
Iz slovensk h naselbin
DELAY. RAZMERE V SHEBOYGANU
MOJ«.
I I\IT tu pa tam kateri ogla-iivikanje pkuV. In -kh p j«- bil j I>«»l.j<i> in bolj zanesljive j5*"1 kakšnim dopisom. >em scjjta, da >e je ubralo srednjo pot j
| namenil tudi jaz napisati parjin plače so ostale pri
"Kako ii;:j bi t«> bilo nioiroct vzjrojitel.iVi* za -vojo otr .k«* in* bi nikdar vee dobila.**
**MMila -in. da i.- /ad voljna z menoj, todr nekaj dni ji j vrstic*
/e ni.'. -ar ii moi-fiii \« i* prav .apraviti. Vsled U
/. I«» /al<--Ti»a.
tiunnai .«. zamišljen poirleda. Kaj je moglo lniro ua-is° ydaj raztreseni po c*. U A- kar bi jim lioteli dati
starem.
na>e naselbine. Ker Torej, če ne bi skupno nastopili
•ga >em , Vt'll,o da je dosti naš i h rojakov, proti nameravanemu znižanju.!
ki so leta nazaj živeli tukaj in bi se utogli 'zadovoljiti - tem. j
f. ti i>i: rojiti v a ski i'.u s J
N A111» \MIITi: STA It I.INK.
JO 1'Kii^ii 1:1.1 i:\i» I.IMJH
iiimiii, .tsitiiiii,, utiiintii, .iiiiitin,, „itn
nutiu" i|t!iiiaiiff*l,iiiii1iiiii*T|tii|llli,iK|ii|t|{|
potiti.	.la j n:	n iikra! k	: /.«' -vojn	mv.ailovoljivost * Ali mo-
j»o«V	•uti. «in n	ni je Her	ma ilraira'	
X	j« ir*»w '	1 Kilne u		ulja pi,.*ivajo na Humi nem
• >l>r*; '/a	i. ki iTam	- n: Taki	Vl'-t'l Alt'	«1 rufrač* . l);nn*- n»* izirb'-
• la. k*.	>i !>i bila	. il iM-ba	U /.♦lilij«'	pu\ ; l»ljt*na na sn*eo.
••	-	Liti žil!i	-ii«;. -..^pi	t*a II- 11. < lllei:«- ilanu' iina-
	- 1. oj*"	miilii*.	Za to »>:i	•ovi*k. ki izpolni -\oj-' dolž-
IK».»I.	n»* -nn	zliuMiiti.		
\	teh Jn-e	lall ji- Tie	Ka.i j i a.]«■ /.u Ib'rnio: li.'iiavadiio vpra-	
	v a po ari	In -•) i <1	Lfovor"	j:aua:
	M»»vr«>e»- -	'>ai nii	a lil' -* II«	• ]K»T'uli dobro. Y-I«'d l"-
	ne 1 yj	m |«.!rlii.	1 mv»-'- !.o;n M-tlno. kot >b> -odaj. i/.-	
|Hil n j«	\:ii;i -V. >	• -li.ižm.-	I'-.!, is i« ■ /«■ >i»a/.ila. la mi dela	
riv!«-	«». a k »	/iulira i\;	i.| in«'inij.*	
	< iiinnai.	• vili .m.. 1,	'/.'. bli ->ei.	
* *	A'i — j%	i i Uf ta ko	ila;»*i; >po/.ab'la ."*	
* •	1 b rina -	■ \-Tia-i	< i mi nar j«'	' ua ,i' zn.-^ra }ioiri»'Cla.
* •	' ». lIH lfli	Ii : l. 1 -!	!;■ tak" lnnb» moirruV ti* v resnici	
j h **nt:	|H|fN»|||Ot	na ib»bro.	ali pa j«- i	a/.ilrn/,» !.a in potem in* pr<*-
lehtiij	<• jih	jt'-t'il.		
* *	T-MIII -vi	.u- > \	ulj«' t j II	na<l vam; -tri'-ati. pravi
Uuun;	:* Tribi in	j« /A 11. Ai	i> tievfa	lli-nna -i* nikdar ni vi<J«-la.
r	•i na v/, <•	Ti-mii r j	■ n ''iskra	pi : -ivu. kot da. m.mii'0 /.o-
1I i'!	jn/.iu	n ki	t • la ji	n nioi" nii*- ver* kaj -lab ira
/, 111	i. 1 ». b	ai: — i»j	»■na na i bi	. -lalia volja baronici.1 II 1-
"ti v»\	kajti lal.	1 ji' |M»VO<	1. .la - j-	njrti pravljični princ za njo
V 111 - ■	•» ZllV/.i'l,	\'<\r,] /	a • J r ir" j-	-ii'. r /.i !o r leča. toda \ nj«'-
nili	• Ii /aiv	tn-iii /ni	k' a prav	- t.iv-očim irla^om:
• •	Siia-ri	h liro j. .	• la -ti* ni i	IKJvedali. Toda. prijsint.
ne lili	lti.il' - na ' i11 • >: i • i * *		•i. II.. «:m	i". N'lUinna in občuti ji- |
T	t • i 11 • ! 1 < ■*	" pri«!** -	'Ci z i - t nii	•■ . i ;i \ ♦•inlar jo da —•1
	«. 1*1*. lin	" i /i"a 'i ia	• • S; ::	m■"* .|o!iro ! Taka mnut-
no-t:	prav ir f<	V'' jti .111»	\-i -joafrat	za ni iinifio u'-cv-kii.
(i	miliar -c	iimra zo}	i'* /.»'bi f ni	i ! . .la o-tan»' miren proti
11 Ii* j.	Ti «I.-I V	k t ;'» 'lil	t.-k .lion-	kdo v-depiti in vsled ti'.ira
J -Ii"	i -- U «»<"-• T ;	s tira.	S i'*' r | ..i .	/..- -cl nekoliko predaleč..
t i	innar -e i i......i .;	/.♦•lo pri j; \ ' i _ . .	ina-in	e je .................... -
inenki. jim moram najprej po-i V zarJnjili dvajsetih letih vedati. da na> siari Shebovg n je tukaj razdrlo najmanj deset [ -te ji Š«. vedno na sv«ij«*m sta j tovarn, »ločim -e ni niti ene no-1 rem mestu.	i ve postavilo med t m ča.-om.j
I).*l:i\-kr r.T'iinie zebi ti*- -tX izjemo gasolin postaj v v-a | pov< Ijin tukaj. /Alalia tnkaj-;k<m iVrteiii ali petem bloku, j -uja kožama, ali 'cnk»»t- j.» "me j Pred tremi ni<-»*ei >o zaprle, nuje jo Slovenci "pri srekn " je j svoja vrata tudi »na ni dve/ odpustila zelo veliko delaveev. j Globe tovarni, kjer se izdelo j med katerimi je prizadetih tiidi j vali otročje vozieke in kolesa.) vee nabili mjakov. iu dosti bol j Pri tem je izgubilo nadaljnih;
tudi ui p«> dnmili tovarnah ' ljudi svoj dnevni zaslužek.' ker tudi li~ti. ki «» zaposleni-. Kakor pi-vsml druirod. take! delajo -amo od tri do -tiri dni] tudi tukaj jih zelo veliko dela! na P den. In od pet do < d»*in ur, za \VI*A. Vtr Slovencev je tu j na dan. \ vee tovarnah >o tu-.'Ii že izgubilo svoje domove. ■Ii ž" /nizali i»l:nV. ker ima io! Težko je v na pre i videti, kam delav-kih moči kolikor jili ho-'jadramo - to veliko brczpn-olj T'e.io. Zato je ei-na delavskih | uo-tjo. v to brezmejno negoto ] moei t-»ko nizka, la ni vredna j vo-t. -a i je p.» eeli AnnM*:ki| -ti vH.ke. Zato d miri roiaki ;f*nako. kamor -e obrneš. Zato. J z:ipt muite -i t>>. »la v -!n'_ri j 'draici rojaki, ne smemifoluit>a-moe. kar nam je pokazal zepetjti. čakajmo iu upajmo za bolj j !i«ka;"nji -lučaj.	ea« •. -a i v upanju grmlo j
Ivi zidajo iu prav nič ne vemo .j k;n je ena tovarna, v k«-1 kaj iiinii bo prinesla bližnja bo |
m -t.
i
Tore; p.. • |r v| jail! V-e na- J roenike ua^'ira na Mnof*»i«»j-i"rn slovenskega lista Glasa Naroda.
NA VSAK NAČIN ODPUTUJTE S
QUEEN MARY
/ najnovejšim ek-prcMiiiii pariiikum na Metu. ki nlieiiem / drugimi si:i\nimi (uiiurd White Star iiarniki
AQUiTANIA BRITANNIC GEORGIC
v/tlržuje reditu tedensko službu preko Atlantika.
POSEBEN IZLET ZA EVHARISTIČNI KONGRES na
QUEEN MARY ... n. maja
BRITANNIC ... 14. MAJA
V spremstvu izvržbanega spmnljrvalra.
K 'k .
Z.a iufuruiueije vprašaji«' va^-jra I«.	fj	^
kalnemu agenta ali pa	x ja."« •• \
CUNARD WHITE STAR
'-•> Broadway	New York ~
Tu k- .
feri -o delavei t M > od-totno or-f
"-nizirani v Ameriški Delavski i K« deraeiji iu ]»n d enim iednom ! >o jim hoteli znižati plaee za 10 od-totkov in na-pr■ tuo -o de-h i ve > zahtevali 1<> odstotno po-
Kakez, za-fopuik.
ŽALOSTNA VEST [Ta dan na.na bo o-lai \edno v Mary Lan rich iz Kve-|>lH,millu- ,Iavl;j Mr- Varisu za
- H
azn m
;i za neumno, niti za %>o-i it poiruuiuo mlaju danu»."'
M rs.
let h, Minn., je dobila te dni i; stare do n o vi ne žalo-tno sporo eilo, da ji je va-i Maliloz, fa
p ^o\or in Mrs. Annie Brnel« !za petelina. 1'oleg drugih >o bi
: ti navzo. i tudi: družim- Yardis.
i
Sehlossar. Kožuh. Norad. Ku
'.a i
Ilel
t remit
I enjoe
»e za
a eez prau". I lenim Turk \ /.i lo i -abno edzdravi.
Ii.
-tova <iiinmu ja i uela zanj x»dn naj od/dravi u eVelnO p---leda ir kaže
! terma i nira II
zapušea žalu jorega Prej je baronica | Antoiia in
• b; 1 <•!! ea I loNi la n Ktiimarju Kaj -e je ■/ifi ,1
din« p< -j'1-doya !a - hr-pememu očmi. in i	i,
■ ■ 1	. . ,	.	.f« T •	| IjtIUI II II
ntjljll'». Zli; V< J-e be>,Hje. Seduj pa ItlU • "da '/-lo i!H7!;i in dbijajoea. Henna
ja. kako je
"-iieim iu zadov. Ijn«. ga oltraza.
ra Luski potok, Jugoslavija, „.	Aorad. n
'mrla ljubljena mati L r^uli l	Kol,'!: *,u<' Vardis, Dur
larosti 7S let. Pokojna !1l,>*	1 s-
M)|,ro!ri. tnieh, družina Vlah, Elizabet.:
Marv i^alvaeic in heerka. Mike Ko-
li cere Kveleth, Minil.;
[stro. družina Kinkela. družin.
tonijo Sega iu Fraueiško Sega
'upi
um
\ Joliet, lil., v stali domovini -or* |ei obua>anie. i» r n- i
,	Paulino 1 urk; o>ei
pt> m'-! ju je. zakaj je bila
m vnukov in enajst vnukinj in tri pravnuke.
ti u una i ju kot sJt*er in za-1	,,aj Vam '.MJ
■ J zemlja in v miru porivajte.
Bradotti, družina Domini in A.j Maseivera ki je vztrajno igri I harmonika.
Torej se enkrat : najlepša hvala !
• loe in du-epliine l dovieh.
j l >e - - enier. Pa.
Mi
h d
|e j rot To nn '' Kajpa ti tako i d« hrot
'■se IU
Ve
• }M>|MOU
-tega v« eera :e d<«it:-i -lo\a dniLraeiia proti J1 i ' o . dri I ltm ii" sme nad njo -tr. sati svoji
I da •» >b< u t* h točkah nikakor ne more priti'	^
r 1 ; ' ■ih • 1 nekaj 1!' J^ v	LKTN1 Jubilej v m j: iu>jenice
..........I nj-ireve -tram m btlo vse v redu f Kajti.	.	.	1
tn-y v. -1 >14» to h a ».len. dasi ulj-uden.	' ! * Odpisa na se iskmio zaliva- I Znanemu slovenskemu zobo-
i llern. ' a k i prllo/.m-t. da -e pok lire k redu: : U»ji ^'a vslmu sorodnikoui in pri.' zdi: viiiku dr. \Y. J. Lausrhetu 1 v /.a prav bi^''.ga. moja draga Hernia Za- lJaU,lK*m za krasim surprise j in njegovi soprogi je bila ro P -V:akuje H-e • v ).rs:ii Misliš, re je vivarty, ki -o nauia jo priredi!« na heerka — prvorojeuka.
-•d, da morašpriliki -oletni<v najine lK>ro- Mati in dete >e nahajata j»ri !ke. Ilvala lepa za pomembne J najboljšem zdravju v Ulenville
voščila. ' bchiišuiei.
u le Z' i pet pred >eboj majhna j------ --------- -----------------------
dva -in«.va ter ^-tiii In'-ere. \ stfiri (.loinovini pa brata in >e -t ro.
if.
Po meseeni bolezni je \ Clevtdaialu premismla Mrs. M. < >raivee. Ii«*-i dobro p<»zuan-* dru žii:e Mike in Agnes (irirar. Tukaj zapu>ea žalujočega soproga dosej ha, starše, brata Mike in Franka, tri sestre, Alice, por. (Vrtalski. Olgo Penko>ki iu
A!iee.
*
ll'. aprila zjutraj je preminula v Clevelandu v visoki starosti SI 1. t Mrs. M ar g. Bizjak, ki je stanovala pri družini .l<»s. I Joži e. lianjka zapušea tu sina Malt Bizjaka in vee -(»r«>il-uikov. Rojena je bila v Trstu. kjer se nahaja vee njenih -ni * d' tki -v .
*
\ Kast Woree-ter. X. V. j«'
ariila umrla Franca Mostar stara (i."» let iu ro'eiia na Doli pri Litiji. Svojeea-no je bivaki v Westim-rtrlandu. Pa., in v Staunt-eiu, lil. Z dnjih 1!> let j pa živela v tukajšnji slo-vrnski farmar-'ki naselbini. Tu zapušea moža. ."> sinov in '! hre-re. v stari domovini pa sestro.
po g I .i d k i solnčni
JUŽNI PROGI
"Sclnčn: sir.ini Atlantik^"
ar
;akova 11 .
iZ}Kr>a.iel' l»e Lfi a ja
•'kaj prijazniii be Podi vendar že enkrat pametna jke-
darove in za i-krena
NOVI DUH V AVSTRIJSKEM ŠOLSTVU.
Ku
lie
rej ' !i 1 |it■ veeerji. Baronica See-b z.ir di pričakovanja poštnoležeee
Hen llo ne

"ODPltTA NOC IiN DAN SO GH013A VRATA ..."
mno;
Kun celo za Hemio ne i	> »»^iti , . ,
\iHa tudi tiha. kajti vedela je. da je Gun- ^ soboto aprila je umrl jena Kumar, 11 ara OS let iu do-«
v Kol/ rdi i. da
11 I" p "Uio in na njem i"pra>ii.toči }j.> eden izmed pionirjev Martin ma iz Jablana pri Mirni peči
aj
■rej
laj < tuunar :ot navadil
Je p:-mo |U"eje!. 1 ZVe<e*l.
"e razidejo: Auitti gre v
Iu zelo je ra-Jovedna, llenmiuo
krat« ji ve
I j )*r'
'•m
I;
Muster, star 60 h t iu rojen v na Dolenjskem. V Ann ri ki je K ozn lovcu pri Zagradcu na Do-; bila ."»'J let in sicer v Girardu, oboj lenj-kem. V Ameriko .je prišel o.., Milwaukee, in Racine, Wis leta 1H$S i„ tu zapušča ženo,'jTu zapušča moža in hčer, ne-c po-,o ■-. r pridm: v učno -obo. Himuui." i pet sinov, dve hčeri in -.est ro. I kje v Xe-\v Vorku pa brata. •1" pr;k na. I»a/.merje med obema pu-ta-|	*	!
TV:|" "	*«<upaj in se Henna zojietj m-deljo je umrla v bol.iiš- J
uici Hi-Ietna Kleanor Lučič. ki; Dne 10. -tprila j«1 preminul v zapušča starce iu dva brata. lOlevelandu roja-k Mike Bukov-N'j'iii -tarš: -o doma od ličke. ini«k, star GG let. V Cl. veland je *	prišel pred IV2 leti. Doma je
\ Kacine. \Yi-.. je dne .'»0. j bil iz vasi Tupa-liče pri Kranju, j marca umrla Mary Kramar, ro- Tu zajm^ča žalujočo soprogo.
H ni.a
\ edllo b«
Ii, zakaj je haroiica Ho -tova uaejikrat postala lako iieza-* oljna ž njo. pravi Anita:
"Zaradi tega -i ,kar ne belite glave, lieriuu; ker vem, nekaj mojo s-»ir . mae |p> in Kurta zelo vznemirja. Inga ! -auio -tr'-sa -vojo -itno-t nad vami. Kurt pa va- bo zato! pustil v miru ker ima v glavi važnejše zadeve." Hernia se imkoliko zasmeje. "To rili j»' -eveda -amo ljubo."
Totla Anita nima niti najmanjše -lutnje, kaj se j dogoliloi med Ingo in (i it una rji m. Midi samo, da -te mačeha in pol-j sestra -amo \ velikih -krbih zara<"
Dunajski listi pišejo, da se je na vseli avstrij-kiii šolali uvedel enotni pozdrav, ki velja poglavarju Hitlerju. V-i otrobi so Se morali naučiti I) ■it-ch lamllied in pa Flor-1-We.-s »lov.i pesem. V zgoilovini se obravnava [M>ebna združitev Nemčije in Avstrije v < no držo v no i- !o. V vsakem razredu mori viseti Hitlerjeva slika, vsaka Šolska knjižnica pa more razpolagati z najmanj enim primerkom Hitlerjeve knjige Mehi Kampi'.

"r.. s., -ijfji««- "s..ii.»-ii. e:,.v
" l.t-', \ s.-l.uj... .	{,...>.'1.i.,- jz-
I"	|• • 1 i Južne Procj-'
v. fi } >!'. k> -sij i v i ti i i i»r<>>l>-ri !•. s!nžl.u s\ .•(•■v!i>»s!:ivnih ii:«l.-jaiiskih ladij. <aL>:iiijf i. i |nu-sli 1.1 ali !•■•< H. k na St.-Iti-ui*i ki-«»vili. vas	in vam »t«
liil.>"l_ <ia umivat,- \ vr-
je |.|'«U.........................v.-kiij-
I'rusti.ri I iirisi	in Tr.--
l":ixi'»-il;» lui v >>-h |Kii lii-kil. vam i.ii.lij • velik- moder (it- kal.ilif. vi-li0y«=tjif ■•bf.lni-i-axkosiic j:i vt.<-	ti^:
nadkriljivt. limn., in it«'i>rek<>-I i i x" i.. sIii/.Ikj.
VULGANIA SATURNIA
Narav it. si v .1 nnusla vij«.: 7. maja: 21. maja: 25. junija, 9. julija: 30. julija
REX C.D'SAVOIA ROMA
("reko Ofisoa: 16. apr.: 22. apr 30. aprila: 14. maja: 28. maja
Za 11< .jasnila vpraša Jlc | <«..i>-la*«'—n,.j»a a^*-iita aJi pri Italian I.ine. »".- I Stli \v, N Y.<*
© ITALIAN LINE
o] H) roke.
EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA
\ NEW VOKKL' IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA
(/a moške)	(za /en.-lif)
Pogreb $110. in VEG
Pri-diio greste kam drugam, pa c%* je m1 laku UaJ»H*, pritlito, uit ua telef«>-nirajlc umih za izjasnilo.
Jamčimo, da Iwsle i naSo postrežbo popolnoma zaduioljiii.
189 K. 7tb ST.. med I. Ave in Ave A; 707 PROSPECT AVE, vogal 133 SSI. NEW YORKTH.: OlirhanJ -1-jr^.S R R o N \ Tel.: Mlllrose 5 «577
Ko pride tiunnur \ -\oj<» -ol»o, vrata zaklene, vzame pi.>-ino iz zfpa in -« de k -voj pi-alni mizi. Ovitek odpre in iz-1. l«.ce li-t. Ko g a razgrne, bere pi-mo. ki ga je napisala baronica »Set-bacliova:
* * Vekeenjeiii gospod:—
e«njeno pi-mo -mo prejeli in iz njega izprevideli. da in ate rumeni ovitek, kntcrtgn smo izgubili in ki nosi na--lov: l*o moji -m rt i naj na odjne ravnatelj mojega podjetja.
Uvitek v-ebuje pivpi-e m kat rili listin, ki so za na* velike njegovi lastniki. ProsLm Vas, da nam ovitek, dobro zavi-vazm >li, za druge pa brez v-rb veljave in >o, kot rečeno, sa- tega, pošljete po prevzetju petsto mark. S tem upamo, tla mo previsi prvotnih li<tm. < Vtudi same na selii nimajo po- suioVam Ve« trud zadostno poplačali. LiVtine, kot rečeno, ebne vi. dnoMu vendar m- želimo, da bi nahajale v tujih nimajo nikake vrednosti, samo za nas imajo družinsko vred-,al. Ovitek je najbrže padel iz avtomobila, ko se je moj nost. Prosim, naslovite na: Gospod baron Kurt Fuchs, '-rad m peljal v Belim 111 je zapečaten s petimi pečati. Pečat kaže! Lin deck. IYivatno. — S spoštovaniem Kozorogovo glavo nad polmesecetn. S toni smo vam izgubi je-'	Baronica Fuohs."
ui ovitek govolj jasno popisali in lw>ste prepričani, da Btno ml	(Dalie prihodnjič )
Važno za potovanje
Kritir tr naiitriijeii pulitvMtl v »Uri uraj ali (fnliitt hoc* tam, Jf pi»tr«*bna, rta Je puufrn i vsrb «t\ar«*li. 1 MmI n.iif ri»l(o-IHn^ oliiiAnjr Vnm lamoreroo ilall najboljša pojasnila in tudi tu? potrebno pr«>Hkrb*>ti. da je potovanji naobiio in bilre. *«t« ne xa-npfi* obrnil? na nait za vks pojasnila
.Mi prp»iirbiino »Ne. bodisi prošnje ta poirafn* dovoljenja polni linle. vi/eje in wploli \Ke, kar Je za potuiaiije ^otrrbn* f najhitrejšem ta<m, in kar je jrlavtin, za najmanjše Ktruškv
Nedria« Ijanl naj ne odlagajo do zndnjeca trenutka, krr psedn« nt dolii Iz Wkshinetona potratno dovoljenje. KK KMiO I*KI£MIT. trpi najmanj en meneč.
IM&ite torrj takoj za hrezpla^n« navodila In zacoiavljamo Vam, <ta ho»te por eni in udobno potovati.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
VSEPARNIKE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
l SLOVENIC PUBL. CO
iirtai? 216 \\. i
aiSI.AV TKA VEL PEIT. 18111 St.. New York. N. V.
H"Hli||, »jitlllllij, i||llllll|||. i||illllU|| ,||||l lililllll* i,li;il|i|lf| ,,,Ult»:iH' 'i'ii:i;«tl»"ll||«i
KRETANJE
FARN1KOV
SHIPPING NEWS

IG. uprilu:
I Uix v Genija
I
[i... irila:
I-ifayi-ilL- v llavre
A<|uitauia Clicbour«
'JIaprila :
lir»'iii«>n v Bremen lCoiua v Gcuoa
L'7. aprila:
l^tii'i'ii Mary v I'licrbour^ lie il«» Kraii'-i' v Havre
!.';<». aprii.-t:
I'yris v Havre
C«Uile * f i Savuia v i;»*in>a
- maja : Kurupa v lSrciu«'ii
4- maju : Norinainli«? v Havre New Turk v Ilaujlnir^
U. uiuja: Vulcania v Trst
li». maja :
Kri-meu v Ilrenien
11. maja:
(Jueen Mary v l.'lu-ib«»urs Ha asa v Hamburg
1_. maju :
Cliamplaiu v Ha v rt?
1-1. maja :
Ilex v Gcloh
IS. maja :
Normamlie v Umre Kurupa v Ltrvmt-u
l
maja:
I Suturuia v Trst I
, maja :
tjiieen Mary * Cb'Tbourg
1*7. maju:
j Laalyiin- v Havre j liri-mni v Knnit-n
: -S. maja:
j Cunte di Savuia v Geuua i 1. junija:
| New Vurk v Huiuliur^ » A<iuituuia v Clierbourj; j Nurmaudie v Havre
j junija : j Europa v Kreiueu
i 4. juniju : ' lti>ma v Gcoua
I	7. junija :
1 I k- ik- Frauce \ Iiuvre 1
J	S. junija :
ijuwu Murv v Cbrrbourg Hausa v Hamburg
11. juiiiju : Ilex v Gfooa Culuiultus v ItreJiien Cliumpluiu v Ha vrelo. juniju :
NormamJie v Havre
Aqiiitania v Clierbourj
Bremen v Bremen
18. junija :
Nurmaudie v Havre ..Bremen v Bremen
18. juniju :
Conte dl Savuiw v li«'U<>a Aguitaula v Cherlfvurj;
lil. junija :
Lafayette v Havre Kurupa v Bremen
22. ju u i ju :
Queen Mury v Clierbuurg lie de France v Uavre
25. juuija :
Vulcania v Trat
2J>. juuija:
New Vurk v Huiutiurg Nurmaudie v Havre
Aquitania v Cherbourg
2. julija: Bremen v Bremen Cbamplain v Uavre lici v Ueuoa