PoHtntns pViCana * (otortoL Leto L.XI V Ljubljani, ▼ soboto 4. februarja 1933 Stev. 29 Cena 1 Din Naročnin« mesečno mmm^ ^ i^HHHH^. račun: Ljub- ^ ^SSjjr ^^ Mana ce- ^^m ^^m M ^^^^^ M jflV BV H |3W ^ ^m m ^H inozemstvo 120Din ^ fl^V ^HB HHr JHV # S^F S Praga-Dunaj 24.79? Uredništvo je v ^^^J^T JKmt^P flflp^^ JHbHB# U pr« v a Kopitarjevi ul. 6/UI jeva 6. telefon 2999 Telefoni aredništva: dnevna služba 2050 — nočna »96, »»4 in 2050 ■ izhaja vsak dan ijatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku »tvo 40 Din — ne- 10.344 za inserate; nn Germama rediviva Bojazen tistih, ki vidijo v imenovanju vlade s Hitlerjem kot državnim kanclerjem nevarnost, da 6e ne bi nemška politika v mednarodne™ pogledu sedaj čez noč preokrenila popolnoma v smer naj radikalnejšega nacionalizmu, je zaenkrat še neutemeljena. Kabinet, ki mu nučeljuje Hitler, ne predstavlja združenega nemškega nacionalizma v čisti obliki in izključni moči, ampak pomeni vključenje dveh nemških meščanskih nacionalnih strank v tok odgovornega vodstva državnega življenja rajlia pod najstrožjo kontrolo pruskega junkerstva, ki stoji za Hindenburgom — to je za predsednikom nemške republike, ki ima po ustavi veliko moč samoodločivnega faktorja. Prav nič se ne cnotijo oni, ki v imenovanju voditelja nemškega fašizma vidijo dobro taktično potezo, ki ima namen postaviti Hitlerju na preizkušnjo, kako lasten radikalni program udejstviti v obliki kompromisa, kakor ga zahteva dejanski položaj Nemčije in resnične možnosti njenega nadaljnjega nacionalnega razvoja — ali |xa si razbiti glavo ob utopičnosti tistega kaosa političnih, moralnih in socialnih idej, ki se imenuje narodni socializem in ki bi, ako bi ne bil danes njegov voditelj na čelu oblasti, pri volitvah z vso verjetnostjo končal svoj razvoj s propadom, h kateremu je zadnji čas naravno hitel. Če govorimo o propadu, pa nikakor ni mišljen nemški nacionalizem kot tak. kakor živi zavestno in podzavestno, aktivno ali latentno in skrit pod najrazličnejšimi oblikami v srcih ogromne večine nemškega naroda, ampak mislimo samo na hitlerjevstvo v svojem historičnem pojavu in konkretni obliki kot politična stranica. Nemški nacionalizem kot tak pu je po pritegnitvi Hitlerjevega pokreta k državnemu vodstvu le pridobil in sicer ogromno pridobil! Baš v dejstvu, da ie oni razred, ki je združeno Nemčijo ustvaril in jo s svojo mentaliteto prepojil, in ki tudi še danes hrani v sebi njene naj-vitalnejše narodne energije, vtisnjene v strogo formo in disciplino ter vedno pripravljene k smotrenemu učinkovanju — to je prusko jun-kerstvo — vzel narodni socializem takorekoč sedaj pod svoje varuštvo, da ga pravilno oblikuje in vredi v politični razvoj nemškega naroda na podlagi idej in praktičnih izkušenj te bojev ne pa obenem državniško do viška izšolane kaste — baš v tem dejstvu tiči največja opasnost zn Evropo, kakor jo imamo pred seboj po verzajskem miru. Če bi bil Hitler prišel do oblasti sam s pomočjo svoje nemogoče, protislovne in vulka-nično neoblikovane, takorekoč ognjenotekoče ideologije, ki povrhtega ni niti podprta po moč-rii osebnosti, amipak se ima za svoje življenje zahvaliti samo nagonom političnega ressenti-nie.nta po vojni katnstrofi najbolj prizadetega srednjega in malega človeka, potem bi borba proti njemu ne imele izgleda do zmage samo v Nemčiji sami. ampak tudi in to pred vsem v inozemstvu. V zvezi s prusko gosposko kasto pa je Hitler neprimerno nevarnejši nasprotnik nego je bil takrat, ko je bil samo decnagog nacionalno razgrete množice. Ta nevarnost je tem večja, čim manj je neposredna in čim manj radikalno in čim pozneje bo nastopila v obliki previdne, postopne in v krinko najlojalnejše m najhonetnejše diplomatične odjenljivosti odete preusmeritve nemške zunanje politike. Če 6ino torej rekli, da je bojazen naglega preokreta nemških mednarodno-političnih smernic zaradi Hitlerjevega dviga zaenkrat še neutemeljena, je to treba razumeti tako, da bomo imeli v Nemčiji zaenkrat opraviti z več ali manj daljšo dobo notranjega nacionalnega razvoja, kojega učinki nazunaj se ne bodo tako hitro pokazali, bodo pa zato tecn temeljitejši, čimbolj bo pruskemu junkerstvu uspeio asimilirati vase hit-lerovstvo in ga primerno preobraziti v politično smer, vodeno od hladnega razuma in državniške smotrenosti najvišje potence. Zato je popolnoma umevno, če je mož tolike nacionalne tenkočut-nosti in pristnega francoskega instinkta kakor !e Herriot. ko je izvedel za novi kabinet v Ber-inu, dejal, da mora odslej Francija biti pripravljena na vse. Zunanja politika je vedno točen, kongru-enten izraz razvoja in oblike notrnnje-politič-nega življenja države. Ta razvoj bo v Nemčiji odslej šel v smeri izključen ja oziroma počasnega odrivanja političnih sil centra in socialne demokracije, ki predstavljajo združeno demokratično fronto sodobne Nemčije. S Hitlerjem združeno protestantovsko junkerstvo bo — če zmaga — nemško državo vrnilo na predvojni tir. ki pelje v takozvano fridericijansko dobo, ko so se pod vodstvom plemiške veleposesti, katero danes na izvestni črti nadomešča industrijski »veleharon«. odpirale Nemčiji v impe-rialistično-nacionalneni oziru nedogledne perspektive. Danes seveda ta nacionalni gon ne bo nastopal v obliki težnje po »več prostora na solncu«, po novoustvarjenju še neobstoječega rajha in po goleni zavojevanjn brez vsake racionalne, geografske in historične utemeljitve — take so bile namreč vse velike avanture Friderika Velikega — ampak pod geslom u postavitve, revizije in zadoščenja: pori simpatično utemeljitvijo, da je treba Nemčiji vrniti, kar njeni otroci rabijo za svoj življenjski prostor. Da te zahteve že do danes niso bile brez opns-nosti. vidimo jesno iz odmeva, ki so ga našle ne samo v angleških krogih, ampak celo v samem središču vladajoče stranke v Franciji, kjer pa bodo danes čisto gotovo revidirali svoje sentimentalno stališče ... Zakaj, ne varnjmo se: Nemčija s eno t re 110 zasleduje svojo pot. Znala je preboleti marsikateri kaos. sedaj je prebolela tudi kaos neure: i enega, razdira jočega in v najrazličnejše smeri ko plamen švigajočego, samega sebe požirajo-čega nacionalizma. Odslej bo drugače, ako se pruskemu junkerstvu načrt posreči. Razmere, kakor se bodo sedaj razvijale v Nemčiji, bodo velika preizkušnja za moderno demokracijo-nko 1k> prestala borbo zmagovito, bo to največjega pomena zn ves svet; nko ne, bomo prizadeti vsi in se bo drugače razvijal ves kulturni »vet. Prorokovuti. katera od obeh možnosti se Uu i/ijA>!iiilu, jc nemogoče. Hoc esi in fatis Senzacionalna iniciativa irskih poslancev v Beliastu Ulster se mora združiti z irsko republiko - Kaj misli o tem De Valera? Duhlin, 3. februarja. Kakor znano, se je morala svobodna irska republika leta 1921.. ko se je po 7110 letih med angleškim in irskim narodom sklenil mir in se je Irski dovolil dominionski položaj (in sicer > toliki meri, da se v Londouu vsaj ne osporuje niti pravica Ircev, da smejo, če hočejo, zapustiti z\ozo britskega imperija — samo teoretično seveda! —) zavezati, da bo spoštoialu pripadnost sedmih severnih irskih provinc ali takoivanega I'Istra k Angliji. Dokler je De Valera bil > ozadju političnega razvoja nove republike, se lo vprnšanje praktično ni načenjalo, dasi je ludi De Valcro> nasprotnik Cosgrave kot dober Irec prisi 1« itedin,enja \se Irsko T eno svobodno republiko. Sedaj, ku je zmagal De Valera, ki je dobil 690.0<)0 glasov, medtem ko jih je pred desetimi meseci imel samo 56K.I00, je postalo io vprašanje, vsaj v zavesti irskih mas, nadvse aktualno. Dočim si' De Valera po v olivni zmugi pa tudi med voliviiim bojem samim — kar je zelo značilno ia odlične politične lastnosti lega voditelju — o tem vprašanju ni iirazil, pn ga je sedaj začel Sean Macentoe, voditelj. irske manjšine v Ulstru, ki je, kakor je to zakon političnega življenja. še veliko bolj radikalna nego Irci v svobodni i republiki. Parlamentarna delegacija Ircev v ulstr- I skeni parlamentu v Bella-stu je namreč sprožila sedaj misel, da bi bojkotirala u's>rshi parlament in da bi bila od dublinckegu daita (parlamenta) pozvana, da se poslej udeležuje njegov ih sej. Seveda bi irski poslanci iz Ulstru ne mogli dobiti pravice glasovanja v dailu, bi pa imigli go-tovati v irskem parlamentu kot »bra.ska delegacija«. Ta misel jc seveda politično nekoliko lantiutična. ima pa tako privlačnost, da to vprašanje sedaj seveda ne bo vee izginilo iz dejanskega političnega življenja. Kar se tiče De Vaiere, ki je že do sedaj pokazal, da dobro ve, kdaj je čas, da udari, in kdaj je čas, da čaka, ni dvoma, da bo zual to vprašanje tako dolgo zavlačevati, dokler ne pride čas, da se praktično udejstvi. Dočim skuša irska manjšina v Ulstru voditelja irskega naroda spraviti ua pot na katero najbrž za enkrat še ne misli iti, se De Valera trudi, da bi bil kolikor mogoče previden. Zastopniku takozvanč »t nited Press«, je izjavil, da bo irska vlada enoto Irske pospeševala — to je namenjeno v tolažbo ulstrskih bratov —, da ge je pa treba sedaj po volitvah sprijazniti z danmi razmerami in iti na pozitivno delo za gospodarsko osamosvojitev Irske. S tem je De Valera posvaril svoje pristaše pred prenagljenimi rešitvami in jih opozoril na to, da bo treba tudi po sedanji veliki zmagi pri-livati vode v vino. Da t.odo Irci novi politiki svojega voditelja tudi sledili, za to jamči velika disciplina, ki so jo pokazali pristaši De Valerove »fianna failt pri zadnjih volitvah, ko kljub temu, da razpolagajo z oboroženo »repu bi iransko armado«, v smislu navodil De Vaiere niso niti najmanj skušali vplivati na volitve, tako da morajo reio angleški listi izpričati, da se še nobene volitve na Irskem niso vršile tako mirno in pošteno kot te. Čeprav ni nobenega dvoma, da bo De Valera, ki ni noben socialist pač pa globoko socialno čuteč človek, ki je reduciral tako svojo kakor svojih ministrskih kolegov plačo, ki so bile po angleškem primeru naravnost ogromne, zasledoval sedaj praktično gospodarsko iu socialno politiko, se sprožitev ulstrskega vprašanja ne bo dala dolgo zadržati. Ulstrski Irci so celo prepričani, da je vprašanje ze-dinjene Irske samo vprašanie petih let Vprašanje pa jc tudi to, koliko jc ta optimizem upravičen. Na vsak način Anglija ne misli več niti najmanj na to, da bi Irski vsilila svojo voljo z orožjem. 0 tem se v Angliji sploh nc disktttiru več. Tudi vprašanje prisege irskih poslancev angleškemu kralju ni danes več nobeno vprašanje. Glede odškodnine angleški veleposesti. ki znaša vsako leto 3 milijone funtov, bo odločilo razsodišče, glede katerega obstoja spor med Anglijo in De Valero samo v nekaterih formalnih ovirah. Kako pa jc z vprašanjem popolne ločitve Irske od Anglije? Če bi se šlo samo za to in izključno le za to. bi bržčas niti A^gSeži ne bi bili proti 3oč'tvi če bi se izkazala kot neizogibna. Angleški agrarni krogi bi bili sami veseli, če hi Irska ludi formalno ne bila več kot dominioii član britskega imperija, ker bi potem odpadla za Anglijo dolžnost, da dovoljuje Irski prelerencialne carine. Nekoliko drugače stoji vprašanje, če gre za priključitev Ulstru k Irski. V lem slučaju je sicer pravica na strani Ircev, ker jc Ulster bil pod Jakobom I. namenoma naseljen s protestanti, da se zabije klin v irsko telo, vendar pa je še danes v njeni močna irskn manjšina. Od 1,600.000 prebivalcev Ulstra je namreč še danes 43'7 odstotkov rtmsho-hatoliških Ircev Toda za Anglijo seveda ne odločuje moment zgodovine in pravice, ampak v prvi vrsti strategični razlogi. Zgodovinski in sentimentalni element je sicer tudi jako močan, ker s« ulstrski protestanti zagrizeni sovražniki irske republike in bi se združitve z njo branili z vsemi svojimi silami. Z11 Anglijo Da ie to maui važno, kakor ie. važno dejstvo, da v pogodbi med Anglijo in irsko republiko obstoja klavzula, da ima hritska admiraliteta pravico uporabljati irske luke za božo svo'Pga brodov a To je točka, ki Angležem skoroda oneinogočuje, da bi tako dejstvo, kakor bi Itilti taktična in formalna I ločitev Irske od imperija, mirno sprejeli. Ker pa je volja Ircev v tem oziru nezlomljiva, je bodočnost pokrita s popolno temo. Mogoče se bo Anglija po-1 stavila na stališče, da ho bolj varna, če bo neodvisna Ir-ka prostovoljno nji 110 »krilno kritje«. kakor če hi jo v to hotela prisiliti. Ni pu 1110-■ gofe vedeti, kak-.no stališče bo dejansko zavzela Veličastna nova zgradba ulstrskega parlamenta v Beliastu Evropa mora biti odslej budno na straži Hitlerjev pozdrav fašistični Italiji - Viljemovi upi Rim, 3. febr. tg. Prvi časnikarji, katere je sprejel Hitler kot državni kancler, so bili zastopniki italijanskih listov. V svojem pozdravnem nagovoru je Hitler izrazil radi tega svoje dvojno veselje in naglašal. da je imel v dolgih letih trdega pripravljanja vedno pred očmi potrebo tesnih in prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Italijo in da se je mnogokrat tudi osebno žrtvoval za to potrelio. Kot odgovorni voditelj nemške politike se je odločil, da doseže cilj, katerega si je stavil sam, da doseže tesno aktivno prijateljstvo med oljema državama. Očita se mu, da govori kot državnik drugače kakor prej kot voditelj stranke. V resnici pa nikdar ni imel podžigajočih govorov in nikdar ni pridigoval sovraštva. Za nemški narod zahteva one pravice, ki mu gredo kot odločilnemu faktorju evropske kulture. Tudi Italija zahteva po pravici, da sc prizna kot velesila, in tako sta se našla oba naroda na istih tleh s pogledom na isti cilj. Z nemške strani se ne bo opustilo nič, da se doseže zaželjeiio sodelovanje v življenjskih vprašanjih, ki se tičejo obeh narodov. Hitler pozdravlja italijanski narod ne samo kot nemški državnik, temveč tudi kot človek akcije. Ta pozdrav je tembolj odkritosrčen, ker se zaveda, da se njegove misli in pollična čuvstva r mnogih ozirih strinjajo z mislimi italijanskega naroda. Pariz, 3. febr. ž. »Pelit Purisien« objavlja razgovor svojega dopisnika z neko ugledno osebo iz okolice cksccsnrja Viljema v Doornu. Ta osebnost pred vsem zatrjuje, da obstojajo zelo dobri odnošaji med bivšim nemškim cesarjem in narodnimi socialisti. Dalje je ta osebnost na-glasila, da se bivši cesar ne misli vrniti v Nemčijo, če pa se bo vrnil, se ho vrnil samo kot poglavar Hohenzollerncev ali pn sploh nc. Ker bivšemu cesarju ne ugaja klima v Doovru, mu jc predsednik Hindenburg že pred leti dovolil, dn se preseli v svoj dvorec v okolico Hamburga, kar pa je bivši cesar odklonil. Na vprašanje, če Hitler-Papen-IIngenbergova vlada pomeni odločen korak v smeri restovriranjn monarhije, do-tična osebnost ni hotela dati nobenega odgovora. Te dni je bila v Doornu baje tudi neka oseba iz krogov katoliškega centruma ter je izjavila, da centrum ni brezpogojno republikanski. Bivši cesar ne želi pospeševati dogodkov v Nemčiji, temveč hoče počakati harmoničnega razvoja. Restavracija Hohenzollerncev ne sme povzročati rnzbnrienj, temveč more biti le delo zn preporod nemškega naroda. Izjemna sodišča bodo zopet delovala Berlin, 3. febr. tg. Da se v bodoče preprečijo krvavi spopadi in politični umori, ki se v zadnjih mesecih zopet množijo, in da se država izogne pre-krvavemu vol i v 11 emu boju, sc bodo določale hude kazni za politične krvave delikte. najbrž tako. kakor pod Papenom, z Izjemnimi sodišči, katera so takrat obstojala samo v Prusiji. Kakor znano so razsodbe izjemnih sodišč takoj pravomočne in je po njih predvidena tudi smrtna kazen za težke slučaje. Medsebojni spopadi so med tem čedalje bolj pogosti. Tako so v Glogovi v fsleziji napadli člani iiarndno-socialisličnih SA oddelkov člane republi-čanskega Reichsliannerja. Pri tem je bil smrtno nevarno ranjen 76 letni starček. V Hamburgu in Altoni ie prišlo preteklo noč večkrat do hudega streljanja med komunisti in narodnimi socialisti. Pri teh spopadih je bil ubit en narodni socialist, 7 oseb pa jc bilo hudo ranjenih. Komunisti pozivljaro ves prole-iartat na revolucionarno pomoč Pariz. "S. febr. ž. »Humanite« objavlja proglas centralnega odbora komunistične stranke in drugih komunističnih organizacij v Franciji, v katerem poziva vse francoske delavce, da pridejo nn pomoč nemškemu delavstvu, ki je sedaj hudo ogroženo. Centralni odbor komunistične stranke priporoča ustanovitev posebnih odborov za podporo v revolucionarnem pokretu v Nemčiji in pošilja apel na francoske socialiste in komuniste, da sc postavijo v enotno fronto za obrambo proti fašizmu. Poraz nemškega delavstva ho pomenil obenem tudi poraz francoskega delavstva. Socialisti zavračajo Hitlerja Berlin, 3. febr. Danes je izšel socialno-demo-kratični oklic kot odgovor na vladno izjavo. V tem oklicu protestirajo socialni demokrati na najodloč-nejši način proti poskusu narodno-socialistične vlade, sumničiti socialne demokrate, ki so imeli sto-tisoče žrtev na bojnih poljih, in jih postavljati iz ven zakona. Štiriletni načrt vlade ni drugega kot tolaženje naroda. Socialni demokrati zahtevajo rai-lastitev veleposestva in veleindustrije. H tler za mirno ureditev spornih m-'dnarodn h vprašan Berlin. 3. febr. AA. Državni kancler Hitler je sprejel zastopnike tujih listin in jim izjavil: Ali bo boljševizem triumfiral nad Nemčijo ali pa bo Nemčija spet našla samo sebe. Dalje je prosil novinarje, naj ga prehitro ne sodijo. Dejal jo. da so ga popisovali kot krvi željnega moža. toda nihče, je rekel si ne želi bolj miru kakor on in z njim vred vsi Nemci. Toda Nemci si prav tako žele enakopravnosti in primernega prostora v svetu. Kaj sodijo Angleži London, "5. febr. ž. Ves tukajšnji lisk še vedno posveča največjo pozornost političnemu položaju v Nemčiji. Zlasti komentirajo listi ukrepe državne vlade proti komunistični stranki. Berlinski dopisnik »Timesa« ne verjame, da bi vlada napravila red brez prelivanja krvi. Isti dopisnik jc mnenja, dn se bodo izpolnila pričakovanja vlade, in dn bo dobila pri državnem zboru absolutno večino. Vsekakor se razmere v Nemčiji ne sinejo primerjati /. razmerami v Italiji, kajti dogodki v Italiji so se razvijali pod popolnoma drugačnimi pogoji, Hitler kandidat Burlin. 3. febr. AA. Hitler bo na čelu vseh vo lil 11 ih list. Nacionalno socialističnim voditeljem je za volilno borbo poslal instrukcije, v katerih v glavnem pravi, da mora biti volilna borba pozitivna in da uiorn stranka uasprotnika z vso silo napadati. Prvi nastop vlade g. Daladiera Demokracija in mednarodni mir Socialisti zaenkrat z vlado Tartli, u Parii, 3. febr. tg. Vladna izjava, ki jo je pre-Bilal ministrski predsednik Daladier v poslanski zbornici, pravosodni minister Penancier pa v senatu, napoveduje minimalni program takojšnjih finančnih reform, ki se bo v torek predložil parlamentu in s katerim bo vlada zahtevala zaupnico. Ko bo ta program sprejet, se bodo lotili proračuna, |K)tem pa programa za preskrbo d M a brezposelnim. Dalje se vladna izjava odločno izreka za demokracijo in parlamentarizem rekoč: Nemir duhov, več Jfli manj temna in zapletena potreba po globokih izpremembah, iluzija, da bi bile pustolovske rešitve morda edina rešitev našega časa. to so glavni znaki zmešnjave. Mi pa >matramo, da je lojalno iivrševanje parlamentarnega režima prvi pogoj za potrebno obnovo.« Kar se tiče zunanje politike, navaja minister: Skrbeti je trebi za republikansko domovino, skrbeti je treba za mednarodni mir S temi besedami je povedan naš zunanje-poli-tični program. Mi zahtevamo varnost, vso našo varnost, varnost vseh narodov, ki morajo, če hočejo biti enakopravni, imeti tudi enake obveznosti. Brez varnosti ni /anpanja na svetu, ni gospodarske obnove, niti veljavnega razorožitvenega načrta in še manj splošnega razsodišča, kar jc edina metoda, s katero je mogoč miren razvoj v Evropi in na vsem svetu. Ravno tako kakor razorožitvene konference, se bomo udeležili tudi svetovno gospodarske konference, ki naj praktično omogoči posebno ureditev obveznosti in sporov, ki so nastali iz vojne. V enakem duhu mednarodnega bratstva bomo iskali pogoje gospodarskega miru, ki po možnosti no bo Škodoval nikomur, na drugi strani pa tudi oblike pravega političnega miru, ki bo izdatke za oboroževanje reduciral na najmanjše stanje. Na ta način bomo vedno enake namene Francijo združili z željami prijateljskih velesil in naših zaveznikov na katere nas še bolj kot tradicija in naši spomini veže upanje, izvirajoče iz enakih idealov. Mi želimo s prijateljskimi velesilami in z vsemi drugimi državami, ki so dobre volje, doseči vedno za-upljivejše odnošaje, vpoštevajoč pri tem medse-tHijno spoštovanje. Ponosni smo na lajične in socijalne ustanove republike in odklanjamo Iluzije. Ker smo popolni demokrati, želimo da pride demokracija do po-l>olne moči, to je pa le tedaj mogoče, čo ima vlada tudi avtoriteto. Glavna ost vladne izjave je, kakor se vidi, naperjena proti pojavom reakcije v Franciji. Socialisti bodo glasovali za vlado v imenu „laicšzma" Pariz, 3. febr. ž. Vlada se je izognila v svoji debati vsem podrobnostim finančnega programa, ki ho predložen zbornici šele v torek. Radi tega pričakujejo, da bo vlada nocoj dobila večino kakih 100—150 poslancev. Težkoče bodo nastale šele čez kakih 10 dni, ko se bo pričela razprava o dvanajstim za mesec marec. O socialistih 6e doznava, da se bodo nasproti vladi opredelili šele tedaj, ko bo deklaracija pre-čitana. Vendar pa govore, da jc socialistični poslanski klub na današnji dopoldanski seji sprejel resolucijo, da jo treba čimbolj ohraniti solidarnost vseh levičarskih elementov in je zato gotovo, da bodo socialisti ob priliki deklaracije glasovali za vlado. Na obzorju - Tardieu Socialistična pomoč pa novi vladi bržčas ne bo veliko pomagala ker se ne ve, kaj prinese debata o proračunu. Vse bolj se kaže na obzorju poltične-ga horiconta Francije podoba g. Tardieu-ja, ki bi združil zmerne elemente republičanske sredine z desnice in otvoril cro najodločnejše nacionalne politiko. Češki škofje na braniku za versko vzgojo mladine ~ o /i l ,1 ^ 1»,: ,'n txlr\ toZihnim fi h'P lin c/inin Praga, 3. febr. Glede pisma, ki ga je olo- mouški nadškof dr. Leopold Prečan naslovil v imenu češkoslovaškega episkopatu na predsednika vlade Mahjpelra, se doznavajo šc naslednje podrobnosti: Nadškof je v glavnem predložil s tem pismom češkoslovaški vladi iste zahteve, ki jih vsebuje če pastirsko pismo vseh češkoslovaških škofov, ki je bilo sestavljeno 25. januarja in objavljeno v listih tri dni nato. češkoslovaški škofje protestirajo proti novi šolski reformi, kakor jo je zasnoval minister Dcrer. Pismo najprej ugotavlja, da imajo Cerkev in v njenem imenu škofje pravico, da se zanimajo za šolska vprašanja, ker je predlagana reforma vznemirila vso katoliško javnost. To ni samo pravica škofov, temveč tudi njihova dolžnost. Češkoslovaški škofje dvigajo svareč glas iz skrbi pred bodočnostjo češkoslovaškega ljudstva. Zakonski osnutki, ki so bili predloženi pod krinko napredka, imajo v resnici namen, da se šola popolnoma laicizira. Če nočete, da ljudstvo propade, vzklikajo škofje, potem zavrzite reformo, ki ne škoduje samo šolstvu, temveč vsemu narodu. Škof je poudarjajo, da se oni ne vmešavajo v politiko, pač pa je njihova akcija samo verskega značaja in jo nalaga enciklika Pija XI. o šolski vzgoji. Oni ne zahtevajo samo, da se verstvo v šolstvu poučuje kot predmet, temveč da se vsa vzgoja vrši v verskem duhu. Dolžnost staršev je, da vzgojijo otroke v verskem duhu. Že prej so škofje opozorili, da bi bilo treba uvesti v šolsko reformo določbe tudi glede verske vzgoje, tako n. pr. glede verskih vaj; saj se jc pouk v vseh drugih predmetih moderniziral, medtem ko se pouk verstva potiska v osadje. Ne samo to, z nameravano reformo bi radi celo zaprli cerkvene šole na Slovaškem in v Kar-patski Rusiji, ki jih vzdržujejo redovniki. škofje pozivajo vsa prizadeta mesta, naj na vsak način preprečijo lo šolsko reformo, kajti ta jc proti vesli milijonov češkoslovaških katoličanov. Katoličani naj v ta namen molijo in tudi delajo pokoro, da bi izprosili od Boga res versko šolo. V ta namen naj se nadalje vršijo procesije, ki naj jih vodijo v prvi vrsti redovniki in ki naj se jih udeležujejo otroci, da bi Bog rešil njihove duše. Poleg molitve pa naj se uporabljajo vsa sredstva, da bi se otroku izposloval nc samo verski pouk, temveč tudi verska vzgoja. Zahteve velikovškega župana dr* Piiitscha H komunikeju koroške dež. vlade Važna izjava Herriota o stališču Italije do sporazuma s Francijo Rimu je na poti prijaieljsšv® Francije do Jugoslavije Celovec, 3. februarja. Koroška deželna vlada jo izdala komunike (ki ga je včeraj objavil naš list. — Opomba uredn.), očitali socialni d* inokratj hoiimvehroveem. češ da so v zvezi s »hrvatskimi monarhistk proti čemur so heimwe-hrovri vihamo protestirali. Afera utegne imeti da-lekcsezne posledice in ni izključeno, da pride do krize vlade. Pa tudi v mednarodnem oziru ho st»ar imela jnko dnlckoscžne učinke. Hirtenberšha afera Ženeva, 3. febr. ž. »Journal des Nations« poroča. da odgovor, ki sta ga angleški in francoski veleposlanik dobila po svoji demarši v Rimu radi tihotapstva orožja, ni zadovoljil male antante. Češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš namerava •topiti v zveto i svojimi tovariši iz maie antante tor z njimi dogovoriti, da se hirtenberška afera predloži Zvezi narodov ie pri sedanjem zasedanju. Trdijo, dn je dr. Bcneš imel tndi sestanek z generalnim tajnikom Zveze narodov radi te afere. V tem trenutku so vrši diplonuitični hoj med angleško delegacijo na eni strani in delegati tnale antante na drugi strani glede to zadeve. Italijanski predsednik Sveta Zveze narodov bo najbrž prisiljen začasno oddati mesto predsednika, ko se bo razpravljala hirtenberška afera. Ogrska dobi 15 milijonov pengoie v Budimpešta. 3. febr. ž. Finančni minister lin-rody je danes izjavil časnikarjem, da jc finančni odbor Zveze narodov stavil madjarski vladi na razpolago 15 milijonov peiigiijev, ki jih ho vlada uporabila za povzdigo narodnega gospodarstvu. — Denar bo predvsem investiran v produkcijske svr-he. Tako bodo na manjših železniških progah uvedli motorne namesto dosedanjih rednih vlakov. Parlamentarna reforma" v Italiji Rim, 3. februarja, ž. Italijanska zbornica se sestane 15. t. m. k rednemu zasedanju, na katerem sc bo razpravljalo vprašanje državnega proračuna za leto 1933/34. Trdijo, da bo zbornica predložila tudi predlog, da se sedanji poslovnik spremeni in prilagodi popolnoma sedanjim potrebam in nače-iom fašizma. Novi pusluvnih bo izkijučevai nepotrebne debate in v nekaterih delikatnejših vprašanjih omogočil tajno diskusijo. prepovedan Berlin, 3. febr tg. »Vonviirts« je vlada za tri dni prepovedala radi proglasa glede novih vo-! lite v, katerega jo vodstvo socialiiodemokratske stranke danes objavilo. Anglija in Perzija sla se sporazumeli Ženeva, 3. febr. AA. Svet DN je odobril za-i časni sporazum med Veliko Britanijo in Perzijo glede afere zaradi družbe »Persian Oil Co.« Osebrae uesli Belgrad, 3. febr. 1. Iz uprave mesta Belgrada je premeščen po službeni potrebi v mesto Kučevo France Ha rt man, dosedanji poMčno-uprauii uradnik v II. četrti mesta Belgrada. Belgrad, 3. febr. 1. Za poveljnika 2. diviziona 32. topniškega polka jo postavljen topniški podpolkovnik Peter K i ler. Za vršilca dolžnosti referenta sanitetnega poveljstva brega-lniSke d ivizijske oblasti jo imenovan sanitetni major dr. Miroslav Pu-her. Upokojen je topniški kapetan I. razreda Mi-livoj Dr obnja k. Z redom jugoslovanske krone IV. razreda sla odlikovana pehotni podpolkovnik Branko Pogačnik in topniški podpolkovnik Peter K i 1 e r. Belgrad, 3. febr. 1. Na državno meščansko šolo v Tržič je premeščena Frida H v a t a 1, učiteljica privatne meščanske šole na Lichtenturnu v Ljubljani. Drobne vesli Belgrad, 3. febr. AA. Prometni minister je izdal odlok da imajo ludi železničarski dnevni-čarji pravico do brezplačnega prevoza pohištva, če so premeščeni na lastno prošnjo. Belgrad. 3. febr. AA. Centralni upravni odbor bolniškega fonda za državno prometno osebje je sklenil, da se redne oblastno skupščine skličejo in vrše 19. febr. t. 1. Clevoland. 3. febr. AA. Ogenj je uničil neko tukajšnjo kliniko. Trije bolniki so živi zgoreli, šesl jih pa pogrešajo. Boje se, da tudi oni niso postali žrtve plamenov. Bukarešta, 3. febr. A A. Rador poroča: Železniški delavci so iiu izjave prometnega ministra iz,-javili, da so z njimi zadovoljni, in so sklenili, da > se danes vrnejo na delo. Doklada na vozne listke Belgrad, 3. febr. AA. Od 15. febr. t. 1. se bodo plačevali dodatki na vozne listke za prvi, drugi, tretji in četrti potniški razred vseh vlakov, ki vozijo potnike, ne glede na to, ali se listki prodajo na postajnih blagajnah ali pa pri »Putnikuc, v državi ali v inozemstvu ali pa, če se listki izdajo v vlaku Dodatek bo znašal pri voznih cenah do 40 Din 1 Din pri vozilih cenah od 14 do 200 Din 2 Din in pri voznih cenah nad 200 Din 3 Din. Pri voznih listkih, za katere veljajo ugodnosti, kakor ■ tudi pri voznih listkih za četrti potniški razred se i bo plačevala polovična doklada. Novela k aorarni reiormi Belgrad, 3. febr. 1. V kmetijskem ministrstvu pripravljajo novelo k zakonu o agrarni reformi. Zahteve dramskih avtorjev Belgrad, 3. febr. 1. Včeraj dopoldne jo bil tu letni občni zbor Združenja dramskih avtorjev, na katerem so ostro kritizirali delovanje gledaliških uprav v Belgradu in Zagrebu. Sprejeli so tudi zahteve, da sc čimprej uzakoni zakon o gledališčih, da naj upravo gledališč polagajo največjo pažnjo ua nacionalni repertoar ter da se preko naših gledališč vrši zamenjava srbskih, hrvatskih in slovenskih repertoarjev. Gledališke uprave naj istotuko omogočijo vprizoritve del mlajših avtorjev. Pri državnih gledališčih naj se osnujejo književni in umetniški odbori. Iz teh gledališč naj so odstranijo tudi tuji repertoarji. Občni zbor najodločneje zahteva, da se, takoj uzakoni zakon o avtorsko-pravnih posredništvih, ker pri sedanjem stanju izvršujejo privatni agentjo trgovino z avtorskim pravom na škodo publike in samih avtorjev. Ravnatelj Remec predsednik smučarske zveze v Kruševcu Krtiševac, 3. febr. 1. Na iniciativo .Štefana Ku-juudžiča, pehotnega polkovnika in poveljnika krit-čevskega vojnega okrožja je bil te dni sestanek meščanstva, uradništva in častnikov tukajšnje gar-nizije, na katerem je bila ustanovljena smučarska zveza. Za predsednika te zveze je bil soglasno izvoljen ravnatelj tuk. gimnazije Bogumil Remec. Dunajska vremenska napoved Večinoma jasno in milo vreme. V severnih Alpah ponoči slana. Pozneje se bo temperatura zvišalo. T----1 I-- ----------t ----------, . > I i 6ngrCunKti > rcmvu^Kit iinjnneu: VJimicno. izprcmcnljivo, vreme se bo poslabšalo zlasti v severnih pokrajinah. Katol. mladina brez kompromisov Za novo dobo Ireba novih idealov — Stotisoči poljske mladine ustvarjajo nov tip človeka Iz Velikopoljske, 26. jan. 1933. 26 stopinj pod ničlo in sem od Mazurov brije ledeni sever kakor bi rezal po živem mesu. To je prava temperatura za študij poljskega katoliškega mladinskega gibanja. Ko bereš te statistike, ki stanovitno drvijo navzgor, in ko začutiš svežino in navdušenje, ki poljeta po organizaciji mladih, ko si enkrat zasledil ono novo, kar je dalo povojnim katoliškim organizacijam na Poljskem njihov zavidljivi polet, potem ob tem živem delu in ob tem žuborečem navdušenju poljske katoliške iniadine zunanjega mraza ne čutiš, ker te ogreva duh, ki žene mladino naprej. Odkod ta dulr? Kdo je oral ledino? Poljaki imajo srečo, du so dobili v sedanjem škofu v Kato-vicah, di. A dams ke m, svojega dr. Kreka. Vse je prepletel z zadrugami, z izobraževalnimi društvi, mobiliziral moža in ženo, potegnil za seboj mesto, deželo in tovarno. On je bil tisti, ki je takoj po vojni začutil potrebo po novem tipu Poljaka, torej po novem cilju njegovih organizacij. Preje je bilo treba braniti narodno kulturo in narodno zemljo, danes bo treba braniti krščansko kulturo. On je vrgel med organizacije geslo o »novem, s krščanskim duhom prepojenem Poljaku«, geslo, katerega se je oprijelo vse brez oklevanja in brez turobnih spominov na stare, prošle slave. Zopet je bil on, ki je znal delovanju Katoliške akcije dati takšen okvir in takšne smerice, ki so bile primerne novim potrebam poljskega katolicizma. Njegovo osrednjo »Zvezo poljske mladine«, ki ima svoj sedež v Poznanju in svojih 28 škofijskih «vez z 28 generalnimi tajništvi, ki vodijo neposredno 6285 mladinskih društev s 223.644 člani ter 15.424 starešinami raztresenih po vsej Poljski, vodi danes tudi nam Slovencem dobro znani generalni ravnatelj prelat Bilko. S prelatoni Bilkom sem govoril dolge ure ter sledil njegovemu pripovedovanju o mlajšem rodu na Poljskem, o raznih strujah, ki so pretresale mladino, o novih idealih, katere je bilo treba najti in dati mladini ter zajeti vse te energije, ki so se pojavljale, da se »ustvari nov tip zavednega, neustrašnega in dosledno krščanskega Poljaka, ki bo sposoben, do živi po veri in da brani svetinje krščanske kulture«. Kazal mi je številke, ki naravnost vpijejo, kako je ta pokret odgovoril danim potrebam, ker članstvo narašča od leta do leta v velikanskih skokih po 20 do 25 odstotkov in je koncem 1932 gotovo doseglo svojih 260.000 članov. Vrhovno vodstvo se je napredka celo ustrašilo, ker se boji, da ne bi pokret s številom izgubil na kvaliteti in udarnosti. Nekaj o organiziciji sami! Kakor rečeno_ je osrednja zveza porazdeljena v 8 moških in 8 ženskih ter 12 mešanih školijskih zvez, ki se nahajajo v Censtohovi, Kielcah, Krakovu, Katovicah, Poznanju, Tarnovu, Przemislu, Plocku, Lublinu, Lwowu, Lucku, Lomžu, Lodzu, Pinsku, Radomicu, Siedlcah, Varšavi, Vonbrzežnju, Vilni in Ploclavku Približno polovica organizacij, včlanjenih v škofijskih zvezah je moška, polovica je ženska. Ošrednja zveza votli natančno statistiko ne samo o članstvu, ampak tudi o socialni porazdelitvi članov in o njihovem društvenem in verskem življenju. Tako poberem križem iz letnega poročila najbolj značilnih postavk. Tako je bilo v teku 1931 36 velikih medzveznih taborov, katerih se je udeležilo 14.785 delegatov. Letna korespondenca je znašala 63.858 sprejetih in 103.514 odposlanih pisem. Raznih medzveznih tekem je bilo 2245 s 17.440 udeleženci. Kmečkih članov je bilo 99.485, delavskih članov 35.015, sestankov in zborovanj 131.674. kurzov 11.355, zastav 2086: v pogledu verskega življenja so zanimivi ti-le podatki: apologetičnih krožkov 67 s 1180 člani, evharističnih 628 s 13.783 člani. Marijinih društev 267 s 6709 člani, misijonskih 361 s 7856 člani. — Skupnih društvenih obhajil je bilo (po društvih) 12.897, poleg tega pa še skupnih obhajil posameznih verskih krožkov 2357, 7687 članov je bilo na zaprtih duhovnih vajah, društva so priredila skupno 4242 javnih verskih procesij. Prosvetni oddelek odkriva tudi izredno delavnost. Prosvetnih krožkov je 647 z 10.416 člani, ki razpolagajo s 780.772 knjigami v 1308 knjižnicah. Naklada društvenih revij prodanih članom znaša 19.408, društvenih prosvetnih domov je lastnih 2553, najetih 2192. Glasbenih krožkov štejejo 814 z 8166 člani, pevskih odsekov 2106 z 32.066 člani, dramatičnih odsekov 2034 z 27.598 člani. Akademij se je vršilo vsega '18.218. Športni oddelek je v polnem razmahu. Odsek za pripravo na službo v vojski ima 1832 pododsekov z 42.884 člani, veslaških klubov je 16 z 162 člani, smučarskih in sankaških klubov 212 z 3274 člani, drugih športnih klubov 147 z 2161 člani. Abstinentskih odsekov štejejo 286 z 4424 člani. Gospodarski oddelek kaže veliko razvojno silo. Kmetskih strokovnih odsekov je 1441 z 17.421 člani, ki razpolagajo z 16.681 strokovnimi knjigami; odsekov za ročna dela je 604 z 11.533 člani, odsekov za varčljivost in štednjo 245 z 28.480 člani! Organizacija ima v svoji lasti 39 raznih gospodarskih podjetij, predvsem zadrug. Sedaj si oglejmo še osrednjo organizacijo, ki je razdeljena v sledeče oddelke: 1. splošni oddelek s 7 raznimi referati; 2. verski oddelek; 3. prosvetni oddelek z 3 referati; 4. umetnostni oddelek; 5. tehnični oddelek s 4 podreferati; 6. gospodarski oddelek. Bilanca za 1931 izkazuje 688.120.25 zloty-jev (5 in pol milijona Din) celokupnega denarnega obrata. Administrativni stroški znašajo 51.770 zl (404.160 Din), propaganda je stala 26.789 zl (Din 214.312) podpore raznim podzvezam 27.949 zl (Din 224.000). Osrednja zveza je lastnica tiskovnega podjetja »Ostoja« v Poznanju, razne podzveze imajo zopet svoja lastna nepokretna premoženja. Tiskarna je izvršila za 100.000 zl (800.000 Din) lastnih del, in za 94.832 zl tujih naročnin. Lastna dela se ne računajo, kar je samo po sebi razumljivo. Knjigarna je prodala vsega 548.850 knjig, knjižic in brošur ter lastnih publikacij organizacije. Evo Vam v sirovih površnih potezah sliko delavnice, ki jo predstavlja danes »Osrednja Zveza poljske mladine«, in v kateri se izoblikuje novi tip Poljaka-katolika, pripravljenega za nove kulturne naloge in boje. V teku razgovorov z osrednjim predsednikom in z drugimi voditelji širont Velikopoljske. kjer je Zveza za enkrat najkrepkeje organizirana, sem stavil mnogo vprašanj, katerih vseh ie morem niti omeniti. Podati bom skušal samo v glavnem nekaj značilnih potez, ki nam morajo pasti v oči. 1. Poljski katoliki se ne bojijo mladih. Kamorkoli prideš po teh organizacijah, povsod se ti zasmeji nasproti mladi sveži obraz. To velja tudi za splošno opazko. Poljska je mlada in lahko se trdi, da jo danes na vseh poljih vodijo mladi in da veje sveži duh mladine po vseh panogah njenega življenja. Tako tudi tukaj! Človek se mora vprašati. zak&i? la sa odaovor bo dobil. da Je poljska mladina bila na čudežen način obvarovana pred strujami, ki so jo drugod razglodali, oziroma, da je našla v dr. Adamskem in njegovih sotrudnikih može, ki so znali vse eksplozivne energije mladine pravočasno pravilno usmeriti in izkoristiti. Tako je mladina lahko prišla na odgovorna mesta, ki značaj utrjujejo. Tako je ta mladina šla skozi pokret notranjega preporoda, ali »notranjega doživetja vere« do »praktičnega udejstvo-vanja v veri« in ni ostala pri negativni kritiki sodobnih verskih ali cerkvenih ustanov ali razmer, kakor drugod! Tako je ta mladina, svoje široke oči uprte na eksperiment, ki se vrši v Rusiji, šla s trdnim korakom mimo vsega sentimentalnega ko-munističnenja, ki je drugod, pomešano s panslavi-stično liriko ali z upravičeno a nejasno izraženo željo po socialni enakopravnosti, oralo tako globoke brazde, da ne rečemo rane, med mladimi. Tako je ta mladina tudi ohranila neomejeno spoštovanje do avtoritete, bodisi moralne ali osebne, onih oseb ali ustanov, ki so izoblikovali prošlosl in pripravljali sedanjost. 2. Poljski katoliki so pravočasno razumeli, da je treba najti novih ciljev za dobo, ki je 100 odstotno različna od predvojne, da je treba prejšnje organizacije ali popolnoma zbrisati ali pa jih pre-obličiti od vrha do tal, jih omehčati, nanovo pre-kvasiti in kot na vetrnem mlinu prečistiti, ter jih prilagoditi novim potrebam, novim okoliščinam. »Kaj uniforme, kaj nastopi, kaj teatri, kaj vse to zunanje! Stara šara, ki je bila nekdaj dobra in potrebna. Ustvarjajmo danes kristjane, krščanske značaje, ki bodo klubovali vsakemu vplivu-, je vzkliknil škof dr. Adamski Ves mladinski pokret se je torej tukaj otresel političnih vplivov — kar je za razmere na Poljskem kaj razumljivo, nehal je biti sredstvo za nekaj tujega in je vtelesil v družbi katoliške akcije, da notranje utrdi in okrepi in pouči vsakega katoliškega Poljaka. Šele potem bo mogoče s takim-le materialom nekaj napraviti.' In ker je pokret tako usmerjen, ker je neodvisen od zunanjih efektov ter tesno zvezan s cerkvijo in cerkveno organizacijo, gre lahko tudi poti zemljo, kot nekdaj pod rimskimi cezarji, če bi nastale takšne okoliščine! 3. Mladinski katoliški pokret je brezkompromisno katoliški z vsem, kar iz tega izhaja. Nekaj časa se je mislilo, da bi bilo boljše biti malo bolj širokogruden, popustljiv. Ne naglašati preveč krščanstva, ne preveč prehajati v bratovščine, ne preveč razlagati verskih obveznosti. Dr. Adamski in Prelat Bilko sta tudi tukaj položaj popolnoma razčistila. Zakaj bi se katoliška organizacija bala biti katoliška, dosledno katoliška, zakaj da bi morali ovijati naša zdravila v pocukrano omako in-diferentnosti? Boljše, da so duhovi razidejo! Kar ni krščansko je treba pridobivati in če ni mogoče naenkrat, naj tako dolgo ostanejo izven pokreta, ki naj bo čist, brezkompromisen in dosledno krščanski. Spočetka se je res opazil neki zastoj, ponekod se je članstvo tudi zredčilo zaradi tega načela, a zato se je potem skokoma dvignilo ker mladi imajo zaupanje le v pokret, ki je n:, den, četudi nalaga žrtve, samo da ne okleva in se ne obnaša, kot da bi ne vedel, kako naj ustreže željam vsakega. »Predvsem pa ne pozabite«, tako mi je govoril ob slovesu voditelj mladine v tej prekrasni Veliko-poljski, tam zunaj med zamrznjenimi jezeri, »ne pozabite mladini povedati, da hočete vzgojiti, ustvariti kristjane, da je zato treba v prvi vrsti izoblikovati njeno plemenito dušo in da je vse drugo postranskega pomena. Naša društva so preje vzgajala trdne narodnozavedne Poljake in so doživela, da jih je prišel pozdravit beli orel oživele svobodne domovine. Vzgajala bodo odslej kristjane, samo kristjane, v veri, da bodo ti čuvali, da bo ostala kultura sv. križa zmagovalka nad vsemi idejnimi gibanji, ki se križajo nad našo drago domovino. Takemu geslu mladina sledi, cela, vsa!« K. V Žalostna usoda vojnega ujetnika Po 18 iefih ujetništva in strašnega trpi eni a se vrnil domov — Peš od Kitajske do Bo spora — Bridho razočaranje doma Petrinja, 2. februarja. Dnevno časopisje večkrat poroča o vrnitvi ujetnikov, večinoma iz Rusije, ki so bili ujeti v svetovni vojni, pa so se po dolgih letih vrnili domov. Navadno so bili proglašeni že za mrtve in so ob vrnitvi doživeli razna razočaranja. Rekord med njimi pa je brez dvoma dosegel Nikola Bunjanin iz Vasi Graberje pri Petrinji. Dvajsetletni mladenič je šel Nikola jeseni 1911 k vojakom in ravno bi odslužil triletni vojaški rok, ko je izbruhnila svetovna vojna. Januarja meseca 1915 je bil ujet na ruski fronti in od tedaj ni bilo več glasu od njega. Takratne vojaške oblasti so ga proglasile za mrtvega. Medtem pa je Nikola živel v Rusiji, kjer so ga transportirali od mesta do mesta, dokler ga niso odvedli daleč v Azijo. Vsi njegovi poskusi, tla bi pobegnil, so se ponesrečili. Vsa ta lela je neprenehoma mislil na domovino in na svoj rojstni kraj, ali nikoli se mu ni nasmehnila sreča, da bi izvršil svojo namero in se vrnil domov. Lansko poletje se mu je končno posrečilo ubežati iz kolonije pri Bajkalskem jezeru, nedaleč od kitajske meje. Vso pot do rojstnega kraja je prehodil peš. Prišel je čez Malo Azijo do Carigrada in od tam skozi Bol-gorijo in Romunijo do Madjarske, kjer je bil zaprt v Peeuhu nad dva meseca in pol. Končno se mu je okrog božiča posrečilo pobegniti iz zapora in nekega dne je po tolikih letih trpljenja, ko je prehodil na tisoče kilometrov in doživel toliko hudega v tujem svetu, stopil na rodna tla. Doma pa je doživel bridko razočaranje. Hišo, ki je bila njegova, so prodale njegove sestre, ki so se pomožile, isto-tako 6 jutrov zemlje, ker so bile na podlagi uradne objave prepričane, da je mrtev. Nevesta, ki mu je obljubila, da ga bo čakala, dokler se ne vrne iz vojne, se je poročila in bo kmalu postala — stara mati. Vse to ga je tako potilo, da je ves obupan in kot berač izginil iz rojstne vasi. Seveda ga sedaj | iščejo, tudi oblasti so uvedle poizvedovanje za njim, on pa tava nekje po naši domovini, po kateri je I tako zelo hrepenel. Oče graških Slovencev Matija Kukman - 70letn>k Pred dobrimi 55 leti je moral Matija zapustiti svoj rojstni kraj Lastovče pri Novem mestu in si poiskati dela. V 16 letu svoje starosti je prišel v Gradec, po encal letu se je izučil obrti in čez 2 leti odpre na Reki pekarijo. Že v mladih letih je bil vnet delavec v slovenskih krožkih in kot tak je na Reki. kjer je bilo polno Slovencev, tlobro organiziranih v slov. društvih, našel dovolj odmeva svojim sloven. čustvom. Z ozirom na odkriti značaj in besedo je Matija ob vsaki priliki in na vsakem mestu jasno in odločno povdarjal svoje slovensko čustvo. Radi tega je postal tamkajšnjim oblastem nadležen; nevaren organizator in društveni delavec mora zapustiti Reko. »V Gradec pojdem nazaj, zraven svojega poklica organizirani v tem inestu živeče Slovence.« In res Matija sodeluje v prvem slovenskem društvu »Edinost«. Matijo je temu društvu prvi ustanovitelj. L 18% je važno za graške Slovence, kajti od tega časa naprej se začne vedno močneje buditi narodna zavest Slovencev v štajerski metropoli in v letu 1900 so v Gradcu kar 3 slovenska društva: »Naprej, Domovina in preje omenjeno društvo. Kmalu se začnejo prepiri, svetovni nazori se križajo. Posledica. da se »zruši« »Domovina«, eno najmočnejših tedanjih društev. Zanimivo je čitati zgodovino. katero je imelo to društvo. V njej najdeš vse naše kulturne delavce: Dr. Brecclja, prof. Broliha. dr. Kukovca. dr. Grašovca, dr. Schvv&bii itd. Tudi Eedinost preneha delovat:. Iz »Domovine« izstopi dober del članstva, na čelu jim dr. Ogrizek in ustanovijo katol. prosv. društvo >Kres«. Kot nadaljevanje društva »Naprej« I. 1908 začne s svojim društvenim delom »Čitalnica«. Ker je »Kres« lanskega leta radi pomanjkanja članstva prenehal, je ostalo edino slovensko društvo »Čitalnica«, kateri predseduje že več let nazaj današnji slavljenoc. Vsega društvenega tlela, bojev za kulturni obstoj Slovencev v Gradcu ie bil priča Kukman. Zanimivo ie poslušati tega kulturnega borca in organiza- S P - t £ f * ® tu 3° ? 9t«^9YoU pik- oa 1 vzeli poklicni reševalci in ga z avtom prepeljali v bolnišnico. Takoj „po prihodu v bolnišnico so zdravniki morali v bolnišnici amputirati Švenku nogo nad kolenom. Nesreča tega 6tarega železniškega uradnika je vzbudila med železničarji mnogo pomilovanja. f Urška Male žic Ljubljana, 3. febr. Dosti ljudi je,Id bodo za prezgodaj umrlo gospodično Urško Mnležičevo potočili solzo bridkosti. To vrlo dekle se je res priljubilo in njena smrt bo povzročila mnogim žalost. Ktlor je gdč. Urško poznal, jo je vzljubil. Njen odkriti znacV torja graških Slovencev kadar pripoveduje; res 'o Igo. bogato življenje je v teh skorajda 40 letih v tujini. V vseh imenovanih društvih je bil agilen član in kjerkoli se mu je nudila prilika je Matija budil .1 a rod no zavest tukajšnjim Slovencem, katero so hoteli avstrijske oblasti uničiti in tako pogermanizirati naš živelj. Izven društvenega udejstvovanja je bil Kukman pravi vzor Slovenca. Ni se ustrašil pre-tenj avstrijskih oblasti, niti preganjanj. Stal je neomajen, trden v prepričanju in zvest svoji domovini. V času ko so sinovi neosvobojene Koroške morali preti fanatično germansko moro zapustiti svoje kraje in ko jc nekaj teh zbežalo v Gradec, se je Matiju posrečilo skriti pribež-nike v svojem stanovanju in v prostorih »Čitalnice« pred oblastmi. Nemogoče je zapisati vse. kar je doživel Kukman v zadnjih 30 letih kot kulturni delavec za slovensko stvar. Matija votli še sedoj Čitalnico; njej je skrben oče, s vso ljubeznijo in čisto slovensko dušo jo votli po pravi poti. Ktlo izmed graških Slovencev ga ne jiozna, kateremu slovenskemu študentu je to ime v Gradcu neznano! Vsakem jc pomagal če je bil v sili, z lepimi besedami, z dobrimi očmi in blago slovensko roko je ublažil sleherniku položaj tetini ko je bil sam najbolj potreben tolažbe in zaščite preti avstrijskimi oblastmi Slov. visokošolci pomagajo predsedniku Kukmanu. tla »Čitalnica« čimbolje deluje. Nobene pomoči otl nikoder, še odgovora v negativnem zmislu se ni splačalo poslati »Čitalnici« kjer so nekdaj, če že drugega ne, se hodili v hudi zimi gg. akademiki gret! Matija vse nevšečnosti Te naj ne bole, — mi graški Slovenci- in z nami naši slovenski visokošolci — sikupno hočemo korakati. Ti pomagati v delu zn našo slovensko stvar, dati priložnost, dn obhajaš Je 80 letnico z nami v delu za narod, pravice iraških Slovencev. K Vsemogočnemu sc obračajo oči. molitev ena: Ne vzemi nam ga. ohrani ga še mnogo let zdravega in čilega! — Graški Slovenci in slov. visokošolci v Gradcu. Huda nesreča železničarja Ljubljana, 3. februarja. Snoči so z večernim vlakom pripeljali v Ljubljano 62 letnega vlakovodjo Ferdinanda Švenka, ki mu je vlak na Zidanem mostu zdrobil levo nogo. Svenk je vodil včeraj dopoldne vlak proti Ljubljani. Na Zidanem mostu se je nekoliko zadržal in je hotel skočiti na vlak, ko je ta že bil v teku. Tla ob tračnicah pa so bila zmrznjena in Švenk se je spotaknil ter padel na tračnice. Kolo lokomotive mu je pritisnilo ob levo nogo in mu jo zmečkalo. Strojevodja je sicer takoj ustavil lokomotivo, nesreče pa že ni mogel več preprečiti. Svenka so najprej prepeljali v Celje, kier so mu nogo obvezali in mu jo dali v spone. Z večernim vlakom pa so Švenka odpravili v ljubljansko bolnišnico. Na ljubljanskem kolodvoru §o Svenka pre- njena prirojena prijaznost in vljudnost si je osvajala simpatije. Pokojna Urška Maležič, ki je morala umreti sredi najlepših let — v starosti 31 let — je bila vzor katoliškega slovenskega dekleta. Marljivo je delala v mnogih katoliških organizacijah, bila je globoko verna, agilna in zvesta članica katoliških prosvetnih društev, povsod na svojem mestu. Najbolj bridko bo njena smrt prizadela članstvo »Ljubljane«, ki je z njo izgubilo zveste tovarišico. Urška se je vseh pevskih vaj, vseh ; koncertov in prireditev točno udeleževala. V zboru 1 je pela simpatičen alt. V svoji službi — bila je uradnica pri Prvi mizarski zadrugi — je bila vestna delavka in jo bo tudi podjetje pogrešilo. Pred letom dni je zbolela za zahrbtno boleznijo ter je iskala zdravja na Golniku. Upanje pa jo je varalo in jo v četrtek podlegla bolezni po sprejetju tolažil svete vere. Njene tovarišice in tovariši jo bodo pogrešali kot nadvse dobro prijateljico in živahno družab-nico. S kakšnim veseljem se je udeležilo izleta »Ljubljane« 1. 1928 v Prago in s kakšnim veseljem se je udeleževala vsega življenja v katoliških organizacijah! Tudi v svojem rojstnem kraju, v Velikih Laščah je užival veliko priljubljenost. Pevski zbor ^Ljubljane« ji bo danes popoldne, ko bo njena zadnja pot iz Sredine 8. zapel v slovo žalostinkc ter se ji oddolžil za njene pevske zasluge. Njenim sorodnikom naše iskreno sožalje, blagi vrli pokoj-nici pa naj sveti večna luč! Volk požrl otroka Hudo neurje, ki je divjalo pred nekaj dnevi po vsem Hrvatskem Primorju, ni ostalo urez posledic. Nastopil je hud mraz in verjetno je volkovom po planinah okrog Novega zmanjkalo tirane, zato jih kmetje pogosto vidijo, kako preže na ovce in drugo živino. Volkovi so postali silno predrzni in pred par dnevi je padel kot njihova žrtev neki šolar. Ko je šel otrok iz šole, ga je napadel volk zadavil, raztrgal in požrl. Vsaka rešitev otroka je bila zaman, ker ob tem času slučajno ni bilo nikogar v bližini, da bi mu mogel prihiteti na pomoč in ga o pravem času rešiti, ker se je otrok ločil od ostalih šolarjev in je šel sam proti domu. Fotoamaterji! Paveonuc* v*5ih n','!'»,iT0* Vnm ^ " ^c lepo in poceni napravi lotooddeleh Jug oslov, knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik t s Ljubljanske vesti: Človekoljub na pričnah Ljubljana, 3. febr. Gospod 1?. — njegovega imena res ne smemo i7x1 al i — je sklenil pred tednom dni, da sam doživi na lastni koži življenje brezdomcev in brezposelnih. o katerih je že toliko SitaL in se sam prepriča, koliko je resnice na vseh teh vesteh o revščini in stiski. Velik človekoljub je gospod B. m v svoji knjižnici ima precej socioloških knjig ter | vneto študira problem revščine in pomanjkanje na , svetu. . i -- • ' Za nagrado dveh kovačev ga je njegov Insui berač -- ki je drugače še krepak mož, samo brez posla in zaslužka - uvedel v skrivnost prenočevanja brezdomcev. Gospod B. je sicer zahteval od svojega zaupnika strog molk in ga je dal spraviti v varen hotel ter ie zahteval od njega obljubo, da se ne bo če/, noč nikamor umaknil. Gospodov zaupnik je namreč zvedel, da bo tisto noč v Ljubljani policijska racija in to racijo je hotel doživeti. Berač je odstopil gospodu svoje cape, gospod pa je bit sam toliko pameten, da je prereza! nekaj »Sava« cigaret na dvoje, tla bo imel -polovici; dovolj za svoje nočne tovariše. O uspehih teh doživljajev v noci policijske racije pred tednom dui nam je gospod B. danes zaupno pripovedoval. _ Nekje ob Ižanski cesti je samoten skedenj, kozolec ali nekaj podobnega. Tja se je gospod napotil okoli 9 zvečer. Gospod, željan pustolovščin, je bil nemilo razočaran, ko ga je sprejel pristni postopač s prav navadnimi besedami: »Veš kaj, ce si pripravljen na arest. tukaj te bodo prav gotovo dobili! Ne bo šest ur, pa boš že šel!« Gospod se je potuhnil in vprašal postopača, če ima vžigalice. Sam da ima še dve : polovičkh. Postopač mu je z resnim obrazom povedal, tla se v skednju ne sme kaditi, ker bi drugače gospodar ne dovolil njemu prenočevati, ampak če že ima polovičke, naj stopi na mraz in naj v snegu hitro pokadi. Gn. kol hišni upravitelj- tega kozolca, pa ne sme dopuščati kajenje v senu in slami. Zjutraj okoli 5 je res prišla policijska patrulja, in sicer na konjih. Gospod se je potuhnil in seza-kril s slamo. Njegovega sostanovalca policija niti ni iskala, ker je bil že pokoncu in si jc slamo Cedil 7. obraza. Prav nič ni bil presenečen. Ponoči je sicer sprejel še dva druga sebi enaka, toda ne preoblečena, temveč pristna brezdomca. Vendar pa ni hotel policiji odgovoriti, koliko jilt je v skednju, češ, da je neprestano spal in da tega vedeti ne more. Policija je preiskala skedenj. Oba nerodneža, ki sta prišla ponoči v skedenj, sta bila kar hitro razkrita in privlečena na jutranji mraz. Preoblečenega gospoda pa je morala policija prav na prebrisan način iatakniti. Stražnik je namreč suval s topim koncem sablje v slamo in gospod je seveda takoj za ječah >Au!« Vsi štirje izsledeni brezdomci so lepo odroma!i na policijo. Postavili so jih pred prične s prijaznim povabilom, da se morajo odpočili, če eo še trudni. Najprej so bili vsi štirje sami, toda že čez četrt ure so privedli stražniki še tri brezdomce, ki so jih zajeli nekje pri Mostah. Šest brezdomcev se je takoj vleglo na prične in pričelo krepko lirčati, sedmi, to je naš gospod, pa se % lesenim ležiščem ni mogel sprijazniti ter je korakal neprestano po zaporu gori in doli. Zamalo mu je bilo, da je eden njegovih trenutnih tovarišev tako salamensko dišal po jerušu. Ta bratec je bil tudi prvi, ki je ob pol 8 zahtevni vode. Žejni eo bili vsi, vseh sedem hkralu. Vendar pa jih je pilo iz skupnega lonca samo šest, sedmi — naš gospod — pa fe je branil, čeprav je bil žejen. Dosti junaštva je gospod premogel. Vzdržal je do 11 dopoldne kljub silni žeji iu kljub svojim capam, čeprav se je najbolj prisrčno želel majhnega golaža s pivom in potem pa osvežujoče kopeli ter svojega mehkega perila še hujše pa je bilo, da je v žepu imel polovico »Save«, ki bi jo srčno rad pokadil, pa ni imel vžigalic. Rajše kot drugič fino »Havano — rajše bi sedaj po tolikih in tolikih urah pokadil to ubogo polovičko »Save*:. Toda njegov tovariš iz skednja na Barju mu je svečano zagotovil, da so mu pri preiskavi pobral i odloniljeno platnico s škatljice žveplenk in tudi vse tri vžiga- Oglejte si razstavo v trgovini. Cene so vidne. — Nihče Vas ne bo vprašal," aii kaj kupite ali ne. Za sedanji hladni čas Kos ogreje „Meinl" čaj zastonj pri nns. Trgovska hiša ANT. KRISPER Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-5 Ljubljana lice, ki jih je imel skrite pod trakom klobuka. Preoblečeni gospod se je le začudil, zakaj njega niso tako natančno preiskali in je to pripisal zaslugi svojega inteligentnega obraza. Ob 11 dopoldne je gospod prišel na vrsto. Stražnik ga je privedel v toplo sobo in uradnik ga je pričel Izpraševati. Gospod se je začudil: od svojega zaupnika je vedel, da na jioliciji aretirance tikajo. Njega pa je uradnik vikal: »Kje imate delavsko knjižico?« Gospod je sklenil ostati v svoji vlogi in se je lagal: :>Sem jo zastavil v Celju!« »Tako!« »Kako se pišete? Kdaj ste bili zadnjič kaznovani?-: Gospod je povedni svoje osebne pol a tke in navedel svoj akademski naslov ter zatrdil, da še nikoli ni bil kaznovan. Uradnik je zastrmel in prazno pogledal predse. Ali je razumel ali ni razumel — gospod je bil čez nekaj minut na prostem! Morda si je jio-licijski uradnik mislil, da je gospod doživel kakšno stvar in da je postal žrtev kakšnega ropa, da pa noče govoriti o tem. Gospod je bil izpuščen, še poprej pa je prosil za imena svojih šestih tovarišev iz zapora. Gospod nam ni povedal, če je ta imena dobil ali ne, vendar je bil vesel, ko se je po 15 urah svoje uenavaiine pustolovščine vsedel za domačo mizo in si privoščil steklenico svežega piva ter se nato vlegei v svojo posteljo, nemoten niti od raznih žuželk, brez skrbi, da bi ga kdaj zbudil stražnik in brez skrbi, da bi moral čez toliko in toliko časa, ko se zbudi, dajati nerodne odgovore. Gospod pa je sklenil v bodoče, da mora problemu brezposelnih iu brezdomcev posvetiti še nekoliko več jiažnje. Naročil je še nekaj novih knjig iz Nemčije, ki pišejo o tem poglavju iz sedanje človeške zgodovine. Kat bo danes ? Opera: Pri belem konjičku. Začetek ob 8. Izven. Znižane cene. Drama: Ob 20: Zadoščenje, Gospa Cathleena, premijera, red A. Kino Kodeljevo: Ob osmih dva sporeda: Lju-bavni ekspres in Devojke v uniformi. Nočno službo imata: mr. Sušnik, Marijin trg in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta. Pogreb Urške Maležič, uradnice, bo danes ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Sredina št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. 0 Glas. društvo »Ljubljana« sporoča svojemu članstvu, da jc umrla po dolgotrajni bolezni naša mnogoletna vzorna, požrtvovalna in zvesta članica gdč. Urška Maležič. Na poslednji poti jo spremimo danes ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Sredina št, 8. Zbirališče članstva ob % 2 pred meščansko šolo na Prulah. Poživljamo celotni zbor, posebno sestre pevke, da se pogreba udeleže polnoštevilno. Moški zbor ji zapoje v slovo pred hišo, v pokopališki kapelici in na grobu, Polnoštevilna udeležba zbora dolžnost. — Odbor. 0 Občni zbor Leonove družbe se bo vršil v sredo, dne 8. februarja 1933 ob pol 5 popoldne v Jugoslovanski tiskarni. 0 Društvo za ustanovitev župnije in zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pri sv. Krištofu ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 5. februarja ob pol enajstih v cerkveni dvorani. Vsi člani se vljudno vabijo na občni zbor. — Odbor. Z vsem, karkoli /e gostom drago, S/amič vedno rad postreza. Danes ie na razpolago fina ribja majoneza! O Voseloigra »Stric v Toplicah« na odru Rokodelskega doma. Da ustreže večkrat izraženim željam, bo uprizorilo rokodelsko društvo priljubljeno veseloigro »Stric v Toplicah« kot popoldansko predstavo v nedeljo 5. febr. Režija igre je v spretnih rokah g. Janko Novaka, ki nastopi tudi v eni svojih najpopularnejših vlog, in sicer v vlogi bogatega zasebnika Glavana. Zanimanje za igro je zelo veliko. Kdor je videl predstavo v Rokodelskem domu enkrat, se je z veseljem udeleži tudi drugič. Zato prosimo občinstvo, da si oskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo danes zvečer od 6—8 in jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica 12. Pričetek predstave je jutri, v nedeljo točno ob 5 poj>o]dne. © Umetniška šola »Probudn« v Ljubljani vpisuje učence v letni semester dne 6. in 7. t. m. točno od 18 do 19 na tehniški sretlnji šoli v sobi štev. 6, pritličje levo. Dohod iz Murnikove ulice čez dvorišče, šola »Probuda« vodi tečaje za figuralno in ornamentalno risanje, slikanje po naravi in na tkanino, fotografijo, grafiko, usnjerez, kiparstvo, malo plastiko^ keramiko, predavanja iz anatomije, perspektive, opisne geometrije in slogo- slovja. Iz urnika, ki je na razglasni deski »Pro-bude« so razvidno podrobnosti o pouku. © Hud pretep. V neki dalmatinski gostilni v Šiški je predsnočnjim malo pred polnočjo nastal hud pretep. Zaradi prazne besede je nekdo, doma z juga, navalil na 43 letnega trgovca Mateja Živ-ka, etanujočega na Celovški cesti 61 in doma iz Livna v Bosni. Še preden se je mogel Ždvlco ubraniti, je nasilni napadalec pograbil za stol in udaril z njim Živka po glavi. Udarec je bil tako hud, da je Živku počila črepinja. Živko je bil prepeljan v bolnišnico. Zdravniki se trudijo, da preprečijo zle posledice poškodbe. Napadalec na Živka je že izsleden. 0 Pozivam g. šoferja oziroma lastnika avtomobila (številka mi je znana), ki je včeraj ob četrt na tri popoldne drvel proti magistratu in je Pred škofijo št. 6 s svojo nepravilno vožnjo o brizgal g, prof. Pr. in mu grdo ponesnažil zimsko suknjo, obleko, srajco, kravato in klobuk, naj se javi na Zrinjskega cesti 3-11., desno. © Reven akademik, ki je povsem navezan nase, marljiv, priden in vesten, bi prevzel pri dobrih ljudeh in&trukcije iz vseh realčnih predme-tov. Naslov v uredništvu »Slovenca«, Kopitarjeva 6. Toplo priporočamo. © Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Maribor □ Spominu velikega J. J. Strossmayerja je posvečena akademija, ki jo prirede jutri v nedeljo ob 16 v veliki dvorani Mestnega doma gojenci in gojenke mariborskega učiteljišča. Na sporedu je predavanje o J. J. Strossmayerju, deklamacija, nastop orkestra: Dvorak, Slovanski ples v e-molu, Raff: Kavantina in Mozart: Overtura k operi »Fi-garova svadba«. Moški zbor zapoje Aljaževo: Na dan, Devov: Tihi veter in Riničkega: Čuješ dušo. Sletie gosli-solo s klavirjem Kreisler »Ljubezni bol« in »Lepi rožmarin«, nato ženski tlvospev s klavirjem: Dvorak: -Prstan«. Ferlinčev oktet zapoje Av-senjakovo: S'm se rajtu ženiti, Dolinarjevo: Pa ta jutranja zarja in Jerebovo: Moj deldič. Solo-nasto-pi baritonista, ki zapojo Ipavca: Ce na poljane in Prelovca: Ti si urce zamudila, sledi ženski zbor z Mirkovim: Medvedov ples, Pahorjevim: Cimbolo-din, cimbolo-dan..., Moliranjac: Na ranilu in Adamičeva: Zbadljivka. — Za zaključek nastopi mešan zbor: Adamič: »Kresovale tri devojke«, Mo-kranjac »X. rukovet« in Hubad »Potrkan ples«. □ Mladina za našo morje. Pomladek Jadranske straže je priredil na Svečtiico popoldne v veliki tinionski dvorani akademijo, pri kateri je sodelovala šolska mladina vseh mariborskih srednjih šol. Spored akademije je bil bogat in izredno pester ter je podal zanimiv pregled o velikem in živahnem glasbenem in duhotvornem življenju, ki vlada na naših srednješolskih zavodih. Otvoril je akademijo dijak trg. akademije Murko z globoko povdarjenimi besedami o našem morju. Pod vodstvom dijaka Viherja je zaigral nato orkester drž. moškega učiteljišča uvodni komad, nakar se jo razvijal spored brez prestanka: pevski nastopi zborov in solistov, glasbene točke, rajalni nastopi, • pevski prizori, deklainacije — skratka, kot v filmu se je razvijalo na odru pestro in bogato življenje naše mladine. Ugajali so vsi prizori, zlasti obilo priznanja so želi mladi solisti: bariton Gorišek, tenorista Jenko in Firm, violinistki Inka Dernovš-kova, pianistka Pečnikova; vžgala je deklamacija učiteljiščnice samostana šolskih sester Stubljove, občudovanje sta žela oba mlada govornika Murko in Žižek, ki sta govorila o morju. Pa tudi vzgojitelji, ki so prireditev organizirali, so bili deležni zaslužnega priznanja. Gdč. prof. Vedralova je bila burno pozdravljena, ko je zapela nekaj ljubkih pesmic, profesorja Schvveiger in Pahor sla žela s svojimi zbori obče občudovanje, gdč. Zacherlova pa je oskrbela solistom vzorno klavirsko spremljavo. □ Prireditev Frančiškovc mladine. Na Sveč-nico popoldne se je vršila v dvorani Zadružne gospodarske banke akademija Frančiškove mladine. Prireditev je bila izvrstno pripravljena ter je dosegla pri številnem občinstvu, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, vsestranski uspeh. Vse točke, tako deldamacije, igrica p. Krizostoma: Mu-čenec presv. Evharistije, zlasti pa še oba rajalna nastopa, so bile v podrobnosti naštudirafie ter so pričale o vešči režiserski roki p. Konstantina, ki je prireditev vodil. Ugajala sta zlasti prizorček z rajanjem in petjem »Marijine cvetke« in pa zaključna slika »Na belih konjih jahamo«. Občinstvo je nagradilo mlade igralce in deklamatorje z odobravanjem. □ Ljudsko gibanje v januarju. Rojenih je bilo 54 dečkov in 48 deklic, skupaj 102, mililo jih je 69 (52 mož in 57 žen), poročilo pa se je 20 parov. □ Predstave Ljudskega odra. Jutri v nedeljo popoldne ho v dvorani Zadružne gospodarske Imnkc premijera zanimive in zabavne komedije iz slovenskega kmetskega življenja »Vo- | da«, ki je dosegla pri vprizoritvi na odru ljubljanskega gledališča vsestranski uspeh. □ Mariborska drama. V kratkem se vprizori drugi del »Švejka«, ki jc nadaljevanje prvega ter se godi v ruskem vjetništvu Vsebinsko je drugi del izborna in literarno dobra satira. Režira J. Kovič, nastopijo Kraljeva, Starčeva, Dragutinovičeva, Dane.š (Švejk), Furijan, P. Kovič, Nakrst, J. Kovič, Skrbinšek, Medven, Gorinšek, Blaž, Harastovič. Rasberger, Tovornik, Grom, Verdonik, Crnobori, Wilhelnn, Sitar in Jerin. □ Mariborski rezervni častniki imajo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5. t. m. ob 10 dopoldne pri »Zamorcu« v Gosposki ulici z običajnim dnevnim redom. □ Mestni občinski svet. Mestni občinski svet sc sestane k svoji seji v torek, 7. t. m. Ob- činski svet pa bo imel svojo prvo letošnjo redno sejo v petek, dne 10. t. in. Na dnevuem redu občinske seje nekatere zanimive zadeve. □ Katoliška mladina priredi jutri, v nedeljo ob 5 popoldne v svoji dvorani igro »Dve nevesti.« □ Bela žena ... Morilka jetika ie uničila življenje 56 letnega Franca Strmšeka, ki je umrl v bolnišnici. Pogreb bo danes popoldne ob 3 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V Wolfovi ulici 12 je umrl v starosti 63 let mizarski pomočnik Jožef Ferp. Pokop bo danes ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Večni mir in pokoj, preostalim naše globoko sožalje. □ Mariborski peki imajo svoj redni letni občni zbor v torek, dne 7. t. m. ob 13 v Gam-brinovi dvorani. □ Moka in kruli dražja. Cena moki je pričela nagloma naraščati. Pravijo, da bo nulerica kmalu po 5 Din za kg. Z moko se bo podražil tudi kruh. □ Elcktrifkacija železničarske kolonijo naglo napreduje. Prebivalci pa so z elektrifikacijo precej hudo prizadeti, ker se je doznalo, da bodo morali plačati sami stroške za inštalacijo od hišnega priklopa in napeljave v stanovanje. Ti stroški se bodo razdelili enakomerno na vse stanovalce hiše. Ker ima stanovanjsko poslopje 8 strank, bo odpadlo na stranko okoli 180 Din stroškov, ki se jim bodo odtegnili v mesečnih obrokih. Je pa med strankami dokaj takih, ki bodo kmalu upokojeni ter se bodo morali izseliti iz železniških hiš. Ti se seveda branijo inštalacije elektrike, ki bi jo uživali le kratko dobo. Spričo malenkostnega zaslužka, ki ga prejemajo stanovalci kolonije v železniških delavnicah, bi bilo pač primerno, da bi železniška uprava kot lastnica hiš prevzela stroške inštalacije. □ Akademski sabljaški klub. V Mariboru se je osnoval akademski sabljaški klub, ki si je te dni izvolil na ustanovnem občnem zboru načelstvo. Klub obsega sekcije za dame, za začetnike in za izvežbane sabljače ter sekcijo za ping-pong. Sabljanje poučuje dipl. sabljaški mojster kapetan v p. Grioni. Vežbe se vršijo v telovadnici šole v Raz-lagovi ulici. □ Izobraževalno društvo v Krčevini ima jutri v nedeljo ob 3 popoldne svoj redni mesečni sestanek s poučnim predavanjem. □ Nočno lekarniško službo opravlja v prihodnjem tednu od 5. do 11. februarja lekarna mag. ph. Vidmarja »Pri Arehu«, Glavni trg. □ Volivni imeniki — pripravljeni. Mestni kon-skripcijski urad je končal pregled in popravo vo-livnih imenikov, ki se vrši vsako leto meseca januarja. Včeraj je pregledala popravljene volivne imenike komisija članov občinskega sveta ter jih podpisala. □ Licitacija za dobavo gramoza. Dne 2. marca bo na tehničnem razdelku okrajnega poglavarstva Maribor, levi breg, javna ustna licitacija za dobavo gramoza za državne ceste v letu 1933-54. Licitirala sc bo dobava za ceste Maribor-Sl. Bistrica, Maribor-Ptuj in Maribor-št. 11 j drž. meja. Dražbe se bodo nadaljevale še 3. marca v Ptuju, 4. marca v Ormožu in 6. inarca v Čakovcu za nabavo gramoza za tamošnje ba-novinske ceste. — Točni pogoji so na razpolago pri tehničnem razdelku mariborskega okrajnega načelstva. □ Ribje dobrote. Včerajšnji trg je bil v obilju založen z morskimi in sladkovodnimi postnimi dobrotami. Sardele so se prodajale po 14, sipe 26, borboni 6, Kalamari 26, skombri 28, brancin 32, orade 32, riba sv. Petra 32, morski losos 18, danski filet 26 in živi karpi 10 Din kg. □ Led je gladek. V Jelačičevi ulici II, jc zdrsnila žena čevljarja Marija Krištof ter si je zlomila pri padcu nogo v gležnju. — Na ribniku se je pri drsanju ponesrečila neka dijakinja učiteljišča. Pri padcu je šla na dvoje kost desne roke. Obe ponesrečenki so reševalci jircipeljali v bolnišnico. □ V smrt z lizolom. V Tkalski ulici sc jc zastrupila z. lizolom Alojzija T. Pomoč je dospela prepozno, ker je smrtonosna pijača že preveč delovala. Po pregledu po policijskem zdravniku in komisiji so truplo prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Vzrok obupanega dejanja ni znan. Kulturni obzornik Charles Nodier: Staiistigue Iilyrienne Articles complets du »Telegraphe Officiel« de 1' annee 1813. redigžs et annotes pur France Dobro volje. Introduction par Janko Tavzcs, do-etcur čs Lcttres. Ljubljana 1933. Edition Saturn (impr. »Merkur«) — 8°, s. XVI 160. Cena 50 Din. Slovstvo o Na po I eo novi Iliriji zadnje čase razveseljivo narašča: nedavno se je zopet po-linožilo z novim delom, ki stn ga oskrbela gg. Ir. J. Tavzcs in Kr. Dobrovoljc pod zgornjim naslovom. Ta Ilirska statistika« prinaša članke, ki jih je napisal zadnji urednik francoskega uradnega lista Teldgrivphc Orficiel« Charles Nodier kot literarne podlistke odn. raznovrstnosti (Va-ričtčs-j vanj z namenom, 'dn bi zainteresiral svoje rojake — upravnike, in tudi domače izobražence zn ruziskuvanje vseli posebnosti »Ilirskih provinc«. Ni tedaj to knkn suhoparna statistika v današnjem smislu — saj nič ne operira s številkami —. temveč jioskue, jiodati raznovrstno gradivo za vsestranski kulturni oris teh dežel. Lepa in hvalevredna naloga, ki se dobro poda v okvir francoskega pospeševanja narodne omike med nami, a je zlasti še v skladu z ro-nianiiškiin zanimanjem za študij narodnih posebnosti (folkrorc), ki se je takrat probujalo. Charles Nodier (1780—1844), znan pri nns zlasti kot jiisec romanov »Jcan Sbognr«, »Šmarnu i. dr., jc eden izmed početnikov francosko romantike. Okoli njega se je zbira! po 1. 1824 v Parizu krožek pnili romnntikov (V. Ilngo, A. rlc Vis:iiy idr.): vplival ic nanje posebno s svojim smislom za fantastične in groteskne snovi. V svojih spisih, ki so bili zbrani 1. 1832—34 v Parizu v 12 zvezkih, je zabeležil tudi razne vtise iz naših krajev, zlasti take, ki so imeli zanj kak čar nenavadnosti. Ko je tedaj prevzel Nodier v začetku leta 1813 uredništvo uradnega lista v Ljubljani in obrazložil v prvem podlistku svoj načrt, jc obenem pozval k sodelovanju strokovnjake, da z njihovo pomočjo počasi zbira omenjeno gradivo. Odziv ni bil poseben in tako jo sam z mnogo dobre volje in stilistične spretnosti v teku 9 mesecev nupisnl 32 članov o raznih stvareh, kot je nanesla prilika. V tem kratkem Času sc seveda ta simpatična namero ni mogla več kot dobro načeti, bila bi pa ob daljšem trajanju francoske vladavine nedvomno dobiln velik pomen za naš razvoj. Nodierjcvi prispevki k tej »statistiki« se nanašajo na kaj različna polja: nn prirodopis (sam jc bil vešč entomolog. botanik itd.), na zemljepis in zgodovino (zlasti stare dobe grško-rimske in keltske), na narodopisje (običaji, čarovništvo, vraže, inora, volkodlak, — pobrutiin-fitvo i. si.), na slovstvo (posebno hrv. narodne pesmi n. pr. o Hasnginicl, pn tudi umetne, zlasti latinske raznih dalmatinskih pesnikov), na jezikoslovje (navaja 25 etimologij naših oz. hrvatskih besed, iščoč pri tem sličnosti s francoščino ctc.); en sestavek kot javno ojvozorilo zadeva aktualne sOcijalne razmere (stiskanje kmetov). Nekaj členkov (ocene raznih francoskih in italijanskih del) pn sploh ni v nobeni zvezi s programom.« Ko prebiramo vse to, imamo pne zelo mešane občutke. Nn eni strani občuduješ duhovitost in elcgnnco, s katero tn blesteči stilist tako lahkotno in prijetno kramlja o vseli mogočih predmetih, tudi če o stvari ni pobliže poučen: vera v zaradi tc dobre slovstvene, note članke še sedaj z veseljem čitaš. Na drugi strani občutiš ves obseg sprememb, ki jih je 120 let prineslo s seboj, tako da bo manj klasično izobražen čitatelj komaj še našel pravi odnos do teh izvajanj: obenem nam postane še bolj jasna tista velika razlika med nekdanjo klasično kulturno usmerjenostjo 111 moderno miselnostjo našega časa. . Gotovo se je Nodier jx> svoje trudil, da m prišel v ožje stike z našimi izobraženci iz Zoisovega krogu, a po tem gradivu sodeč so bolje odrezali Daknutinci, saj se velika večina člankov ozira nn Dalmacijo, le malo pn nn slovenske dežele. Odrazi našega literarnega snovanja onega časa so v Ieli zapiskih le prospekt in laskavo priporočilo slovarju, ki ga je pripravljal V. Vodnik, nekaj poklonov Žigi baronu Zoisu (s. 26 s.), pa še ta in ona druga splošna omemba imen (predvsem znanstvenikov); morda je tudi označba lege Ilirije na s. 25 odmev iz »Ilirije oživljene«. Že tu, še bol j pn iz kesneje objavljenih spominov (prini. s. 9, o|>. s 128 s., 132 i. dr.) je razvidno, kako lepe vtise je bivanje v Iliriji napravilo nanj (lepota pokrajine, naše ljudstvo, naš jezik in jezikovni dar), vendar globlje v naše bistvo iu delo ni mofrcl prodreti in sani iskati točnejših podatkov, ker pač ni znal dovolj jezika (»ccitc Inngue quc j'cntends fort mnl« s. 66), čeprav je kazni znnj veliko zanimanja (»mon zele potir cette langue ndoptive qui 111' est dcvenuc cherc avcc In nntion qui la parlc« — s. 69). Dalmacijo mu je bila pač 1» kulturni tradiciji bližjo |x> virih dostopnejša in po običajih ctc. interesnntnejša: na to se predvsem nanaša njegova hvala tegn lepega narodnega jezika, ki ima tudi svoje klasike in svoje mojstrovine (s. 43 s.), slavne starine in lepo literaturo (s. 62). Nn vse skupaj meri pn pač mesto v spominih (s. 136), kjer pravi, da so mu ti jiolistki »prinesli številne stike s temi prizadevnimi in za znanost vnetimi možmi, ki so jiovsod elita ljudstev in ki jih Ilirija šteje na stotine.« Nodierjcvini prispevkom sledi v knjigi kot dodatek še nekaj člankov k isti temi: dva o kakovosti tal v ljubljanski okolici od nekega B. (g. Dobrovoljc iina glede na povsem drugačen koncept in slog prav, če ju nc pripisuje No-dierju) ter več drugih o zgodovinskih in krajevnih osobinah Dalmacije od Henrijo Bov-nestn. Ker »popoln ju jejo Nodierjevo zamisel, je v redu, da so tu ob tej priliki zbrani, čeprav niso izpod njegovega peresa. Mogoče pa bi se našlo v listu med novicami in poročili še kaj drugega za tedanjo kulturne razmere značilnega. II koncu sta dodana še dva dokumenta o Nodierjevem službovanju in pa alfabetični indeks imen. Glede razporeditve gradiva jc omeniti, da jc g. Dobrovoljc uredil članke jio vrsti, kakor so izšli, kar pa je razvidno šele iz kazala. Morila bi bilo bolje, če bi bil članke (nadaljevanja) o isti temi, ki so sedaj včasih ločeni jio drugih, podal kar zaporedoma, lahko bi pa bil tudi razvrstil vse gradivo mesto po časovnih kar po snovnih vidikih, s čim bi bilo delo kot pregledna cclota lc pridobilo: bilo bi to celo v intencijnli avtorja samega, kot jih jc izrazil v uvodnem članku (s. 3). Naslovi so v izvirniku natisnjeni bolj izrazito oz. pregledno (podnaslovi z drugačnimi črkami). Da jc urednik pravopis člankov moderniziral, 1k> morila olajšalo čitunje in bo večini verjetno všeč; marsikomu pa hi bilo vendarle iz več razlogov l judše, če bi imel pred seboj posnetek originala v vsej njegovi pristnosti, saj razlike itak niso znatne in bi se dalo podobno kot sedaj v opombi pojasniti; obenem bi bilo lahko besedilo citatov v celoti bolj enotno, ko je že ostal stari pravopis v citatih v Dnevna kronika Brit. Koledar Sobota. 4. februarja: Andrej K., škof, Jane-/. Novi grobovi + V Črni vasi v Ljubljani je po dolgotrajni bolezni v 81. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Ivan Jevc, posestnik. Pokojnik je bil vrl krščanski inož in zelo dobrega srca. Pogreb bo danes ob pol 2 i>opoldne iz hiše žalosti v Črni vasi št. 34 na pokopališče k Sv. Kri->ii. Naj mu sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Ban dravske banovine je z odlokom I. No. 0809-10 z dne 10. januarja 1933 odpustil na osnovi čl. 110 U. Z. iz banovinske službe inž. S k u b i c a Josipa z veljavnostjo z dne 31. julija 1932. uil Teden pletenin! Ne zamudite prilike! K. Soss, Mestni trg 18/19 Koncertni nastop v Ribnici Ribnica na Dolenjskem, 2. febr. V zadnjem času se je pri nas društveno življenje zelo razživelo. Preteklo nedeljo se je vršil smučarski tečaj, ki ga je vodil akademik g. Joško Zemljak. Tečaj se je vršil v okvirju kat. prosvetnega društva. Udeležilo se ga je petintrideset članov, kar pomeni, da postaja smučanje res naš narodni šport. To nedeljo pa nas je društvo iznenadilo s svojim prvim pevskim nastopom, ki nam je nudil res krasen užitek. Nastopili so društveni pevci pod vodstvom marljivega pevovodje g. Kota in že s leni prvim nastopom natnah osvojili občinstvo. Izvajali so Prelovca, Foersterja, Ipavca. Kimovca, Schvaba, Vodopivca, Mava, Adamiča in Aljaža. Pevski zbor, tako ženski kakor moški, ima dovolj lepili glasov, ki jib bo pevovodji kaj lahko ugladiti. Tudi svežost jih odlikuje. Upamo, da bo zbor že v kratkem času r. ozirom na izborni pevski materijal tekmoval z uspehom z drugimi, že znanimi podeželskimi zbori. Koncert je dokazal, da se da tudi iz preprostih grl kmečkih fantov in deklet doseči presenetljive uspehe. Prireditev je povzdignil solo gdč. Tinke Novakove (sopran), konservatoristke in solo g. Ivana Novaka (bariton). Pevovodji g. Rotu k uspehu čestitamo in želimo, da bi mogli kmalu zopet slišati v naši dvorani ubrano slovensko pesem. To željo podkrepljuje dejstvo, da je bila dvorana polno zasedena z občinstvom. Ljudska univerza v Kočevju Akademsko društvo v Kočevju bo priredilo v obliki ljudske univerze tudi letos serijo predavanj. Zahteva po takih predavanjih se je pokazala, čim se je z njimi začelo. Delavstvo pa ludi mladi obrtniki in trgovci so napolnili nekajkrat hotelsko dvorano dodobra in v interesu splošne izobrazbe je, da se s predavanji nadaljuje. Želeti je, da bi ine-rodajni faktorji tudi zanaprej podpirali lo veliko pomembno akcijo naših vrlih akademikov. Letošnja predavanja se bodo vršila po sledečem sporedu: V nedeljo, dne 5. februarja prvo predavanje o temi: Gospodarska in socialna struktura Slovenije, predava gl. tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik. Drugo predavanje v nedeljo, dne 12. februarja. Predava odvetnik dr. Ivan Sajovic o temi: Gospodarski sistemi in vladalne oblike v razvoju človeštva. Tretje, dne 19. februarja, predava prof. Josip šeško o temi: Moderno gledališče. Dne 26. februarja predava odvetnik dr. Janko Lavrič o temi: Delavec in kmet. Dne 5. marca se vrši predavanje o temi: Problem brezposelnosti, predavatelj še ni določen. Isti dan ob 13 popoldne se vrši tudi predavanje za ženske. Predava ga. Angela Vodetova O ženskem vprašanju. Dne 12. marca bo predavanje o zadružnem gospodarstvu. Dne 19. marca predava prof. Fran Uršič O postanku kočevskega ozemlja. Dne 26. marca bo predaval dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«, o temi Fašizem in hitlerijan-stvo. Zadnje predavanje se bo vršilo v nedeljo, dne 2. aprila o temi: Borba za slovensko univerzo v luči zgodovine. Predava abs. iur. Vilko Boje, Vsa predavanja se vrše dopoldne ob 11 v dvorani hotela »Trst« proti prostovoljni vstopnini. uvodu in deloma v komentarju. Kar se le-tega tiče, je treba reči, da se je urednik zelo potrudil, saj obsega 35 strani opomb v drobnem tisku obenem s kritičnim pregledom dosedanje literature. Z vso skrbjo in natančnostjo so pojasnjena tu številna imena krajev, oseb in drugi podatki, ki sc v člankih omenjajo. Šele s temi opazkami, v katere je vloženega dokaj podrobnega delo, je omogočeno res s pridom čitati in pravilno razumeti ves ta raznovrstni in neredko zastareli materijal. Nekatera mesta, ki nas z domačega gledišča bolj zanimajo kakor tudi taka, v katerih je govor o Francozom komaj znanih, a za nase razmere važnih osebnostih (Zois. Vodnik i. dr.), so obrazložena prav obširno, deloma tudi z obsežnimi citati iz poznejših avtorjevih spisov, tako da dobimo v knjigi precej zaokroženo sliko Nodicrjevih odnosov do nas. Da kljub trudu m pazljivosti ni šlo čisto brez napak, ie ob danili prilikah razumljivo: ker pa gre za kritično izdajo, bi bilo prav. da bi sc vsaj pogreske v besedilu člankov — ki jih v ostalem m mnogo — na koncu popravile (pod sErrata«). Uvod h knjigi (16 strani) je prispeva! g. dr. Janko Tavzes, znani avtor dela »Slovenski preporod pod Francozi« (Ljubljana 1929). Orisa nam je v njem vse 4 guvernerje Ilirije, podat izčrpno tedanje določbe o tisku in organizaciji generalne cenzure v Ljubljani, način izdajanja uradnega lista ter označbe cenzorja oz. prednikov. Pob liže je oertal seveda pomen in delovanje zadnjega izmed njih, Cli. Nordierja. Uvod je prav smotren in jedrnat ter sc prijetno bere. l ako so torej ti zanimivi in za vrednotenje naših stikov s Francozi pomembni prispevki, ki ki so se ohranili v originalu le v dveh knjižnicah v Ljubljani, poslali splošno dostopni v lepi izdaji, ki je obenem važen doprinos k studi i u tega vorašanja. Dr. L Sušnik. Delovanje Rdečega križa v Guštanju Prošlo nedeljo se je vršil VIII. redni letni občni zbor Rdečega križa v Guštanju. Predsednik dr. Boštjan Erath je omenil, da se vrši ta občni zbor v času, ko povsod vsega pri-j manjkuje, primanjkuje denarja, peša delavnost, pada pa tudi veselje do dela. Toda naše društvo, oziroma njega člani pa so kljub vsemu temu tudi v preteklem letu pokazali, da se nc strašijo delu, da jim ljubezen do bližnjega ni prazna beseda. Tajnik g. Rajko Kotnik je podal izčrpno poročilo o delovanju. Rešilni avto je v preteklPin letu napravil 4131 km. Prevoz se je izvršil v 78 slučajih. Zal pa skoraj polovico voženj ni plačanih. Zaostanki se bodo iztirjali, pa naj bo dolžnikom ljubo ali ne. Pohvalno je omenil šoferje, ki svoj posel opravljajo brezplačno. Posebej je še pohvalil agilnegu člana Miheliča Franca, ki je tudi v 34 slučajih spremljal bolnike brezplačno v bolnišnico. Socijalni odsek je posredoval v več slučajih. Preteklo lelo se je vršil v Kotljah samaritanski tečaj. Razdelilo se je 23 sani. izkaznic, tako da ima sedaj okraj nad 60 samaritancev in samaritank. Odbor je poslal 5 otrok na letovanje na Pohorje. Dopisov je došlo 190. odposlanih je bilo 194. Blagajnik g. Volavšek je podal kratko poročilo o stanju blagajne. Primanjkljaj znaša 4-175 Din. Ako bi vsi dolžniki plačali svoj dolg, bi bilo stanje blagajne prav razveseljivo. Gospodar je poročal, da znaša vrednost inventarja (avto, orodje i. dr.) Din 58.064 Din. Nato se jc vršilo odlikovanje štirih šoferjev. S primernim nagovorom je izročil predsednik od-likovancem srebrne kolajne Rdečega križa. Odlikovani so bili za vestno, odgovorno in prostovoljno službo gg. Legner. Jelenko, Bevc in llusar. Potem so se izvršilo volitve novega odbora in nadzorstva. Odbor je ostal v celoti lanski. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni g. župnik Barbič, Ko-nečnik Anton in Jamšek Robert. DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike: Raztreseno klasje 34 govorov (do sedaj je izšel I. del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku je Din 24'—. polplatno Din 32.—. Založila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Osiale vesti — 1'olrcs v Mokronogu smo čutili v sredo, dne 1. februarja ob 20 uri 10 minuti. Malo je zabobnelo od vzhoda sem, zaškripale so stene, hudega pa ni bilo. — Ravnatelj OUZD dr. Bohinjec je še odsoten iz urada, zato prosimo vse, ki se obračajo nanj v uradnih zadevah, da naslavljajo vse pošiljke naravnost na upravo urada. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva c. 20. — Najstarejši Baiijalučan umrl. Te dni je umrl v Banjaluki najstarejši prebivalec Banjaluke Alija Musilovič. Dosegel je redko slarost 109 let. — »Tu jc sedel vlomilec Alojz Horvat«. Znanega slavonskega vlomilca Alojza Horvata, ki jo izvršil serijo nadvse drznili vlomov v Osjeku in okolici, policija še sedaj ni prijela. V ponedeljek zvečer pa je prišel v osješko kavarno »Central« ši-rokopleč možakar s pristriženimi brki in v jahalnih hlačah. Naročil je črno kavo in bral časopise. Po 10 minutah je plačal in odšel. Ko je natakar dvignil laso s skodelico, je našel spodaj listek z besedami: »Tu je sedel vlomilec Alojz Horvat. Vas vse pozdravlja.« Listek so oddali policiji. Zanimivo je, da je imel tudi prosluli slavonski bandit Čaruga navado, da je puščal po mizah take listke, če se je prikazal v kakšnem javnem lokalu. — Ob pričenjajočem sc poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josei«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. velika vloma, kjer pa vlomilci niso naleteli na bogve kako velik plen. — Vedno bele zobe obdržite s stalno uporabo Clilorodont zobne jiaste (tuba Din 8) in ako obenem uporabljate pripravno Clilorodont zobno ščetko. (Posebna oblika.) Poskus Vas bo prepričal. — Jugoslovanska knjigarna ▼ Ljubljani priporoča: Algermissen K.: Gottlosenbewegung der Gegenvvart und ihre Oberivindung. 358 strani, nevezano 80 Din. — Antvveiler A. Dr.: Vom Prlester-tum. 152 strani, vezano 96 Din. — Borkowski D. S,: Die jnnge Kirche. Betrachtungen fiir Theolo-gen aus der Aposlelgeschicht? '00 strani, vezano 96 Din, — Brinktrine J. Dr.: Pas Romische Bre-vier. 141 slrani, vezano 70 0in. — Dehen P.: Le-ben und GegenwaTt. Ein Fiihrer fiir die gevverb-liche Jugend. 102 strani, neverano 24 Din. — Felten H. P.: Gefolgschaft und Publikum, Fasten-vortriige iiber Presonen unter dem Kretiz. 91 strani, nevezano 28 Din. — Tiedler E.: Warum denn Zickzack gehn? Wegweiser (ur junge Men-schen. 187 strani. Vezano 85 Din. — Katolisch-So-ziales Manifest. 59 strani, nevezano 70 Din. — Koncrmann Dr. u.-.i Marx: Brcnnende Fragen der Land- und Industrie-Scelsorge. Predigten und Vor-triige fiir die Notzeit unseres Volkes. 512 strani, nevezano 96 Din. — Sickenberger J.: Leben Jesu noch den vier Evangelien. Kurzgefasste Erklarung. 211 strani, vezano 240 Din. — Pri želodčnih ležkooah, izgubljenem teku, 'agatenju, napetosti, zgagi, vznehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nai^nenju k bij .vanju učinite 1 do 2 čaši naravne »F'-anz Joselove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Ptui Ptujski peki so imeli na Svečnico v Narodnem domu svoj redni letni občni zbor pod predsedstvom načelnika Tomaža Lozinška. Pri Združenju so včlanjeni vsi pekovski mojstri ptujskega in ljutomerskega okraja. Zboru so med drugim prisostvovali zastopniki zbornice TOI Zadravec. zadružni nadzornik Založnik in magistratni ravnatelj Za-vadlal, ki so dajali potrebna pojasnila ter tolmačili določila novega obrtnega zakona. Združenje Šteje 56 pekovskih mojstrov, 46 pomočnikov in 49 vajencev. Dohodkov je bilo v minulem letu 8588 Din, izdatkov 4725 Din. — Blagajna izkazuje 3863 Din gotovine, premoženje pa znaša z inventarjem vred 6052 Din. Proračun za novo poslovno dobo predvideva 8202 Din dohodkov in 5600 Din izdatkov; med slednje spada tudi prispevek Okrožnemu uradu v iznosu 500 Din. Članarina ostane kot do-seduj 30 Din. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: Lozinšek, Filrtner, Horvatiček, Ramšelc, Gradin-ski, Levanič in Kokot. Poverjeništvo za Ljutomer izvoli novi upravni odbor po pravilih. Za izpitne komisarje se izvolijo: Lozinšek. Fiirthner, Lašič i u Kokot. Končno se je sklenilo podvzeti potrebne korake pri Obrtni zbornici, da se netočna vest, ki jo jo prineslo Jutro« o cenah moki in kruhu popravi. Celjje — Pod vagonom prepotoval Evropo. V Osjeku so te dni prijeli vlomilsko družbo, sesloječo iz treh oseb. Izmed njili ima za seboj najbolj pustolovsko življenje 22 letni Štefan Patz. Že s 10 leti je začel krasti in bil obsojen zaradi več vlomov, vendar se mu je posrečilo pobegniti iz zapora osješke policije. Od tu dalje pa je bilo življenje mladega fantalina nepretrgana veriga bogatih pustolovskih doživljajev. V Osjeku se je vtihotapil v tovorni vlak in se tako odpeljal do Vinkovcev, kjer je zlezel kljub hudemu mrazu pod vagon simplon-orijent ekspresa in dospel na la način v Pariz, ne da bi ga zalotili. V Parizu pa so ga vendar zasačili, ko je lezel izpod vagona, vendar ga je železniški komisar, ki ga je smatral za pustolovščine željnega de-čaka, spustil in ga še poprej bogato pogostil. Nekaj časa se je Patz potikal po Parizu, nato pa je nadaljeval potovanje na že znani način do Le Havrea. Tu se je hotel vtiholapiti na neki prekooceanski parnik, vendar pa so ga zasačili in obsodili na mesec dni zapora. Ko je odsedel kazen, je potoval pod vagonom v Lyon, kjer je zopet sedel nekaj časa. Nato se je peljal v Mfmchen, kjer je sedel 14 dni. Naposled so ga na italijansko-jugosiovanski meji prijeli in ga odpeljali v Osjek. Med potjo pa je detektivom ušel iz vlaka, in sicer je v bližini Novske skočil iz drvečega vlaka. Spet ga je zamikalo potovanje in je ležeč pod vagonom dospel v Pariz in Cherbourg, kjer je vlomil v železniško blagajno in odnesel 4000 frankov. Neka ženska pa ga je izdala in zopet je sedel 6 mesecev. Po prešinili kazni so ga odpravili nazaj v Jugoslavijo, kjer ga je osješko sodišče obsodilo na dve leti ječe. Tudi to kazen je presedel in se takoj nato zopet posvetil svojemu bivšemu življenju. Vendar so ga to pot pa ur prej, preden je hotel na svoj način pobegniti v inozemstvo, prijeli. — Velik vlom v Zagrebu. Predsinočnjim so dn sedaj neznani storilci vlomiti v prostore zadruge »Hrvatskega Radiša«. Navrtali so blagajno, iz katere so odnesli 33.000 dinarjev v gotovini in pa razne zlatnine v vrednosti okrog 70.000 dinarjev. Sodijo, da je ta vlom delo iste vlomilske tolpe, ki je v Zagrebu v zadnjih 14 dneh izvršila že dva jS' . Konec poti-. Danes zvečer in jutri popoldne boaio imeli po daljšem odmoru zopet priliko videti na odru člane Gledališke družine KPD, ki nastopijo to pot s Sheriffovo dramo »Konce poti«. Kdor zasleduje delovanje gledališke družine KPD zadnja leta, mora pritrditi, da so predstavo gledališke družine KPD v Celju v vsakem oziru na višku, repertoar kakor tudi igrlaski ansambel je skrbno izbran in moramo v tem oziru prištevati Gledališko družino m«! najboljše diletantske odre v Sloveniji. Kdor hoče tedaj videti dogodke iz svetovne vojne na odru in kdor se bo spomnil, s kako dovršenostjo je Gledališka družina v pretekli sezoni vprizorila Stilmondskega župana, ta ne bo zamudil prilike in bo brez obotavljanja poseti! tudi današnjo gledališko predstavo. Vstopnice se dobijo v predprodaji danes v Prosvetnem tajništvu, jutri pa od 10—12 in od 2 do pol 4 pri dnevni blagajni. .©" Koncert Mirana Vihra. V sredo zvečer se je vršil v tnali dvorani Celjskega doma koncert komaj 12 letnega violinskega virtuoza Mirana Vihra. Mladi Viher, ki si je s svojim nastopom v inozemstvu pridobil glas prvovrstnega violinskega virtuoza, in ki bi se lahko kosal z vsakim mojstrom, je navzoče občinstvo s svojim preciznim izvajanjem najtežjih glasbenih komadov naravnost očaral. Strokovno kritiko prepuščamo poklicnim glasbenim kritikom, na žalost pa moramo ugotoviti, da jc bil koncert našega mladega virtuoza, o katerem se je ino-' zeinsku kritika izrazila naj pohvalne je, za cel.j- j ! ske razmere zelo slabo obiskan. Malo vzroka | j je v tem, ker sta sc istočasno vršili dve obrt- i i ni.ški prireditvi, ki sta bili, kolikor imamo po- l ! roeil, obe zelo dobro obiskani. Pač ne kaže v j i tako majhnem kraju, kot je Celje, prirejati j istočasno več prireditev. Vihra jc spremljala /. veliko fineso in spretnostjo na klavirju ga. Mirca Sancinova. 569. Odhodov k požarom je bilo 32 in sicer je bilo 10 večjih, 11 manjših požarov, 4 ognji v dimniku in 7 alarmov iz nagajivosti. Teh se je udeležilo 40 mož, ki so žrtvovali 368 ur. Pri največ požarih (16) je bil navzoč g. Koschir. Reševalni oddelek je v tem letu prepeljal 371 i oseb. Za reševalno službo je bilo treba 41 mož, | ki so napravili pri tem 425 ur službe. Največkrat se je udeležil službe Bandek sertj., ki je i bil udeležen pri 110 vožnjah. Društvo je imelo j službo v gledališču 2t krat. Za izobrazbo čla-I nov jc bilo določenih 7 četnih vaj, 3 splošne I vaje, 2 vaji za sarže in 3 vaje zu strojnike, zn pripravnike, pa je bilo 10 vaj. K izobrazbi članstva je pripomoglo mnogo predavanj in župnili vaj. Leto 1932. je bilo za društvo v vsakem oziru leto krize. Od marsikatere strani je izostala denarna pomoč, pu vendar je moralo društvo zadostiti vsemi zahtevam bodisi pri delu, bodisi pri nabavi. Društveno delovanje v preteklem letu ni bilo manjše, pač pa so bili dohodki. Pr. volitvah jo bil ponovno izvoljen za načelnike g. Jcllenz Ivan. Brastovče Prve žrtve, ki si jili je letos pri nas smrt iz brala, sta dve vzorni krščanski materi. V soboto 28. januarja jo umrla po kratki bolezni gospa Antonija Bas iz Kamene. Pokojna je bila mali g. profesorja Baša, hčerka Marija pa je v samostanu miši jonark v Belgradu. — V ponedeljek pa je izdihnila svojo blago dušo znana Kraučeva mati iz Obramelj, gospa Marija Marovt v 88. letu starosti. Naj počivata v miru! — Preteklo nedeljo so priredili naši možje in fantje poslovilni večer g. kaplanu Arkotu Leopoldu, ki odhaja na novo službeno mesto v Solčavo. Težko bomo pogrešali g. Arkota, zlasti otroci, ki so ga tako ljubili, kakor tudi prosvetno društvo, čigar predsednik je bil. Na novi službi pa mu želimo obilo uspehov in božjega blagoslova! Mesto g. kaplana pa bo na žalost ostalo začasno nezasedeno, dasi je naša župnija izredno velika, razen tega pa še opravlja naš g. žnpniik duhovniško službo na Gomilskom, kjer še ni zasedeno župnijsko mesto ipo umrlem g. župniku Grobel-šiku. — V Brišnikovih prostorih se vrši gospodinjski tečaj pod spretnim vodsivoni gospe Černefove in adčne Milavčeve. .©• člani SPD se naprošajo, da se v svrho obnovitve članarine za leto 1933 zglase s svojo legitimacijo pri blagajniku g. Vrtovcu v droge-riji na Kralja Petra cesti. Organizirani planinci so deležni v planinskih kočah popusta. Na železnici imajo polovično vožnjo v malih skupinah. Letos bo ta ugodnost še izboljšana. .©• Umrli so: V tukajšnji javni bolnišnici je umrla Nunčič Marija, 72 letna mlinarica iz Bo-kove v okol. Šmarja. — Na Lopati jc umrla Kranjc Alojzija, 62 letna prevžitkarica. & Medklubske smuške tekme. Na^ praznik so se vršile na progi Celjska koča—štore medklubske smuške tekme, ki jih jc priredi! smučarski klub v Celju. Tekem so .se udeležili: Smučarski klub Celje, SPD Trbovlje, Smučarski klub Olimp, SPD Celje ter po en član Sokola Maribor I. in Slovenjgradec. Prvo mesto jc odnesel Inkret Polo (SPD Celje), drugo Tkalčič Herman (Olimp), tretje Mltrovič Panto (Olimp). Mcjavšek Mirko (SPD Celje), Goršek Emil (Smučarski klub Celje) in Koritnik Dominik SPD Trbovlje. Pri tekmovanju za klubsko prven-venstvo si sledijo jk> vrstnem redu: Goršek Emil, llausvvirth Werner in Filač Kari, & Blagoslovitev iu otvoritev smuške skn-kalnicc. Jutri ob It dopoldne bo blagoslovitev in otvoritev 37 ineterskc skakalnice v Liscah pri Celju. .0- Delovanje celjskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v letu 1932. V soboto, dne 28. januarja 1933 jc celjsko prostovoljna gasilno in reševalno društvo polagalo račun o svojem delovanju v letu 1932. Društvo ima dano,«; 5 častnih članov, 1 izvršujočega častnega člana. 47 izvršnjoeih članov in 12 vuro-valeer, skupaj torej 65 mož poleg 288 podpornih Banov. Pismeno je bilo rešenih 213 dopisov in zu rešilni oddelek še posebej 35t>, skupaj Pevsko društvo »Dravograjski zvon« je imelo v nedeljo, dne 29. januarja svoj šesti redni občni zbor. Kakor vsako' leto. so bili č.lani-povoi tuZa hrepenenjem po materi«. Vstopnina je nekoliko znižana, zato je pričakovati tudi •■'<■.in j istotako mnogoštevilni- udeležbe kot prvič. Vendar pa si ne želimo nekaterih vročekrvnih iz-zivačev. ki delajo nemir v dvorani in okolici ter s tem še druce spravijo ob lep užitek. Markantne osebnosti v novi Vzor narodnega poslanca Iz česa je zemlja nemški vladi Beseda »narodni poslanec« pomeni v najglobljem smislu besede zastopnika vsega naroda. Ni zastopnik posebne zainteresirane družbe niti ne kakega določenega stanu, a najmanj kake stranke. Kaj h ledi iz tega? 1. Sleherni narodni poslanec mora pri vsakem vprašanju slediti svoji vesti in globoko ukoreninjenemu osebnemu prepričanju. Njegov >da< ali »ne< mora biti odgovor na vprašanje: Kaj bo najzvesteje odgovarjalo blagru naroda?! 2. Vsak narodni poslanec je zastopnik časti vsega naroda. Zatorej se ne sme nikoli vzdržati brezčutnega, ko morebiti kdo napada v poslanski! zbornici čast njegovega naroda. S. Ako sprejme kdo mandat narodnega po slanca, mu mora biti ob sleherni priliki narodov blagor nad osebnim blagrom, blagor skupnost' nad blagrom posameznih prijateljev. Poklic narodnega poslanstva mu mora biti v resnici poklic, ne pa sredstvo za dosego materijelnih dobrin. Pridejo časi, ko je treba prestati prav posebne žrtve za blagor naroda, žrtvovati denar za svojega bližnjega in se odreči vsem prijetnostim brezskrbnega življenja. Če bi razumeli narodni poslanci svoj poklic e te strani, potem bi ne bili narodni poslanci le zastopniki naroda, marveč predvsem narodni voditelji Freiherr von Blomberg» Adolf Hitler Giiring dr. Friek Med možmi, ki so zasedli portfelje nove nemške vlade, je vsekakor med vsemi najbolj viden Adoil Hitler vodje narodne socialistične stranke in sedanji drž. kancler. Ta mož je stal zadnje dve leti močno v ospredju nemške politike, najmočneje pa je nastopal od zadnje svoje kandidature za državnega predsednika. Adolf Hitler se je rodil 20. aprila 1880 kot sin nekega carinika v mestecu Braunau ob Im. kjer je obiskoval realko do smrti svojih ro- j diteljev. Njegov risarski talent mu je vzbudit že- | da bi se posvetil .stavbarstvu. Po raznih prak- i nlfflčnih udejstvovanjih se je odpravil leta 1912 v ■ -Mona.kovo. Seveda ga je zajela svetovna vojna, v J kateri se je zadržal od oktobra 1914 do oktobra : 1918, in sicer na zaipadni fronti. Pol leta kesneje je že stopil na čelo »nemški delavski strankk, ki je obstojala iz šestih oseb, a je naglo rasla. Dne 8. uov. 1923 je prišlo do znanih dogodkov v berlinski mestni pivovarniški kleti, kjer je Hitler v svojem proglasu odstavil berlinsko vlado in postavil narodno vlado. Puč. ki se ga je udeležil tudi Ludendorf. je bil kajpada brž potlačen. Hitlerja so ujeli in ga 1. aprila 1924 obsodili na pet let j robije. Nastopil je kazen, toda, že po preteku enega leta so mu oblasti prekinile zaporno kazen ter jo spremenile v štiriletno preizkušnjo. Toda v letih 1927 in 1928 sta že razveljavili bavarska in pruska vlada prepoved govora. Prvi parlamentarni uspeh je Hitler doživel s svojo narodno-soc. stranko v jan. 1930 v Turingiji, kjer je nastopal ob boku j Fricka in je ta prevzel notranje ministrstvo. Lani ! pn se je seveda že boril proti Hindenburgu za , mesto predsed n i k.i rebuplike, kjer pa jc kljub izrednemu porastu strankinih poslancev propadel. Znana osebnost nove vlade je tudi tajni avetruk Hugenberg vodja nemških naoionaloev, prevzel je ministrstvo za narodno gospodarstvo, prehrano in kmetijstvo, Rodil se je 19. junija 1865 v Hanovru. Študiral je pravne znanosti in promoviral v Strassburgu pri znanem denarnem in agrarnem teoretiku Knappu. Med leti 1894 in 1890 je bil važni činitelj naselitvene komisije v Poznanju, leta 1,900 pa je po-atal ravnatelj Raiffeisenovih družb. Tri leta kesneje je znova stopil v državno službo, in sioer najprej kot pomočnik, kesneje pa kot svetnik pruskega notranjega ministrstva. Kot tajni finančni svetnik se je poslovil iz državne službe in poslal lota 1907 ravnatelj premogovne banke v Frank-furtu ob Malini; dve leti kesneje pa predsednik direktorija Friderika Kruppa v Essenu. Tu je ostal do konca 1918. Od takrat pa se začenja njegova politična pot. Januarja 1919 je bil izvoljen v narodno skupščino, kjer se je priključil frakciji ' nemških nacionalcev. Od takrat je stalno član dri. zbora. Za predsednika stranke pa je bil Hugen-berg izvoljen 20. oktobra 1928. Vsekakor pomemben je tudi bivši minister za notranje zadeve in nar.-soe.ialistični voditelj Frich fci zavzema v novi vladi notranje ministrstvo. Rodil se je 12. marca 1877 kot sin Ijudskošolskega učitelja v Alsenzu (Pfalz). Po končani gimnaziji v Kaiserlautonu se je posvetil pravnim Študijam in zavzemal dokaj visok položaj v okr. glavarstvu, policijskem ravnateljstvu (Monakovo) in končno kot višji sodni svetnik Od revolucije dalje se je močno udejstvoval v politiki, in sicer največ kot pristaš Hitlerjeve stranke. Frick je Hitlerja osebno podpiral pri znanem monakovskem puču, radi česar je bil obsojen v robi jo, toda pozneje je bil oproščen. Leta 1930 je prevzel Frick notranje ministrstvo v Turingiji, bil je pa kmalu po lastni prošnji razrešen tega resora, nakar se je kmalu povrnil v svoi prejšnji uradniški položaj. Danes je, kot rečeno, vodja aar.-aoc. stranka Papeu Prof. Reginal A. I)aly, predsednik v Geologi-cal Sooiety of America, se je izrazil o sestavi zemlje takole: Skorja zemlje je omejena na razmeroma tenko vrhnjo plast. On sam je organiziral tovrstna raziskovanja na raznih krajih zemlje in po vseh izsledkih prišel (kljub temu, da je prav za prav 99.9 odst. zemeljske prostornine nevidne iu nedotakljive) do tehle misli. Kristalinsko gorovje je debelo okrog 50 milj, a skorja pod dnom oceana je nekoliko tanjša. Pod skorjo je, temperatura prenizka, da bi dovolila formacije kristalov. Od skorje v smeri središča je okrog 1800 milj sleklenasto zemeljska snov. V središču samem pa je temperatura tako visoka, da je stanje snovi malone prav tako kot v začetku razvoja zemlje. In končno je 97 odst. zemeljske mase prevroče, da bi se izkristalizirala ... Iz vsega tega se vidi, da je telo zemlje do skrajnosti slabo in da se mora ves kani.pleks mase gibati, nagibati in kriviti. Tako pridemo do pojavov vulkanizma, potresov in pomikanja kontinentov (VVegeuer). »Zakaj si danes tako dolgo ostal v družb) gospe Cigumigu?« — »Nisem mogel oditi. -Se bi ti slišal, kaj je govorila o oni dami, ki je prec menoj odšla, se tudi ti ne bi upal oditi.« * Kdo je gospoda. Žena možu, ki je zlezel pod mizo: »Vprašam te zadnjič, ali greš ven ali ne?< — Mož: »Ne, ravno zdaj ne: hočem vendar enkrat videti, kdo je gospodar v hiši!« Kabinet nove francoske vlade, ki so ji že ob rojstvu CXJ, irodaednjjc ua boncour dnevi šteti. Znana sta pred vsem Daladier (um lijegovii unoui}. Napačno razumel. Dva gospoda sedita v ka varni pri isti mizi. IPrvi goepod ima prsa, ki leži \ pri nogah drugega. »Vzemite vendar psa proč, že čutim, da nii skačejo bolhe po nogah I« — Drugi svojemu psu: »Pojdi sem, Samo, gospod ima bolhe i« Seldte dr. Hugonberg Alfred Ne smetmi prezreti generalleutnanta Freiherta von Blomberga ministra državne brambe (Reichsvvehr), ki se je rodil 2. sept. 1878 v Stargardu na Pomorjanskein. Leta 1897 je končal kadetno šolo, potem pa se je dvigal po lestvici od poročnika do komandanta prve divizije. V svetovni vojni je bil poklican v generalni štab 19. rezervne divizije in tu se je vzpenjal dalje. Po vojni pa je že nastopil v državno-brambnein ministrstvu; leta 1920 je postal šef generalnega štaba doberiške brigade, leto kesneje pa šef štaba 5. divizije v Stutlgartu. Leta 1929 je bil imenovan za generalleutnanta in komandanta I. divizije. BlomJberg je bil končno prvi strokovnjak nemške delegacije na razorožitveni konferenci. Seldte je iz Magdeburga, kjer se je rodil 29. junija 1882 kot sin tvorničarja. Najprej je prevzel kemično tvornico od svojega očeta. V svetovni vojni se je boril na zapadni fronti v mitraljezni četi. Tu je izgubil levo roko, zatorej je. ležal do 1917. leta v lazaretu, nato pa je nastopal kot vojaški strokovnjak za zunanje zadeve. Končno se mu je posrečilo leta 1018 osnovati zvezo bivših bojevnikov, iz katere se je kesneje razvil Stahlhelm, katerega načelnik je on še danes. V novi vladi nastopa kot minister dela. Gorinč nar.-socialistični voditelj in predsednik državnega zbora, minister brez portfelja in komisar za zračni promet, ki bo obenem opravljal posle pruskega zunanjega ministra — se je rodil 12. jan. 1893 v Roeenheimu na Gornjem Bavarskem. Po gimnazijskih študijih se je vpisal v kadetno šolo v Karls-rulie, kesneje pa v višji kadetski zavod v Gross-Lichterfeldu. V svetovni vojni se je pojavljal leta 1914 kot letalski opazovalec, L 1915, kot letalski vodnik, leta 1916 kot lovski letalec. Bil je večkrat visoko odlikovan, med drugim je prejel red -»Pour le Merite«. Po vojni se je udejstvoval kot letalec na Danskem in Švedskem; leta 1922 pa se je vrnil v Nemčijo, kjer je obiskoval inonakovsko univerzo in študiral zgodovino, narodno gospodarstvo in sociologijo. Po monakovskem puču, kjer je bdi Goring tudi ranjen, je bival nekaj časa v Avstriji in Rimu. Leta 1925 in 1926 se je znova zadržal v Štokholmu, leto kesneje pa se je definitivno vrnil v Nemčijo. Prvikrat je bil izvoljen kot član nar.-soc. nemške delavske stranke v drž. zbor leta 1928. Od leta 1982 je njegov predsednik. Rast hal. univerze v Pekingu Katoliška univerza v Pekingu začenja svoje osmo šolsko leto s 1000 študenti. Kancler P. Fran-cis Clougheuty je poudarjal v svojem otvoritvenem govoru, da so zahteve za gimnazijski kakor tudi visokošolski študij mnogo težje, kot so bile doslej. Izmed 1000 kandidatov, ki so polagali sprejemni izpit, jih je bilo sprejetih le ena petina. Odstotek katoličanov je na univerzi naraste!, slušatelji marljivo slede krščanskim filozofskim izvajanjem. Pod vodstvom ameriških benedektink je odprl sedaj tudi ženski univerzitetni kolegij vrata kitajskim študentkam. Predavanja so se že začela in vedno znova se prijavljajo nove deklice, žejne izobrazbe. Avto jc zletel v Seino. V bližini Pariza je zdrvel avtomobil v največji brzini v reko Seino; šofer se je komaj rešil, oba potnika pa sta utonila Šele po večurnent delu so mogli potegniti reševalci trupla iz vode Čudovito tele V Aspangu je dala krava kmeta Auerb5cka čudovito tele. ki je imelo dve glavi, 8 nog, 2 repa in dva hrbta. Seveda je krava pri tem toliko trpela, da je po končanem dejanju poginila, tele pa je živelo ie eno uro, nato so ga oddali na dunajsko veterinarsko šolo. Miš: a nadloga Človek skoraj ne bi verjel, da napravljajo miši tako ogromno škodo na poljih in domačih shrambah. Prirodoslovci so izračunali, da da en sam par poljskih miši na leto 360 potomcev. Žito pa, ki bi ga utegnila ta velika družina zmleti, bi tehtalo 900 kilogramov. Prav tako trdijo, da po-užije 520 poljskih miši v enem letu toliko kot en odrasel človek. Še večjo škodo dela domača miš. Ena sama dvojica da na leto 480 potomcev. Če bi vsaka miš použila na leto 1.8 kg slanine, bi uničilo 480 miši skupno 850 kg slanine. Ti računi niso prav nič pretirani, samo to je, da za enkrat še ne bomo odprli vseh shramb, kjer bi te drobne živalice lizale 6lanino. Japonske granate rušijo sloviti kitajski zid ... Jugoslovanske vlade Umetni pumii Po vesteh ameriških listov je znašel katoliški ' duhovnik Julij Artur Nevvland, umetni gumij. Poskuse je delal polnih 14 let v laboratoriju nekega ameriškega vseučilišča. Njegov gumij je izredno trpežen in se kqmaj razlikuje od naravnega. Duhovnik Nevvland je po rodu Belgijec in šteje danes 53 let. V Ameriko je prišel že kot deček, kjer je po dovršenih študijih stopil v kongregacijo svetega križa. Svoj izum je izročil v korist svoje kongregacije. Madžarski advokati Jugoslavija je imela od svojega početka do danes sledeče vlade: Stojan Protič od 20. dec. 1918. Sledil mu je Ljuba Davidovič, za njim se je vrnil znova Stojan Protič od 17. febr. 1920. Dalje je zavladal Milenko Vesnič od 30. maja 1920. Sledili so: Nikola Pašič od 1. febr. 1921; Ljuba Davidovič od 6. sept. 1924: Pašič-Pribičevič od 30. aprila 1925; Pašič-Radič od 17. julija 1925: Nikola Uzunovič-Radič od 8. aprila 1926: drugič od 30. aprila 1926; tretjič od 24. dec. 1926; četrtič od 1. febr. 15)27; Velja Vukičevič od 17. aprila 1927: drugič od 10. sept. 1927; tretjič od 27. julija 1928. Dr. Anton Korošec od 27. julija 1928; Peter Živkovič od 6. jan. 1929; drugič od 6. okt. 1931; dr. Voja Marinkovič od 14. aprila 1932; dr. Milar Srskič od 2. julija 1932; drugič od 4. nov. 1932 Po najnovejših podatkih je naštela budim-peštanska advokatska komora v svojem mestu ob koncu leta 1932 3211 advokatov. Berlin pa, ki je štirikrat večji od Budimpešte pa ima le 2805 advokatov, a Pariš 2762. Poleg zgoraj omenjenih pa ima Budimpešta še okrog 1000 advokatskih pripravnikov, zatorej &e bo v najkrajšem času število advokatov še povečalo. Potemtakem bo prišel v Budimpešti na vsakih 300 prebivalcev po en ad-i vokat... j Smeš niče Smerkolj se je zmerom pritoževal tastu nad svojo ženo. »Imaš čisto prav«, je nekoč ta odgovoril. »Ako | ti bo dala moja hčerka samo še enkrat povod za i pritožbo, jo bom kratkomalo razdedinil.« Smerkolj ni imel poslej povoda več za pritožbo ... * Mladi poročenec: »Ne vem, kako je to, juha diši po ntilu.« Žena se upre: »Kaj hočeš vendar s svojim milovim okusom, juha diši po petroleju!« * Spori ASK PRIMORJE : SK ILIRIJA Kvalifikacijski tekmi za vstop v nacionalno ligo sta prod durmi. Prva se odigra v nedeljo, dne 5. februarja na igrišču ASK Primorja. Tekmi bosta za obe moštvi izredno važni in zato je razumljivo, da je zavladalo v športni javnosti žo sedaj mrzlično razpoloženje. Zmagovalec bo namreč zastopal eno leto slovenski spori v državnem tekmovanju. Ta naloga sicer ne bo. lahka, vendar je želja. nas vseh, du so slovenski klub dobro plasira v državni ligi. V obeh taborih je — kot rečeno — zavladalo mrzlično razpoloženje. Zopet smo sredi analiz enega in drugega moštva, kibici pa že delj času tehtajo ene in druge igralce in zmagovito govore o svojem moštvu. Ilirija je zlasti z zadnjo zmago nad zagrebškim laskom svojo formo zelo popravila. Primorje je Naša trgovinska bilanca nekdaj in Bilanca aktivna, a skupni promet pada Poročali smo že, da je bila naša trgovinska bi-! lanea v preteklem letu aktivna, v kolikor je znašal i uvoz v tonah 880.143, izvoz 2,308.280, po vrednosti • uvoz 2.859,069.220 Din, izvoz 3.055,57(5.038. Ce pri-: me rja m o te številke z 1. 1929, in vzamemo za to I loto podlago 100, je znašal uvoz v naslednjih letih ! po količini 1. 1930. 90.55% (po vrednosti 91.61%), ' I. 1930. 67.79% po količini (63.20 pa po vrednosti) in lansko leto 52.00% (37.65), izvoz pa po količini 1. 1930. 88.80%, v primeri z 1. 1929. (85.58 po vred-1 udi"' trenirafo. ipraiči bodo "dali na oboli straneh i nosli), t. 1931. 62.35% (60.60), 1. 1932. 45.99% vse iz sebe. Tekniti v velikem mednarodnem for- ' (38.57). Skupni promet, lo je izvoz in uvoz je v primatu se nam takorekoč obetu. Ta dan bodo brez : meri z letom 1929, po količini 1. 1930. padel na dvoma počivali smučarski plohi, ker si vsak spori- 1 89.22%, 1. 1931. 63.65%, I. 1932. 46.82%; od skupni b želi prvovrstnega nogometa. Zalo bodo tu dan 1 nega prometa v 1. 1929. v znesku 7,001.387 smo v vsi poselili igrišči/ Primorj«, ne glede nu lo, ali 1. 1982. padli na 3,278.384 ion. Po vrednosti v (liso športniki ali ne, da prisostvujejo velikemu in j narjih pa smo nazadovali od 15.516,458.261 v letu nnnetemu boju. j 1929. ua 5.015,245.258 v lanskem letu. v odstotkih napetemu boji KROŽNE TABELE ZA UPORABO SMUSKIH MA/ sla sestavila znana smučarja Brvur Nany in ing. Munih. Znano je namreč, da igrajo pri smučanju veliko, ja rekel bi, skoraj najvažnejšo vlogo maže, odnosno pravilna uporaba le-teh. Marsikateri dober tekmovalec jo samo radi nepravilne maže dosegel slab uspeh iti marsikateremu smučarju je prinesla samo pravilna maža zmago. Malo je tekmovalcev, ki bi znali pravilno mazali, še manj je pa smučarjev notekmovaloe.v — in teh je pri nas mnogo — ki bi si znali z mažami pomagati. Uporaba smužkih niaž je umetnost zase in še celo večja kakor smučanje samo. Lahko je seveda mazali za suh prsic, zlasti tedaj, če ostanemo na >fleku<, čisto nekaj drugega pa je, če delamo dolge ture ali tekmujemo na dolgih progah. Kajti, če hočemo najti prikladno mažo z.a smuči, moramo upoštevati oba činitelja, t. j. snežne razmere — sneg. po katerem bojno vozili, in vremensko prilike, ki vplivajo na snežno progo. V omenjeni krožni tabeli je razvidenih 15 različnih vrst snega, na katere vpliva po 8 vrst različnih krajevnih ter vremenskih činiteljev in sicer: suh sneg, ki še sedaj sproti pada, vlažen sneg, dež, senen — severno pobočje, hud mraz — jasna noč, solnco — plns temperatura, oblačno — južno vreme, močan suh veter. Vse to predvidevata omenjena sestavljalca v loj tabeli, s katero se lahko vsakdo seznani na podlagi navodil, ki so priložena vsaki laki iubeli. Ker je ta krožna tabela za vsakega smučarja ve- j likega pomena, gotovo ne bo nikogar, ki bi se brez nje podal na lurc. ' na U.VXtJ,—"fU.— U\J , K»ll.-l\cilt 1T.-IU, V VJ\l»l*Jl IM I 1 | je znašal lanski promet 38.12 v primeri z 1, 1929. Od 1. 1925. je znašal letno skupni promet v tonah povprečno 6,142.875, tako da je v odstotkih v pri- Stame Narodne banke Stanje Narodne banko jo zaznamovalo 31. jan. v primeri s stanjem dne 22. jan. tele glavne izpremembe: Zlata podlaga jc ostala ista (1.761.4 milij. Din), nazadovala pa jc zaloga deviz, in sicer za 5.051.754 Din. Tudi zaloga deviz, ki ne pridejo v poštev za podlogo, se jo znižala za 5.061.584 Din. Obtok srebrnih novcev se je zvišaj za 9,768.271 Din. Posojila za menice so se zvišala od 2.069.4 na 2.071.1 milj. Din. Povečali so se nekoliko predujmi državi. Razna aktiva izkazujejo povišanje 3,916.319 Din. Pod pasivo sc je denarni obtok povečal za 29,539.410 Din. razna pasiva pa 19,510.751 Din. Državne terjatve so se znižale za okoli 19 milijonov Din in razni računi za približno 36 milijonov Din. žiro računi izkazujejo narastel; nad 24 milijonov Din. Skupno so se obveze po vidu /.manjšale za 32,547.933 Din. Zlato kritje je ostalo neiz-premenjeno (32.40%), zmanjšalo se pa je kritje v devizah, tako da je skupno kritje nazadovalo od 35.81 na 35.73%. »DR, JUL. KUGY« SKAKALNICA V CELJU Novozgrajena skakalnica smučarskega kluba Celje (slavnostna otvoritev se vrši 5. februarja 1933) imenovala se bo po znanem alpinistu in oboževalcu Triglava dr. Jul. K u g y - u. Blagoslovitev novo zgrajene skakalnice |a dne 5. februarja ob 11 dopoldne, dočim se skakalna tekma prične ob 14 popoldne. Ponovno opozarjamo na 50 odstotni popust za čas od 1. do 6. februarja t. 1. na železnicah ljubljanske in zagrebške direkcije. Informacije daje »Putnik« 'Tourist Office Celje, Krekov trg. EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU. NaS list je že poročal, da je v letošnjem evropskem prvenstvu v umetnem drsanju ki se , sini ,j6de,ska (Mava in izvox kmetijskih vršilo to pot .Londonu ^ ,1 zn.:n ohmp^ I * zadnjem.čas« vedno bolj pada- L- „ , r -, , . • «] .. i je bila danska valuta in s tem seveda tudi Schafer. Plasma kakor ga ,e navedel nas list vce , (}angk?ga blaga |>revisoka za inozemsko izvoznike. je danska valuta nekoliko na Baicr Staiiia pospešuje uvoz madjarske živine ■Trgovinski Glasnik poroča i/. Budimpešte: V j času zadnjih razgovorov med Madjarsko in Italijo i glede pospeševanja madjarskega izvoza v lialijo, ki so se nedavno vršili v Rimu, je bil, kakor vsa kaže, sklenjen tudi dogovor glede uvoza živine v Italijo. Iz. trgovskih krogov poročajo, da se favoriziranje uvoza živine iz Madjarske v Italijo vrši na l-rikrit način, tako da Madjarska v resnici uživa v tem j.ogiedu prednostne carine. Madjarske oblasti plačujejo svojim izvoznikom žive goveje živine nekako premijo, ki znaša za vsako glavo nad 100 lir. Polovico tega zneska plača Italijansko društvo za pospeševanje madjarsko-italijanske trgovine, ki ima svoj sedež v Milanu. Madjarski izvozniki smatrajo. da se jim na la način vrača carina, ki so jo morati plačati pri uvozu blaga v Italijo. meri s tem prometom znašal promet v 1. 1932. 53.36, po vrednosti pa 38.62, in sicer 5.915,245.258 proti 15.318,061.003 Din. Ta pojav, da je namreč skupni promet tako padel, jo svojstven vsem državam in ga je treba pripisovati stremljenjem teli, da se trgovinska bilanca uravnovesi, in sicer v prvi vrsti z znižanjem uvoza. Zanimivi so podatki glede posameznih postavk našega izvoza. Tako je postavka glede izvoza lesa za gorivo padala od 1. 1930. 412.641 ton na 27 1.771 v 1. 1931., in na 196.272 v 1. 1932., postavka gradbenega lesa od 1,166.231 na 750.097 in na 567.80; izvoz železniških pragov je nazadoval od 2,711.955 v 1. 1930 na 170.987 komadov v letu 1932. Izvoz svežega lesa je ostal v glavnem neizpremenjen v teh letih. Izvoz svinj se je nekoliko povečal, izvoz goveje živine pa je nazadoval od 136.679 v 1. 1930. na 47.225 ton v 1. 1932. Pšenice smo izvozili lan-ko leto 133.056 ton v vrednosti 1t>J."> milij. Din, v letu 1931. 309.011 ton, po vrednosti -175.0 milij. Din. Koruze smo izvolili lansko leto 185.388 ton (1. 1931. 224.719) v vrednosti 135.9 milij. Din (206.2). Povečal se je izvoz suhega sadja, posebno suhih sliv in pekmeza. avstrijski izvoz v Nemčijo znatno skrčil. Zato pozivajo zborovalci vlado, naj z vso silo pritisne v Berlinu, da bi la dovolil avstrijskemu blagu prednostne carine. Predvsem pn morajo Nemci popustili glede uvoza lesa, ki se je v preteklem letu skrčil do skrajnosti, in glede uvoza masla in sira. Albanija namerava v najkrajšem času zvišali carine, da bi si na ta način popravila svoje carine in finance. Stanovanjska akcija v Pra.i. Mesto Praga ,ie najelo 6-milijonsko posojilo. Občina bo tri milijone od tega posojila uporabila za ršitev Masaryko-vega naselja, to je ogromnih stanovanjskih stavb, dva milijona pa za dovršitev bolnišnice na Bulo vk i. Kontingent prešičev za februar je devizni odbor v Pragi določil takole: uvozi se lahko 10.800 prešičev za prosti trg in 2500 za izdelovanje klobas, nadalje 140 vagonov masti. Kontigent jajc znaša 20 vagonov več 5 vagonov rezerve. Jajca se uvažajo iz Madjarske 111 Danskega nroli kompenzaciji, iz, Jugoslavije. Romunije. Estonske, Finske in Poljske proti kliringu ozir. proti devizam. Devalorizacija danske krone. Na zahtevo opozicije .posebno pa kmetov se je danska vlada odločila, da zniža vrednost krone za nekaj točk. Dan.-kn so zdaj r~- -—---, - _ .. iz" „1 i pridelkov je v zadnjem času vedno bolj padal, sk m svetovni prvak v te, panogi, Duna,can Karel ; ^ in s tem seve(|a tudi cena Schafer. Plasma kakor ga ,e navedel nas list ycc- ;, k b| , raj, je isti, le točke so nekoliko drugačne; končno- * J^ • veljavno je b.lo naslednje ugotovljeno. Schafer ,e , to(,Ja , ^ J dosegel torej 365.42 točk 111 prvo mesto, Baicr ........ 334.78 točk 111 drugo mesto, Erdos 319.14 točk in tretje mesto, Hendion je s 298.% točkami dosege! četrto mesto itd. »Karli«, kakor pravijo Dunajčani svojemu mojstru Schiiferju, je tudi tokrat nekaj izrednega pokazal. On je zmagal, kakor je hotel —. tako pravi poročilo. Njemu jc bilo potrebno, da bi da! vse iz sebe, je pa vendar njegovo londonsko tekmovanje prištevati med največje njegove dneve. Obvezne like je izvajal brez najmanjše napake, vsak trenutek jc napravil s svojimi elegantnimi izvedbami majhen poskok pred svoje konkurente. | Splošno mnenje je bilo, da je to mož, ki dejansko precej nadkriljuje svoje sotekmece v odlični formi. Sonja Henie je tudi postala, oziroma ostala evropska prvakinja. V obveznem tekmovanju je- že izgledalo, da je njeno prvenstvo resno ogroženo; kajti njene sotekmovalke so bile tik ob njej. Toda tekmovanje v poljubnih likih pa je bilo tako pri Sonji, kakor pri ostalih na laki višini, da je bila publika popolnoma desorijentirana glede plasmaja. Sonja Henie je vendar toliko nadkriljevala svoje konkurentinjc, da o njenem prvenstvu nihče ni dvomil. Rezultati damskega tekmovanja so naslednji: 1, Sonja Hennie (Norvežko) 1933.9 točk; 2. Colledge (Anglija) 1759.1 ločka; 3. Fritzi Burger (Berlin) 1731.9 točk; 4. Hilde Holovsky (Avstrija); 5. Yvonne de Ligne (Belgija); 6. Liezelotte T.and-beek (Avstrija). Borza Dne 3. februarja 1933. Denar Ljubljana. Amsterdam 2304.29 -2315.65, Berlin 1 1359.58—1370.38, Bruselj 797.46—801.40, Curih ! 1108.85-1113.85, London 194.30—195.90, Ne\vyork i 5709.64—5737.90. Pariz 223.79—224.91. Praga 169.56 j —170.42. Trst 292.46—294.86. t urih. Pariz 120.195. London 17.575, Ne\vyork i 517.12, Bri/selj 71.95. Milan 26.43. Madrid 42.40. j Amsterdam 207.925, Berlin 122.90, Dunaj 72.93 | (59.475), Stockhol 111 95.20, Oslo 90, Kopenbagen j 78.45, Sofija 3.75, Praga 15.30, Varšava 57.85, Atene 2.92. Carigrad 2.475, Bukarešta 8.08. Promet na zagrebški borzi je bil danes sledeči: 6% begi. obv. 50.000 Din, agrarji 50.000 Din. Grški boni so ostali neizpremenjen i 35 denar brez ponudbe. Šiling v privatnem kliringu io popustil od 9 —9.1» na 8.95—9.05. Zaključkov ni bilo. Skupni promet brez kompenzacij je znašal na zagrebški borzi 36.117 Din. Vrednostni papirji Zagreb. Državni papirji: Narodna banka 4100 —4300, Priv. agr. banka 220—223 — Delnice: 7% invesl. pos. 44—47. vojna škoda k as a 203—206, za Nega las pri otrokih. pn otrokih je potrebna posebno skrbna nega las. Uporablja naj se mehak Shampon kakor je pri »Crnt glavi«, kateri je priloženo tudi idealno sredstvo >Haarglanz«, lil ohrani lase prožne in zdrave. Pri umi vanju las s tem sredstvom pa otroke posebno veselijo priložena očala, ki obvarujejo oči pred vo-do in peno ter je tako otrokom umivanje las in glave v veliko veselje. 12 Gostovanje J. Rijavca Po daljšem času se ie zopel vrnil 1: nam na^ rojak, tenorist Rijavec in pokazal našemu občinstvu svoje pevske vrline v Puccinijevi operi »Bohemeo.. »Boheme« jc morda najmočnejša Puccinijeva opera. Tako libretto, kot jjlasba sama sta polna intimne lepole, močnega, elementarnega čuvstva in toplih iskrenih doživetij. Opera, ki je pisana v štirih slikah, je povsem liričnega značaja, prepletena s številnimi, genialno ustvarjenimi arijami, pisanimi večinoma za glavni osebi: Mirni in Rudolfa. Obe vlogi sla bili to pot odlično zasedeni. Pela sta jih gospa Zlata Gjungjenac in gosp. Josip Rijavec. Gospa Gjungjenčeva je zopet dokazala svojo izredno ustvarjalno potenco. Mlini, ubogemu nesrečnemu dekletu je vlila toliko olroškonežnega občutja in prepričevalne tragike, da je gledalca morala osvojiti. Iz. čavstveno melodijoznih arij pa je z brezhibnim in občutenim petjem izčrpala vso vanje položeno učinkovitost. Ob njej je gosp. Rijavec s svojim tehnično izdelanim, pravilno oblikovanim lepim peljem (ki je pa na škodo tu in tam že malo maniriran), učinkovito uspel in prepričal. V igri pa se ob toplem doživljanju Mimi ni tako izkazal. Rudolfa je podal preveč površno, oprt lc na obiiičajne teatralne geste, ki gledalca puste hladnega. — Od ostalih treh boemov jc Schau-narda — glasbenika — podal skladno gosp. Janko, Marcela — slikarja — z malo pretirano pntetiko gosp. Primožič in Collina — filozofa — pa zlasti v ariji na plašč občuteno gosp. Betetto. Musetto, dekle razbrzdanih in prisrčno dobrih kontrastov je podala gospa Poličeva. Nekateri ljudje imajo res izredno porcijo samozavesti, ki daleko presega objektivne postavke upravičenosti. Zalo je treba enkrat jasno povedali, da gospa Poličeva za lake vloge nima niti pevsko, niti igralsko skladnih kvalitet in naj se zato v bodoče tako ponesrečenim poizkusom izogiblje. — Bernarda — hišnega gospodarja — Parpignola in Alcindorja so kreirali gg. Zupan, Bckš in Magolič. Carinskega stražnika pa gosp. Perko. Predstava je bila v splošnem na zelo nizkem nivoju. Režija — če se o njej sploh more govorili — je bila neenotna in skra.ino površna. Igralci so bili v igri prepuščeni lastni iznajdljivosti in so si dovoljevali momente, ki močno padajo iz stila te opere. Zbor je bil zelo nesiguren in v prizorih neizdelan in neroden. — Pa tudi v orkestru ni bilo ; vse v redu. Pogrešali smo preciznosti in koin-pakt-j nosli. Odveč so tudi siloviti zaleli, ki v prelira-; nosti preplavljajo ves prostor in udušujejo pevce. Končno naj omenim še veliko neprijetnost, j ki jc graje vredna, in ta je, da tretjina solistov ni pela svojih vlog v slovenskem jeziku. Nič nimamo proti temu, če si to dovoli gost, ki imi z I ozirom na mimoidoči nastop lo dela težave. Da pa se večletni člani naše opere, ki obvladajo »Irt-venščino, ne potrudijo in ne naštudirajo svoje vloge slovensko, jc velika površnost, ki je uprava prav gotovo ne more zagovarjati. V. U. 1, toda kmetje sp s tem niso zadovoljili in j februar 198—205, marec 197-204, agrarii 22—24 (22, zahtevali od vlado novih ukrepov. Vlada je 1 L'4), 7% Bler pos. 37 den., 8% Klor. pos. 39—41, pristalu na njihovo zahtevo, in sicer pod pogojem. 7% pos. hipot. banke 12 den., 0% begi. obveznice da predstavniki kmetov zagotavljajo popoln mir in 31—8'lSO (31.25), Šečerai red za dobo enega leta, tako da ne bo ne stavk nc izprti.j na njihovih podjetjih. Na ta pogoj so kmetje tudi pristali. Vlada je določila novo pariteto napram funtu sterlingu, ki znaša 22 kron in pol za funt sterling. K trgovinskim pogajanjem med Avstrijo iu Nemčijo. Poročali smo že, da pogajanja med Avstrijo in Nemčijo, ki naj bi prinesla Avstriji prednostne carine, zelo ugodno potekajo in da se bližajo zaključku. Po najnovejših poročilih z. Dunaja i qo ^udTbili ! 'e menda nastal v pogajanjih zastoj, ker bi si sicer ne mogli razlagati resolucjie, ki so jo sprejeli v l>onedeljek predstavniki kmetijskih uslanov v navzočnosti kanclerja dr. Dolfussa. Resolucija ugotavlja, da se trgovina z Nemčijo ne razvija prav nič 1 povoljno iu da nikakor ne odgovarja bratstvu av- i strijskeg.a in nemškega ljudstva; kajti L 1932 sc je ' SV. URH NAD DOBRUNJAMI IN ZIMA. Večina smučarjev si ne more privoščiti lepih terenov v Kranjski gori, Veliki Planini in. v drugih krajih naše ožje domovine. Zato si mora iskati, primernih terenov v neposredni bližini doma. Tako imamo po vsej Sloveniji polno lepih, a malo znanih terenov, kjer se zbirajo smučarji in sankači dotične okolice. Sv. Urh nad Dobrunjami ne spada samo med najlepše, ampak tudi med najprimernejše smučarske in sankaške terene te okolice. Oddaljen je samo 10 minut od našega vevškega »mesta«, kjer stoji daleč naokrog znana papirnica. Ako ravno so bila pobočja Sv. Urha na dobrem glasu za sankanje, vseeno niso v prejšnjih letih tako oživela, kakor v zadnji dobi, ko jih posečajo smučarji. Sankanje sc jc običajno smatralo za otroški šport. Ko se jc pred leti pokazal prvi smučar na omenjenem pobočju — so ga tudi z nekakim nasmeškom ogledovali. Toda ne dolgo. Že prvo leto je dobi! nekaj pristašev lega lepega športa. Število je vedno rastlo in tolikšnega obiska, kakor ga je ime! Sv. Uril preteklo nedeljo, šc ni bilo, odkar so ga poslednjikrat oblegali Turki. Kljub slabim časom, ki jih preživljamo, jc še vseeno nekaj veselja na smučeh. Saj edino na ta način človek res pozabijo svoje težkoče. Kdor ima sani, naj se poda na nizka pobočja, da se navžije svežega zraka. Kdor ima smuči, so mu pa na razpolago višja pobočja ali pa si privošči turo na Orli'. Oni pa, ki nimajo niti enega niti drugega, Imajo tudi od gledanja nekaj zabave. Sv. Urh skrbi tudi za tisle. ki jih rado zebe. Na levi strani od terena za smučanje, stoji na slikovitem kraju nizka hišica z lepim razgledom proti papirnici. Na njeni z.apadni strani opaziš napis: »Smučarska postojanka na Trdnjavi«; tu ti postrežejo s toplim čajem, mlekom in okusnim črnim kruhom. Nedeljsko popoldne s smučkami na svežem i zraku .bele narave, ni samo najceneje, ampak tudi j najbolj zdravo. Zalo naj vsakdo zaposli peč, odloži za par ur skrbi in pozabava med veselimi smučarji. Vse tiste, ki jim je kaj do zdravja, vabim, da si ogledajo to mladostno življenje razpoloženih smučarjev in stopijo v njihov krog. Novak Zdravko. * Kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kašlju. V nedeljo se je vrši! 7. občni zbor Kol. društva 3Zarje«. v Zg. Kašlju. Obiskovalcev je bilo malo. Udeležil se je tega občnega zbora tudi g. Batjel Franc od Zveze Kolesarskih društev iz Ljubljane. Po poročilih odbornikov in volitvah odbora so prišle na dnevni red slučajnosti, pri katerih je prevzel besedo g. Batjel ter podal nekaj smernic o delovanju društva, ki naj gre po poti in zgledu prejšnjih voditeljev. Snnjška tekma za prvenstvo Zasavja, ki bi sc morala vršiti to nedeljo 5. febr. na Mrzlici (SPD Trbovlje) je odgodena radi nepovoljnih snežnih razmer. Tekmovanje sc vrši eno prihodnjih nedelj, kar bo pravočasno javljeno. — Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 3. februarja 1933 ob 2 zjutraj: Barometer 760 in pol nini, temperatura —2 C, vreme: oblačno, veter severozapadni, Rncga 15—40 cm. sren, smuka dobra, skakalnica uporabna, sanka-lišee uporabno. Izgledi zn nedeljo dobri. Pričakuje se nov sneg. Vodijo so brezplačni smuški tečaji. — Vremensko poročilo z Jezerskega, dne 3. februarja: Na smučišču na planini Ancelnovo 30 cm snega, srež, jasno, temperatura pada, smuka (lobra, ina Osjek 145 bi.. Trboveljska 150—170. Belgrad. Narodna banka 4100 bi. (4150), Priv. agr. banka 220—223 (223), 7% in vest. pos. 44 den., agrarji 25—26 (25.50), 6% begi. obvez. 32—32.50 (32, 31.50), vojna škoda 204—205 (205), februar 202 -203 (203, 202), 8% Bler. pos. 41 bi., 7% Bler. pos. 36.50 den. Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 65.60, Aussiger Chemische 133.50, Alpine 12.45, Trboveljska 18.50, Kima Murany 19. Žitni trg Ljubljana. (Slov. postaja, 30 dni.) Koruza času prim. suha 122.50—125, februar 127.50—130, pšenica bač., 76/2 290-292.50, bač., 77, 2% 297.50-800, moka bač., mtlarica 450—455, ban., nularica 460 -465. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neiz-| premenjena. Promet: 38 vagonov. Sombor. Pšenica bač. okol. Som bor. gorbač., gorban. 232.50-237.50, srem. 230—235, slav., ban. ; 227.50—232.50, bač. potiska 285—240. koruza žel. ! prompt 63—65, za marec, april, maj 73—75, suše-I na 75—77, otrobi bač. pšenični prompt 72—75. Osla-; lo neizpremenjeno. Tedenca slaba. Promet: 117'A I vagona. Budimpešta. Tendenca z.a rž prijazna, ostala tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica marec | 13.28—13.35, zaklj. 13.28—13.30, maj 13.62—13.70. | zaklj. 13.64—13.65, rž marec 6.60—6.71. zaklj. 6.71 ; —6.73, maj 7.03—7.05, zaklj. 7.10—7.12, koruza j maj 7.35—7.42. zaklj. 7.36—7.38. julij zaklj. 7.76— ; 7.77. zaklj. 7.77—7.78. ( hicago. Pšenica marec 47.375, maj 47.75, julij -25, koruza ma™" 0-7- 07 a7.-, ——1 K oves marec 18.625, koruza marec 25.75, maj 27.375. 16.50, rž maj 24.375. julij 27.125. Winnipeg. Pšenica marec 47, maj 47.875, julij 49. Naznanila. Sentpelersko prosvetno društvo vabi vse svoje člane, (Ja se udeleže pogreba pokojne Urške Ma- 1 oži če ve, ki se vrši danes popoldne ob 2. Itibarsko društvo v Ljubljani vabi svoje članstvo na redni letni občni zbor, ki se vrši danes, 4. februarja ob 20 v hotelu MetropoL v Ljubljani (podpritličje). Mladinska predstava na odru trnovskega prosvetnega društvu v Karunovi ulici 14 bo v nedeljo, dne 5. februarja ob 3 popoldne. Uprizori se ena izmed najbolj priljubljenih mladinskih iger ?.Ianko in Metka . igrokaz v 4 slikah. Vabimo vse, posebno pn starše, da pripeljejo svoje otroke. Cene vstopnicam smo, da omogočimo obisk igre tudi revnejšim slojem, znižali na Din 6 in 4: stojišča Din 2. Vstopnice sc dobe v predprodaji v nedeljo od 10 do 12 v domu. Začetek točno ob :l Kamnik Tretjega kolodvora v Kamniku ne bo! Železniška uprava jo v jeseni z. uvedbo novega postaja-j lišča Kamnik-mesto zelo ustregla željam in potrebam potujočega občinstva. Že takrat se je sprožila j misel, da bi se napravilo še eno postajališče in ! sicer na Grabnu, tam, kjer jo postaja naklada lišča. 1 Za ta predlog so se zelo ogrevali v okoliških vaseh | in z njimi podkrepili prošnjo za realizacijo tega I predloga. Nesporno je, da bi bilo lo vsaj malen-I kostne praktične vrednosti za prebivalce gornjega dela Kamnika, prav tako pa jo tudi gotovo, da bi bila lo precejšnja gospodarska škoda za mesto in j Šutno, ker bi bil s tem ves turistovski promet od-j klonjen od središča mesta. C:e bj železniška uprava j ustregla tej prošnji, bo prav gotovo izšel še četrti I predlog, naj se napravi še feirlo postajališče. Najboljše pa bi menda bilo, do bi vlak vsakega posameznika dostavil nn dom. Potem bi bilo nezadovoljnim Kanmlčanom gotovo ustreženo. Grabensko postajališče hi bilo komaj 200 metrov oddaljeno od sedanjega postajališča Kamnik-mesto. Ker jo praktična vrednost tretjega postajališča res malenkostna, vztraja občinski odbor na tem. dn ostane Kamnik pri dosedanjih dveh postajališčih, ki popolnoim zadostuj'ti' f;oli-( bam potujočega občinstva in iu'e. resu mest i. f tem je več kot gotovo, da tretjega postajališča ;,::eiikrat ne bo. Cerkveni vestnih Marijina kongregacija za gospode pri Sv. .lo želu ima jutri 5. februarja ob 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Meščanska Marijina kongregacija za može ima jutri ob 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, ob 10 odborovo sejo in ob 11 običajen shod. II. vnnnjn kongregacija pri uršulinkah ima jutri, dne 5. t. m. zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 mesečni sestanek. Pridite vso. Voditelj. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 4. februarja: ZADOŠČENJE — GOHI'\ CATIILEENA . premijera. Kod A. Nedelja, 5. februarja: Ob 15: VODA . Izven. — Znižane cene: ob 20: ZADOŠČENJE — GOSPA CATIILEENA <■. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek oh 20 Sobota. 4. februarja: PRI BELEM KONJIČKU. I/ ven. Znižane cene. Nedelja, 5. februarja ob 20: MORANA. Premijera Izven. Ponedeljek, 6. febr.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČ I Sobota, 4. febr. ob 20: PRI BELEM KONJIČKI! Red A. Nedelja, 5. febr. ob 15: MAKS IN MORiC Znižane cene. Otroška predstava. Oh ■>!>• OPOMCA MARICA Beli in idrari »obje po uporabi Pasta r tubah p« znatno tniiulh evnati Generalno zastopstvo D. Pechmajou & Cie., Zemun Radio Programi Radio-Llubilana i Sobota, 4. februarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet (po željah poslušalcev). — 18.30 Angleščina (ga. Orthaber). — 19.00 Delo in zaščita žene in otrok (Rudolf Smorsu). — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Fr. Veber). — 20.00 Muzika 40. pp. Triglavskega. — 21.00 Citre-solo (g. Mezgolits). — 21.30 Salonski kvintet. — 22.00 Cas, poročila, plošče — plesna glasba. Nedelja, 5. febr.: 7.30 Sadjarstvo (ing. Luk-rruin) — 8.00 Nasveti za kmetovalce — 8.15 Gimnastika (M. Dobovšek) — 8.45 Poročila — 9.00 Versko predavanje _ 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Elektrotehniki (dr. M. Vidmar) — 10.30 Zabavni kotiček (St. Bitežnik) 11.00 G. Drmota poje narodne (spremljavo improvizira dr. Švara); vmes harmonika solo, g. Stanko 12.00 Cas, poročila, plošče — 15.00 Šumarstvo (ing. Novak) — 15.30 Gdč. Dragica Sok poje slovenske narodne s spremljevanjem salonskega kvinteta — 16.30 Ljudska igra: »Ce pismonoša prepozno pride« (P. (Perko) — izvirna radijska šala, igra Ljudski oder — 17.00 Plesno glasbo izvaja Odeon jazz 20.00 Samos-pevi ge. Schieck Konig — 20.30 Ronnv — jazz s sodelovanjem pevskega kvarteta — 22.00 Čas poročila — 22.15 Salonski kvintet DrugI programi i Sobota, 4. februarja: Zagreb: 20.00 Radio orkester. 22.00 Poročila. 22.10 Plesna glasba. — Milano: 20.45 Radio orkester. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. — Tou-louse: 21.00 Operna glasba. 21.30 Simfonični koncert. _ Buearcst: 20.00 Zborovno petje. — Suisse Komande: 20.00 Gledailška glasba 21.00 Poljudni koncert. — Belgrad: 20.10 »Jutranja zarjac, opera. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča. — Boromiinsteiv: 21. 40 Plesna glasba in kabaretni program. — Praga: 20.00 Modeme pesmi — Dunaj: 20.00 »Sirena«, opereta. — Miinchen: 20.00 Pester večer. — Buda-pest: 21.30 Operetna glasba. — Varšava: 22.05 Cho-pinove skladbe. Nedelja. 5.. februarja. Zagreb: 20.00 Tainburaški zbor — 20.30 Šla-gerji in operetne melodije — Milano: 21.00 Operni prenos - Brno: 19.00 Koncert gledališkega in radio orkestra — Barcelona: 22.45 Večerni konoert London Region: 21.00 Bogoslužje — 22.05 nedeljivi orkestralni koncert — Stuttgart: 20.15 Veseli ,'6čer ___ Suisse Roma ude: 20.00 Radio orkester Berlin: 20.00 Koncert — Belgrad: 20.10 Izprehod po Evropi — Rim: 20.45 »Dolarska princesa«, opereta _ Beromiinster: 20.00 »Lakme«, opera -Langenberg: 20.00 Koncert — Praga: 20.05 Instrument. koncert — Miinchen: 20.20 »Viljem Telk, igra — Budapest: 18.00 Koncert vojaške godbe — 19.30 Prenos igre iz studia. + Umrl je v starosti 84 let naš nepozabni oče, ded in praded IVAN BIZJAK vozovni mojster drž. žel. v pokoju. Bolzano-Ljubljana, 1. februarja 1933. Žalujoči rodbini DAVID - ELERŠEK. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženi-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Opremljeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava • Slov.« pod »Soba«. Isl »iiniuu Likarico moškega perila sprejmemo takoj. Reflektiramo samo na prvovrstno moč. Ponudbe in naslovi v upr. Slov.« pod »Spretna li-karica« št. 1204. (b) Vložne knjižice IDSlfS' Lokal primeren za trgovino — kupite ali prodaste nai- obrtnika ali za stano-bolie pri Komand družbi vanisko sobo — oddam. M J ANK OLE. Liubljana. ^teieva 7 - Liubljana Šelenburgova ulica 6. II. , V". Kovači*. (n) Telefon 30-52. (d) Kupimo Hlode bukove in smrekove kupujemo Ponudbe na poštni predal 205, Ljubljana. _(k) Šivalni stroj že rabljen, kupim. Amalija Miklič, Volčjenjive, Mirna. (k) Pisalno mizo dobro ohranjeno, in dober pianino, do 4.000 Din -- kupim. Naslov v upr »SI.« pod št. 1189. (k) 117 lili Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Črne suknje najboljši nakup Anton Presker. Sv Petra o. 14. Liubliana. (1) Odpadke od žage dobro osuiene, kratko žagane 10% ceneje, dokler traja zaloga prodaja v vsaki množini Ivan Šiška — Metelkova ulica 4. Štajerske mosancke stalno dobite po najnižji ceni pri GOSPODARSKI ZVEZI ■■■■■■■■■■■■ Češplje za kuhanje žganja, 30 ve-drov, proda Franc Žužek, Čilpah, Trebelno. (1) Stanovanja Sobo in malo kuhinjo oddam takoj. Valentin Vodnikova ul. 8, Zelena jama. (č) Solnčna soba s kuhinjo — se odda za 1. marec. Orlova 7. (č) lepo sobo čisto, z električno razsvetljavo oddam solidni osebi. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 1203. (s) 14480 GOSPODARSKA ZVEZA HHA i m. i Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moko iz milna rorgacs, DaCka Topola, te stalno na zaloat. V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš dobri oče, ded, tast in stric, gospod IVAN JEVC posestnik dne 3. t. m. ob pol 1 ponoči, po dolgotrajni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto, dne 4. febr. 1933 ob pol 2 popoldne iz hiše žalosti v Črni vasi št. 34, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Trnovem. Predragega pokojnika ohranimo v blagem spominu. V Ljubliani, dne 3, februarja 1933. Žalujoči ostali: Marija, soproga; Ivan, Alojzij, Julijana Vidmar roj. Jevc, Marija Ko-renčan roj. Jevc, Mira, otroci; Leopold, Marjan, Joško, Karolina, Fani, Ivanka, vnuki in vnukinje; Frančiška, Uršula, sinahi; Karol Korenčan, zet; Jakob, Janez Jarc, nečaka; Antonija Jarc, Jožefa Drnikovič, Marija Babnik, Jožefa Pujzdar, Jera Vidmar, Rozalija Pogon, nečakinje; Anton Jevc, bratranec. Izgubila sem ljubezen svojega moža. Toliko te ja začel moj mož zanimati za neko blondinko 9 prekrasno poltjo, da tem, kar sama priznam, postala zelo ljubosumna Začela pa tem razmišljati o vzrokih njene privlačnosti. Njen nos se ni nikdar svetit in njena polt j* bila vedno »veža m lepa, pa če i« vsak večer še toliko plesala v topli plesni dvorani. Nazadnje pa mi je neki znani strokovnjak za lepoto razodel njeno tajnost: Ona je enostavno vmešala malo kreme v svoj puder. Ta dodatek ie povzročil, da se je puder oprijel kože tudi pri vetrovnem in deževnem vremenu in pri znojenju. Na moje veliko veselje mi je po prvem takem poizkusu dejal mož: »Nocoj si pa krasna« Danes se moj mož it dtvi moji krasni in sveži polti in vse znanke m« zavidajo zaradi nje OPOMBA: Edino pravico za uporabo kreme s pudrom si je za velikansko vsoto pridobila Tokalon krema Ta krema pomeSana s pudrom osvežuje kožo in ne da bi io samo pokrivala, jo napravi tudi naravno lepo. Popolnoma odstranjuje vsako svetlikanje lic t«r da polti nenavadno lepoto. Prodam seno deteljo, 4000 kg. Anton Selan, Zg. Kašelj, p. Dev. M. Polje. (1) Citajte in širite »Slovenca«! II Obrt lilinarft > RL proso ajdo In letnic* kopu« aairenete pri A VOLK. LJUBLJANA Veletrrnvina tita to moko ttealieva ceata M SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI PO IZKBUNO UGODNIH CEN AB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE biBttaMJM««* -*yiTA a ts.s >o n jj u Q C U 3 > s:-g a .1-g a —■g to u i, > g 'Jj li a "a O . > £! -5 a --'g ca. g x »S e 3 1 SŠ-g c a a d< c ° E.So^ S O : cm o ™ ri in o o rrNTT w fl ii N f N = J S °>J> s iQ £ >~5 > > ™ o.S o° S So o £ * <0 -■KO N v 6 ' •o o -D * _ m a Tf !-2 o 2 - a - « •n .2 oQ jt s, i „pj J5 3 -S ©£ 3 S S S-Q a o o -J«3"2 * S « O. O S> P. C. Wren: Lepa Mihael 29 »Ti si zadnji človek na svetu, kateremu bi to dejanje prisodil. Beau,« sem mu zagotovil. »Vse kaže, da sem jaz, ali ne?« je vprašal. »Kajti če Avgust in Digby tega nista storila in ti tudi ne — kdo, za vraga, naj bi bil, ako ne jaz? Da — vse kaže, da sem jaz lat.« >Res — toda samo zame. Nihče drug ne ve, da sem le našel spodaj,« sem posegel vmes. »Zakaj ga potem nisi nesel nazaj, Beau?«- sem ga vprašal. »Želim si, da bi bil to storil,« je rekel. Tedaj se je na vratih oglasilo trkanje. »Kdo je?« je zavpil Mihael. »Jaz,« se je zadri Digby. Mihael je odklenil vrata in vprašal: »Kaj pa je?« »Izabela vaju je iskala, hoče govoriti z nami tremi. Nekaj si je izmislila . . .« »Kje pa je?« je vprašal Mihael. »Rekel sem ji, da vaju pripeljem četudi za ušesa v sobo za kadilce in čimprej seveda — izvzemši, ako je ni že kateri od vaju s plenom popihal,« je odvrnil Digby. »V redu — ja/, še nisem ušel, toda po obedu bom potreboval vozni red,« je rekel Mihael in dodal: »Pojdimo, da čujemo Izabelino veliko zamisel!« Šli smo doli v sobo za kadilce, spotoma pa mi je dejal Mihael: »Ne izdaj me še, John!« Izabela je sedela ob ognju vsa objokana in pobita. Ko smo vstopili, je pogledala mene. »Ujel sem ju prav v hipu, ko sta jo hotela odkuriti, Izabela,« se je šalil Digby. »Vsak ima svojo polovico safirja — toda pripravljena sta poslušati te, ako boš urna.« »Oh, vsa sem iz sebe,« je jadikovala Izabela. »Bila sem zelo zlobno bitje. Toda sedaj tega več ne prenesem.« »0, le zaupaj se nam.« je dejal Digby,« in pozabi! Mi ga že vtihotapimo nazaj in si potem razdelimo tetine lepo izbrane besede, kaj ne da, Beau?« »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Mihael. »Pustila sem Avgusta, da je ves čas nosil sramoto.« je ihtela Izabela.« Avgust je popolnoma nedolžen in jaz bi to lahko dokazala že snoči, ko nas je teta zasliševala. Ena moja beseda bi ga bila rešila slehernega suma — pa je nisem izgovorila,« je nadaljevala. »Zakaj, draga?« sem jo vprašal. »Oh, ne vem... To se pravi, vem. Zdelo se mi je, ko da bi hotela zvaliti krivdo s sebe,« je odgovorila. »Zraven tega, nisem vedela, kdo je to storil. In več ali manj sem si mislila, da je vse skupaj bedasta šala .. . In seveda sem pričakovala, da prizadeti popravi svoje dejanje. Toda sedaj — to je grozno! Sedaj ne morem dlje molčati. Menila sem, da povem vam prej ko teti.« »No — kaj je torej, ,Zvesta doga'?« je vprašal Mihael. »Veste, ko je luč takrat ugasnila — se spomnite, da sem rekla ,Duhovi, škratje in koščene roke' ali nekaj podobnega? No, nekoliko prestrašena sem tisti hip zagrabila neko roko. In ko se je zopet zasvetilo, sem opazila, da držim Avgustovo roko — in hitro sem jo spustila, da me ni mogel nihče opaziti.« »To dokazuje, da krivec ni ubogi Gust,« je dejal Digby. »Ni mogel biti,« je dostavil. »Prav — Avgust mi je zaradi tega tembolj všeč, ker ni iznesel tega dokaza v svojo razbremenitev,« sem rekel jaz. »Blagoslovljen naj bo nedolžni dečko,« se je oglasil Digby, »jaz pa sem mu bil pretipal vse žepe. Moram ga najti, da mi odpusti!« »Ali si to povedala Klavdiji?« je vprašal Mihael. »Da,« je odgovorila Izabela. »Toda ona je mnenja, da sem se morala zmotiti.« »Kar je seveda nezmisel,« je še dostavila. »Prav — prijatelj Gust bi ti moral biti zelo hvaležen, ker si v temi visela na njem in da si se tega sedaj spomnila. Izabela,« je rekel Mihael. »Kakopa,« je zapel Digby. »Tako se bo lahko sedaj širokoustil in dobrikal okoli lete Patricije, medtem ko tavaino mi dalje še v večji temi.« »Pojdi in jj takoj vse povej, da si razbremeniš vest. Izabela,« sem jo potolažil. Pogledala me je otožno in dolgo, skoraj se mi je zdelo, ko da bi se opravičevala in odšla. »Posluh, someščani!« je zaklical Digby, ko so »e vrata zaprla.« Kar hočem vedeti, je to: kdo je izmaknit ta dragulj, s katerim se morimo? Mislim, da kak uren možak — toda Gust je docela nedolžen. Zato mora biti kdo nas treh... Oprostita, da omenjam to, toda mene ne štejta, zato mora biti kateri izmed vaju Sedaj pa, ako resnično ne potrebujeta tega zlodjevega kamena, pravim, dajta ga nazaj!« Mihael in jaz sva se zopet spogledala, pri čemer jp bilo Mihaelovo lice brez vsakega izraza. »Jaz jo nameravam z njim odkuriti. kakor sem prea kratkim izjavil Izabeli,« je dejal Mihael. »Pojde John tudi s svojo polovico?« je vprašal Digby. v »Ne,« je odgovoril Mihael namesto mene. »Jaz vzamem celega.« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce*- Izdajatelj: Ivan Rakovea urednik. Frane Kioinžar,