Pričetek šole (Dober namen.) ftem mesecu pričnete, vsaj večinoma, novo šolsko leto. Sedaj ste se dobro oddahnili in odpočili, ter se boste zofet s čilimi močmi lotili svojega šolskega dela. Ne bom vas opominjal, kako bodite pridni doraa in v šoli. ker zaupam, da so čitateljčki ,,Angeljčkovi' že itak vsi pridni, marveč na neko drugo jako imenitno rec vas moram opomniti. Zelim namrec. da bi vaše delo ne imelo le časne koristi, marveč tudi večno, da bi vam dobrih redov ne zapisavali samo va&i učitelji v šoli, marveo tudi vaši angelji v nebesih v nebeški .katalog" — v bukve življenja! V to svrho pa je treba, da imate dober namen pri učenju. Kaj to pomeni, naj vam pojasni ta-le zgodbiea: Slavnoznani mladinoljub p. Adolf pl. Doss se je nekoč pogovarjal s tiskarskim pomočnilcom ter ga vprašal mej drugim, ali hooe postati svetnik. Mladenio je bil v zadregi in ni vedel, kaj bi odgovoril. Pater o ¦_ >•¦ 130 ¦ . ¦ " mu je pomagal iz zadrege, ter nadaljeval: ,,To ni tako težko, oe le h o č e t e.il nHotel bi že, pa ne vem prav, kako bi začel." ,.To je kaj preprosto. Vi ste črkostavec, kajne? Ako se privadite. vsako črko, katero postavite, postaviti i z Ijubezni do Boga, v njegovo čast, ste opravili ravno toliko svetih vaj za nebesa, in vendar v istem času izvršili tudi svoje delo. To se imenuje dober namen." Tiskar zmaje z glavo in si misli: to že poskusim. Pretcklo je več tednov in dobri pateT" je že pozabil oni pogovor, — kar sreča zopet tiskarja. ,.Izvrstno gre", vzklikne, ko zagleda patra. nČim dalje lažje se mi zdi." ,,I, kaj pa, kaj?li se začudi blagi mladinoljub. ..Vi ste me naučili, kako se človek posveti", od-govori pridni in pobožni orkostavec. ,,Do sedaj sem poskušal, pa mi gre vrlo dobro." Poprimi se lega izvrsmega pomočka tudi ti, mladi čitateljček. Ti ne veš, koliko si s tem lahko že scdaj zaslužiš v nebesih; kako se boš razveselil, ko prideš pred sodbo božjo in boš zagledal v knjigi svojega živ-ljenja toliko zaslug že iz detinskih let; začudil se boš in porečeš: kdaj pa sem si toliko pridobil!? Glej, dober namen ti je pomagal. Zato le urno na delo! Bogu daruj vse svoje misli in željč, besede in dela: vse, vse naj bo iz ljubezni do Boga, v čast božjo! Če hočeš, Iahko še posamič na-šteješ najimenitnejša opravila, n. pr.: Vsako črko, ki jo bom zapisal, vsako besedo, ki jo bom bral, vsako reč, ki se je bom naučil, tebi darujem, o ljubi Bog, vsaka stopinja v šolo in iz šole doraov bodi v tvojo čast itd. Za to vajo imaš prav Iepo navodilo v prvem ^Angeljčku" str. 29 v mični pesmici, katere tretja kitica n. pr. pravi: sVse, kar mislim, rečem, berem, pišem, Ce poCivam, v sladkem spanju dišem, Vsak premikljcj udov in srca — Tebi, ljubi Jezus, naj velja! 131 , Dobri namen pa je treba večkrat ponavljati, ali z besecfo ali pa vsaj na tihem v srcu. Obudi dobri namen sedaj za vse šolsko leto, v začetku vsakega meseca za ves mesec, v nedeljo za ves teden, vsako jutro za ves dan, potlej pa še večkrat mej dnevom, zlasti pred imenitnejšimi opravili. Fosebno lepo se to opravi s pogostnimi vzdihljeji, ki se imenujejo hipne ali strelne molitve. Tak dobri namen ima pa zate še nek drug velik dobiček. Močno ti bo natnree olajšal tudi težkadela, tako da se boš kar čudil sam sebi. Ako se ti naloži težka šolska naloga, reci takoj v začetku: ..Narediti jo hočem iz Ijubezni do Boga, v božjo čast" — in dva-krat lažja ti bo ta sicer neljuba dolžnost. Ako ti stariši ali predstojniki ukažejo kaj neprijetnega, pomagaj si z dobrim namenom, odločno reci: ^Storiti hočem v čast božjo" — in lahko ti bo to, kar se ti je zdelo skoro nemogoce. Pisatelj teb le vrstic je to sam skusil že v mladih letih. Včasih se rau je zdelo zjutraj kaj težko vstati o določeni uri; vzdihnil je prav iz srca: nIz )jubezni do Tebe, o Jezus, hočem vstati!" in pri tej prioi je bil na tleh. Zakaj če smo kaj namenili Bogu samemu, se spodobi, da takoj tudi pošteno izvršimo! ^ Internus