številka 39 • leto XXXIX • cena din__Celje, 3. oktobra 1985 iiovi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, UVSKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC flova centrala y Žalcu 2alčani so bogatejši za po- membno pridobitev: prej- {pji konec tedna so mentor- ji PTT podjetja priključili 100 naročnikov s stare na iovo telefonsko centralo (raven gasilskega doma, ki ima zmogljivost 3.000 prik- ljučkov. Stara žalska centrala je že približno deset let predstav- ljala ozko grlo telefonije v tem delu Savinjske doline, ie nekzO let pa praktično ni- so mogli priključevati novih naročnikov. Z novo centralo in že zgr^enim primarnim omrežjem (del n^j bi ga zgra- dili še prihodnje leto) so da- ne možnosti za hitrejši razvoj telefonije v tem gospodarsko močnem centru. Hkrati s tem bodo dobili nove tele- fonske priključke tudi v oko- liških kr^evnih skupnostih Gotovlje, Ponikva in prihod- nje leto tudi v Grižah, ko bo- do tamk^šnje naročnike pri- klopili na ž^sko centralo. Z novo centralo imajo vsi na- ročniki v Žalcu tudi nove te- lefonske številke. Podjetje za PTT promet jih je objavilo v časopisih »Delo« in »Sa- vinjski občan«. S. Š. Letos bomo malo prešali »Nekaj grozdnih jagod za vnukinji pa le bo,« se je objektivu fotoaparata nasmehnila Marija Cafuta s Kal pri Šempetru, sicer pa povsem nezadovoljna z letošryo letino, ki je praktično sploh ni. Vinski letnik 1985 si bomo zapomnili kot enega najslabših po količini: zaradi zimske pozebe, slabega vremena v času cvetenja vinske trte in suše. Baje bomo grozdje celo uvozili iz Grčije. Ali se nam bo ta račun obnesel, ali ne, je drugo vprašanje; v glavnem: vina bo komaj za na zdravje! FOTO: Edi Masnec Ifse manj borbe za stolčke Na Celjskem bo v pripravah na voli- tve največ težav pri kandidacijskem postopku. Stran 2. Presenetljiva odkritja Grad v Podsredi zanima slovensko javnost. Stran 8. Gnojnica v stanovanju In borbe za naročilnice Kolmanovi v Okrogarjevi ulici so doživeli že tretjo poplavo v svojem stanovanju. Stran 13. Odpeljal bo vlak bratstva In enotnosti Na njem tto 1366 potnikov, zvečine nekdanjlli izgnancev v Srbijo Dve vlakovni kompoziciji z modrima lokomotivama bosta v petek ponoči 11. ok- tobra z Jesenic in Maribora odpeljali 1366 potnikov iz 34 slovenskih , občin v 36 srbskih občin na tradici- onalno povojno srečanje med slovenskimi izgnanci in tistimi, ki so jim v najtež- jih dneh vojne ponudili to- ple domove in hrano. Vlak bratstva in enotnosti je začel voziti leta 1961 ter vozi izmenično v Srbijo oz. Slovenko še danes. Med 1366 potniki bo 1190 izgnancev z njihovimi n^ožjimi sorodni- ki, 108 članov občinskih de- legacij, deset članov republi- ške delegacije (vodil jo bo predsednik republiške kon- ference SZDL Franc Šetinc), trije predstavniki enega iz- med dveh glavnih pokrovite- ljev SOZD Hmezad, 25 na- gr^enih učencev za najbolj- še spise na temo bratstva in enotnosti, 19 novinarjev ter ostalo za vlak potrebno osebje. S celjskega območja bo potovalo 310 nekdanjih izg- nancev s sorodniki, od tega iz celjske občine 107, iz mo- zirske 13, velenjske 75, žal- ske 46, kor\jiške 7, laške 17, šentjurske 38 in šmarske 7. Osrednja proslava bo 12. ok- tobra na Topčideru v Beo- gradu v Domu JLA. Po njej bosta vlakovni kompoziciji nadaljevali pot do končnih post^ v kraljevo in Titove Užice. Potnike za Gornji Mi- lanovac pa bodo s Topčidera odpeljali z avtobusom. Vlak bratstva in enotnosti se bo vrnil v jutranjih urah 15. ok- tobra VRABEL Leteče uredništvo Voiniku Po letnih dopustih smo zopet pričeli z obiski krajevnih skupnosti. Ta- ko so novinarji Novega tednika in Radia CeUe danes v Vojniku, kjer bo- do poskušali zbrati čim- več zanimivosti iz tega kraja. Zvečer ob 19. uri pa bo v Kulturnem domu Ustni časopisen kultur- no zabavni program v katerem bodo sodelova- le sekcije tamkajšnjega društva, šolarji in kra- jani. Kaj pa sejem Vse za otroka? Do zaključka redakcije smo od organizacijskega odbora 9. sejma Vse za otroka dobili le vabilo najutrišiyo otvori- tev, ki bo ob 10. uri. Zveza prijateljev mladine iz Celja pa nam je poslala seznam prireditev, ki se bodo vrstile v Tednu otroka, ki navadno sovpada s tem sejmom in se bo pričel v ponedeljek. Kaj je s sejmom Vse za otroka, se lahko upravičeno sprašujemo? In kakšna je odgovornost organizatorjev do obveščanja javnosti o tej edinstveni manifestaciji v Jugo- slaviji. Ne vemo ne kdo ne koliko razstavljalcev bo sodelovalo na sejmu, ne poznamo niti okoliščin v katerih sejem nastaja. Skratka, vse kaže, da vsi odgovorni (od republiške zveze prijateljev mladine, gospodarske zbornice Jugosla- vije in njenih poslovnih združenj do sejma Golovec) nimajo več moči in volje, da bi to prireditev ohranili, k^j šele, da bi jo razvijaU tako, kot je bilo še pred leti zapisano v številnih dokumentih ob ustanovitvi sejma. VVE Suša tudi v ceveh Zaradi dolgotrajne suše je v Celju in tudi nekaterih inigih krajih na našem ob- močju že začelo prima^ko- vati pitne vode. V Celju bi bilo še precej bolj kritično, (e letos spomladi ne bi do- iradili vodnjaka »G« in vo- darno v Medlogu. Ker v mestni vodovod pri- teče manj kot 250 litrov na sekundo (namesto 320 do 350 litrov), je Tozd Vodovod le začel pozivati Celjane k varčevcuiju s pitno vodo ozi- roma je prepovedano pranje •vtomobilov in zalivale vr- tov. Nivo podtalnice je pre- cej nizek, manjši pa je tudi pritok iz zajetja v Vitanju. Manjši pritisk v vodovodnih ceveh je predvsem od 9. do 15. ure, ko so nekateri zasel- ki v občini in stanovalci v višjih nadstropjih stanovanj- skih blokov brez vode. Ker je tudi pretok vode v Saviryi precej m^hen, so v soglasju z ribiči začeli spuščati več vode iz Šmartinskega jezera. Da bi v Celju ne prišlo do podobnih zagat tudi v suš- nem obdobju, bi morali čim- prej zgraditi »H« vodnjak, ki bo dajal 15 litrov vode na se- kundo, letos pa nsu bi začeli z vrtanji tudi na Frankolovem, kjer strokovnjaki računajo, da bo priteklo v mestni vo- dovod 50 litrov vode na se- kundo. S. ŠROT iibnova depandanse Zagreb v Dobrni Te dni bodo začeli z Zdra- vilišču Dobrna z obnovo de- Paridanse Zagreb. Tako bo- do pridobili 80 kakovostnih Postelj B kategorije, name- ■^jenih predvsem tujim go- ^om, ki se za Dobrno vse ■'olj zanimajo. Kasneje pride ''a vrsto še obnova Zdravili- škega doma. UM Nacionalni program in koncentracija športnikov da, a pod drugačnimi pogoji »V slovenski telesni kulturi že vs^j desetletje znova ugotavljamo, da ni potrebna nikakršna vsebinska revizija družbenopolitičnih opredelitev o nadaljnjem razvoju te dejavnosti. Gre pravzaprav le zato, da bi zbrali in koncen- trirali moči ter razpoložljiva sredstva in jih usmerili v realizacijo tistih najpomembnejših nalog in ciljev, ki so ključnega pomena za razmah telesnokulturne dejavnosti nasploh,« piše v skrajšanem uvodu osnutka »nacional- nega programa« nadaljnjega razvoja telesne kulture v Slo- eniji, dokumentu, o katerem bo v kratkem tekla beseda tudi v celjskih delegatskih klopeh in ki n^j bi predstavljal tudi osnovo ostalim planskim dokumentom. Ni torej naključno, da je o osnutku »nacionalnega pro- grama« v tem času po vsej Sloveniji živahna javna raz- prava, posebej še, ker bi imelo njegovo sprejetje tudi velike hnančne posledice za posamezne občine. O novostih, ki jih ponuja osnutek »nacionalnega pro- grama« in o nekaterih dilemah, kijih odpira, obširneje v današnji temi tedna, v intervjuju z Bojanom Planinškom na strani 5. RADO PANTELIČ Veselje je pogledati na polja v Svetem Juriju pod Donačko goro, kjer je povsod živahno. Koruzo so večinoma že potrgali in ponekod osnovna ročna kmečka orodja (motike, srpi) v pridnih rokah še kljubujejo prodoru strojev. Tudi Albin Videmšek je minuli konec tedna kar z motiko posekal koruzna stebla na njivi, ki daje nekaj hrane tudi za devet govedi. edi MASNEC 2. stran - novi tednik 3. oktober 198| Vse manj borbe za stolčke PripravUalcI volitev na Celjskem pričakujejo največ težav pri kantlltlacljskem postopku Na Celjskem je evidenti- ranje v glavnem končano, vendar se bodo pravi pro- blemi šele začeli, ko bo po- trebno kandidate vprašati, če so funkcije, za katere jih je predlagala njihova sredi- na, tudi pripravljeni spreje- ti. So pa še drugi odprti pro- blemi, morebitna spremem- ba volilne zakonodaje, od- prte ali zaprte volilne liste, ipd. Kar zadeva evidentiranje kandidatov za republiške funkcije, se na Celjskem še vedno niso dogovorili, koga izmed kandidatov bodo pod- prle vse občine območja. Najpomembnejše je namreč, da bodo bodoči republiški funkcionaiji zastopali širše družbene interese, medtem ko v večini občin pričakuje- jo, da bodo lažje uveljavili občinske interese, če bodo izvoljeni njihovi kandidati. Zaradi tako zgrešenih pred- stav o delu republiških funk- cionarjev izbira ne bo niti malo lahka, sicer pa je celj- sko območje evidentiralo kandidate za vse pomemb- nejše republške funkcije. Že v oktobru bo republi- ška skupščina obravnavala predlog o tem, da bi lahko biii delegati tudi samouprav- ni organi krajevnih skupno- sti in delovnih organizacij. Na celjskem območju se za takšno spremembo volilne zakonodaje zavzemajo že dalj časa, ksgti delegatskih dolžnosti je že toliko, da je vse težje zagotoviti potrebno število kandidatov. Delegati pa bi bili na ta način tudi bolje seznanjeni s problemi, ki jih bodo zastopali v raznih delegacijah. Trenutno se tu- di še ne ve, k^ bo s preobli- kovanjem samoupravnih in- teresnih skupnosti, zato pov- sod evidentirajo kandidate po obstoječem postopku. V vseh občinah celjskega območja se bodo verjetno odločili za zaprte volilne li- ste, kar po mnenju predsed- nikov Socialistične zveze ni nedemokratično, seveda pod pogojem, da v vsaki občini resnično dosledno izpeljejo kandidacijske konference. Nasprotno pa je pri odprtih listah veliko možnosti za subjektivne ocene, ki so po- gosto bolj plod predsodkov kot presoje o sposobnosti posameznih kandidatov. Svoj čas so se posamezniki skoraj »zgrizli« za stolčke, danes pa je potrebno marsi- koga prepričevati, da sprej- me katero izmed družbeno- političnih funkcij. Pri tem ne gre le za zaostren gospodar- ski položaj, ko je lahko vsaka odločitev usodna za nadalj- nji razvoj neke sredine, tem- več tudi za odnos do funkci- onarjev, ki jim je potekel mandat. Priviloma so zapu- stili dobro delovno mesto, kasneje pa dobijo slabšega ali so nekaj časa celo brezpo- selni. Ob tem se tudi zastav- lja vprašanje, kje je lahko sposoben vodilni delavec ali strokovnjak bolj koristen in komu je bolj potreben, go- spodarstvu ali družbenopoli- tični skupnosti. Kakorkoli že, kljub vrsti nerešenih in nedorečenih vprašanj, bomo gotovo tudi letos izpeljali volitve do kon- ca. Kar zadeva kandidacijski postopek pa pričakujejo ngj- več težav Velenjčani, čeprav jih tudi v ostalih občinah celjskega območja ne bo malo. VILI EINSPIELER Srečanje borcev za severno mejo »če v onem času ne bilo bi vas, še večji kos sloven- ske zemlje bi otrgal tuji plaz,« je v zborniku o bo- jih za slovensko severno mejo 191&-1919 zapisal Mi- ha Klinar. Podobno priz- nanje sta še živim borcem za našo mejo izrekla ob- činsko združenje zveze borcev Mozirje in občin- ska konferenca SZDL Mo- zirje, ki sta prejšnji teden organizirali srečanje pre- živelih »Maistrovih« borcev. Od skupno sedemdese- tih, kolikor jih je iz gornje- s^vinjskega območja sode- lovalo v teh bojih, seje sre- čanja udeležilo vseh pet preživelih borcev: Rok Ko- pitar iz Ljubnega, Ignac Tiršek z Rečice, Franc Po- iškruh iz Gornjega grada, Lojze Poličnik iz Matkove- ga kota in Janez Dešman iz Robanovega kota, vsi stari med 86 in 90 leti. Po srečaryu izgnancev, taboriščnikov in izgnanih otrok je bilo to tretje letoš- nje srečanje, ki ga je mozir- sko združenje zveze borcev pripravilo v okviru priredi- tev 40-letnice osvoboditve. RP Skupni razvojni program območja čeprav vse občine niso iz- polnile svojih obveznosti, se je svet občin celjskega ob- močja konec prejšnjega tedna odločil za družbeni dogovor o usmerjanju sredstev o domi- cilnem načelu za naslednje srednjeročno obdobje. Na seji so se tudi dogovorili, da bo svet občin v bodoče uskl^e- val planske dokumente, ki so pomembni za več občin celj-. skega območja hkrati. Kar zadeva domicilno načelo je povsem jasno, da imajo v glavnem največ pripomb na tovrstno zbiranje sredstev manj razvite občine, ki jim je denar tudi namenjen. Tokrat je bilo pripomb manj, kar po mnenju posameznih članov sveta občin, dokazuje, da se določila družbenega dogovora vse bolj uresničujejo tudi v praksi. V razpravi je bilo n^- več pripomb na zbiranje sred- stev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, ker se sredstva kljub dogovoru sploh še niso začela zbirati. Z namenom, da bi resnično zagotovili usklajeno reševanje skupnih razvojnih problemov so sklenili, da bodo oblikovali dogovor o skupnih temeljih planov za naslednje srednje- ročno obdobje. Za pripravo dogovora so zadolžili posebno komisijo, ki so jo ustanovili v okviru sveta občin. Zavzeli so se tudi za oblikovanje skupne- ga raziskovalnega programa občinskih raziskovalnih skup. nosti celjskega območja. Pri tem je gotovo najpomembnej. še prestrukturiranje gospodar- stva, kajti le proizvodna, ki bo zahtevala višjo stopnjo prede- lave in bo hkrati konkurenčna na tujih tržiščih, nas lahko pri- pelje iz gospodarske krize. Skupni razvojni program na bi vsaj omejil, če že ne odpra- vil, ozke občinske interese pri oblikovanju in reševanju raz- vojnih nalog, katere razvojne naloge preseglo meje posa- meznih občin na bi povedale- planske službe, medtem ko bo svet občin načrtovanje le us- kl^eval. V zvezi s tem je bilo tudi veliko govora o razisko- valni dejavnosti, ki je vse pre-' več zaprta v meje posameznih občin. Zato so sklenili da bodo določili prednostne raziskoval- ne naloge, ki naj bi jih v bodo- če financirale vse občine ob- močja. Ob tem ni potrebno posebej poudariti, da bo lahko celjsko območje, ko bodo oblikovani skupni razvojni programi, enotneje in mnogo uspešneje zastopalo svoje interese v re- publiki. Zato upajmo, da ne bo vse skupaj ostalo le pri predlo- gih in dogovarjanju. V. E. Blagodejni piš v Ikomova sanacijska jadra Razmere se v temeljni organizaciji Dom šmarskega Ikoma postopoma ustaljujejo. S to spodbudno oceno se ^ na zadnji seji seznanil izvršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ko je obravnaval izvajanje sanacij- skega programa v omenjeni temeljni organizaciji. Pro- gram je izdelal novi kolektivni poslovodni organ v delovni orgnizacijl Ikom, ki je to dolžnosti prevzel 1. avgusta letos. Dušan Drača, predsednik kolektivnega poslovodnega organa, je izvršni svet seznanil z nekaterimi podatki, ki obetajo, da se bo v temeljni organizaciji Dom v določenem času marsikaj spremenilo. O tem govorijo dejstva, da bo dela dovolj do konca leta, da se je delovna disciplina izboljšala, prav tako medsebojni in samoupravni odnosi, daje danes izguba skorajda zanemaijiva in da so se osebni dohodki zaposlenih nekoliko popravili, čeprav so le-ti še daleč za poprečjem v panogi. Novosti v organizaciji dela že dajejo prve učinke, režijo so v dveh mesecih uspeli zmanj- šati ža 20 odstotkov, lotili so se izobraževanja oziroma štipendiranja za zagotavljanje uspešnih kadrov itd. Napore KPO pri izvajanju sanacijskega programa spremlja in podpira širša družbenopolitična skupnost s ponujenim ugodnim posojilom iz občinskega sklada skup- nih rezerv, z odložitvijo plačevanja nekaterih prispevkov SIS in podobnim. MARJELA AGREZ Podpora zgodovinskemu arhivu Zbori celjske občinske skupščine sprejeli sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo Pomislekov, da sedaj ni pravi čas za gradjo novega zgodovinskega arhiva in da bi morda namesto novo- gradnje uporabili kakšen drug objekt, v celjski občini ni več. Tako lahko vsaj sklepamo po podpori dele- gatov zborov občinske skupščine samoupravnima sj^razumoma o združeva- nju sredstev za izgradnjo novega objekta za potrebe Zgodovinskega arhiva. Območni sporazum bodo poleg Celja podpisale še ob- čine Brežice, Hrastnik, Kr- ško, Laško, Moziije, Sevni- ca, Slovenske Konjice, Šent- jur, Šma^e pri Jelšah, Tr- bovlje, Titovo Velerye, Za- gorje ob Savi in Žalec. Spo- razum opredeljuje, da bodo te občine v naslednjih letih zbrale še 668.937.000 dinar- jev, kolikor je predračunska cena objekta po cenah iz le- tošnjega aprila. N^veči de- lež - 41,2 odstotka pripada občini Celje. Obveznosti so razporejene po letih od 1985 do vključno 1991. Pomembna je odločitev, da z gradnjo pričnejo prihod- nje leto. Na poznejši čas tega po vseh strokovnih ugotovi- tvah ni mogoče prestavljati, s^ bi bila sicer narejena ne- precenljiva škoda, ki bi je nikdar ne mogli popraviti. Arhiv namreč v sedanjih prostorih ne more več spre- jemati gradiv, ki bi jih moral hraniti - teh je sedsO po obči- nah na območju že 15.000 te- kočih metri (v arhivu jih je 4.400), prav tako pa ne more prevzeti dragocene doku- mentacije, ki jo je Avstrija po pogodbi dolžna vračati Jugoslaviji. Novogradnja je tudi edina sprejemljiva možnost. Ugo- tovili so, da bi bili stroški za preureditev obstoječih ob- jektov previsoki, rešitve pa vseeno ne bi bile ustrezne. Joštov mlin je prostorsko premžghen in še zgodovin- sko zaščiten, zato bi bilo po- trebno zgraditi nov del. Spodnji grad statično ne ustreza, nekateri objekti iz- ven Celja (^aščina Novo Ce- lje, Topolšica) pa bi poleg obsežnih preureditvenih del ne ustrez^ tudi zaradi od- maknjenosti od prometnega in upravnega središča. MILENA B. POKLIČ Posvet sekretarjev Občinski komite ZKS Moziije je prejšnji petek pripravil posvet sekretaijev OO ZK, svetov zveze komunistov v kr^evnih skupnostih in predsednikov akcijskih konferenc ZK, na kate- rem so spregovorili o nalogah po 16. seji CK ZKS o aktiviranju lastnih moči, ocenili pa so tudi evidentiranje novih vodstev v osnovnih organizacijah in ostalih organih zveze komunistov ter se s tem v zvezi dogovorili o pripravah na programsko volilne seje zveze komunistov. Zlatarji bolj enotni Skupna Izvozna kolekcija Jugoslovanskih proizvajalcev nakita Moto letošnje 19. medna- rodne zlatarske razstave v Celju je Jugoslovanski na- kit doma in v svetu. Cilj razstave je prikaz dosežkov jugoslovanskih proizvajal- cev nakita in njihov skupni nastop z izvozno kolekcijo. Mednarodno obeležje pa ne pomeni le večje možnosti za sklepanje poslov doma in v tujini, temveč tudi primer- javo, kako na področju obli- kovanja nakita sledimo svetovnim tokovom. Skupni nastop vseh pet- najstih jugoslovanskih pro- izvajalcev nakita z izvozno kolekcijo je le eden izmed skupnih ciljev grupacije, ki si je zastavila dolgoročni program sodelovnja in načrt- nega dela pri izkoriščanju ju- goslovanskih plemenitih kovin. Sicer pa letošnja razstava, ki jo organizira gmpacija zla- tarstva Jugoslavije pod po- kroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije in bo v času od 11. do 17. oktobra, prinaša vrsto novosti. V mednarodni zlatarski delavnici, ki bo letos prvič, bodo v času razstave obliko- vali nakit jugoslovnski in tu- ji oblikovalci na temo mavri- ca. Razstava izdelkov teh vr- hunskih mojstrov naj bi po- menila tudi začetek stalne galerije nakita v Celju. Širši javnosti bodo v okvi- ru razstave prikazali okoli 90 cerkvenih dragotin, ki jih je zbral Pokrajinski muzej iz Celja. Izšel bo katalog vseh raz- stavljenih eksponatov jugo- slovanskih proizvEualcev, podelili bodo tudi številne nagrade za različne vrste na- kita in ne nazad^e so orga- nizato^i z novimi prijemi po- skrbeli tudi, da bo ta poslov- na in kulturna manifestacija privabila v Celje čim več do- mačih in tujih obiskovalcev. VIOLETA V. EINSPIELER Na mednarodni zlatarski razstavi bomo lahko videli okoli 2000 razstavljenih predmetov, na njej bo sode- lovalo več kot 40 tujih vr- hunskih obiskovalcev. Zvone Dragan odliaja na Kitajsko v ponedeljek, 30. septembra je obiskal Celje Zvone Dra- gan, član CK ZKJ in novi veleposlanik SFRJ na Kit^skem. Ob tej priložnosti je Dragan predstavnike gospodarskega in družbeno-političnega življenja celjskega območja seznanil z možnostmi in perspektivami nadaljnjega sodelovalna med SFRJ in LR Kit^sko. Sekretar MS ZKJ Emil Roje pa se je v imenu medobčin- skih vodstev DPO v Celju zahvalil Draganu za njegovo dolgoletno politično delo in stalno neposredno povezanost s celjskim območjem, ter mu zaželel uspehov pri opravljanju nove odgovorne dolžnosti. EDI MASNEC Načrtno zaostajanje za cilji republike? v Šentjurju razpravljajo o planskih dokumentih v šentjurski občini v tem času pospešeno razpravlja- jo o planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje. Nekatere zaključ- ke je oblikoval izvršni svet, precej pripomb pa so posre- dovali delegati na zadnji se- ji občinske skupščine. Že v času javne razprave o smernicah in temeljih plana občine je bil odziv velik, saj so pripombe oblikovale tako delovne organiazcije kot kra- jevne skupnosti. Pri tem pa se pojavlja precejšnja težava, ki jo bo treba premagati z nadaljnjim dogova^anjem in usklajevanjem. Pripombe iz nekaterih sredin se na- mreč nanašajo na globalne materialne okvirje razvoja občine, ki so menda previso- ko postavljeni. Posebej za- skrbljuje, da so takšne pri- pombe oblikovali v dveh največjih delovnih organiza- cijah v občini - Alposu in Bohoiju - ki sta nosilki raz- voja. Večina ocen nadaljnje- ga razvoja občine že sedaj ne dosega republiških predvi- devanj. Tako naj bi v občini imeli 2,5 odstotno rast druž- benega proizvoda, medtem ko je v republiki načrtovana med 3,5 do 4,5 odstotki. Na- daljnje zniževanje teh okvir- jev bi pomenilo, da gredo v občini načrtno še korak na- zaj v nerazvitost, hkrati pa je nemogoče pričakovati, da bi uresničili vse, kar so v plan^ skih dokumentih zapisali med investicijami v združe- nem delu in krajevnih skup- nostih. Izvršni svet zato meni, da je treba planirati višje okvir- je materialnega razvoja in se hkrati tudi povsod potruditi, da jih dosežejo. O tem bodo še razpravljali, hkrati pa bo- do morali uskladiti še pri- pombe delegatov občinske skupščine, ki se nanašajo predvsem na različne oblike porabe, manj pa razmišljajo o pridobivanju sredstev za- nje in upoštevajo omejene materialne možnosti. T. CVIRN 3. oktober 1985 novi tednik - stran 3 Mladi v svojem položalu v družbi programsko-volUne konference mladih__ Celjski, žalski in mozirski mladinci so imeli v teh dneh svoje programsko-volilne lionference. Drugod jih načr- tujejo v naslednjih mesecih jli na začetku prihodnjega leta. V Celju so mladi opozorili, (ja težka družbenoekonomska situacija prizadene predvsem ^lade. Zato bo imela tudi v prihodnje mladinska organiza- cija precej dela, da se bo vklju- čevala v razprave o vseh po- piembnih vprašanjih v družbi jn spremljala položaj mladih na področju zaposlovanja, izo- braževanja, pa tudi skrbela za njihovo preživljanje prostega časa. O tem so govorili tudi razpravljacli, ki so med dru- gim opozorili na težave tistih, ki bivajo v domu učencev. Skoraj polovica jih težko pla- čuje oskrbnine, zato se odloča- jo za izselitev. Predstavniki mladih iz delovnih organizacij pa so povedali, da spremljajo pojav brezposlenosti in da bi morali pri njegovem reševanju več storiti tisti, ki delo že ima- jo. Na konferenci smo slišali tudi o težavah slušno prizade- tih, ki zahtevajo enakopravno vključitev v družbeno živ- ljenje. Mladi žalske občine so na svoji konferenci posebno po- zornost namenili vprašanju, zakaj se v mladinsko organiza- cijo vključuje premalo mladih. Menili so, da je eden glavnih vzrokov v premajhni idejno- politični izobraženosti. Zato bodo v prihodnje pripravili več političnih šol in tečajev za predsednike osnovnih organi- zacij. V Možicu pa so spregovorili o štipendijski politiki, ki jo bo- do morali redno spremljati, hkrati pa mlade usmerjati v deficitarne poklice. Ko so raz- pravljali o mladinskem prosto- voljnem delu pa so ugotovili, da je letošnja lokalna delovna akcija uspela in se bodo zato v naslednjih mesecih odločili, če bodo sodelovali na kateri od republiških ali zveznih akcij. predsednik OK ZSMS Celje je postal Duško Kos, podpred- sednik pa Zdenko Podlesnik. Predsednik OK ZSMS Žalec je ostal Bojan Pevec, za sekre- tarja pa so izvolili Janka Kosa. Predsednik OK ZSMS Mo- zirje je ostal Andrej Ermenc, novi podpredsednik je Peter Žvipelj, sekretar pa Jasna Mi- klavc. Popravek v 38. številki Novega tedni- ka so v tiskarni pomotoma zameryali naslove pri pri- spevkih iz celjskega obrtnega sejma, ki so bili objavljeni na tretji strani. Prispevek z na- slovom »Drobno gospodar- stvo ne more vsega samo« bi morali nasloviti »Obrtniki v zvezni skupščini?« in obrat- no. Poleg tega je v prispevku, ki bi moral biti praviloma na- slovljen »Obrtniki v zvezni skupščini?«, v četrtem od- stavku izpadel del stavka. Ta se pravilno glasi: Marsikje je namreč še vedno prisotna mi- selnost, da bodo z razvojem drobnega gospodarstva po- novno oživeli kapitalistični proizvodni odnosi. Za napa- ke se opravičujemo bralcem in prizadetim. Nova obleka Konjic Deiliščina vnukom Iz delegatskih klopi so v torek delegati zborov skupščine občine Slovenske Konjice med drugim spreje- li tudi predlog odloka o sprejetju zazidalnega načr- ta prenove starega mestne- ga jedra Slovenskih Konjic in dali s tem pečat častitlji- vi 800-Ietnici tržnih pravic današnjemu občinskemu središču. Prenove starega mestnega jedra so se v Slovenskih Ko- njicah lotili z namenorri, da bi ohranili bogato kulturno dediščino vnukom, izboljšali bivalne pogoje krajanom in uredili promet v središču mesta. Ali, kakor je v razlagi zazidalnega načrta poudarila arhitekta iz Razvojnega cen- tra Celje, Majda Polutnik: »Največja pozornot mora bi- ti usmerjena v stanovanjsko prenovo, da bo mesto ostalo »živo«. S prenovo stanovanj pa bo potrebno prenoviti tu- di funkcionalne površine ob- jektov, kot so dvorišča in vr- tovi in jih namenjati pred- vsem potrebam stanoval- cev.« Nekatera dela so že v teku, vendar pomeni preno- va starega mestnega jedra dolgoročno vizijo, nad kate- ro bdijo tudi strokovnjaki Zavoda za spomeniško var- stvo Celje. Vendar pa želijo v Sloven- skih Konjicah stari del me- sta izkoristiti tudi za lokale deficitarnih uslužnostnih obrti, vnesti vanj mestni utrip brez prometa in ga olepšati tudi s pomočjo sta- novalcev in turističnih dru- štev v občini. Nemšica Icmetijsica delegacija na obisicu v Hmezadu Prejšnji teden se je v okviru obiska v Sloveniji v Žalcu "mudila delegacija ministrstva za kmetijstvo Demokratične ^^Publike Nemčije, ki je obiskala sozd Hmezad v Žalcu. Gostje so se zanimali predvsem za to, kako je v Hmezadu ^ganizirana piščančjereja, zanimal pa jih je tudi sistem ^elioracij, odvodnjavanja in navodnjavanja ter izkušnje, ki w im^o pri tem v Hmezadu. Zanimalo jih je tudi, kako ^rriezad na tem področju sodeluje z državami v razvoju in Prav s tem v zvezi so omenjali možnost, da bi lahko skup^ ^astopah na teh tržiščih. Po uradnih pogovorih so si gostje ^ Nemške demokratične republike ogledah piščančjo ^mo Kučeijevih v Arji vasi. JANEZ VEDENIK, Foto: EDI MASNEC »V korak s časom« Uspela štorska razstava InovaoU Tradicionalna razstava ino- vacij. tokrat poimenovana »V korak s časom«, ki jo vsako drugo leto organizira društvo Diati Železarne Štore, je letos uspela tako po številu inova- cij kot po številnem obisku. Razstavo si je dnevno ogleda- lo od 150 do 200 obiskovalcev iz celjskega območja, razstav- ljenih pa je bilo več kot 200 inovacij. Novost letošrye razstave je, da so inovacije predstavile tu- di vse občinske izobraževalne skupnosti, razen Velenjske in Kor\jiške. V štorski železarni ocervjujejo, da je njihova ude- ležba na razstavi pomemben dosežek, kajti marsikatera sre- dina še vedno ne podpira do- volj inovacijske dejavnosti, ravno občinske izobraževalne skupnosti pa so tiste, ki bi mo- rale njen razvoj podpirati. Z njihovo udeležbo na razstavi je marsikateri inovator pridobil prepotrebno samozavest, med d^gim tudi zato, ker je lahko videl dosežke drugih inova- toriev. Storska železarna iz leta v le- to zmanjšuje svoj delež na raz- stavi, ker želijo dati možnost tudi drugim, kjer inovacijska dejavnost še ni tako razvita. Zato so letos na razstavi sode- lovali vsi celjski kolektivi, ki so člani društva Diati in sicer: Emo, Aero, Libela in Cinkar- na. Ob tem se tudi zavedajo, da se bo inovacijska dejavnost uspešno razvila le v primeru, če bomo zanjo zainteresirali mlade. Na razstavi so se zato pred- stavili s svojimi inovacijami tudi učenci osnovnih šol iz Štor, Ponikve in Šentjuija ter učenci Tehniške srednje šole Maršala Tita iz Celja in ŠKIMC-a iz Štor. Poleg r\jih so na razstavi sodelovali tudi ne- kateri kolektivi sozda Sloven- ske železarne. Na Celjskem je najbolj razvi- la inovacijsko dejavnost štor- ska železarna, kjer so lani zabe- ležili 148 inovacij, v letošnjih prvih osmih mesecih pa že ne- kaj več kot 100 inovacij. Lan- ska gospodarska korist je zna- šala 220 milijonov dinarjev, le- tošnja pa zaenkrat znaša 180 milijonov dinarjev. Temu pri- memo se povečujejo tudi iz- plačila inovatoijem, ki so lani znašala 3 in pol milijone dinar- jev, letos pa so v štorski žele- zarni odšteli za inovacije 400 milijonov dina^ev. Izplačila so letos višja tudi zato, ker so v kolektivu spremenih sistem nagrajev^a, med drugim upoštevajo pri izplačilih tudi inflacijo. VILI EINSPIELER KOMENTIRAMO Minulo delo je v nemilosti Ali minulo delo ljudi zares lahko prepustimo milosti in nemilosti take ah drugačne zakonodaje? To vpraša- nje se vsiljuje ob dejstvu, da smo se že skoraj sprijaz- nili s tem, da višine pokojnine ne določa samo to, kaj, kako in kako dolgo je kdo delal, pač pa tudi sreča - kdaj je namreč kdo odšel v pokoj. Precejšnja razlika .v debelini kuverte s pokojnino je odvisna od tega, kdaj se je kdo upokojil, čeprav pra- vimo, daje naše osnovno načelo delo. Vsak naj ima tak položaj, kot si ga določi s svojim delovnim prispev- kom. Očitno pa to za upokojence ne velja. Dolgo že slišimo njihove in še mnoge druge pripombe zaradi takega položaja. Ampak doslej se ni še nič spremenilo. To pa daje misliti. Ali imamo res tako zapleteno zakonodajo, da onemogoča hitrejše prilagajanje raz- meram ? Vemo, da je bila zakonodaja, ki določa upoko- jevanje ter socialna razmerja, sprejeta vin za normalne razmere. Očitno je, da tisto, kar naj bi veljalo ob nor- malni inflaciji, recimo okrog petodstotni, ne more veljati ob osemdesetodstotni inflaciji. Vprašanje pa je, če je za prilagoditev sedanjim razmeram zares treba spremeniti vsebino pokojninske zakonodaje. Rekli bi, da ne. Najbrž bi bilo dovolj, če bi p dodali samo varo- valne mehanizme, ki bi omogočali prilagajanje času. Vsaj poskusiti bi bilo treba. Težko ali celo nemogoče seje v nedogled strinjati s strokovnimi razlagami, da tega in onega ni mogoče urediti. Na primer: da pokoj- nin ni mogoče hitreje usklajevati z rastjo osebnih dohodkov, češ da mora o tem odločati skupščina pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pa se lahko sestane precej kasneje kot takrat, ko se že ve, za koliko se pokojnine lahko povečajo. Če pa bi odločanje o tem prepustili ustreznemu odboru skupnosti, bi morali dati pobudo za kaj takega ? N^ bodo predpisi taki ali drugačni, dejstvo je, daje nevzdržno, da višino pokojnine določa tudi to, v kate- rem letu se kdo upokoji. Kajti gre vendar za minulo delo, ki so ga ti ljudje vlagali med svojo delovno dobo. ZDENKA STOPAR Kdo ne potrebuje VIZ? Ravnatelji šentjurskih šol o novi organiziranosti Znano je, da položaj osnov- nih šol v šentjurski občini ni enak. Centralne šole, ki so po- nekod celo prepolne, se ne morejo primerjati z majhnimi podružničnimi šolami na obrobju občine. Doslej je vse združeval. Vzgojnoizobraževalni zavod, ki je za šole opravljal precej nalog, ki bi jih sicer morale vsaka zase. Gre za reševanje kadrovskih vprašanj, stano- vanjskih problemov, pa tudi za združevanje sredstev amorti- zacije, ki so jih potem delili šo- lam glede na potrebe. Jasno je, da so pri tem nekateri dobili več, drugi manj, Veijetno je bil to eden od razlogov, da so pred kratkim na srečanju ravnate- ljev osnovnih šol začeli dvomi- ti v potrebnost VIZ. Delovni organizaciji nekate- ri očitajo predvsem to, da je kriva, da sistem svobodne me- njave dela ne poteka tako, kot bi moral. Vendar pa v Viz me- nijo, da sredstev ne morejo pri- dobiti izven določil, ki obstoja- jo, Scg mora združeno delo združevati samo za obvezne programe, zato tudi zmanjka denaija za vse ostalo. Sklenili so, da bodo v mese- cu dni preučili, kakšen bi bil najboljši način organiziranja skupnega dela osnovnih šol. Že sedaj pa dvomijo, da bo do spremembe sploh prišlo, saj so ravnatelji šol v isti sapi ugotav- ljali, da bi imeli brez VIZ pre- več dela. Pa tudi finančno bre- me bi bilo za manjše šole pre- veliko. Pri teh dvomih in raz- mišljanjih o novi organizaciji pa'bi morali svoje reči tudi od- govorni v občini, ki so ustano- vitelji šol in jim ne more biti vseeno, kakšna je njihova skupna organiziranost. T. CVIRN POGLED V SVET S kovjnotehno Doba državnega terorizma? »Ta brezobzirni napad kaže na nadaljevanje politike agresije in okupacije, kakor tudi znane terori- stične prakse, ki jo Izrael vztrajno izvaja proti arabskim državam, a zlasti še proti palestinskemu ljud- stvu, najostrejšemu nasprotovanju in obsodbam medanarodne skup- nosti navkljub.« Ta izjava zvezne- ga sekretariata za zunanje zadeve ob izraelskem zračnem napadu na tunizijsko mesto Hamam zajema bistveno značilnost posebnega rav- nanja v mednarodnih odnosih, pri katerem prednjači izrazelska vla- da, vendar nažalost ni edina. Gre za državni terorizem, za nasi- lje, ubijanje, rušenje, ustrahovanje po državnem, vladnem naročilu, za razliko od siceršnjega političnega terorizma, ki ga izvajajo posamez- niki ali skupine. Cilj napada osmih izraelskih le- tal tipa mirage je bil glavni štab Palestinske osvobodilne organiza- cije v Hamamu, južno od glavnega mesta Tunisa. Letala so štirikrat preletala mesto in odvrgla bombe in posebne mine za ubijanje ljudi. Tehnično, letalsko je šlo za pose- ben primer - pot v eno smer je bila dolga kar 2.400 km. Poseben primer pomeni tudi dejstvo, da poleta na tako dolgo razdaljo nad območjem, ki je eno najbolj opazovanih na svetu, uradno in javno ni nihče opazil, kar lahko pomeni mižanje izraelskih zaveznikov in simpati- zerjev ali tiho podporo. Izraelski premier Simon Peres je napad pravzaprav napovedal kot povračilo za nedavni napad na izraelsko jahto v Larnaki na Cipru, 'ki so ga po trditvah Izraela izvršili palestinski komandosi iz tako ime- ^novane Skupine 17, sicer telesne straže predsednika PLO Jaserja Arafata. Peres je tik pred napadom izjavil: »Larnake ne bomo pozabili in je ne bomo odpustili.« Napad na glavni štab PLO pome- ni neposredni udarec prizadeva- njem, da bi z Izraelom po mirni poti dosegli sporazum, in sicer ta- ko, da bi za eno stranjo zelene mize sedel Izrael, za drugo pa Jordanija in PLO, vse pod pokroviteljstvom ZDA. Z državnim terorizmom imamo opraviti tudi na drugih koncih sve- ta. Južnoafriške čete so pred nedav- nim ponovno vdrle in globoko pro- drle na angolsko ozemlje. Ta deja- nja državnega terorizma so stalna praksa južnoafriškega rasističnega režima - proti Angoli, proti Mo- zambiku, proti Bocvani. Francijo zdaj pretesa afera Greenpaeace, imenovana po giba- nju zoper jedrske poskuse, v tem primeru zoper francoske jedrske poskuse na otoku Mururua. Potopi- tev ladje Greenpeace je bilo delo francoskih agentov, na ukaz z zelo visokih mest v francoski vladi - kako visokih, očitno še ni do kraja znano. V celem lahko zapišemo, da je za- tekanje k državnemu terorizmu vsekakor izdatno prilivanje olja na ogenj nemirnega sveta in spodkop- vanje mednarodnega miru in var- nosti. Ob tem se postavlja vpraša- ne j: k^ ne živimo v dobi drža vnega terorizma? Jasno je, ja vne obsodbe in resolu- cije zoper takšno ravnanje so sicer razumljive, a kaj malo uspešne. Dr- žavni terorizem kot oblika posebej zakrnknjene nasilnosti je prejkone mogoče zatirati samo z uspešno obrambo. Te pa je v opisanih pri- merih bilo bolj malo. Piše Jože Šircelj a. stran - novi tednik Za mlekarno je potreben ukrep družbenega varstva Na prihodnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti žalske občinske skupščine naj bi delegati sprejeli sklep o za- časnem ukrepu družbenega varstva v Hmezadovi de- lovni orgnaizaciji Celjske mlekarne. V tej delovni or- ganizaciji so namreč nasta- le bistvene motnje v samou- pravnih odnosih, huje pa so oškodovani tudi družbeni interesi. Predlog so podprli tudi na petkovi izredni seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Žalcu in na izvršnem svetu. Poslovanje mlekarne je izredno neugodno. V pollet- ju je znašala izguba že 418 milijonov dinaijev, vsak me- sec pa se je povečevala še za dobrih petdeset milijonov dinaijev. Izgubo v mlekarni je seveda bilo treba pričako- vati, za kar je vrsta objektiv- nih vzrokov. Gre za poveča- nje cen gradbenih storitev in opreme, dvig obrestne mere, tečajne razlike za devizna posojila, pomanjkanje trd- nih obratnih sredstev in drugo. Na poslovanje pa je vpliva- la tudi vrsta notranjih slabo- sti. V mlekarni so se z na- stankom izgube in težjimi pogoji gospodarjenja začeli zaostrovati ekonomski, orga- nizacijski, samoupravni in kadrovski problemi. Izguba se je odražala v samouprav- nih odnosih v kolektivu, povzročala je nezadovoljstvo delavcev ter vplivala na de- lovno storilnost in discipli- no. Zaradi vsega tega so se zvrstile prekinitve dela in iz- siljeni sestanki. Zaradi izgub so konec ma- ja sprejeli sanacijski pro- gram, bistvenih nalog iz tega programa pa niso uresničil. Tudi zato ne, ker delavski svet ni tekoče spremljal uresničevanje izvajanja sa- nacijskega programa, ni pa tudi dajal pobud za reševa- nje nastalega položaja ter opravjal drugih zadev iz svo- jega delovnega področja, ni dajal smernic in navodil iz- vršnim in poslovodnim orga- nom ter ni nadzoroval njiho- vega dela. Motnje v samou- pravnih odnosih in v samem poslovanju so nastale tudi zaradi neuresničevanja ka- drovske politike v delovni organizaciji. Najpomemb- nejša dela na področju eko- nomike, fmanc, splošnih za- dev in vzdrževanja niso zase- dena z ustreznimi kadri. V delovni organiazciji so razpi- sani postopek za dela in na- loge s posebnimi pooblastili 3. oktober 1985 ........................................ in odgovornostmi izpeljali, ne da bi pridobili ustrezno soglasje organov družbeno- politične skupnosti v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Tudi dis- ciplinska komisija ni ugotav- ljala številnih kršitev delov- nih obveznosti. To je spet imelo za posledico veliko število kršitev delovnih ob- veznosti, pojavov kaznivih dejanj in oškodovanja druž- bene lastnine. JANEZ VEDENIK Direktor delovne organi- zacije Tone Repnik je podal pismeno ostavko na funkci- jo individualnega poslovd- nega organa, tako da v de- lovni organizaciji ni zago- tovljeno izvajanje poslo- vodne funkcije in s tem vo- denja delovne organizacije. Za začasni kolegijski poslo- vodni organ so predlagani Andrej Čulk kot predsednik ter Jože Janše in Alojz Kam- puš kot člana. Dental osvaja domači trg Program celjskih Zlatarn Je plod lastnega znanja In kakovostno nadomestilo za opremo Iz uvoza Protetični laboratrij Den- tal, Zlatarne Celje, je požel precej priznanj domačih in tujih strokovnjakov na minu- li svetovni razstavi zoboteh- nične opreme v Beogradu, ki je bila v okviru 73. svetovne- ga kongresa stomatologov. Zlatarnam Celje je v pičlih šestih letih uspelo razviti sko- raj kompleten laboratorij zobne protetike, kar v času re- strikcij uvoza in pomanjka- nja deviz pomeni precejšen prihranek pri nakupu s kate- rim so bile domače zdravstve- ne organizacije še do nedavna v celoti vezane na uvoz. Zanimanje tujih proizv^al- cev^ dosežke Celjskih zlatarn je rcizumljivo po eni strani za- to, ker jim je jasno, da izgublja- jo jugoslovansko tržišče, po drugi pa vidijo v sodelovanju z Zlatarnami možnost za skupen nastop na vzhodu z dokomple- tirarxjem opreme. Kajti pro- gram Dent^ Zlatarne Celje že dalj časa uspešno izvažajo na klirinško tržišče in so že lani 'naprimer izvozili 60 odstotkov celotne opreme in z njo zaslu- žili okoli 2 milijona klirinških dolaijev. Program Dental obsega 30 aparatov, prav toliko pohištve- nih elementov in okoli 150 po- trošnih materialov. S takšno ponudbo lahko Zlatarne opre- mijo laboratorije skor^ 90 od- stotno, ostale elemente pa je potrebno še vedno uvažati. Za- to im^o v Zlatarnah Celje v načrtu, da prop-am dopolnijo. Že na svetovni razstavi v Beo- gradu smo videli tri nove apa- rate, ki jih bodo dali na testi- ranje. »Zlatarne Ce^e so doslej na- pravile nžoveč v Jugoslaviji na področju razvoja protetične tehnologije,« pravi eden naj- večjih strokovnjakov s tega področja pri nas, prof. dr. pol- kovnik Blagoje Grkovič z Voj- no medicinske akademije v Beogradu. »Jugoslaviji prak- tično ni potrebno več uvažati te opreme, razen tistega, kar še ni v programu Dental. S tem prihranimo veliko deviz. Tudi naša Akademija sodeluje s Celjskimi zlatarnami, testira- mo njihove aparate, naši stro- kovnjaki pa jim svetujejo pri odpravi pom^kljivosti. Te pa so zanemarljive v primeijavi z delom, ki so ga v tako kratkem času opravili strokovnjaki iz Celja pri razvoju tega pro- grama.« Na vojno medicinskem cen- tru že uvaj^o nekatere ele- mente iz tega progama. Im^o peč za pregrevanje in žarenje, ulivalnik, vibratoije na ultra- zvok in kompletno mavčno li- nijo s pohištvom vred. »Z apa- rati, ki smo jih doslej uvedli v naš laboratorij, smo zadovolj- ni,« pravi major Aleksandar Buser, referent za stomatolo- ško nabavo v tem centra. »Za- dovoljni smo tudi sicer s sode- lovanjem s celjskimi zlatarna- mi. Nismo mogli verjeti, da nam bodo r^ihovi delavci v ro- ku postavili»naprave in še brez reklamacij. Če bi te naprave kupili zun^, bi plačali zarye trikrat več in to v devizah. Za- dovoljni smo tudi s kakovostjo legur. Zato ni razloga, da ne bi tudi v bodoče nabavljali opre- me za protetični laboratorij v Celju.« Kompletno pa je opremljen laboratorij v celjskem zdrav- stvenem centru. Jože Prelog, vodja zobotehničnega labora- torija v Celju pravi, da so labo- ratorij opremili pred tremi leti in ima nekatere pom^kljivo- sti, ki jih bodo začeli odprav- ljati. V kratkem bodo tudi za- mer\jali in dopolnili opremo z novejšimi elementi, ki bodo tu na testiranju. Prodam Dental so pričeli v Celjskih Zlatarnah razvijati ta- krat, ko so pričeli razvijati tudi lastno zlatarsko tehnologijo. Program Dental še ne sodi v svetovni vrh, kajti v svetu se tudi ta tehnologija razvija izredno naglo, vendcir sedanja ponudba zadovoljuje jugoslo- vanske standarde v zobozdrav- stveni protetiki. Cilj Celjskih Zlatarn je v tem, da ponudi kompletni laboratorij in se čim bolj približa svetovnim razvoj- nim gibanjem na tem po- dročju. VIOLETA V. EINSPIELER Jože Prelog: Z Zlatarnami Celje smo dogovoijeni, da bo- mo naš zobotehnični laborato- rij opremili z vsemi aparati, ki jih Zlatarne proizvajajo v pro- gramu Dental.* Tanja Brglez, referentka za prodajo na den talnem oddel- ku grosistične delovne orga- nizacije Sanolabor iz LJublja- ne: »Samo lani smo prodali iz Dental programa elementov v vrednosti 60 milijonov dinar- jev. Te aparate imajo naprimer v zdravstvenem domu v LJub- ljani, Postojni, Novem mestu, Novi Gorici in nekaterih maiv- ših krajih.* Pulj In Mozirje z roko v roki OhetI za tesne gospodarske vezi dveh občin Prejšnji teden je mozirsko občino obiskala in s tem vr- nila obisk Mozirjanom go- spodarska delegacija obči- ne Pulj, ki se je po dvodnev- nih razgovorih z gospodar- stveniki občine Mozirje že dogovorila za nekatere kon- kretnejše oblike sodelova- nja v obrti, lesno predelo- valni industriji in gradbe- ništvu ter kmetijstvu. Po programu, ki so ga se- stavili v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici in zbornici Pulja ter v obeh iz- vršnih svetih skupščin ob- čin, so se gostje iz Istre skup- no z domačini razdelili v štiri skupine, v katerih so oprede- lili bodoče oblike sodelova- nja, ki jih bodo s stalnimi sti- ki in povezovanjem še do- polnjevali. Posebej so se po- govarjali predstavniki drob- nega gospodarstva in obrti, lesno predelovalne industri- je in gradbeništva, gostin- stva in turizma ter kmetij- stva in trgovine. V obrti bo prišlo do tesnej- šega sodelovanja med gor- njesavinjskimi zasebnimi obrtniki lesne, elektro in ko- vinsko predelovalne ter tek- stilne stroke in puljskim združenim delom, nakazali pa so tudi možnosti sodelo- vanja mozirskih obrtnikov pri izdelavi spominikov iz le- sa. Dogovorili so se tudi, da bodo obrtniki občine Mozir- je sodelovali na prodajnem desetdnevnem novoletnem sejmu v Pulju, obrtniki obči- ne Pulj in tamkajšnje obrtno združenje pa naj bi svojo de- javnost predstavile na pri- hodnjem sejmu obrti v Celju. V turizmu obstajajo oboje- stranski interesi za razvoj izletniškega turizma, tako da bodo že v kratkem pripravili programe eno, dvo in tro dnevnih izletov v obe smeri, sodelovah pa bodo tudi na področju stacionarnega in zdraviliškega turizma (To- polšica). O sovlaganjih v iz- gradnjo turisitčne infra- strukture bodo spregovorili posebej. Možnosti za sodelovanje v gradbeništvu je ob današ- njih pogojih investiranja ma- lo, a kljub temu se Gradbeni- ku z Ljubnega kažejo dobri obeti pri izdelavi ostrešij, za kar so v tej Vegradovi te- meljni organizaciji še pose- bej specializirani. Podobne možnosti ima pri prodni svojih proizvodov tudi na- zarski Glin, ki pa bo na pulj- sko področje, kjer so že pri- sotni Jelovica in drugi priz- nani proizvajalci stavbnega pohištva, moral prodreti predvsem s kvaliteto iz- delkov. Velike možnosti ima tudi gornjesavinjsko kmetijstvo, saj je na skrajnem koncu Istre v poletnih mesecih po- raba zaradi velikega števila turistov nekajkrat večja kot sicer, del teh potreb pa naj bi s kmetijskimi proizvodi, predvsem z jajci in mesom, zadovoljevalo tudi kmetij- stvo občine Moziije. R. PANTELIČ Boljše bančne storitve v Laškem Minuli vikend so v ekspozituri Ljubljanske banke. Splošne banke Celje v Laškem preurejali prosto- re, vse z namenom, da s povečano likvidaturo izboljšajo bančne sto- ritve do občanov. In, če že zdaj zaupamo, da bodo s 1. januarjem 1986 poleg sedanjega terminala pridobili še enega, potem je trdi- tev v naslovu na mestu. Pogovarjali smo se z vodjo-ek- spoziture LB v Laškem Martino Šuhet, ki nam je na kratko pred- stavila laško banko LB: skupno je 16 zaposlenih, od tega dve delavki v agenciji v Radečah. Predmet po- slovanja je v glavnem: zbiranje di- narskih in deviznih sredstev ter odobravanje vseh vrst posojil ob- čanom (potrošniških, stanovanj- skih in za potrebe osebnega dela - za obrtnike). Vsa skupna sred- stva predstavljajo milijardo 200 milijonov dinarjev, vseh vrst raču- nov je 30.000, od tega imetnikov hranilnih knjižic približno 18.000. V laški banki LB ugotavljajo, da so sredstva občanov v porastu, v absolutnem smislu, pa tudi realna vrednost prihrankov se veča. Na vseh šolah imajo organizirano mladinsko varčevanje - pionirske hranilnice, predvsem pa so veseli, da te dni izpolnjujejo obljubo, ki so jo dali zboru združenega dela laške občinske skupščine, da bo- do za občane poslovali tudi popol- dne. Prav zaradi tega so tudi mo- rali preurediti poslovne prostore. Martina šuhel Poslej bodo imeli v laški banki LB naslednji delovni čas: ponedeljek in sreda od 7.00 do 15.30 torek, četrtek In petek od 7.00 do 11.30 sobota od 7.00 do 11.00 Nov Toprov obrat Vlagajo na manj razvita področja Toprova temeljna organi- zacija v Šmarju, kjer so se specializirali za program lahke konfekcije (oblačila za šport in prosti čas) je prd kratkim odprla svoj obrat v Donjem Vakufu. V Topru že dlje časa opažajo, da je na našem tržišču prešibka po- nudba tovrstnega blaga, ker sedaine zmogljivosti tozda v Šmarju več ne ustrezajo popraševanju. Za- to so se odločili za vlaganja na manj razvita območja v Jugoslaviji. Potem, ko so dolgo iskah ustreznega kooperanta, je ponudba prišla sama. V Do- njem Vakufu, l^er je doma pretežno lesna industrija, je problem, kako zaposhti žen- ske. Pri iskanju teh možnosti so se obrnili na celjski Toper oziroma temeljno organiza- cijo v Šmaiju. Skupščina občine Donji Vakuf je ponudila zgradbo oziroma prostore z vso po; trebno oprmo v vrednosti okoli 13 milijonov dinaijev, Toper, tozd v Šmarju, pa je ponudil tehnologijo in prev- zel trženje. V novem Topro- vem obratu bo zaenkrat le šivalnica, naročena pa je že oprma za likalnico. Stekli so tudi že razgovori za izgrad- njo hale, v kateri naj bi bila krojilnica. S to naložbo se bo število zaposlenih od seda; njih 150 povečalo na okoli tri sto. Ko bo steklo delo v vseh treh delovnih enotah, bodo dani pogoji za ustanovitev temeljne organizacije v Do- njem Vakufu. S tem bo imel Tope celotno lastno proiZ' vodnjo in ne bo več potrebo- val kooperantov. M. AGREŽ 3. oktober 1985 novi tednik - stran 5 Nacionalni program in koncentracija športnikov da, a pod drugačnimi pogoji v Celju so o »osnutku na- cionalnega programa«, pa (udi o srednjeročnih in dol- goročnih planskih doku- mentih že razpravljali na g|(upni seji predsedstva te- lesnokulturne skupnosti, predsedstva ZTKO in odbo- ra za svobodno menjavo de- la pri skupščini TKS Celje, do enajstega oktobra, ko bo- do o osnutku spregovorili v skupščini, pa bodo organizi- rani posveti v klubih in društvih ter regijski-posvet. Sodeč po dosedanjih raz- pravah je dokument potre- ben, kljub temu da v predla- gani obliki ni tak, da bi se z njim lahko v celoti strinjali, pripomb in predlogov je pre- cej, kar pa je za nadaljni raz- mah telesne kulture v tej fazi razprav le pozitivno. O »naci- onalnem programu« sem se pogovarjal z Bojanom Pla- ninškom, predsednikom od- bora za svobodno menjavo dela pri TKS Celje in pod- predsednikom skupščine te- lesnokulturne skupnosti Slovenije. Zakaj torej pred- lagani osnutek in kakšne spremembe prinaša? »Osnutek je nagradnja že začrtane poti s portoroškimi sklepi, ki jo je narekovala nujnost po boljši organizira- nosti in koncentraciji moči in sredstev za uresničitev najpomembnejših nalog v rekreativnem in tekmoval- nem športu. V osnutku, po- pularno in delovno imenova- nem »nacionalni program«, ni v primerjavi s portoroški- mi sklepi nič bistveno nove- ga, večja sprememba je le na področju vrhunskega športa, kjer naj bi z vidika financira- nja opravili prehod s seda- njih prioritetnih športnih pa- nog na prednostne progra- me. Temeljni cilj vseh samo- upravnih dejavnikov v teles- ni kulturi Slovenije je znan. Uveljaviti moramo množič- no ukvarjanje s telesno kul- turo. Dovolj je, če povem, da le še komaj sledimo tem ci- ljem in tudi vse večjemu za- nimanju občanov za množič- no ukvarjanje s telesno kul- turo. Ko bo zavest o korist- nosti ukvarjanja s telesno kulturo takšna, da bo večina spoznala njeno koristnost za zdravje in delovno sposob- nost, bo največji del športno rekreativnih dejavnosti pre- puščen samofinanciranju. Vendar, tako daleč še nismo, zato finančno pokrivamo tu- di tisto, česar v bodoče ne bo treba.« Portoroški sklepi se slabo uresničujejo. Bo v bodoče, z nacionalnim programom kaj boljše? »Res so pri uresničevanju že sprejetih sklepov bile ves ^as težave, a ne zato, ker bi bili ti sklepi neuporabni ali neživljenjski, temveč zato, ker so jih ljudje po svoje ra- zumeli in tolmačili. Novi do- kumenti veijetno tega ne bo- dopuščali, saj so kot nad- gradnja dosedanjih bolje za- stavljeni. Več pozornosti, to Pa so tudi osnovni poudarki, 00 namenjeno delu z mladi- in koncentraciji vrhun- skega športa tistih mladih, ki to hočejo in zmorejo. Pri tem Pa, kar je končni cilj, dobrih 'dosežkov ne želimo meriti in primerjati le v merilu Jugo- slavije, ampak v merilu Evrope in sveta. Velik po- udarek je zato dan razisko- l^alnemu delu in tudi drugim dejavnostim, pri čemer naj "^fnenim le športne objekte. Pri katerih smo v Sloveniji bolj ali manj y kritičnem ^^nju. Posebej pa poudar- J^m da ne gre le za naloge, ki jih ima samo telesna kultura, temveč tudi za naloge otro- škega varstva, vzgoje in izo- braževanja, zdravstva in še koga...« V dosedanjih razpravah v Celju ste poleg teh omenili tudi združeno delo in kra- jevne skupnosti. Imeli pa ste še vrsto drugih pri- pomb? »Res je, kljub temu da smo dokument, ki je potreben, v osnovi podprli. Čeprav gre za delo z nazivom »nacional- ni program«, smo ugotovili, da nima vseh sestavnih de- lov, ki bi kazali na organizi- ranost s skupnimi cilji. Po- sebno zato, ker se omejuje in nanaša le na področje teles- ne kulture, otroškega var- stva in izobraževanja. Naj- manj dva nosilca, združeno delo in krajevne skupnosti, ki sta še kako pomembna, nista omenjena, da ne govo- rim še o sindikalni športni dejavnosti in podobnem.« Proces predvidenega se- lekcioniranja pa terja tudi koncentracijo perspektiv- nih vrhunskih športnikov v posameznih središčih? »Predvideno je ustanavlja- nje telesnokutlurnih centrov za vrhunski šport, kjer naj bi šlo za skupno in deljeno skrb posamezne občine, regij in republike za nadaljnji razvoj vihunskega športa. S proce- som koncentracije naj bi pri- čeh tam, kjer imajo osnovne strokovne, finančne in ka- drovske možnosti. Postopek bo tak, da bodo v posamez- nih športnih panogah preko svoje repubhške zveze kan- didirali za priznanje pred- nostnega programa. Končno oceno bosta dala strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKO Slovenije in TKS Slo- venije. Ni pa točno določeno, in to je tudi naša pripomba, da naj bi podatki in odloči- tev republiške strokovne zveze o krajih, ki imajo pogo- je za ustanavljanje centrov,- bili sestavni del predlagane- ga razvojnega programa. Če tega ne bo, lahko pride do samovoljnega odločanja.« Za uresničitev takšnega programa bo potrebno pre- cej več denarja, kot doslej. O tem v osnutku ni veliko govora? »Res nevčah, D poteku letošnjega oce- jvanja je govoril predsed- c celjske turistične zveze ane Cuješ in med drugim i al, da je namen te akcije jdvsem vzgojen. Učenci ?jajo šolo in njeno okolico, em se navajajo na red, či- stočo in lepo okolje ter si ga želijo tudi doma. Za vzorno urejene šole so bile ocenjene: OŠ Marije Broz Bistrica ob Sotli, OŠ Mihe Pintarja-Toleda T. Ve- lenje, OŠ Dušana Jereba Slo- venske Konjice, OŠ Vere Šlander Polzela, OS ^ Blaža Kocena Ponikva in OŠ Šlan- drove brigade Ljubno. Za najboljše urejeno osnovno šolo so letos že tretjič zapo- red proglasih OŠ Vlado Ba- gat iz Braslovč. Lepo ureje- nih je 12 osnovnih šol, ureje- nih 16, osnovnih šol, slabo urejenih 20, neurejene 4, dve pa nista bili ocenjeni. TONE TAVČAR Tekma v orientaciji Preteklo soboto je Planin- sko društvo Zabukovica or- ganiziralo področno orien- tacijsko tekmovanje. Udeležba je bila lepa, saj so prišli tekmovalci od Ruš, Ptuja, Maribora, Brežic do Iga pri Ljubljani. Med pionirji do 12 let je tekmovalo 5 ekip z 10 tekmo- valci, prvi so bili pioniiji iz Osnovne šole Griže. Tudi med pionirkami, je tekmova- lo 8 ekip z 10 tekmovalci, so bile domačinke prve. Med pionirji od 12 do 14 let je tekmovalo 8 ekip, s 15 te- movalci. Bih so iz Ptuja, Ruš, Brežic in Žalca. Prvi je bil Marko Strašek iz PD Ptuj. V kategoriji deklet do 15 let so tekmovale štiri tekmo- valke iz PD Ruše in Danica Turnšek iz PD Zabukovica. Zmagala je Alenka Rokavec, PD Ruše. V isti kategoriji za fante je tekmovalo 8 tekmovalcev iz Zabukovice, Ruš, Ptuja in Žalca. Zmagal je Iztok Lo- renčak, PD Zabukovica, ki je v lanski sezoni osvojil tudi republiško prvenstvo v tej kategoriji. V kategoriji deklet do 19 let je prišla samo Francka Brancelj iz PD Podoeč. Med fanti do 17 let so tek- movali trije tekmovalci, zmagal je Matej Krušnik PD Zabukovica, drugi je bil Pe- ter Cimperman, PD Ig pri Ljubljani, tretji je bil doma- čin Dušan Bred, ki je dose- gel isti čas, kot drugi, le star- tal je kasneje. Med člani, kategorija M 21, je tekmovalo 12 tekmoval- cev iz Iga, MTT Maribor, Brežic, Zabukovice, Ruš. Zmagal je Darko Štangelj iz Iga pri Ljubljani, drugi je bil Vlado Ledinšek MTT Ma- ribor. Tekmovanje je lepo uspe- lo, le udeležba iz občine Ža- lec je bila premajhna. lanlncl gradijo istojanico na ukovici žalski planinci že nekaj časa adijo planinsko postojanko , Bukovici. Ker manjka de- seveda ne gre brez^pro- v^oljnega dela, pri čemer pa treba poudariti, da na pro- bvoljnih akcijah v glavnem delujejo le eni in isti člani, ^inci se trudijo, da bi čim ej dokončali prvo ploščo, saj e h koncu zidava kletnih pstorov, v kratkem pa bodo i pomoč pri urejanju ceste iz igojnic priskočili tudi mla- nci. A. ŠTORMAN Seminar za planinske vodnike Na seji Meddruštvenega odbora PD »Savinjska«, kije bila 18. 9.1985 v mali dvorani Narodnega doma, so delega- ti PD obravnavali tekočo problematiko. Glavna tema dogovora je bila sicer obrav- nava gradiva za 6. sejo Glav- nega odbora PZS, vendar so se dogovorih tudi, da organi- zirajo seminar za planinske vodnike. Razpis so poslali vsem PD, vendar odziv ni tohkšen, kot je bilo pričakovati. Dogovor- jeno je bilo, da se razpis po- daljša do prve polovice me- seca oktobra, zato naprošajo vse kandidate, ki bi se želeli udeležiti seminarja, da se prijavijo na PD Celje, Stane- tova 1, kjer kandidti tudi do- bijo vse potrebne informaci- je o osnovnih planinskih po- gojih, ki jih mora prijavlje- nec izpolnjevati. SGD Beton, Zagorje ob Savi TOZD Gradbeništvo Hrastnik ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA Objavlja prosta dela in naloge: 1. KV tesarjev ^ - več delavcev f2. KV zidarjev - več delavcev 3. Gradbeni delovodja - več delavcev Pogoji: Pod 1. Poklicna gradbena šola, gradbinec II., SR program, poskusno delo 2 meseca, odslužen vojaški rok. Pod 2. Poklicna gradbena šola, gradbinec II., SR program, poskusno delo 2 meseca, odslužen vojaški rok. Pod 3. Gradbena delovodska šola, SR program, po- skusno delo 2 meseca, odslužen vojaški rok. Prijave z dokaziil naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SGD Beton, Zagorje ob Savi TOZD Gradbeništvo Hrastnik, Odbor za delovna raz- merja 61430- HRASTNIK Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izbiri. emona globtour ZIMA 85-86 z NAMI NA SNEG IN SONCE_ AUSTRIA - BAD KLEINKIRCHHEIM Odhodi 4, 11., 18., 25. januarja 86. iz Ljubljane. V času šolskih počitnic od 11. do 25. 1. 86. organizi- rajo odhod iz Celja, če bo prijavljenih vsaj 30 ljudi. CENA: odrasli 58.300 din otroci do 6 let 29.200 din otroci od 6-12 let 40.800 din V ceno je vključenih 7 polpenzionov in turistična taksa - MAUTERNDOFR Na voljo so apartmaji HOHENSINU za 2, 3, 4 ali 6 oseb. Možnost kuhanja, cena od 44.100 do 109.800 din. > DOLOMITI - LIENZ Penzion GLOCKNERHOF, hotel LIENZERHOF. V Lienzu vam nudijo posebne pakete, ki vključujejo 7 polpenzionov, prevoz na smučišče in nazaj (ski bus), tedensko smučarsko karto in sedemdnevno uporabo zimskega bazena. Cena za 7-dnevni paket: 54.000 din. ITALIJA - VAL GARDENA Apartmaji BRIGITE - VVOLKENSTEIN. Cena: 4 posteljni apartma 97.300 din 5 posteljni apartma 121.900 din 8 posteljni apartma 195.000 din V ceno je vključena najemnina, posteljnina, gretje, čiščenje in turistična taksa. SLOVENIJA - BOVEC - KANIN Hotela ALP in KANIN - 7-dnevni polpenzion od 13.900-22.300 din. Kaninska vas ter zasebne sobe in apartmaji z možnostjo kuhanja. - KRANJSKA GORA Hoteli LARIX, SLAVEC, ERIKA in PRISANK-GARNI. Na voljo so 2, 3 in 4 sobne postelje s polpenzionom. - BOHINJ VOGEL Hotel SKI in brunarica RUŠA. Polni penzioni v dvo in troposteljnih sobah, možno tudi silvestrovanje v hotelu SKI. - BOHINJ - KOBLA Nad Bohinjsko Bistrico je smučarski center Kobla, v Bohinjski Bistrici in okolici pa so urejene tudi proge za tek na smučeh. Namestitev vam nudijo v sobah II. kategorije. Izbi- rate lahko med dvo in troposteljnimi sobami z mož- nim dodatnim ležiščem, sobe pa so oddaljene od smučišča največ 400 m. - KRVAVEC Dom na Krvavcu. Nudijo polpenzione v 2,3 in 4 posteljnih sobah. - ROGLA Hotel PLANJA, dependansa BRINJE in JELKA. Cena 7-dnevnega polpenziona je od 18.000 do 24.000 din. BUNGALOVI - 4 in 6 posteljni z lastnim kuhanjem. Hotel DOBRAVA ZREČE vsak dan ski bus na Roglo. Hotel EVROPA CELJE za skupine organizirajo pre- voz na Roglo. Prodaja domačih in mednarodnih letalsl