Preganjanje katoličauov na Neniskem. Nemce je sv. katoliška Cerkva po svojih misijoaarjih iz pošumekih divjakov pretvorila v krščaaaki, omikani aarod. Uže pred 1000 leti je Nemcem pomagala pod cesarjem Karolom velikim osaovati velikansko rimsko-nemško ceaarstvo. Bilo je veliko atotin let aajslavaejša, aajmogočaejša država na sveta. Da je propalo, zakrivila je Latrova krivovera, ki je Nemce razcepila na dvoje. Nastalo je več meBJših državic katoliških ia latrovskih, ki so se vedao trgale med seboj. Iz lutrovskih državic aajkrepkejša kazala je se Braaiborska pod vladarji iz sprva grofovake ia pozaeje vojvodske ia kraljevske hiše HoheazoJlera, Po zvitej politiki, srečaih vojskali aaraščala je braaiborska državica. postala pred 180 leti pruako kraljeatvo, pred 10 leti pograbila vse aemške državice tako, da je miaistra Bismarku se posrečilo svojega pruskega kralja Viljelma dati oklicati za aovega aemškega ceaarja. Nemci iaiajo torej zopet cesarstvo, to pa je lutrovako ali protestanško, kajti cesar Viljelm je latrovec, večiaa miaiatrov, aradnikov ia prebivalcev pripada latrovskej veri. Katoličaaov šteje 8 milijoaov duš v pruakem kraljestvu ia 6 milijonov na Bavarskem, Saksoaakem, Wiirtemberškera itd. Tadi aovo aemško ceaarstvo aluje kot aajmogočnejša država aa svetu. Nobena še ruska bi jej sama ne bila kos. Vendar to je od zunaj tako videti. Doma uže rije črv, ki podjeda orjaško poslopje. Sicer zviti Bismark in prebrisani cesar Viljelm sta toliko preveč latrovca, da nista mogla prekriti svoje prirojeae mržnje do sv. katoliške Cerkve. Ko sta Avstrijo premagala in Fraacoze pomaadrala, lotila sta se doma sv. katoliške Cerkve. Zvezala sta-ae v državnem zboru z lutrovci, z liberalci in freimaurerji, novošegaimi ajdi. Tit- kaj ae prekličejo aajprvlje postave katoličaaom ngodae, potem pa osaujejo aove postave, majnikove, ker so meaeca majaika 1872 od cesarja Viljelma podpiaane ia razglašene. Postave merijo aa počasao nničeaje katoličaastva na Nemškem. Najbuje razaajalo je se doma v praakem kraljestvu. Kaialu so izgaaai skoraj vsi redovaiki ia redovaice, izprazajeae dubovšaice, maogo škofov in mešnikov izgaanib. Sedaj je več kakor 1000 žapaij brez fajmoštrov. Katoličaai pogrešajo redae službe božje, deca kršranske izgoje, amirajoči sv. zakrameatov. To je lOlctna grda nemška ;,kalturaa borba". Ta pa je zaspaae katoličane vzdramila pa ne k puntanju. ampak vojskovanju ua postavnej poti pri volitvab v deželai pruski in državai neaaški zbor. Izvolijo po 100 samih čvrstib katoličaaov, ki zabtevajo preklic majnikovih postav ia versko svobodo. Toliko poslancev katoliških je osupailo Bisaiarka in cesarja Viljelma. Jihovo neprestaao ugovarjaaje v zborib jima uvira vse postavodajalstvo ia razapija Nemčijo kot pregaajalko katoličaaov in jo spravlja ob dobro irae, neti razprtije, širi aezadovoljatvo. Razdražeaost pa resniČBO raste po vsej Nemčiji, ki ima sedaj v sebi najaevarnejšega sovražaika*. versko razprtijo. Bismark se je z ozirom na to, da so ai Franeozi v 10 letib na aoge pomogli in da mn Rusija ni več prijazaa, tako prestrašil, da skuša pregaajaaja koaec storiti. Ker se s katoliškimi poslanci ni hotel pogajati, obrail se je do papeža. Ta zahtevajo preklic sovražnib postav. Bismark pa tega nete. On jih boče kot klešče v rokali obdržati ter obeta, samo da ne bode z njimi več ščipal pritiskaval. Papež ga toraj zavraejo. To prisili Biamarka, da začae sara tiste postave trgati in podirati. Vendar podreti aeie vseh, ampak sedaj sarao eao. Nasvetoval je v državnem zbora, da ae katoliškim mešaikom dovoli sv. mešo brati ia zakrameate deliti brez policajev. No, ia ta postava bo jeseai sprejeta. S teai bode vsaj toliko dosežeao, da bodo veraiki aamosto fajaioštrov saj misijoaarjev dobivali ia zopet imeli redao slažbo božjo. Katoličani pozdravljajo to kot prvo stopiajo iz lOletaega krutega pregaaja sv. katoliške Cerkve aa Nemškera. Zmagoviti Bismark je prvič premagaa — od Jagajeta božjega. Deateraiški.