Podlistek Roparji v Ussatski jami. Fruvcoska porett (Konec.) Naglo je prijezdil polkovnlk s tretjo 5eto. BU ie visok, suh, trdili potez. Vsa n]egoya zunanjost je pričala, da je videl in bil ranogo bojev. In ker je bil vajen težavmh ekspedicij, si je mislil, da bo lov roparjev le igrafia, nevredna resnega voiaka. Toda ko je zasližal raport stražečoga poddasfrrika, se je stemnilo njegovo liee. Nemirno je hodil pred vhodom. Ko ni bilo po preteku celo ure nobenega glasu iz jamo, je ukazal polloovnik vojaku, da naj leze v luknjo. On sam mu je sledil za petatni. Vojaki so vMeli še ostroge na Srevl^ih polkovnika. Ustavil se je . . . Slišal se je njegov klic, na katerega ni odgovarjal nikdo . . . Naglo se je pomiknJ polkovnik uazaj — smrtno bled je bil, ko je vstaJ . . . Pošljite po dva zidarja v Taraskon, je rekel s Cudno izpremon.jenhn glasom svojemu častniku. Naj prideta z orodjem in malto. Prestrašeni so slišali vojaki te besefde. Kri se je strdila, lasje so vstajali . . . Njih nesroCni tovariši so tedaj izgubljeni! Zidarja sta prišla. Polkovnik, ki je hodil kakor teman oblak pred vhodom, jih ni poglerlal. Nobeden od vojakov se ga ni upal sedaj nagovoriti. Polkovnik je Cakal do večera. Ko ni bilo ves dan nobenoga znaka življenja iz jame, je mignil zidarjem. Dzka odprtina je bila^skoro zazidana. Dv^jset mož je ostalo na -!raži pred jamo, do stanovanja polkovnika so bili ri.^stavljenL Oblak se je vlegel na Taraskon. Polkovnik in voioki, meščani in kmetje, vsi so vzdihovali pod težko moro tega dogodka — vsi so pričakoviali. Preteklo'je tri dni. Jutro četrtega je nagel davkar v Foiiu blagajno ttavkarije odprto. Mesto polnih vreSic je.našel v blagajni listek z besedami1: Pozdrav ropcrjev iz Ussatske jame! S to novico &e je razširil nov strah po okolici. Pnaznoverni ]ji»dje sp ai izmišljfcvali vsakmrrstno bajke. Polkovnik je trdiL, da je edini vzrok roparske prostosti ta, da vedo za drug, ljudem neznan Izliod iz jame, in prciskoval je skrhno vsako skalo, vsako jamico po gori. Sledu druge poti ni bila Polkovnik je lzprsSaval stare ljuxii — in res — se je sporanil pol slep, pol gluh starč&k., da je hodil kot otrok po Hrugi poti v jamc, toda to pot je zasul plaz zemlje, ki se je bil odtrgal od gore. Dobro! je rekel polkovnik. Drugi izhod je, torej ga moramo dobiti! Iskali 60 še enkrat in ker ni izdalo iskanje, T-oparji so pa morali vendar prej ali slej ven priti, jo nastavil poveljnik 6eto vojakov okoli gore. Tako so oblegali petnajst dni jamo. V tem času jo bilo okradenlh par hiš v Taraskonu. Vojaki so že mrmrali nad težavno, brezslavno, sliižbo. S kmeti so verovali vojaki, da so storo roparji InJiko nevidne, da imajo pri sebl mo5i, ki jih varu.je.fo krogel, sinrti. Poveljnik, ki ni veroval v vraže, j3 sumil izdajstvo. Ussatska gora se ^ožuje proti soverozahodu in se spušča v ozko, nedostopno dolinico. Po sredi doline teče gorrfki potok, v sr^di potoka je kakih deset metrov širok otočifi, na njem velika skala in grini lesnik. Bilo je popoldan. Castnik, ki je stražil s svojim oddolkom v (istem kraju, se je uveril, da je vsak; mož na svojem mestu in skofiil pretoo par kanuiov na otok v potoku, Bil je izmučen truda, zaspan dolgega 6asa» Goste lesnijke, ki sc nosile že rdečkasto obleko, ga bodo zakrile očem vojakov, menili bodo, da jih opazuje . . . On pa je hotel spati. Sedel je v grmovje za veliko skalo, naslonil hrbet na njo in zadremal. Grgranje vode, šopetanje grmovja mu je bila sladka pesem. 2e je prehijal iz dremanja v trdno spanje — kar ga prebudi votel glas, ki je prihajal iz skale. Odprl je težke \-eke — jih zaprl . . . Močno Sumenje grmovja ga je zbudilo zopet , -> . Sedaj je zaglodal gla^t) moža, ki so je ozirala izza skalo na vse strani . . . Gotovo uverjen, da ga ne vidi nikdo, je stopil ves mož iz zemlje, se obrar 6al v grraovju. Bil je obleficn kakor kmetje iz okolice. V roki je imel par Solnov. Previidno je stopil v potok, oprezno hodil časek po potoku, skrivaje se za vrbe in skale. Ko je priSol do steze, ki je vodila v Taraskon, so je napotil po njej. Ah tako. bvatci! si je mislil častnilc. Previdno je stopil k skali, razgrnil grmovje in našel ozek vhod pod zemljo . . . Pohojena trava, zlomljeno veje grmovja, so dokazovale, da je to toliko iskani vhod v jamo. Tisto noč je vodil sam pove]jnik bataljona. dvesto mož< ki so gorelj želje rešiti svojo tovariSe ako še žive, in čo ne, mašCevati njili srart; po ozki in vijugasti poti, id je vodila Casek pod potokovo strugo nizdol, se obrnila v višino in se vila strmo v goro. V globokem molku, pri slabem svitu svetilnice, so korakali rahlo vojaki, mož za možem, po ozki poti. Srce vseh je bilo burno. Ce se jim rie posreči priti 'do širjega prostora predno zaslutijo roparji neljubi obisk — se ponovi lahko drama, ki se je odigrala pri prvem vhodvu Nekaj dolgii. minut so hodili po nevarni stezi. Naredila je nenaden ovinek. Zasvetila se je Iu5 in cev puške . ., . Velik močan ropar je stal pred vhodom ter ga zamašil s svojim obširnim truplom. Kdo je! ? je vprašal grozeče, pa ni pričakal odgovora. Vojak je hitel z nasajenim bajonetom proti njemu. Ropar je pomeril. Ze se je gibal petelin — pa pnedno je sprožil puško, ga je že prebodel bajonet . . . Vojaki so hiteli preko mrtvega trupla v širino, kjer jih je stalo lahko dvafiset v vrsti. Tu so si prižgali in stopali pogumno naprej. Razširila se je jaraa — zasvetili so se kapniki ob steni v bližini — a tam naprej — v vi§ini, v srediru, — tam je vladala tmina, — tihota, — groza . . ¦. Pa kmalu je oživela tihota pokanja smrtnonosnih strelov — tmino je razsvetlil blesk pogui' nosnih bliskov. Vojaki so odrrovarjali temu pozrl^ vu . . . Krik se je razlegal pod veličastnim obokora. Grozen, vendar krasen prizor! Bili so boj uničenja. No ropar, ne vojak ni pozaal usmiljenia. Pri svetu vojaSkih bakelj in plem&nio so grmeli streli, krogle so se odbijale od stropa. Veliki kapniki so se trgali, padali na bojevnike^ Pok strtelov je odmeval gromeče iz stotero kotov^ . , r. ;;'"f\; iTrikrat toliko je bilo vojakov kakor roparjev, Ali ti so poznali vsak kot, vsako votlino, vsako pot jame. Iz nedostopnih krajev, skritih za skalami so streljali na nasprotnike, Bili sa spretni strelci. Od nevidne roke zadeti so padali vojaki. Premo5 je prisilila ' vtendar ropaije po ljutem boju, da so bežali v čolnu preko jezera. Vojaki za njimi. Do pasu v vodi so gazili v dežju strelov gosto blato. Jeza: nad smrtjo toliko tovarišev je podžigala poveljjnika in može. V vednem boju za vsako ped zemlje so se umaknili roparji že do strmega brega, ki tvori prehod v nižjo jamo. Upali so, da se rešijo po tej poti. Mahoma so ugasnili svoje luči in zažgali kupe slame, ki so bili * njih ležišča. V.hipu je bil višji del jame zavit v oblak črnega dima. iZa hip le so zastali vojaki v nenadni tmini, ter so duSili vnenadnem dimu. Tačas so plezali roparji urno preko strmega roba. Slama ja zgorela 3 svitlim plamenom. Vojaki so hiteli gori. Pa roparjev nd bilo več, kakor senoa sta izginila ravno poslednja dva v tmini. Iz tmine pa je zabliskalo — par vojakov, ki so se nagibali čez rob, Je padlo. Strel za strelom je prihajal iz te tmine, in vojak za vojakom je pa dal , . . Vojaki so se nmikali — so skrivali za kapnike ob steni. Ne oziraje se na nevarnost jfr premo{ril hrabri poveljnik položaj. Deset roparjev je stalo na plošCi pod robom — morda dvajset jih je splezalo iz dolenje jame po tako visoki steni, da so streljali naravnost na vojake. V svitu bakelj so bili vojaki v tmino zavitim roparjem zanesljiv cilj. Povfeljnik je ukazal vojakom ngasniti baklje. Nato je izbral dvajset boljSih strelcev in jili potak-  nil v zaseke skalovja nad brezdnom., Drugim je pa ukazal plaziti se tiho do roba, s pripravljenimi puškami in lestvicami. Ko je . bil vsakdo na svojem mestu, je vrgel sam povelinik plamenico med roparje na plošči. Bliskoma je razsvetlil može, ki so s© skrivali po steni nad brezdnom. V istem hipu je zagrmelo na poveljnikovo povelje. Dvajset strelov je zabliskalo. Mrtvi ali ran^jeni so popadali roparji raz steno v globoko, temno dno. Njih poslednji grozni krik je odmeval strašno od visokega skalnatega oboka, je budil temno, tiho jezero . . . V istem hipu pa so se že spuščah neustrašeni vojaki s hrabrim poveljnikom v dolenjo jamo« Po treh lestvah so hiteli. Roparji v nižini so .iH sprejemali s streli, < z divjo kletvijo. Lestva se je pretrgala. Vojaki so izginili v tmini« Ostali pa so planili Se z večjo jezo na povzročitelje tolike nesreče. Boj, klanje, se je nadaljevalo po prostorni dolnji Jami, odmevajoč po ozkih hodnikih , . . Pa polovica roparjev je ležala mrtva, nekaj jih je bilo ranjenih, drugim je poSIo streljivo. Dvanajst mož so polovili in zvezali. Poveljnik je preglodoval jamo. Vreča žita, zavoji sukna, zaloge živeža in blaga, ki so prifiale o veselem življenju roparjefv, ga niso zanimale. Nekaj drugega je iskal priletni mož z rosnim fieJom. Tudi vojaki so hodili po hodnikih, med kapniki — so izpraševali ujete tolovaje. Pa ti so zrli v tla, so grizli konce brk in zvijali roke v tesnih vezeh. Krik groze je klical vojake k poveljnikn. Stal je ob koncu hodnika, ki vodi skozi ozko luknjo na prosto polje. Vojaki so hiteli tja — se stresli — in jokali. Trupla njih tovarišev so ležala nakopičena na eni strani — na drugi. njih odrezane glave. Grozen duh se je širil od oblatenih, krvavih trupel — skalovje v krogu je portielo krvi, po jamicah so Š8 stale strjfene mlake. S težavo je ubranil poveljnik vojakom, da niso raztrgali roparjev na kosft. In ko so jih privedli očrnjene dima, povaljane, krvave, bolj zverini kakor človeku podobne iz jame, ja planila čakajoča množica s kamni in koli nad nje. Kup cunj in krvi so pripeljali v Foi^e. Cez tri mesece so jih obglavili —" Tako pripoveduje moj vodnik — se zamisli in ^vzdihne: Bodi jim vefini Bog tudi milostljiv! S»kesali so se pred smrtjo, prosili ljudstvo odpušfianja! — Tako naj jim odpusti Bog, — kakor smo iim odpustili mi!