List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 50. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 18. NOVEMBRA, 1910. LETNIK XIX. ZBOROVANJE ZVEZE KAT. DRUŠTEV. Katoličani, nezadostno zastopani v za-veznih in državnih uradih te dežele. PROTEST PROT! SOCIALIZMU. Proti nenravstvenim predstavam po glediščih s premičnimi slikami. New Orleans, La., 14. nov. — Pro-testi proti sorazmerno malemu številu katoličanov v zaveznih in državnih službah v tej deželi ter proti dejstvu, da država noče plačevati za posvetni pouk v katoliških šolah, obsodbe nedostojnih gledaliških iger ter nenrav-stvenih in pogubonosnih predstav s premičnimi slikami, in resen poziv na katoličane za boj proti socializmu: vse to je vsebovalo letno poročilo predsednika Edwarda Feeneya iz Brooklyna, N. Y., v današnji seji devetega letnega zborovanja ameriške zveze katoliških društev (American Federation of Catholic Societies). “Naša zveza nima nobenega kandidata za kak javni urad,” je rekel, "ampak videti je, da v razmerju k številu katoličanov pod zvezdnatim praporom tukaj in v naših otoških posestih nikakor nimamo zadostnega zastopstva v javni službi. Nadalje bi morali biti tisti, ki jih naša vlada izbira za odgovorne javne službe, resnični katoličani in nele po imenu.” Z ozirom na gledališča je rekel: “Pokrovitelji takozvane ‘napredne šole’ so zadnja leta poplavili Združene Države z nedostojnimi gledališkimi igrami, ki zasmehujejo poroko in vzbujajo razuzdano pohotnost proste ljubezni. Nedostojno igro že tudi nadomešča ne-nravstvena in pogubonosna predstava s premičnimi slikami, ki zapeljuje mlade otroke.” G. Feeney je izrazil upanje, da civilna oblastva prepovedo nedostojne in pohujšljive predstave premičnih slik. "Razuzdanost,” je rekel, “se vceplja v duše mnogih naših ljudi in žal, čimbolj ta uspeva, tembolj izgineva ljubezen do Boga. Boj za nravnost je na dnevnem redu dandanašnji, kakor je bil pred sto leti. Dal Bog, da ne bi nasladno življenje in brezverske navade premnogih naših sodržavljanov spravile v nevarnost naše ljudovlade. Kajti uverjeni smo, da bi brez vere tudi najbolj prosvetljena vlada naših dni vodila do propada in zmede, ki je ugonobila stare Grke in Rimljane.” Potem je tolmačil prizadevanje zveze “Individual and Social Justice League”, katere namen je, izpodbijati socializem in njegove krive uke, nasprotne ameriškemu vzoru o čistosti družine in o ljubezni do domovine, ter braniti vero kot temelj naše prosvete. New Orleans, La., 16. nov. — Poglavitna izmed rezolucij, sprejetih danes tukaj v zaključni seji letnega zborovanja ameriške zveze katoliških društev, je bila ona, s katero so se delegati izjavili proti vsakteri obliki socializma. Rezolucija se glasi: “Protestiramo proti propagandam, ki grenijo delavca, propovedujejo nauk razrednega sovraštva, zaplembe zasebne lastnine, zasramujejo poroko, zanikajo očetovske pravice in odgovornost ter proglašajo državno nadzorstvo in celo lastninsko pravico do otroka.” Neka druga sprejeta rezolucija obsoja upravne uradnike nove ljudovlade portugalske, predsednika Brago in njegove zaveznike zaradi preganjanja katoličanov in zlasti zaradi grdega ravnanja z redovnicami in redovniki. Po sprejetju še nekaterih drugih rezolucij in izvolitvi zvezinih uradnikov se je konvencija odgodila, da se snide prihodnje leto v Columbusu, O. 5 premogarjev usmrčenih. Hillsboro, 111., 12. nov. — Pet pre-mogarjev je bilo usmrčenih in 18 ranjenih ob eksploziji v rudniku “Shoal Creek Coal”-kompanije pri Panami, rudarskem mestecu v severnem delu okraja Montgomery. Petdeset moških, ki so delali v onem oddelku rudnika, ki se je v njem pripetila eksplozija, je bilo rešenih, kakor zatrjuje jamski poslovodja. Skupaj je bilo 350 moških pod zemljo tisti čas, ampak 300 jih je bilo izven nevarnosti. Vzrok eksplozije ni znan. Usmrčenci in ranjenci so bili opečeni po plamenih vsled eksplozije. V rudniku pa ni nastal požar. G. A. Murray, glavni klerk v rudniških uradih, je zanikal poročilo, da je še 50 moških v rudniku. Trupla so bila tako okrnjena, da mrtvecev ni bilo spoznati. Standard Oil Co. spet zmagala. Jackson, Tenn., 15. nov. — S tožbo zavezne vlade proti Standard Oil Company of Indiana je prva začasno poražena, kajti sodnik McCall, pred katerim se vrše obravnave, je odločil, da se število prestopkov zakona ne ravna po številu odpošiljatev, ampak po številu dovoljenih popustov. Najvišje-dopustna- globa ne znaša $30,084,000, nega samo $92(j,000. Najvišja globa za vsak prestopek zakona je $20,000, najnižja globa znaša $1000. Število dokazanih pošiljatev znaša 1524 in vlada je za vsako predlagala najvišjo kazen. Rabat ali popust, ki tvori prestopek zakona, se je pa plačal samo v 46. slučajih, tako da je torej mogoče korporacijo spoznati za krivo in jo obsoditi ponajveč v 46. slučajih. Gre v tem slučaju za razpošiljanje petroleja iz Whitinga, lnd., v jugovzhodne točke skozi Grand Junction, Tennessee, zato se imenuje ta pravda tudi slučaj Grand Junction. Predsednik Taft v Panami. Colon, 14. nov. —- Predsednik Taft je dospel semkaj na krovu oklopnice “Tennessee”. Podpolkovnik Goethals in drugi, ki so hoteli predsednika sprejeti, so se mu peljali naproti na parniku “Christobal”, bržko je prišla vojna ladja na videz. Ko se je ta ladja usidrala, se je parnik postavil vzbok in Goethals in njegova družba so se podali na krov, da predsednika pozdravijo v Panami. Pozneje se je predsednik izkrcal, in ko je zapuščal oklopnico “Tennessee”, so grmeli topovi. Tu misli ostati štiri dni in na svojem poyratku dospeti dne 22. novembra v Charleston. Newyorški štrajk poravnan. New York, 12. nov. — Štrajk ekspresnih voznikov in njihovih pomočnikov je formalno proglašen končanim, in v glavnem stanu štrajkarskem je bilo razglašeno, da se v ponedeljek spet prične z delom. Po sklenjeni pogodbi bodo družbe spet nastavile štrajkarje, vendar si pridrže pravico, izvzeti od tega take moške, ki so med štrajkom zakrivili kako nasilstvo. Vprašanje glede delovnih ur in plač se pozneje reši. Unija se odstrani družb ne pripozna. Skriva se. Oyster Bay, N. Y., 12. nov. — Gospod Roosevelt je še vedno na Sagamore Hillu popolnoma ločen gd sveta v veliko začudenje prebivalcev mesta Oyster Bay. Izza njegovega povratka iz špansko-amerikanske vojne pred 12. leti ni naš polkovnik živel v taki odločenosti, in ljudje si tega ae vedo tolmačiti. Polkovnik je opustil celo svojo najljubšo zabavo, podirati drevesa s sekiro. Pravijo, da Roosevelt živi sedaj večinoma v svoji knjižnici. Odmevi o volitvah. Berolin, 11. nov. — Poročila o izidu volitev v Združenih Državah so se zasledovala tukaj z nenavadnim zanimanjem. V pojasnilih časopisja se poudarja, da izraža velika demokratska zmaga prevrat v mišljenju amerikan-skega ljudstva kar najočitneje. Zajedno se označa poraz Roosevelta in njegovih načel za zelo znamenit pojav. In obenem se enoglasno napoveduje, da bo prihodnji predsednik Združenih Držav demokrat. “Vossische Zeitung” piše, da se začenja za Združene Države nova doba zgodovine, češ, dežela se je izrekla proti nadaljevanju republikanske vlade, vsled česar je Taft v škripcih. Nezadovoljnost s politiko republikancev, pravi dalje isti dnevnik, razbija tudi Rooseveltov vpliv. Zanj je bil dan volitve črn dan. Volivci so pripravili polje za veliki odločilni boj leta 1812. Večina časopisov se izraža v istem smislu. Nravstvena slika. New York, 15. nov. — Ko se je neki tukajšnji kitajski trgovec ponudil, plačati za neko še ne 16 let staro deklico $250, je Irene Stuber, amerikanska soproga Kitajca Toma Lee, zvabila svojo 13 letno sestro iz Scrantona, Pa., v New York in jo prodala. Deklico so pozneje našli v neki kitajski beznici in jo dali nazaj materi. Ireno Stuber je sodnik izročil popravnici. Tom Lee je moral v kaznilnico. Sloga jači. Independence, Kas., 15. nov. — Skoro vsak delazmožni- moški v tem okraju je pomagal danes pri napravi nove ceste od tukaj v Coffeyville, 18 milj daleč. Kačih 1500 mož s stoterimi zapregami je pomagalo graditi cesto, in ko je napočil večer, je bila cesta dogotovljena do poškropljenja z oljem proti prahu. | ■ ZBOROVANJE DELAVSKE ZVEZE. “American Federation of Labor” v veliki nevarnosti, da se razcepi vsled prepirov. GOMPERS PROTI SOCIALIZMU. Zagovarja unionizem, ki zboljšuje delavski položaj stopnjema. St. Louis, Mo., 15. nov. — Guverner H. S. Hadley je imel nagovor na delegate, ki so prišli semkaj k 30. letnemu zborovanju delavske zveze ameriške (American Federation of Labor). Govoril je o “pravici delavski do odškod-be”. To je bil edini govor v obeh današnjih sejah. Predsednik Gompers je nadaljeval v čitanju svojega poročila. Drugi posli zborovanja so bili sprejemanje odborskih poročil. Preden se konvencija odgodi, se bo imela izreči za ali zoper socializem, kakor pravijo voditelji. Vctor L. Berger iz Milwaukee, Wis., izvoljeni sociališki za-vezni poslanec, in Max Hayes iz Clevelanda sta na čelu gibanja, ki bo izkušalo, pridobiti konvencijo za socializem. Hayesovi prijatelji ga žele kot naslednika Gompersu v predsedstvu federacije. St. Louis, Mo., 16. nov. — Boj, ki se utegne razviti v najsrditejši razpor v zgodovini delavske zveze ameriške, se je začel v konvenciji danes, ko so bila predložena poročila o strankarskem prepiru med elektrikarji. Prepir je star že več let. Predsednik Gompers in ostali uradniki federacije bodo morali napeti vse sile, da preprečijo razcep v zvezi. Vsekakor se bo morala rešiti zadeva že na tej konvenciji. Pre-mogarska delegacija, ki ji načelujeta predsednik Thos. L. Lewis in distrikt-ni predsednik John H. Walker, je stopila na stran Reedove stranke električnih delavcev, katero smatrajo za so-ciališko in ki šteje 27,000 članov, do-čim pripada nasprotni, sedanji “administraciji” (upravi) vdani stranki, ki ji načeluje McNulty, samo 12.000 članov. Reševanje prepira se prične jutri. Victor L. Berger, izvoljeni sociališki kongresnik iz Milwaukee, še vedno vzbuja največjo pozornost med delegati. Vsi uradniki federacije so mu čestitali na izvolitvi, samo predsednik Gompers ne. Sociališki delegati so v posebni seji nocoj sklenili, da ne bodo nastopili niti proti predsedniku Gompersu, niti za rezolucijo v prid političnemu socializmu, čeprav bodo stavili več manjših predlogov na korist socializmu. Predsednik Samuel Gompers je v ponedeljkovi seji nastopil najostreje proti socialistom in njihovi nameri, zavladati v delavski zvezi ameriški. Gompers je govoril o socializmu kot “izigrani zmoti in družabnem vseobč-nem zdravilu brez zdravilne moči” ter je zagovarjal unionizem, ki polagoma, od stopnje do stopnje, zboljšuje delavski položaj, zato tudi napreduje, ker sloni na zdravi podlagi. Sociališki delegatje so napad na socializem g. Gompersu hudo zamerili. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da je “American Federation of Labor” v preteklem letu izdala 334 charterjev ter imela koncem leta 1,438 podružnih unij in približno 2,000,000 članov. Mednarodne unije v zvezi z deželno federacijo imajo približno 28,-000 oddeljenih krajevnih unij in so pridobile med zadnjim letom 220,000 članov. Skladi v gotovini začetkom oktobra so znašali $182,914, narastek v letu za $20,000. Konec upora v Hondurasu. Washington, D. C., 14. nov. — Zadnji dnevi revolucije, ki jo je uprizoril v Hondurasu general Jose Valladares in sicer na otoku Amapala, so donesli prizore za komično opero. Hrabri general, ki je pred tednom dni široko-ustno pretil, da prežene vse Amerikance z otoka, se je moral vdati v to, da je kapitana Andersona od zavezne topničarke “Yorktown” prosil, naj ga ščiti pred njigovimi lastnimi pristaši, in kapitan je velikodušno odpustil vse, kar se je prej zgodilo, ter je razpostavil svojih mornarjev kot straže okrog hiše upornega generala. Potem se je Valladares udal predsedniku Davili, ki ga pošlje v prognanstvo. S topovi nad izgrednike. Managua, Nicaragua, 14. nov. — Po liberalcih v Leonu povzročena demonstracija, ki jo je vlada s topovi razgnala, je zahtevala 12 človeških žrtev, do-čim je bilo vsepolno oseb ranjenih. Med zadnjimi se nahaja Amerikanec Chas. Teller. Ameriški konzul Oliva-res, ki se je podal takoj v Leon preiskat zadevo, sporoča, da so se izgredi obnovili. Konec draginje mesa? Chicago, 111., 16. nov. — "Doba visokih cen je minula”, pravijo klavni-čarji. "Cene mesu niso znatno znižane,” pravijo prodajalci mesa na drobno. “Kdo dobiva denar?” vprašuje odjemalec. Tako se je tukaj včeraj in danes vsevprek zatrjevalo, zanikalo in vpraševalo, in sedaj vemo toliko kakor prej Poročila iz raznih delov dežele naznanjajo, da so se cene znižale — vsaj pri prodaji na veliko — v mnogih mestih Znižanje od 4 do 2 c v cenah za govedino in svinjino je bilo zaznamovano v mestih New York; Mobile, Ala.; St. Joseph, Mo.; St. Louis, New Orleans, Washington, Seattle, Bay City, Mich.; Detroit, Cleveland, Omaha, Indianapolis, Cincinnati, Columbus, Duluth, St. Paul, Philadelphia, New Haven, Conn., in Grand Rapids, Mich. Cene so ostale stare v mestih Milwaukee, Toledo Atlanta, Ga.; Louisville, Denver in Pittsburg. Prijetno slišati. Boston, Mass., 14. nov. — Cena za meso in zelenjavo se je znižala na trgu bostonskem za 10 do 15 odstotkov. Govedina se je znižala skoro za 5c, isto-tako kuretina. Znižanje cene se razteza na skoro vse vrste sveže zelenja-di. Sirovo maslo in jajca so ostala trdna. Zadnja so se celo podražila za 1 ali 2 c. Povodenj v Parizu. Pariz, 15. nov. — Reka Seine še vedno narašča centimetra na uro. Iz obrežnih hiš ljudje beže, ker bo povodenj baje dosegla svoj višek v četrtek. Že koncem zadnjega tedna je začela reka Seine naraščati vsled neprestanega deževja po deželi. Viharji so departemento Ardeche povzročili ogromno škodo. Pri Berrias je vihar ruval drevje in povzročil poplave. Ceste je razdrlo. Prestopila je bregove reka Ardeche in naredila mnogo škode. V nekaterih krajih so hiše pod vodo, ceste pa so se spremenile v prave hudournike. Na železniški progi Le Theil-Alais se je moral ustaviti osebni vlak sredi med vožnjo, ker je bila proga pol metra visoko preplavljena. V občini Saint Meard je ubila strela neko staro žensko. Pri Yveto-tu je iskalo sedem oseb zavetje v nekem skednju. Strela je udarila v skedenj, ki se je podrl in pokopal pod seboj vseh sedim oseb. Sneg na Nemškem. Berolin, 15. nov. — Ogromnim me-težem po osrednji in zapadni Nemčiji je sledilo močno deževje, vsledčesar so vsepovsod nevarnosti zelo narasle. Brzojavna zveza je vsled grozne nevihte na vse strani pretrgana ali vsaj motena. Na ozemlju ob Renu je bilo opustošenje ogromno. Promet je oviran zlasti po severnih železnicah. Maroko popušča. Madrid, 15. nov. — Afriška država Maroko se je izjavila pripravljeno, plačati Španiji $13,000,000 odškodnine, kakor jo je zahtevala španska vlada po sklepu uspešne vojne proti Maročanom lansko poletje. Proti Viljemu in Habsburžanom. Dunaj, 12. nov. — Koj za Mladoče-hom Udržalom, ki je prijemal nemškega cesarja in trozvezo, je tudi socialdemokrat Renner v avstrijski delegaciji nezaslišano napadal cesarja Viljema in habsburško rodovino. Navzoči avstro-ogrski minister vnanjih zadev, grof Aehrenthal, je ogorčeno in najostreje zavračal razžalitve, za kar mu je delegacija gromko ploskala. V ogrski delegaciji je ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary izjavil, da bo predložil parlamentu začetkom prihodnjega leta volilno reformo in vojaški kazenski pravdni red. Skrivnosti kemije. Znanost kemije ali ločbe je odkrila mnoge izbornosti rastlin, neznane prejšnjim zarodom. Pokazala nam je, kateri deli rastlin imajo kako zdravilno vrednost in kako se dajo ločiti od onih brez vsake vrednosti. Naučila nas je tudi, kako sestavljati koristne dele raznih rastlin v svrho, da se doseže najboljši učinek na zbolele organe telesne. Izvrstna sestava takih zdravilnih zelišč se nahaja v Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu. Formulo je potrdila naša vlada in potrdili so jo stoteri praktiški zdravniki. V boleznih prebavnih organov je priporočljivo vsaki družini. Prav koristno je ob izgubi teka, težavi po jedi, ščipanju, zapeki, omotičnosti, razdražljivosti, glavoboli, slabosti. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. 85 PREMOGARJEV MRTVIH V DELAGUI. Vsled eksplozije v coloradskem premogovniku zadnji teden storilo smrt mnogo Slovanov. DVA SLOVENCA MED ŽRTVAMI. Dopis našega poročevalca o podrobnostih strašne nesreče. Trinidad, Colo., 12. nov. -— Črnokož-ni rudarji, ki spravljajo trupla vsled eksplozije usmrčenih premogarjev iz rudnika v Delagui na površje, so za-štrajkali. Delati nočejo več za $2.95 na dan, ker je po njihovi izjavi smrad od mulske mrhovine in človeških trupel neznosen. Vsledtega je spravljanje trupel otežkočeno, vendar sta bili še dve nadaljnji trupli spravljeni na đap, tako da je naraslo skupno število na 71. Deset nadaljnjih trupel je baje še v rudniku pripravljenih, da se spravijo na dan. Bržkone je pri eksploziji storilo smrt skupaj 85 mož. * * * Tej brzojavki dodajemo dopis, ki smo ga pravkar prejeli od nekega našega naročnika m vzornega poročevalca. Dopis se glasi: Delagua, Colo., 13. nov. — “A. S.”, Joliet, 111. Cenjeno uredništvo! Prosim za malo prostora v cenj. listu “A. Slov.”, da sporočim rojakom širom Amerike, sicer malo pozno, o nesreči, katera se je pripetila dne 8. t. m. ob 2:30 popoldne. V cehi št. 3 v drugem severnem hodniku nastal je ogenj na neznan način, kakor nekateri zatrjujejo še en dan pred razstrelbo; ker pašo mislili, da bodo istega udušili, niso niti ljudi spravili iz rova, kateri bi se gotovo rešili. Po krivdi kapitalistov izgubilo je toliko nedolžnih žrtev svoje dragoceno življenje, po številu jih mora biti čez 90. Izmed Slovencev sta izgubila svoje dragoceno življenje 2 (dva! in sicer: Frank Lenarčič, doma iz Tomišlia pri Ljubljani, star 33 let, neoženjen, član dr. sv. Barbare, postaja št. 45 in dr. sv. Petar i Pavao N. H. Z. odsjek br. 364 in dr. sv. Jožefa št. 56 K. S. K. Jednote v Leadville, Colo. Andrej Glažar, doma iz Slavine na Notranjskem, star 28 let, neoženjen, član dr. sv. Petra in Pavla št. 15 J. S. K. Jednote v Pueblo, Colo. in društva Orel št. 21 S. N. P. Jednote tudi v Pueblo, Colo. Bratov Hrvatov je ubitih 6, Črnogorcev 7, Japoncev 4, Italijanov 15, Mehikancev je največ, približno 40. Sprva se je mislilo, da je več naših rojakov ubitih; ali zvečer ob 11. uri se nam je, na veselje vseh, posrečilo dobiti prve štiri rojake še žive. Ti junaki, kateri so se borili s strupenimi plini celih 9 ur, so sledeči: Ivan Simčič, Ivan Bratovič, Anton Bratovič in Jožef Jugo, eden najsrčnejih izmed četvorice. Drugi dan, t. j. 9. nov., ob enajsti uri dopoldne jih je zopet prišlo 14, izmed katerih je bilo 10 Slovencev, katerih imena so sledeča: Frank Glažar, Frank Poglajen, Frank Poglajen mlajši, Jožef Kruljc, Frank Slavec, Frank Benigar, Frank Krebelj, John Koželj, Matevž Lenaršich, Frank Likovič, 1 Japonec in 3 Italijani. Do sedaj so spravili na dan že čez 80 trupel, pogreša se jih še 7. Toliko pravi družba da jih je, mogoče' jih je še več, saj ne ve nihče, koliko ljudi je bilo ob času razstrelbe v cehi, zato ker jih je najmanj 50 prišlo pred razstrelbo iz rova. Pogreb za Frank Lenarčičem in za 3 Hrvati se je vršil v petek 11. t. m. katerega se je vdeležilo dr. sv. Barbare in dr. N. H. Z. Sprevod začel se je pomikati točno ob 4:30 pop. iz po-grebniškega zavoda proti kat. cerkvi sv. Trojice, na čelu godba, potem društvena zastava in članstvo. Po cerkvenem opravilu smo se zopet podali prot kat. pokopališču ter jim izkazali zadnjo čast. Vsem žrtvam sveti naj večna luč in blag jim spomin! Pozdrav rojakom! Naročnik. V Brestu in Cherbourgu. Brest, Francija, 15. nov. — Četrti oddelek atlantskega brodovja ameriškega, ki mu pripadajo vojne ladje “Georgia”, “Nebraska”, “Rhode Island” in “Virginia”, je dospel semkaj. Ko so ladje doplule v luko, so zagrmeli topovi v medsebojni pozdrav. Mestna oblastva prirede več slavnosti za častnike. Posebni vlaki prepeljejo mornarje v skupinah po tisoč v Pariz. Cherbourg, 15. nov. — Bojne ladje “Louisiana”, “Kansas”, “New Hampshire” in “South Carolina”, drugi oddelek ameriškega atlantskega brodovja, so doplule semkaj. Prirede se sprejemi za častnike in veselice za moštva. , Na pojedini pri cesarju. Dunaj, 15. nov. — V cesarskem dvoru se je vršila običajna slavnostna de-legacijska pojedina, h kateri navadno povabi cesar Franc Jožef avstrijske in ogrske delegacije, kadar so na svojem posvetovanju v državnem glavnem mestu. Pri sprejemu je razvijal vladar tako svežost in živahnost, da se mu nikakor ni moglo opaziti bremena njegovih let. Njegovo čvrsto zdravje in veselo razpoloženje je vzbujalo splošno pozornost. Tudi v razgovoru ni bilo opaziti najmanjšega sledu kake utrujenosti. Z najživahnejšim zanimanjem je vladar pritegnil k razgovoru veliko število poslancev, in po slavnostni pojedini je z mnogimi svojimi gosti dalje časa govoril. Od velike važnosti je, da je cesar nasproti članom avstrijske delegacije omenjal češko-nemška spravna pogajanja v Pragi. Izražal je upanje, da pride kmalu do sporazuma, in je rekel, da je skrajni čas, doseči spravo med Čehi in Nemci, kajti razpor je silno škodljiv za celo deželo. Prejšnja poročila o bližnji naselitvi portugalskih redovnikov, ki so bili vsled revolucije izgnani iz svoje dežele, se zdaj potrjujejo. Na Solnogra-škem in Koroškem že pripravljajo člani redov, izgnanih iz Portugalskega, vse potrebno za trajne naselitve. Baronici Lang pripadajoče posestvo Bad Mittenwald je prešlo za ceno 400,000 kron v portugalske roke, da se uporabi za tako naselbino. Portugalska ljudovlada pripoznana. Lizbona, 11. nov. — Tudi diploma-tični zastopniki Združenih Držav, Rusije, Švedije in Norvegije so obvestili portugalski urad vnanjih zadev, da so od svojih vlad pooblaščeni, stopiti v službeno zvezo s portugalsko vlado glede tekočih poslov. Ko so Velika Britanija, Francija, Španija in Italija že v četrtek izdale tozadevne izjave, se smatra postopanje vseh teh velevlasti za dejansko pripo-znanje ljudovlade. Tolstoj zbolel. Tula, Rusko, 15. nov.—Grog Tolstoj, ruski modrijan in pisatelj, ki je pred nekaj dnevi zapustil svojo družino na njenem posestvu Jasnaja Poljana, da sklene preostale svoje dni v samoti nečega samostana, je vsled težavnega potovanja in duševne napetosti zbolel za vnetjem pljuč ter leži v nekem selu poleg železniške postaje Astapova. Bolest mu je v zadnjih 24. urah nekoliko odlegla in zdravniki pravijo, da ni neposrednje nevarnosti za njegovo življenje. Ponesrečen rojak. Manistique, Mich., 15. nov. — Nesreča se je prigodila rojaku Martinu Lesar. Trideset milj od tukaj v Shingletonu, Mich., našli so ga na železniški progi mrtvega in vsega razmesarjenega tako, da so ga težko spoznali. O njegovi smrti se ne zna dobro. Pravijo, da je igral karte v nekem salunu z dvema možema, s katerima je skup delal v hosti, in priigral ves denar od njiju. Najbrž da sta ga onadva ubila in na železniško progo odnesla. Pokojnik ni bil oženjen. V tem mestu je bival dvajset let kot dobro znan in priljubljen mož in je bil član tukajšnjega nemškega društva Sons of Handriks, katero ga je spremilo k zadnjemu počitku. Zapušča dva brata in eno sestro na Calumetu. Lahka mu bila tuja zemljica! (Podp. Fr. Gorshe.) Jolietske novice. —Umrl je v soboto v bolnišnici sv. Jožefa previden s sv. zakramenti za umirajoče rojak Jožef Slak, v starosti kacih 36 let, neoženjen, doma iz Velikih Dol pri Zatičini. Pri društvu ni bil nobenem. Katoliški pogreb mu je oskrbel rojak g. John Krevs, njegov sorodnik na svoje stroške. Pokojnik je živel v Jolietu delj časa ter je prišel v Ameriko pred tremi leti. Naj počiva v miru! — Gospa Frank Roglova je komaj prestala vročinsko bolezen in jela okre vati, ko je nenadno zbolela njena mlajša sestra za isto boleznijo in ji podlegla v noči od ponedeljka na torek. Šele pred letom dni je prišla v Ameriko ozir. Joliet, in tu si je prislužila že lepo svotico denarja, ko jo naenkrat ugrabi smrt. V cvetoči starosti še ne 20. let je morala zapustiti predrage svojce, ki so jo ljubili čez vse na svetu. Pogreba, ki se je vršil včeraj (v četrtek) dopoludne, se je udeležilo vsepolno rojakov in rojakinj. Brid-koprizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje, a blagi pokojnici svetila večna luč nad zvezdami! — Rojaku Jožefu Šetina je umrlo v ponedeljek nekaj mesecev staro dete. — Te dni se je mudil v Jolietu rojak Peter Lukas, ki je prišel iz Penn-sylvanije za delom. Obiskal je našo tiskarno ter se kasneje podal v Springfield, 111., do premogarjev. Joliet, 111., 16. nov. — V četrtek prihodnjega tedna bomo obhajali Zahvalni dan. O pomenu Zahvalnega dne govori predsednika Tafta proglas, ki se nahaja v prevodu na četrti strani te št. Na tem mestu opozarjamo rojake in rojakinje jolietske na veselico, ki jo priredi na večer tega dne naše slavno društvo sv. Genovefe v prostorih K. S. K. Jednote. Na sporedu bo sijajen ples in “basket party”. Vstopnice po 25c za moške, dame proste. Društvo sv. Genovefe uživa splošne simpatije, ker nam večkrat prireja lepe večere. Kdo se ne spominja krasno uspele gledališke igre, ki jo je uprizorilo to dično društvo zadnjo zimo v korist naši cerkvi svetega Jožefa? In zato smo prepričani, da doseže tudi njegovd prireditev na letošnji Zahvalni dan popoln uspeh. Na veselo svidenje! — Premil, nadškof Quigley iz Chi-'cagd je podelil zakrament sv. birme 350 birmancem zadnjo nedelja yopo-ludne v tukajšnji slovaški cerkvi sv. .Cirila in Metoda ob ogromni udeležbi iupljanov. R,ev, Ivičič, slovaški žup { nikj ja vodil vse priprave ža slovesen sprejem preč. vladike, ki je izrazil potem ob slovesu svoje največje zadovoljstvo nad napredkom slovaške župnije. Preč. dekan Dunne od cerkve sv. Patrika je pomagal pri obredih na čelu mnogih drugih čč. gospodov. Vsa slovesnost je napravila na vse prisot- ' ttike najgloblji vtis. Slovaška cerkev je bila ustanovljena pred desetimi leti in je imela sedaj vdrugič sv. birmo. Med birmanci je bilo mnogo odraslih oseb. — Ali že imaš druge državljanske papirje? Ako jih še nimaš pa si že u-pravičen do njih, požuri se in pojdi ponje še ta mesec, drugače se ne boš mogel udeležiti prihodnjih spomladanskih volitev. Samo do dne 30. novembra imaš čas, da jih dobiš — potem bo prepozno, zatorej požuri se! Čim več volivcev bo štela naša naselbina, tem večji vpliv in ugled bomo imeli Slovenci med drugimi narodi v tem mestu, in temveč bomo lahko zahtevali v korist našim wardam in našim ljudem, Zatorej na noge! Gradnja tovarne naše tvrdke "Slovenian Liquor Co.” na N. Chicago streetu gre urno izpod rok in stavka je že dograjena do prvega nadstropja. — Harry B. Humphrey, član livarske tvrdke Humphrey & Sons, ki je bil dne 25. okt. zvečer na Columbia 6treetu blizu Eastern ave. iz_ zasede obstreljen baje po sočutnikih strajku-jočih livarjev, ko je spremljal neke stavkokaze iz svoje livarne domov, je v ponedeljek popoludne v svojem stanovanju na Manhattan roadu podlegel zastrupljenju krvi vsled strelne rane. — Ali dobi Joliet mestno upravo po komisarjih ali poverjenikih? Po mestu krožijo sedaj tozadevne peticije in če dobe med volivci dovolj podpisov, bo določen poseben dan volitve, da se bo glasovalo o vprašanju glede komisijskega načina mestne uprave. Zakon o mestni upravi po komisarjih ali poverjenikih je bil sprejet v zadnjem zasedanju državnega zakonodajstva in po njegovih odredbah se imajo volivci vprašati potom peticij, da li žele glasovati o novi obliki mestne uprave. Peticije mora podpisati najmanj desetina števila volivcev, kateri so glasovali ob zadnji mestni volitvi za župana. V Jolietu je ob zadnji županski voitvi glasovalo 7,045 vohvc.ev, torej jih mora 705 podpisati sedanje peticije. Potem se te izroče okrajnemu sodniku in ta skliče v šestdesetih dneh posebno volitev. Ako ob tej posebni volitvi predlog za sprejetje novega načina mestne uprave propade, se to vprašanje ne sme več dati na zopetno glasovanje dve leti. Če se predlog Sprejme, potem zakon predpisuje, da se ima vršiti mestna volitev tretji torek v aprilu za župana in štiri komisarje ali poverjenike. Kandidati se imajo izbrati brez ozira na warde in politične stranke. Uradna doba za take uradnike bi bila štiri leta. Več o priliki. — Z delom se je začelo v soboto za novi zvezni kolodvor (Union station). Ko bo stavbišče prekopano, se takoj prične z gradnjo. — Ogenj je popolnoma uničil tri poslopja in napravil škode za več tisoč / dolarjev včeraj (v torek) zarana v Rockdalu. Zgorela so poslopja pod ■1?. St. 305, 307 in 309 na Moen avenue. Poslopje pod h. št. 309 je nedavno kupil od g. Rudmana član nove mesarske tvrdke v Rockdalu, g. John Petru-ša, ki pa ne utrpi nobene škode, ker je imel poslopje zavarovano. Kako je nastal ogenj, ni natanko dognano. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bogunovič Simeon, Novosel Ivan, Sakovič Francis. BrOckway, Minn., 6. nov. — Cenjeni list Ani. Sl.! Naj ti sporočim par vrstic iz našega prijaznega okraja. Tukaj imamo že precej mrzlo vreme. Pa saj smo že daleč v jeseni in nam ni drugega pričakovati kot mraz in sneg. Ke-dar bo pa še kaj novega, ti pa že spo- ročim. Pozdrav čitalcem lista. Listu pa kmalu kakega novega naročnika. John Poglajen. Brockway, Minn., 13. nov. — Cenjeno uredništvo Am. Sl.! Sprejmi par vrstic v predale cenjenega lista. Mi brockwayski Slovenci se imamo po navadi. Vreme imamo toplo včasih, drugič zopet mrzlo. Nocoj gre pa sneg. Naš rojak g. Frank Tarman se je ponesrečil. Ko je bil na lovu, se mu sproži puška in ga hudo rani na roki. Odpeljali so ga v St. Cloudsko bolnico. Upamo in želimo mu, da kmalu okreva. Gosp. Gregor Hlebajna dela novo hišo pri cerkvi, V torek 15, t, m. ob deveti uri se bode vršila poroka George Fiedler in Mary Blazhek. Mati nevesti je Slovenka in oče je Nemec. Tudi ženin je Nemec. Bog jima daj srečo! Sedaj pa pozdrav vsem čitalcem. Vrlemu listu pa obilni uspeh. John Poglajen. Ely, Minn., 6, nov1. ^ Prosim, oskusite naše meso. Nizke cene in doDra postrežba j« naše geslo Ne pozabite toraj obiskati nas v ru.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Qiic. Phone 4531. N. W. Phone ni;. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT ¿P Telefon S. Chi. 439. SOBA 19. 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL. wuwywmvwwwAWA TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “The U. S." 10c. in “Meerachnum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street Joliet IB. Oscar J. Stephen g-S. Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVIM NOTAR Kupuje in prodaj« zemljišč« v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi. Zavaidje tud. življenje proti nezgodam m bole^.um. Izdeluje vsakovrstna v notarsko .t.oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. SCHONET divam.popravljam in gladim obleke 918 N. Chicago StJoliet. Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik, 1022 Ohio St, Allegheny, Pa. Bell Phone 9571-R. Cedar. Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek. Joltat Nali N« voglu Chicago in Clinton ulli RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00 ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic posebnost. Telefon. 300 N. Bluff St.. Joliet. 111*. Kadar hočete barvati hišo ali pre meniti papir, se oglasite pri meni. Mo je delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinoi: Popravljamo Delo jamčimo, KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno, NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St,. Joliet Illinois. John Slefanic na voglu Scott in Ohio cest Joliet lil Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, Is, vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestem Phone 34«. JOLIET. ****** K. S. K. ******* ****** JEDNOTA ****** .Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi j Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. ’Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, TU 'JI. podpredsednik:.........Marko Ostronich, 49 Villa St.. Allegheny, Pa. ■II. podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo *Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. iPomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 11!, Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewitlg Ave., South Chicago, 111 Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:.....Dr, Martin J, Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111 NADZORNIKI: f ' George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. [ Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. ! ; i Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. PRISTOPILI ČLANI. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 16968 Matija Flajnik, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. nov. 1910. Dr. št. 116 članov. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 16969 Mihael Petrovič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. nov. Dr. št. 95 članov. K društvu sv. Vida 25. Cleveland. Ohio, 16970 Anton Fortuna, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 16971 Josip Zabukovec, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 6. nov. 1910. Dr. št. 324 članov. K društvtt sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 16972 Ivan Horvatin, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 16973 Matija Gerkšič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 6. nov. 1910. . Dr. št. 233 članov. K društvu sv. Jurija 73, Toluca. 111.. 16979 Vincenc Rački, roj 1881. zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. nov. 1910. Dr. št. 40 članov. K društvu Frid. Baraga 93. Chisholm, Minn., 16980 Anton Koren, roj 1892, zav. za $1000, L razred; 16981 Andrej Bradač, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 16982 Franc Petrovčič, roj 1883, zav. ža $1000, 3. razred, spr. 9. nov. 1910. • Dr. št. 89 članov. K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 16983 Benedikt Birsa, roj 1894. zav. za $500, 1. razred; 16984 Jožef Birsa, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 6. nov. 1910. Dr. št. 45 članov. K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16985 Martin Račič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 16986 Ivan Štukelj, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 16987 Ivan Zupančič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. nov. 1910. Dr. št. 42 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16974 Ivan Adlešič, roj 1889, zav. za $1000, 2, razred, 16975 Andrej Poslušni, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. nov. 1910. Dr. št. 193 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich.. 16976 Nikolaj Paljuk, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 10. nov. 1910. Dr. št. 42 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16977 Ivan Samsa, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 6. nov. 1910. Dr. št. 111 članov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16978 Andrej Sedušak, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. nov. 1910. Dr. št. 109 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.. 5200 Mihael Arh, 6. nov. 1910. I. dr. št. 47 člapov. II. dr. št. 231 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., 6442 Ivan Hartelj, 6. nov. 1910. Dr. št. 46 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1. Chicago. 111., 16486 Franc Selan, 15464 Ivan Mohor, 4140 Franc Selan, 12, nov. 1910. Dr. št. 164 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11707 Ivan Botički, 7. nov. 1910. Dr. št. 155 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15869 Urban Štemfel, 10536 Ivan Flisek, 12603 Gašper Bizjak, 9. nov. 1910. Dr. št. 93 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 15148 Josip Vukovič. 7. nov. 1910. Dr. št. 73 članov. Od društva Frid. Baraga 93. Chisholm, Minn., 15026 Anton Zuferlin, 13904 Jos. Trušnik, 7. nov. 1910. Dr. št. 86 članov. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 16133 Matevž Pišlar, 16135 Franc Rupnik, 7. nov. 1910. Dr. št. 41 članov. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet. 111., 172 Mihael Uršič, 7. nov. 1910. Dr. št. 260 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 9924 Luka Seliškar, 13127 Milan Perkovič, 14099 Mihael Fumič, 7. nov. 1910. Dr. št. 110 članov. Od društva sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., 12550 Franc Petan, 8. nov. 1910. Dr. št. 45 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 11829 Ferdinand Požak, 8. nov. 1910- Dr. št. 53 članov. PRESTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Frančiška 63, Cleveland, Ohio, 4736 Rozalija Štepec, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 4737 Marija Štepec, roj 1882, zav. za $500, 3. razred; 4738 Marija Kočevar, roj 1870, zav. za $500, 6. razred, spr. 13. nov. 1919- ' Dr. št. 43 članic. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111.. 4739 Marija A. Rački, roj 1887. zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. nov. 1910. Dr. št. 12 članic. K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4740 Ana Meteš, roj 1892, zav. za $1000, I. razred, spr. 7. nov. 1910. Dr. št. 42 članic’ SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 4678 Ana Benkovič, 14. nov. 1910. _ Dr. št. 16 članic. ODSTOPILE CLANICE. Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3825 Elizabeta Flainik II. nov. 1910. _ Dr. št. 90 članic’ IZLOČENE CLANICE. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 4135 Amalija Uršič, 1. nov. 1910. , Dr. št. 116 članic. JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote. Indianapolis, Ind., 13. nov. — Vsem članom dr. sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. naznanjam, da bode pri zadnji letn seji dne 7. dec. volitev novih odbornikov. Poskrbite, da izvolite odbor, kateri vam bode po volji ter bo skrbel za red in slogo med brati. Pomislite, sedaj je društvo veliko ter potrebuje dobrih voditeljev. Kdor se ne udeleži seje brez posebnega zadržka, plača $1 kazni. Vsak majhen zadržek se ne vpoštevd 1 Kar se pa tiče članov, ako ne bodo bolj redni plačevalci mesečnine, se napravi kar na kratko suspendacijo. ker drugači ni mogoče tajniku držati pravilnega reda. Napravite vsak svojo dolžnost točno, bode tudi odbor točen. Koncem, mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi. ljubi list, pa obilo naročnikov. John Matelič, tajnik. La Salle, 111., 10. nov. — Naznanjam članom društva sv. Družiti« št, 5 K. Š. K. J., da kateri ste na popotnih listih in katerim so isti potekli, da jih potid- i vijo, da kateri ne pride, v kakor»za-drego. ■ . Nadalje naznanjam članom in' jih Opominjam, da bi poravnali svoj dolg ftrl dfttšivu vsaj do meseca decembra ji. 1910. Velecenjeni sobrat je! Leto 1910. h j koncu prihaja, zatorej vas prosim, da , vsi udeležite mesečne seje, ki bo prihodnji mesec dne 4. decembra 1. 1910. Več važnih reči se imamo pomeniti pri tej seji. Obenem bo tudi volitev novega odbora za 1. 1911. Pa ne, da bi jih prišlo samo en par, saj časa je dovolj. Seja is e prične točno ob pol 1. uri popoldne. Kateri se ne udeleži, se kaznuje 2Sc. In ravno tako bi še želel, da bi se člani bolj red-. no držali pravil društva in Jednote, pa j da bi bolj redno na mesečne seje pri-> bajali. FL koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Tebi, vrli, list, pa obilo naročnikov. Anton Strukel, tajnik. O*0*0+0*0*00« O+O+O+O+I^ Društvene vesti. +o+o*o*o*o+t Chicago, UL, 15. nov. — Opozarjam vse tiste ude, kateri imate potne liste, da se priglasite in ponovite do konec tega meseca, da ne bode imel potem nobeden nobene sitnosti, če bi mu se kaj pripetilo. In tudi tisti člani, kateri že dalj časa dolgujete, prosim da se prijavite do konec tega meseca, da kateri ne bode suspendiran od društva. Nadalje vsem članom naznanjam zaradi dopisa od Slov. Podp. Dr. Danica, da je naš sobrat Frank Kobal od njih dopis sprejel in ga je pozabil doma in tudi pozabil objaviti pri seji 13. nov. Zatorej prosi, da bi mu odpustili obe društvi. Ta dopis je v namen in prošnjo in naznanilo zaradi društva Danice, njihove veselice ali bala, kateri bode 20. novembra v Har-bos Hali na Blue Island Ave. m 12th Place. Zatorej upam, da se člani dr. sv. Alojzija udeleže te veselice v obil- nem številu. In tudi želim in upam, da se, večina članov udeleži bala 23. novembra zvečer, katerega priredi dr. sv. Jurija C. O. F. na voglu 19. in Levit St. • S pozdravom John Wukshinich, tajnik, 2748 So. Trumbull Ave. Crabtree, Pa., 14. nov. — Cenjeno uredništvo, prosim, da priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu A. S., da zamorem naznaniti vsem članom in članicam našega društva sv. Antona Pad. št. 71. K. S. K. J. v Crabtree, Pa., da se udeležijo prihodnje seje na 4. decembra, ker imeli bodemo glavno zborovanje. Več važnega bodemo govorili in sklepali v prid društvu, kakor vsako leto. Volilo se bode tudi društveni odbor za leto 1911. Torej dolžnost vseh je, da se udeležimo zgoraj omen j ene seje, drugače delalo se bode po pravilih. Zborovanje se bode vršilo navadno v dvorani sobrata Johna Tometa, Crabtree. Z bratskim pozdravom udani Andrej Jereb, tajnik, Box 92. Waukegan, 111., 14. nov. — Društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote bode obhajalo, oziroma priredilo slavnost in veselico na Zahvalni dan 24. nov. t. 1. ob lOletnici obstanka svojega delovanja. Tem potom najuljudneje vabimo člane goriimenovanega društva; vsa slavna bratska slovenska, hrvatska ter sploh vsa slovanska društva, glavni odbor K. S. K. Jednote; kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje, da bi se blagovolili polnoštevilno vdeležiti te izvanredne slavnosti kakor tudi veselice, katere čisti dobiček je namenjen v prid društveni blagajni. Slavna društva so naprošena. da se blagovolijo zbrati ob 8:30 uri dopoldan pred slov. šolsko dvorano na lOti cesti, odkoder skupno z godbo na čelu odkorakamo na Market cesto, skozi mesto Waukegan, ter nazaj v slovensko cerkev k slovesni sv. maši. Po sv. maši odkorakamo par blokov po North Chicagi ter v Matt. Slano-vo dvorano na lOti cesti, North Chicago, kjer bodo razni slavnostni govori, veselica, ples, srečkanje ter prosta zabava. Za mrzlo pivo (ker bode že mraz), dobro postrežbo ter izvrstno godbo bode skrbel odbor. Torej rojaki, ne prezrimo tega dne, ampak pridimo vsi skupaj, ter pokažimo bratsko ljubezen med seboj. Držimo se gesla “v slogi je moč.” Ker le ako bodemo složni med seboj in podpirali eden druzega, je nam, kakor tudi celi slovenski naselbini zagotovljen napredek. Nadalje opozarjam vse one člane na potnih listih, ker večinoma potečejo koncem tega meseca, da se pravočasno preskrbijo za druge, da ne bode kake neprilike pozneje. H koncu pa še prosim, da bi se člani društva sv. Jožefa št. 53 blagovolili v polnem številu vdeležiti redne mes. seje dne 20. nov. t. L, ker se imamo še mnogo pogovoriti za prihodnji teden. Bratski pozdrav vsem članom(icam) K. S. K. Jednote po širni Ameriki. J. Petkovšek, tajnik. darove kot pomoč sobratom, kateri se že dolgotrajno bore za svoj kruh v Westmoreland County. Ista so: Društvo sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, poslalo po tajniku Mihael Hočevarju svoto $10.00; društvo sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., poslalo po tajniku John Zvežiču svoto $10.00; dru štvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Iron Mountain, Mich., darovalci so sledeči: po 25c. Jakob Schvvei, Hremoth Mihael, Berce Alojz, Badovinc Marko, Kržišnik Ivan, Selakovič Marko, Jeri-ček Anton, in po 10c Sopčič Miha, Kovačič Anton, Erloch Feliks, Berce Franc, skupaj $2.15, poslalo po tajniku Jakobu Sclnvei. Vsem darovalcem prisrčna zahvala na tem mestu za njihovo dobroto, katero so nam bednim štraj-karjem storili, In se še priporočamol vsem bratskim društvom, da bi nas še, Jiadalje podpirali v tem hudem boju.-— Upamo, da bode nam enkrat sreča rttfla, da dobimo ono, za kar se bori-ttw, in da bodemo zamogli povrniti onim, kateri nam sedaj pomagajo. Položaj je še nespremenjen v tem okraju, to je, da je še štrajk. Kapitalisti nas zatirajo, kakor najhuje morejo. Mislijo, da bode nas zima prignala nazaj v njihove kremplje. Toda mi imamo trdno voljo vztrajati do zmage. Čeravno nam primanjkuje, da moramo včasih lačni biti, vendar bolje je, kakor pa pasti nazaj v jarem požrešnega kapitalizma. S tem končam teh par J vrstic v nadi. da Vam vkratkem sporočim. da smo premogarji v Westmore land County, Pa., zmagali in dobili 1 vse, za kar se zdaj borimo. Zahvaljujem se še enkrat vsem. ki so nas dosedaj podpirali, in se še pri-! poročamo za nadalje. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in vsem cenjenim darovalcem. Tebi, vrli list Am. Slov., pa obilo naročnikov^ in predplačnikov. Haser, Pa., 14. novembra 1910. Jernej Bohinc, I. tajnik, dr. sv. Jožefa št. 58, Box 63. POZOR, ROJAKI! Ker imamo veliko zalogo Blas-nikove Velike Pratike za navadno leto 1911, za to je hočemo razprodati, in sicer prodamo en kos za 8 c. Razprodajalcem jih pošljemo v zavitkih po 50 za $2.50, a 100 pa za $4.75. Naročite jih predno zaloga poide. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. POROČILO 0 STANJU Joliet National Banke 10. novembra 1910 aktiva. Posojila ......................................... $1,124,126.05 ' Bondi, note itd...................................... 256,434.14 Zemljišča in pohištvo ............................... 331,885.74 Gotovina ............................................ 544,180.08 $2,256,626.01 PASIVA. Glavnica ............................................$ 150,000.00 Preostanek ....................................... 244,509.67 Cirkulacija ....................................... 107,700.00 Vloge ................,...............................1,754,416.34 $2,256,626.01 URADNIKI IN RAVNATELJI. ROBERT T. KELLY, Predsednik. GEO. M. CAMPBELL, Podpredsednik. CHAS. G. PEARCE, Kasir. M. F. LOUGHRAN. L. F. BEACH. S. B. PEASE. EDWIN S. MUNROE. J. O. BARRETT. ii mmm - Hrasti Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, UL le en blok od naše cerkve. Waukegan, UL, 15. nov. — Slavno uredništvo Amer. Slov., prosim, priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu. Dne 24. novembra bode zopet en vesel dan za našo slovensko naselbino. Ta dan bode namreč obhajalo lOlet-nico. svojega obstanka društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. Jednote. Društvo sv. Jožefa je eno najstarejših in največjih v tem mestu in je takorekoč ustanovitelj slovenske naselbine oziroma slovenske župnije. Za ta veliki dan je društvo sklenilo, prirediti veliko veselico v prid društveni blagajni v M. Slanovi dvorani, kakor tudi veliko cest no parado. Ker so povabljena vsa slovenska oziroma vsa slovanska društva; in se gotovo tudi vsa udeleže, je pričakovati velikega uspeha. Hočem tudi naznaniti vsem članom društva Vitezov sv. Jurija, da se gori-imenovane slavnosti udeleže in sicer v paradni obleki, ter da se zberejo vsi člani točno ob 8. uri dopoldne v šolski dvorani. Ako se kateri član ne udeleži tega korakanja, zapade en dolar kazni po smislu pravil, izvzeti so le bolniki. Koncem tega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike. Tebi, A. S., pa mnogo naročnikov. Matija Ivanetich. Zahvala. Društvo sv. Jožefa št. 58. K. S. K. J. v Haser, Pa., se iskreno zahvaljuje naslednjim društvom, katera so poslala Pozor! Imamo veliko zalogo ženskih zimskih sukenj (Bankrupt stock), ki so vredne od $3.00 do $15.00 prodamo jih sedaj po $1.98 do $2.98. Naša prostrana prodajalna je založena z najlepšim pohištvom, pečmi za gretje in kuhinjo, namiznim in kuhinjskim posodjem, posteljimi, stoli, omarami, klavirji in mnogim krugim blagom. Mi hočemo, da se z nami seznanite, ter da pridete k nam, da si ogledate naše blago in poizveste naše cene. Jamčimo, da so naše cene nižje kot kje drugje v mestu. Pridite torej, da vidite naše blago in se prepričate, daje isto najbolje, a cene najnižje. Merchandise Clearing House Cor. Cass and Joliet Sts. JOLIET, ILL. % ■v ^ "W "V • Pozablj ona. (Francoski spisal Charles Tolcy — p'evel St. M.) I. — Ona je popolnoma ozdravljena že ! dovolj dolgo. Lahko jo vzamete do- j mov brez najmanjše nevarnosti. Samo skraja jo potom varnostnih odredb varujte duševnih pretresov in vzvalo-vanj.. . Ona, ki je bila blazna sedem let, — gospa Cantu — je s sklonjeno glavo kakor velik okregan in za kazen v kot postavljen otrok čakala v sprejemnici blaznice, sedeča na stranskem stolu, ker je bila slišala od tovarišev takoj v enem izmed prvih dpi, da so naslonjači in zofa postavljeni za posete, za zdrave lju,di, za tiste, katerih duša malomarna, mrzla ali cinična, še nikdar ni bila ¡zgrešila v duševnih bolečinah življenja. Prišedši s sinom. Gastonom Cantu-jem, k ravnatelju zavoda, ki je govoril s poltihim glasom, je samo pogled u-boge žene pričal o njeni bojazni. Že mnogo tednov ji je obljubljal strežnik vsako jutro, da pridejd popoldne po njo in jo vzamejo seboj, in vsako jutro je bila gospa Cantu pripravljena na odhod. A med štirimi stenami njene ozke izbe, vsakdanje in gole kakor v kakem provincialnem hotelu, so ji tekle ure v dolgočasju brezplodnega čakanja. In zvečerilo se je, ne da bi bil kdo vprašal po njej. Tega dne se je vendar-le napravil njen sin. Stara gospa s klobukom od velih, majavih rož, ki je pošev stal na njenih belih laseh, z nemodno jopo od rujavega suknja in s kašmir-šalom, ki je duhtel po kafri, je s trepečočo nev-strpnostjo pričakovala izid njunega pogovora. — Če je še vedno treba varnostnih odredb, jo rajši pustim pri vasi, je rekel sin zelo tiho, s pomislekom, skozi katerega sta bodla prisiljenost in odpor. — Njen odhod se mi zdi nepreviden in prenagljen. Ne bojim se, da jo vzamem s .seboj, a če bi jo moral pripeljati nazaj, bi ji sprememba več škodila, nego koristila — pri nas posebno. Imam zelo občutljivo ženo in malega dečka, ki je izredno nervozen, šli smo dobrega zdravja zato, ker živimo mirno. Prizori pred sedmimi leti niso bili vznemirjali nikogar drugega kot mojega očeta in mene, sedaj bi mi preobrnili celo hišo. Če se to ponovi, jo rajši pustim še pri vas... Ponovil je te besede s tem glasom, iz katerega je prežala brezčutna trmoglavost. Želel je, da ravnatelj ugane njegovo voljo, ne da bi bil obvezan, izraziti se jasnejše. A ravnatelj je postal odločnejši, izjavil je, da prevzame odgovornost za vse posledice in naštel toliko nepobitnih dokazov za ozdravljenje, da se je Gaston Cantu, malo osramočen vsled prvih svojih upiranj in brez volje, o-porekati še dalje, ker bi se sicer zdel nehvaležen sin, udal v kratek vzdih: — Dobro je... dobro... Rajši ne prosim bolj. razumete. Vse kar sem govoril, velja za mojo mater. Ker me zagotavljate, da je ozdravljena, jo vzamem s seboj. II. Četrt ure potem jč drdral odkrit voz proti periferiji z materjo in sinom, ki sta sedela drug pri drugem, mal popoten kovčeg med nogami. Stara dama, ki je bila pri odhodu čudno zamolkle svetlobe in dišala po zaduhlem zraku, je zableščala v soln-čni luči in rezkem vetru. Približala se je Gastonu z otroškim strahom. Voz je švigal semtertje skozi valujočo gnječo, njej se je zdel kakor ladija. ki reže razburkano valovje. Želela si ni nikamor drugam, kot k nekdanjim utrdbam. Zelenje gozda ji je posvežilo oči, tihota jo je pomirila. Samo zdelo se ji je, da se je prebudila iz sedemletnega sna — sna polnega mrzličnih sanj in fantastnih prikazni. Ostala je v nji lahna tesnost, ki se je poizgubila v svobodnem valovanju prostora, tako kakor beži pred jutranjim svitom groza teme, To razpoloženje je prešlo počasi v popolno opojenost, v nedoumno veselost otroka. Zdela se je dosti "pridna” in se je nagnila k sinu, da bi ga objela. A on jo je prestrigel: — Miruj mati... ne bodi otročja! Ljudje naju opazujejo. Tvoj klobuk stoji na stran, potisni ga na desno. Užaljena od te hladnosti, je vprašala: — Ker je bila zelo, zelo bolna, zato ne ljubiš več svoje matere? — Ljubim? Seveda ljubim, to je predsodek — a ljubim te drugače. Nisem več fant: za sedem let sem starejši. Trebalo je poskrbeti za nov obstanek. Sedaj sem oženjen in sem oče malega dečka: ta rase in se razvija v značaj. Po kratkem molku začudenja je nenadoma povprašala po snahi in vnuku. Misli vse drugod, ji je odvrnil, ogibajoč se vprašanja: — Vse boš videla... vse boš videla... Potem se je domislila drugega, na katerem ji je bilo najbolj viselo srce, in govorila je o svojem možu z glasom, tresočim se od razburjenja: — Kako se počuti on, moj zvesti življenski drug, moj dragi, mali, dobri, stari oče Cantu? Zakaj ni prišel po mene s teboj? Gaston se je spomnil zdravnikovih ukazov, da naj se ogiblje vseh vzne- mirjenj, in je odgovoril zbegan m razdražen od vseh teh obzirov: -—Ti ga ne boš videla... vsaj takoj ne! Oče je odpotoval v kopelj zavoljo zdravja. Vrne se v treh tednih. Ona je bila prebledela pri prvih be sedali. A zadnji stavek jo je zopet pomiril in tudi mehanični glas in pogled sta jo odvrnila od Gastona. Gospa Cantu je zopet začela brbljati odnavljajoč tisoč dogodkov preteklosti, o katerih njen sin ni vedel ničesar več, zanimajoč se za celo vrsto ljudi, ki jih je bila izgubila iz oči. Te spomine j? prekinjala z neprestanimi vprašanji. — On jo je spremil do njihovega letovišča, dcK njihovega posestva v Boulogne na Seni. kaj-ne? Da, uganila je. — In on, ali je zmirom imel njihovo staro služkinjo Katarino, ki je tako vihrava, a tako požrtvovalna in brihtna? — In mačka, velika Monton-net, tako krotka, tako prilizljiva? — Bršljan in jasmin sta sedaj gotovo zakrila pročelje popolnoma? — In vrt s svojim nekdanjim gaberjem, z ravnimi drevoredi, z zelenimi preprogami, z gredami georgin m z oblaki tičev? Ah, kako srečno bi bila živela v tej dobri, stari hiši, v tej hiši polni blagostanja in pa udobnosti! Utrujen od plohe besed, ki je povzročila zopet ploho spominov, ni Gaston odgovoril nič več. Globoko zamišljen je preračunal zmešnjave, ki jih bo povrnitev pozabljene matere prinesla v njegovo življenje. ' Ravnatelj blaznice mu je bil pisal dva- trikrat, naj pride po'mater; ali niti njemu in niti njegovi ženi se po sedmih letih blaznosti to ozdravljenje ni zdelo verjetno. Najnovejša zagotovila, zanesljivejša od prejšnjih, so gđ morala sprijazniti z mislijo, da treba nekega dne vzeti staro gospo nazaj, a čim pozneje, tem bolje, na negotov čas in pod pogojem, ki je bil zelo nemogoč. da se bolezen ne povrne več. Pričakovali so ta povratek blaznosti, ko je prišlo pismo, nujnejše od drugih, in Gastona silno vznemirilo. In evo! Kako mu je ravnatelj takoj pri njegovem prihodu, komaj da se je prav oddahnil, potisnil mater v roke, docela pripravljeno na odhod, kakor da je učenka s slabim izpričevalom ali "pičel služ.” Kolika neotesanosti Ne otresamo se sitnosti na tako grob način, ne postavljamo na cesto pri prvi priliki bolnice, ki plača vsikdar točno do slednjega vinarja tri tisoč frankov na leto. Bolniki za tako ceno vendar ne tekajo po ulicah! Ta človek je moral biti teslo ali pa zelo borno razume svoj posel. Gaston je tudi pomislil, da je bilo poletje zelo vroče in da je bilo menda mnogo slučajev blaznosti. Prostora primanjkuje v tem zavodu najbrž. Bodi temu. kakor hoče, zgodilo se je in nikogar ne zadene krivda. Nič ni bilo pripravljeno za vsprejem novega gosta. Kaj bo rekla njegova mlada žena k tej brezobzirni, nepričakovani vsiljivosti? Ali se bo zbogala s svojo taščo? In za malega, kakšno zanimanje bo povzročil prihod te nepoznane babice, te stare, blede žene, o kateri nikdar ni govoril drugače nego tiho, skrivnostno? V zli volji nad lastno slabostjo, nad negotovo zavestjo sebičnosti ali skaljenega miru, je Cantu zagodrnjal, ko je dospel voz v okrožje vil de Bulogne. — Jaz se zopet spoznam! Jaz se zopet spoznam!, je klicala sedaj gospa Cantu v prekipevajočem veselju. Ali čim so se bližali, je padalo to prekipevanje, njen obraz je izdajal nečloveški napor, s katerim je ubirala v soglasje sliko svojih spominov z istino. Pazljivo se je razgledavala, bolj-inbolj ginjena: -— Bi! je trg na ovinku te ulice... Glej, mali gozd. kako je posekan, m skrčeni lesi... in koliko novih poslopij... Kako je vse spremenjeno! Izvošček se je sunkoma ustavil pred zeleno ograjo. Ona je vprašala zbegana: —- Kje smo, Gaston? — Kje drugje nego doma? Ti si zmbčena, ker sem dal postavki ograjo na mesto tega starega, velikega, samostanu podobnega vhoda! Lahko se boš divila še drugim olepšavam. Počakaj med tem par minut v vozu. Naznanim ženi in otroku tvoj prihod. Brez dvoma, ta bo ju zelo presenetil. On je vstopil in zaprl ograjo za seboj. Sama, čakajoč, kakor je bil velel sin, je ogledovala stara dama stvari okoli sebe: zagledala je ovinek v ulici, vrh na drevesu, kot na strehi, ©¿el v zidu, cev v dimniku, mnogokaj, kar je že videla in kar ji je bilo domače. Malosrčno je odtrgala oči od vsega, melanholično pobesila glaso in vzdihnila: — Ničesar ne spoznam več... Predolga odsotnost sina jo je razburila. —- Če se ne vrne več? — Ba! Pozvonila bom!, je rekla, da bi se ojačila, —, bom vprašala za Gas-stona in se imenovala. In če ji kak tujec, odprši vrata, pove, da sanja, da živa duša ni vstopila skozi vrata, da to ni njen dom, da tukaj ne poznajo niti njenega sina, niti nje! In če ji vrata pred nosom zaloputnejo, če izvošček razjarjen zahtevS pla čilo za vožnjo, kako bo plačala ona, ki skozi sedem let ni imela suja med prsti? Kako mu naj dopove to nenavadno situacijo? In kam iti.' Kaj storiti.' Ona ni hotela več misliti, a mislila je navzlic temu. V mrzlični nevstrp-nosti je strmela v novo ograjo. Zdelo se ji je, da je ta ograja prejela zloben, brezčuten izraz, da bo ostala vekomaj zaprta, da ne bo nikdar več pustila, da se prikaže sin, da stopi ona na vrt, da se enkrat oživi sreča... Ograja se je na pol odprla in prikazal se je Gaston z m!9do, elegantno ženo, bledo in plavolaso, mrzlo in ponosno. Za njima se je mal deček, oči prevelike za svoj voščeni obraz, skrival deloma v gubah materinega krila, deloma za škrici očetove suknje. Edina gospa Cantu je opazila, da je bil sin oblečen v črno tako kakor mlada žena in mali deček. Ta posebnost jo je vznemirila. Gaston jo je povabil, naj izstopi, in trikrat ponovil prošnjo, prej ko je ona tresoč se po vsem telesu, zagrabila popotni kovčeg in s pokorno naglico sledila njegovi roki. Snaha jo je pozdravila brez ognja, z ljubeznjivostjo, ki ni prestopila določene meje. Poljubili sta se na ustne. Babica je iztegnila roke, da bi objela vnuka. Še bolj bled, oči šc večje, se je umaknil. Ko mu je prožila desnico, ga je popadel strah in se je takoj skril. — Ker je občutljiv in nervozen, je preboječ za svojo starost. —- se je o-pravičila mlada žena z nasmehom, ki ni bil ne vesel in ne žalosten. — Ne sme se ga strašiti. Navadil se bo na vas čisto sam in polagoma, da nihče ne bo vedel kedaj. III. Ograja se je zopet zaprla in napotili so se skozi vrt k hiši. Gospa Cantu je korakala počasi in plaho in se ustavila v mučni neodločnosti, ali bi stopila v drevorede, ki niso bili več ravni, temuč zaokroženi -— ali ne. Velik nemir ji je napolnil dušo in se izražal v lahnem drhtenju rok, tako da jih je rajši skrila pod svoj šal. Kakor je korakala dalje, se je množil strah, ko ni našla ničesar več od vsega, kar je bila pričakovala. Zdele 'so se ji sanje, da je odpotovala tako daleč med tuje ljudi, v kraje, ki jih ni bila videla še nikdar. Tesnega srca je skašljala in vprašala z glasom, nenadoma spremenjenim: — Ali ni več zelenih trat, pisanih gred? — Ni jih! — je odvrnila mlada žena, neprestano smejoč se z okroglim, kratkim smehom, ki je odločno in neomajno zatrjeval njen zelo izbrani okus. — Celi svet se je rogal temu staro-dednemu. pustemu vrtu. Spremenili smo ga do dobra v angleški park. To je mnogo mlajše, mnogo modernejšCI in tudi veselejše. — Nič ne vidim več.. . nič ne slišim več tic. — Ne. Pozobale so nam vsa semena, ki smo jih bili vsejali. Vrtnar je streljal nanje s karabinerjem. Niso se povrnile več. Mlada žena je bila uverjena, da je z opravičenjem take vrste dovolj pokazala svojo ljudomilost napram njej in da zavoljo tega lahko zahteva tudi od nje kaj. — Jaz bi vas prosila, da pospešimo korake. Pol osmih je minilo, zapozneli smo se z večerjo, in če se vam ne ljubi dobro pečenih izrezkov... Čeprav jo je sin mehko potiskal proti domu, je gospa Cantu vendar obstala pred novo pobeljenim, vse bleščečim pročeljem hiše, ki ni bilo več spoznati, in vskliknila prestrašeno: — Oh. moja stara hiša... kako je spremenjena! Kje sta bršljan in jasmin? — Porezana in izruvana pred petimi leti, — je rekla snaha, ustnice ožje in trudoma zmagujoč zdražene živce. — Bila sta brezdvomno zelo lepa, a napolnila'sta vse izbe s pajki... kaj ne, Gaston? — Kajpa! Tako je mnogo bolje, kakor je zdaj. A stopimo, mati, jaz sem lačen... Vstopili so v obednico, ki je bila poslikana in na novo popločena. Na mizi gospa Cantu ni zagledala niti prta, niti čaš, niti orodja, niti porcelana ali česa drugega. Ni si upala preočito opazovati vsega okrbg. Ali ko je zaman iskala mačko, je bilo njeno hrepenenje večje od strahu, in je zaklicala: — In dobra Montonnet? , — Bila je že stara, jo je zavrnila snaha, odločena, da takoj odbije vsak ugovor, bodisi še tako neposreden ali prikrit, — zelo stara, in vsled tega nečedna in zahrbtna. Bali smo se, da ne opraska dečka. Kaj ne, Gaston? -— Ni bila tako nevarna ta prilizo-valka! — Hvala lepa za tako “prilizovalko” — se je zarežal Gaston, ki ga je bil pogled njegove žene naprosil, naj odgovori mesto nje. — Spravili smo jo s poti. — Na kak način? — Na najpriprostejši način, ki si ga moreš le misliti: s krogljico arzenika. Stara dama je šiloma zadušila vsklik. V tem trenutku so se odprla vrata obednice in se je prikazal otrok. Obstal je na pragu, ves prestrašen, ali vsaj hlinil se je, da je prestrašen. S široko razprtimi očmi je radovedno strmel v babico brez konca. (Konec prih.) “Slovenski Sokol” Waukegan, Illinois. Uradniki: Pavel Bartelj, starosta, 834—10th St. Josip Hribar, tajnik, 604 — 10th St. Frank Belec, blagajnik, 818 — 10th St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor. McAlister in 10th Sts. . Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti. Ana Vogrin Izkušena babica 302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, II) da sera-v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzularni podpis in pečat. JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St. Joliet, 111. Vina na prodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino i'z šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: Ustanovljena i§7i. TMllCoityMialßaiit - Of Joliet. Illinois. Prejema raznovrstne denarne aioge ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,ooo.ee. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno demače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, tOO Ohio Street Joliet„ IUs j “Hill Girt Vineyard” Box 657. Stefan Jakše, prop. Crockett. Cal C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Tom Stefancich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, IUs. Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdit« k meni, da vam postrežem ■ finimi pijačami. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWEKV izdelovalci ULEŽANE P1YB PALE ALE IN LONDON PORTE» POSEBNOST J* PALE WIENER BEF.» Geo. Laich GOSTILNIČAR. 3501 — 95 Street, So. Chicago, 111 Tel. So.. Chicago 5844. Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe. ROJAKI DOBRODOŠLI! J. C. Adler A Co. priporoča rojakom svojo 3Tesnica Tol. 101 Joliet, 111. J. J. KUKAR Cor. Lade A Utica Sts. Phone 18*2. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjera dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Bosley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. * Prodajam tudi trdi iti mehki premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. mwmmmmmmwmwMmmmm Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov in dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Ta zmaga napravi zoper 1 odurno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodkc. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, IB AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Pozor Rojaki! Kupite si farme v Nortk Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. WzCMMVoC/ft , C AO TM£L S, /7ZV>jDY£ THCM, Too. Tir STKofTGrTTl S T CO&OÆS, Céprurç, true. >Iajvečje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce. Joliet Steam Dye House (Straka & Co.) 642-644 Cass St., • Joliet, Illinois. Oba telefona 488. Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja» in firnežev. Izvršujejo se v srn kar varska dela ter obešanje steaskcgi papirja po nizkih cenah. Alexander Harass X», Chicago telet. 2794 tale. N. W. 29 Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. Plačamo 4 od sto obresti na prihrankih in vlogah. Z enim dolarjem lahko začnete vlaganje. Jos. W.Campbell & Co., Bankers Bančne ure od 8 zj. do 8 zvečer. 120 N. Ottawa St. Joliet, 111, JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. j.-s/c.v». » .'£• ^ Gmitcarf 'kfrÎh v h t ¿j#' ■ ?■?:- • E ■ :• m. •».. • • K.-'*. ■ STRIPPED • : fc. Cv |-V:: P LORI L LARD COMPANY, J£*2C Y CITY, N J M Lorillards STRIPPED SMOKING TOBACCO JE NAJBOLJŠI za pipe in cigarete. Njegov vonj je prijeten Lorillardov je čist In mil. Razveseli vsa-kega kadilca. To je pr ra vrsta rezanega tobaka, ki se prodaja y Ameriki in se lahko kupi povsod od vsakega prodajalca. Cigaretni papir prost z vsakim zavojem. Varujte se ponarejanj! Pravi Lorillard ima ta rndeči, diamantni utis THE AMERICAN TOBACCO C0. »*0««04fl4040404«40t04040«OK404« *04«40404040404«4040C Joliet Citizens Brewing Co. North Collins St., Joliet, 111. « o IPrjte Ells. Brand" pivo ? V Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. X ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\V\\\\\\\V\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\V\VYtti i Prihranite si mnogo dolaijev \ I na dobri kuhinjske V'» ! peci. i Mi imamo celo vrsto najboljših i kuhinjskih peči v mestu. Imamo skoro vse vrste peči v j zalogi. Tsaka peč je izvrstno popra vije- j na in cene so jako poljubne. Pridite in ai jih izberite prej ko j mozoče. Vsaka peč je jamčena. I Barrett Hardware Co., | S 113-117 N. OttawaSt. Joliet, Illinois :