(
	List za slovenski narod	v Ameriki m glasilo K. S. K. Jednote.	
18. številka		Illinois. lO. aprila 1908 '	Imetnik- XVII ‘Z	m*
MEDDRŽAVNO
ZBOROVANJE.
Premogarji iz držav Illinois, Indiana, Ohio in.zapadne Pennsylvanie upapolni.
NA JU60ZAPADU NESLOGA.
Rudniški posestniki odklonili premo garsko plačilno pogodbo.
Indianapolis, Ind., 7. apr. — Zastopniki premogarjev in rudniških posestnikov “srednjega konkurenčnega okoliša”, obsegajočega Illinois, Indiano, Ohio in zapadno Pennsylvanijo, so se -danes sporazumeli v smislu, da se Skliče novo meddržavno zborovanje v določitev plače, in sicer na dan 14. aprila v Toledo, O.
Izbrano je bilo mesto Toledo rajši nego Indianapolis, da se zborovalci izognejo neposrednemu vplivu premogove obrti. Odbor iz 10 premogarjev in rudniških posestnikov ima sklepati oziroma skleniti, pod kakimi pogoji se začasno spet odpro premo-' govniki, in z delom se potem utegtie začeti prihodnji ponedeljek.
Položaj na jugozapadu.
Kansas City, Mo., 7. apr. — Upanje na skorajšnjo poravnavo razpornih vprašanj med 35,000 premogarji jugo-zapadnega premogovega okoliša in rudniškimi posestniki je danes izginilo, ko so rudniški posestniki na tu vršečem se zborovanju stavili gotove zahteve, katere so premogarji krat-komalo zavrnili. Ker pa zborovanje še ni končano, zato je upati, ko oride jutri iz Indianapolisa predsednik narodne premogarske zveze, Lewis, da se stranki zbližata in konečno sporazumeta.
Rudniški posestniki zahtevajo v prvi vrsti, da delavci opuste svojo zahtevo za podpisanje plačilne pogodbe, veljavne samo eno leto, ter da se obvežejo za tri leta.
Zares žalostno.
New York, 7. apr. — Samuel A. Stodel, tajnik zveze “Industrial Workers of the World”, stavi v po njem objavljeni sestavi brezposelnih delavcev v 37 državah ameriške Unije število istih na 4,750,000.
7 delavcev ranjenih.
Huntington, W. Va., 7. apr. — Pri odpravljanju kamenovine, ki zavira progo Chesapeake & Ohio-železnice pri Meadow Creeku, je bilo sedem delavcev vsled dinamitne eksplozije hudo ranjénih.
Začenja se boljšati.
Plainfield, Conn., 6. apr. — Bombaževe tovarne tvrdke Lawton Bros. v tukajšnjem mestu in v drugih vzhodnih krajih Connecticuta, ki dajejo skupaj 3,000 ljudem delo ter so zadnje mesece poslovale samo 2 in 3 dni v tednu, so danes začele delati s polnim parom.
Istotako je “Goodyear India Rubber Glove & Shoe Co.” v Naugatucku, ki daje zaslužek do 2,500 ljudem, danes spet zaposlovala s polno silo.
$50,000 za brezdelce.
Philadelphia, 6. apr. — Mestni zbor je bil pozvan, dovoliti $50,000 v olajš-bo stiske med brezposelnimi delavci in ker župan najtopleje podpira dotično prošnjo, se bržkone ugodno reši. V mestu bratovske ljubezni je kacih 200,-000 fbrezposelnih delavcev, ki trpe s svojimi družinami največjo stisko.
Dva črnca linčana.
Wesson, Miss., 5. apr. — Danes je tu 500 moških linčalo mladega črnca John Burra, ki je ustrelil necega 12 let starega dečka brez vsacega vzroka.
Mobile, 5. apr. — Črnec W. Clayton, ki je delal kot kaznjenec radi necega uboja v hosti Hand Lumber-družbe, je v soboto popoldne posilil 20 let staro gospo Jos. White v njenem šest milj oddaljenem stanovanju, nakar se je vrnil v drvarišče. Tam je bil zvečer prijet i odpeljan v Bay Minette v ječo. Med potjo ga je 75 »moških ugrabilo in linčalo.
Število cerkev v Avstriji.
Dunaj, 5. apr. — Po pravkar izdani statistiki je v vsej Avstriji izvzemši Galicijo in Bukovino 11,949 rimskokatoliških župnih cerkev in kapel. Na poedine dežele odpada od'teh in sicer: na Češko 3175, Tirolsko in Predarel-sko 1835, Kranjsko 1266, Moravsko 1215, Štajersko 837, Dalmacijo 624, Go renjo Avstrijo 563, Istro, Trst, Goriško 438, Koroško 335, Šlezijo 249 in Solnograško 194.
Nemčija samosilna.
Berolin, 4. apr. — Državni zbor je nocoj sprejel z 200 proti 179 glasom 7. odstavek vladne društvene predloge. Razprava je bila skrajno živahna in od 397 poslancev je bilo navzočih 382; trije niso hoteli glasovati.
Sprejeti odstavek določa, da se mo-, rajo vsa javna zborovanja po celem cesarstvu vršiti v nemškem jeziku, izimši mednarodne kongrese ali vo-livne shode. Nadalje je za prihodnjih dvajset let dovoljen drug jezik v deželnih okrajih, kjer 60 ali več odstotkov prebivalstva govori kak drug jezik nego nemščino; ampak v teh slučajih se morajo oblasti poprej obvestiti, v katerem jeziku se bo govorilo, da se zborovanja udeleži jezika vešč komisar.
Razprava je bila zelo burna. Poljaki, socialni demokratje in ves katoliški “centrum” so glasovali proti. Ko je bil izid glasovanja naznanjen, je nastal strašen dirindaj, in seja je bila zaključena v največjem neredu.
Sprejetje predloge z omenjenim odstavkom prizadeva nad 4,500,000 ne-nemških prebivalcev, namreč Poljake na vzhodu, Dance na severu in Francoze v Alzaciji in Lotaringiji, a v manjšini meri Vende, Mazure, Litvin-ce, Kasube in Čehe. (In tudi Slovence ob Ruhri ir; Reni, kjer kopljejo črne diamante ali premog.)
Na Portugalskem vre.
Lizbona, 7. apr. — Razburjenost zaradi dogodkov zadnjo nedeljo, ko je po končanih volitvah zvečer izbruhnil v mestu upor in so vojaki 7 oseb usmrtili in 60 ranili, se ni še najmanj polegla. V vladnih krogih so zelo osupnjeni nad postopanjem čet in posledicami in izdane so obširne varnostne odredbe. Lizbonske ceste so podobne taborišču. Celi pešpolki in mnoge baterije topništva so razpostavljeni po glavnih trgih. Po cestah patruljirajo konjeniki in vojaške straže stoje ob cestnih vogalih. Vodja republikancev, Bernardino Machado, je zahteval od civilnega guvernerja umaknitev čet z ulic. Po uradnem poročilu je bilo izvoljenih vs celi deželi 155 novih poslancev, med njimi samo 5 republikancev. Upor so povzročili republikanci, ki so trdili, da jih hoče vlada oropati njihovih pridobitev pri volitvah.
Ogrsko mesto zgorelo.
Budimpešta, 4. apr. — §trašen požar je obiskal mesto Satoralja-Ujhely v ogrskem komitatu Zemplin. Škorc» 17,000 prebivalcev broječi kraj je povečini vpepeljen. Iz doslej še neznanega vzroka nastali ogenj se je raz širjal po bliskovo in je kljuboval vsem naporom požarne brambe, ki je bila tudi pomnožena po gasilcih iz sosednih mest.
Skoro čudež je imemA»ati, da ni obžalovati nijedne človeške žrtve. Ampak revščina v mestu, ki je postalo kadeče se pogorišče, je velika in treba bo najhitrejše pomoči, da se prepreči huda stiska.
Spet velik požar.
Dunaj, 7. apr. — O strahovitem požaru poročajo iz Budimpešte. Ogrski kraj Puestavam je opustošil ogenj, ki je vpepelil 42 poslopij s stanovanji in vsemi pristranskimi zgradbami. Ogenj se je bliskoma razširjal in še posebno vsled ostre sape, ki je podila plamene od ljiše do hiše. Velika je stiska med prebivalci, ki so v mrazu brez strehe.
Avstrija množi vojsko.
Dunaj, 6. apr. — V poslanski državni zbornici se je začela razprava o predlogi glede pomnožitve števila novincev, ki se ima zvišati z & trideset tisoč mož. Stavljen je že nujen predlog. Po sedanjem mišljenju v zbornici sklepati, bo predloga sprejeta.
Gladys Vanderbiltova na Ogrskem.
Budimpešta, 6. apr. — Grof Sze-chenyi in njegova soproga Gladys roj. Vanderbilt iz New Yorka sta bila sinoči ob dohodu semkaj po množici, obstoječi iz nad 1000 brezposelnih delavcev, zasmehovana in žaljena. Temu se je tembolj čuditi, ker je grof Sze-chenyi na Ogrskem zelo priljubljen in slovi kot dobrotnik siromakov. Ko se je parček pojavil na cesti, je bil tako nesramno nadlegovan, da je moral pri policijski oblasti prositi zaščite. Policija je takoj nastopila in razpršila razgrajače. Nekateri so bili prijeti in dejani v zapor, kjer so navedli kot vzrok za svoje vedenje, da so hoteli grofu in njegovi soprogi vročiti svoje želje zaradi podpore. Grofinja se je pritožila pri oblastih nad tem, da se jima je v vseh večjih mestih ogrskih istotako pripetilo; vsledtega sta bila prisiljena ostati podnevu v svoji sobi.
Kakor drugod.
Madrid, Špansko, 5. apr. — Eden izmed višjih davkarjev pokrajine Alméria je pobegnil iz dežele, ko je poneveril baje davkov v znesku $400,000.
TAFT IN BRYAN
KANDIDATA.
Vojni tajnik in slavni govornik iz Nebraske bržkone tekmeca za predsedstvo Združ. držav.
NARODNI KONVENCIJI BLIZU.
Za podpredsednika se menda izbereta dva kandidata iz New Yorka.
Washington, D. C., 8. apr. — V kacih šestih tednih odslej bodo že izvoljeni vsi delegatje za republikansko narodno konvencijo v Chicagi. Kake tri tedne kasneje bodo izbrani že vsi demokratični delegatje za konvencijo v Denverju.
Kakor vsa znamenja sedaj kažejo, bode zaključek denverske konvencije lahko uganiti mnogo preje in z večjo gotovostjo, nego pa izid chicaškega zborovanja. In to vsledtega, ker je demokratična stranka zjedinjena, radi česar je možno državne delegacije zve zati v celoto.
Na republikanski strani ima vojni tajnik Taft upati na dva- do štirikrat toliko glasov, nego katerikoli drug kandidat, ki se postavi proti njemu na republikanskem tiketu.
Taft in Bryan.
Glede denverskega izida, je nominacija g. Bryana dejansko zagotovljena. Potemtakem lahko pravimo, da si bosta tekmeca ob predsedniških volitvah leta 1908. Taft in Bryan za prvo mesto.
Več negotovosti je glede podpredsedniška, ampak če se izbereta dva moža iz zapada za dva glavna urada, je verjetno in skoro gotovo, da se določita dva moža iz vzhoda za drugo mesto.
Seveda se je pri tem ozreti najprej na New York, da se tam dobi primernega kandidata v vsaki stranki. In iz tega ozira sklepajo, da bode Tafta dopolnjeval guverner Hughes kot kandidat za podpredsednika in Bryana pa guvernerjev namestnik Chanler. Obadva sta iz New Yorka in, dasi pripadata različnima strankama, sta bila izvoljena ob istem času.
Nezaželenci morajo ven.
New York, 5. apr. — Zvezne oblasti mislijo resno s svojim izrekom, da hočejo izganjati iz dežele nezaželene priseljence, v prvi vrsti anarhiste. Kajti začele so take ljudi prijemati, če se nahajajo že v deželi, in jih izročati “inkviziciji” na Ellis Islandu v preiskavo, ampak tudi z novodošleci mnogo strože ravnati, nego še predkrat-kim.
Te dni so priselitveni uradniki zvezne vlade prijeli in spravili na Ellis Island necega V. Uppita z Ruskega kot dozdevnega anarhista, dasi zatrjuje, da ni anarhist, nego samo revolucionar.
Haiti.
Port au Prince, 8. apr. — Vzrok je misliti, da se bo sedaj v tem mestu nekaj ukrenilo, da bodo Združ. države morale posredovati. Začasno je tu vse mirno; ampak iz zanesljivih virov zagotavljajo, da sovražljivost proti sedanji haitski vladi neprestano raste, zlasti med boljšimi krogi. Čez nekaj dni utegne izbruhniti upor.
Proti Japoncem.
Hongkong, Kitajsko, 8. apr.—“Zveza kitajskih trgovcev” je svojim agentom v japonskih lukah brzojavno ukazala, naj na Japonskem ničesar več ne naročajo in že naročenega blaga ne pošiljajo na japonskih ladijah na Kitajsko. Temu bojkotu so se pridružili skoro vsi veliki trgovci v kitajskih lukah.
Upor na ladiji.
Victoria, British Columbia, 8. apr.— Kapitan danes semkaj dospelega parnika “Narama” poroča o puntu in u-moru, ki sta se pripetila na italijanski ladiji “Neiwres Tigre” iz Callao v Južnem morju. Trije mornarji so napadli kapitana in krmarja s sekirami ter ju prisilili, da sta skočila čez krov. Oba sta utonila. Uporniki so se potem polastili ladije, ki se je kmalu potem blizu Gilbert-otokov razbila. Pozneje so bili uporniki rešeni na ladijo “Lau-rel” in pod obtožbo umora in pomorskega ropa izročeni oblastvom v Suvi, Peru. En upornik je koj priznal zločin.
Ogromen načrt.
Petrograd, 6. apr. — V dumi se je danes začela razprava o nameravani gradnji Amurske železnice. Prometni minister je sporočil državnim poslancem, da bi nameravana železnica, če se zgradi samo en tfr in za devet vlakov na dan, stala $120,000,000.
Morgan pri sv. Očetu.
Rim, 4. apr. — J. Pierpont Morgan, veliki ameriški finančnik,1 in njegova hči, Mrs. Herbert L. Satterlee, sta-bila danes sprejeta po svetem očetu v njegovi zasebni knjižnici v zasebni avdijenci. Morgan je naprosil papeža, naj mu na list papirja napiše želje za srečo Morganove družine. Rad je papež ustregel želji Morganovi. Pozneje je Morgan obiskal papeškega državnega tajnika, kardinala Merry del Val.
Doprsnik Klementa VIII. najden.
Rim, 5. apr. — Po daljšem iskanju je policija odkrila bronasti doprsnik papeža Klementa VIII., ki je bil dne 20. marca ukraden iz vile Aldobrandi-ni. Tatovi so bili vdrli v vilo skoz okno.
Policija je našla doprsnik, ki tehta celih 500 funtov, pol milje od vile zakopanega. Tatovi so očividno nameravali, dragoceni predmet hraniti na skrivšem, dokler se ne ponudi prilika, doprsnik spraviti v inozemstvo.
Strašna smrt.
Chicago, 111., 9. apr. — Štiri ženske ki so se vračale domov z nekega pogreba v Oak Ridge, in kočijaž na vozu so bili na voglu Butterfield Ave. in Madison St. v Bellwoodu, eno miljo zapadno od Maywooda, na strašen način usmrčeni. V kočijo se je namreč zaletel električen vlak Chicago, Elgin & Aurora-železnice, tako da je bila popolnoma razdejana, pri čemer je storilo smrt petero oseb, štiri ženske in en moški. Nesreča se je pripetila včeraj popoludne ob 5. uri. Kočijaž je umrl šele v bolnišnici. Mrtve so gospe: Ch. Dresel, J. Potthoff, F. Roh-loff in P. Rohloff; ter kočijaž Fr, Newman.
Republikanci v Chicagi.
Chicago, 111., 8. apr. — Republikanci so pri včerajšnji mestni volitvi sijajno zmagali. Enajst demokratov so potisnili iz mestne svetovalnice in jih nadomestili s svojimi pristaši. Prihodnji mestni zbor-obstoja iz 43 republikancev, 26 demokratov in enega neodvisnega republikanca, dočim so bili doslej zastopani demokratje po 36 članih in. republikanci po 34. Zagovorniki osebne svobode so z izidom zelo zadovoljni.
Prekomorske vožnje po $15.
New York, 6. apr. — Prekomorsko osebno prevažanje je začasno zelo zmedeno.
Severonemški Lloyd je svoje med-krovne voznine v sredozemske luke znižal na $15, in vse kaže, da se še nadalje znižajo, ako se v kratkem času ne doseže sporazumljenje z italijanskimi črtami.
Vzrok vozninski vojni je upornost italijanskih črt, ki se niso hotele z nemškimi in angleškimi črtami dogovoriti o uravnavi medkrovnih voznin. Italijani hočejo obdržati zase ves italijanski promet, čemur se pa druge črte smejejo.
Ognjenik spet bljuje.
Neapolj. Italija, 5. apr. — Polugasli ognjenik Solfatara blizu mesta Poz-zuoli zopet bljuje. Kacih 250 čevljev od starega žrela se je odprlo novo, ki se iz njega dvigaio gost dim in žvepleni pari. Pravijo, da se Solfatara vselej pokadi, kadar Vezuv “zaštraj-ka”.
Boji v italijanski Afriki.
Rim, 5. apr. — Italijanske čete se bojujejo z upornimi Bimal-rodovi. Rodovi se udajajo. Baje je Lahom prijazni sultan Osman Maussa napadel protiitalijanskega agitatorja Mad Mul-laha in ubil 60 dervišev.
Umor kralja Aleksandra.
Belgrad, 5. apr. — Milan Kristič, bivši srbski poslanik v Berolinu, prej pristaš kralja Petra, zdaj pa nienov nasprotnik, namerava v kratkem v Parizu izdati brošuro o umoru kralja Aleksandra s podnaslovi “Geneva”'* “Cianowice”.“Ljubiiana” in “Belgrad. V tej brošuri bodo prva avtentična odkritja o predzgodovini umora Aleksandrovega.
Zapravljivčeva smrt.
Budimpešta, 4. apr. — V Budimpešti se je ustrelil agent Toth v skupni spalnici, kjer je spalo še enajst oseb. Samoumorilec je sin ogrskega dramatika Edvarda Totha, ki mu je zapustil ogromno premoženje, ki ga je njegov sin kmalu zapravil.
Smrt vsled neprevidnosti.
Dunaj, 5. apr. — Dunajski zdravnik dr. Gustav Alter se je podal na kolodvor, da bi se odpeljal. Ker ni našel v kovčegu neke steklenice, ki bi jo bil moral vzeti seboj, vrgel je jezne kovčeg stran. V kovčegu je bil revolver, ki se je sprožil in zadel zdravnika v srce, da se je mrtev zgrudil.
■‘MOKRI" IN “SUHI” ZADOVOLJNI.
Salunski pristaši zmagali v skoro vseh večjih mestih v državi Illinois.
BITKE SRDITE VSEPOVSOD.
Vasi in manjša mesteca so se pa začasno “posušila”.
Chicago, III, 9. apr. — Sklepčna poročila iz daleč narazen ležečih bojišč, na katerih so se vršile bitke med pristaši in nasprotniki salunov v torek, kažejo, da so “suhači” pridobili 1,053 občin v 84. okrajih, kateri so glasovali, dočim so “mokraši” zmagali v 242. občinah.
Izid volitve pomenja, da -bo po 7. dec. 1908 trideset okrajev v državi Illinois brez saluna, poleg sedmerih okrajev, ki so se “posušili” meseca novembra.
V 84. okrajih, ki so glasovali v torek, je šlo 1,150 salunov rakom žvižgat. Izimši salune v Chicagi, jih ostane še 4,290 v 84. okrajih.
Da tudi ti izginejo, je cilj protisa-lunskih bojevnikov, ki se že pripravljajo na bodoče bitke.
Ampak tudi “mokraši” ne spe po svoji zmagi, kjer so jo pridobili, nego se pripravljajo, da spet pridobe izgubljeno ozemlje.
Uradna poročila o “suhih” in “mokrih” glasovih, oddanih v okrajih, kjer so bile volitve, ne bodo na razpolago še morda teden dni. Poročila iz 24. okrajev kažejo “suho” večino 28,161. Prohibicijonisti trde, da bo znašala skupna večina 100,000.
Večja mesta obdrže salune.
V	večjih mestih, kjer je bila bitka proti “rumu” naj srditejša, so proti-salunske sile izgubile. Od tacih mest delajo izjemo samo Decatur, Galesburg, Rockford in Dixon. Triinšestdeset salunov bodo zaprli v Decaturu in triinpetdeset- v Rockfordu.
Alkohol je zmagal v Springfieldu. Zmagal je v Bloomingtonu. Zmaga! je v Jolietu, A.urori, Rock Islandu, El-ginu, Kankakee, Danvillu, Molinu, Waukeganu in Cantonu, med drugimi večjimi mesteci in mesti.
V	ponajveč izmed teh krajev pomenja poraz resno razočaranje za anti-salunske gonjače. Upali so zmagati posebno v Jolietu, Aurori in Bloomingtonu.
Ženske in mnoge cerkve v teh treh mestih so storile vse, kar so se mogle izmisliti, da zatro salune, ampak bile so poražene.
Manjša mesteca “suha”.
Če so v večjih mestih prohibicijonisti izgubili, pa so v manjših večinoma pridobili.
Mattoon z 21 saluni, Charleston S 13, Paris z 20, Taylorville zli, Mount Carroll s 7, Lockport s 17, Vandalia z 12 — to so za “mokraše” izgubljena mesteca.
Če izid ni izpolnil skrajnega upa prohibicijonistov, pa nudi tudi “mo-krašem” malo tolažbe. Kajti ob vsaki občinski ali mestni volitvi se lahko stavi salunsko vprašanje na dnevni red, in saluni morajo stati neprestano na straži, dokler ostane “local option”-postava med zakonitimi naredbami.
Nesrečna vrnitev.
Dunaj, 5. apr. — V Bialo se je povrnil iz Amerike tkalec Klenki. Prinesel je iz Amerike 3,000 kron. Žena, ki je ostala doma, je pa bila možu nezvesta. Skupno z ljubimcem sta u-morila ponoči v spanju Klenkija. Potisnila sta mu v čelo dolgo šivanko. Morilko, in ljubimca so zaprli.
Naznanilo!
Lepo število naročnikov, ki so nekaj zaostali z naročnino, se je ugodno odzvalo našemu opominu. Nekateri so naznanili, da se naj še malo počaka, kar bodemo blagovoljno storili,ako res ni mogoče plačati naročnine. Onim pa, ki niso upoštevali našega opomina, se jim bo list vstavil prihodnji teden.
Uprav. Amer. Sloven.
Jolietske novice.
—	2.521 glasov in ne samo 2,474, kakor poročamo na drugi strani po prvih nam došlih podatkih, je znašala torkova večina jolietskih “mokrašev”. Res velesijajna zmaga.
—	Poleg g. Wilhelmija je v torek zmagal tudi demokrat Henry Weber za šolskega nadzornika, torej so tudi demokratje “zmagoslavni”, nele republikanci.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za................$ 5.20
50 kron za................ 10JO
100 kron za................ 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, I1L
WAUKEGAN, ILL., POKONCU,
V slovenski naselbini bil sv. misijon ob najobilnejši udeležbi.
Waukegan, 111., 6. apr. —• Pri nas «mo imeli od 29. marca do 5. aprila misijon, ki ga je vodil č. g. F. X. Bajec, raznim slovenskim naselbinam dobro poznani misijonar iz St, Paul, Minn. Farani slovenske cerkve Matere Božje v Waukegan-u smo prav željno pričakoval) misijona, ki nam ga je oznanil in preskrbel naš, za dušni blagor svojih faranov vneti in delavni župnik, č. g. Janez Plevnik. Ta misijon je bil v naši mladi naselbini prvi misijon; zato mislim, bo prav, da o njem nekoliko več poročam v tem listu, ki je tako priljubljen med nami in se tako hitro razširja po naših slovenskih hišah. — Gospoda misijonarja smo prvikrat videli v nedeljo dne 29. marca, ko je pri obeh svetih mašah pridigoval, da je nas vse farane navdušil za pridno udeležbo misijonskih pobožnostij. Gospod misijonar nam je povedal, da bo naslednji teden vsak dan prva sveta maša ob J46. uri in na to druge svete maše; popoldan ob 3. uri pobožnost sv. križevega pota, zvečer ob Jž8. rožni venec, misijonska pridiga in blagoslov z Najsvetejšim.
In tako se je tudi redno vrstilo dan za dnem. Misijonskih pobožnostij smo se udeleževali vsi po svojih najboljših močeh, kakor nam je bila dana prilika. Posebno ob večerih smo se zbirali k misijonskim pridigam v tolikem številu, da je veliko navzočih moralo stati, ker sc bili sedeži vsi zasedeni. Teh pridig ne bomo nikdar pozabili, saj je bila ena lepša in gan-ljivejša od druge. Zvedeli smo, kaj je človek, kako moramo živeti in čemu smo prav za prav na svetu. Slišali smo, koliko je vredna ena sama človeška duša. Jezus Kristus ni hotel za cel svet poklekniti pred Izkušnjav-cem; pokleknil pa je pri zadnji večerji, ko je apostolom noge umival, pred Judežem Iškarijotom. Zakaj? Zaradi njegove neumrjoče duše, da bi jo rešil. In tako nam je vsaka misijonarjeva pridiga povedala kaj novega in lepega in vzpodbudnega. Od nedelje 29. marca do nedelje 5. aprila oziroma do pondeljka 6. aprila smo vseh skupaj culi 13 pridig, med njimi dve stali iv ki pridigi, ena za moške in druga za ženske. Koliko lepega smo v teh pridigah slišali, tega pač ne moremo popisati v kratkem dopisu. Toliko pa lahko rečemo in to je resnica, da pridige so rodile viden uspeh. Med misijonom se je prejelo — kakor nam je povedal naš g. župnik, nad 800 svetih obhajil. Lepo število, ali ne? In zadnji večer smo napravili v spremstvu vseh društvenih zastav in med veselim potrkavanjem slovesno procesijo iz šolske dvorane v cerkev, ki je bil najlepši in najginljivejši sprevod, kar smo ga kedaj pri nas videli. Naj-prvo križ, za križem vrsta belo oblečenih deklic, za temi štirje možje, ki so na svojih ramah nesli velik misijonski križ, na obeh straneh naši vrli Vitezi sv. Jurija, za njimi gospodje duhovniki in ljudstvo, ki je razsvetljevalo pot z bakljami, ker je bila tema. In smo prišli v cerkev; možje so položili misijonski križ na nalašč za to pripravljen oder pred obhajilno mizo; gospodje duhovniki so po vzgledu gospoda misijonarja poljubili svete rane Kristusove in isto smo storili vsi farani, ki nas je bilo ta sklepni večer v cerkvi toliko, da je bila cerkev v resnici premajhna. Razvrstili smo se možje in žetie, otroci kakor odraščeni in smo stopali veseli in ginjeni v svojem srcu, da poljubimo svete rane onega Kristusa, ki je nas in naše duše tako ljubil, da je nekoč celo pokleknil pred Judežem Iškarijotom iz ljubezni do njegove neumrjoče duše, Mi smo hodili poljubovat sveti misijonski križ, vmes so se pa pele litanije Matere Božje, pri katerih smo po stari kranjski navadi krepko odpevali: Marija, k Tebi... Naš neutrudljivi pevski zbor in naš vešči gospod organist sta seveda skrbela za to, da je bilo petje res tako, da ga je gospod misijonar sam zadnji večer izrecno pohvalil. Zapeli smo zahvalno pesem, razšli smo se iz cerkve vsak na Svoj dom; v srcu smo se pa hvaležno spomnili našega skrbnega gospoda župnika, ki nam je oskrbel ta lepi sveti misijon, ravno tako tudi častitega gospoda misijonarja, ki se je potrudil med naš in s toliko požrtvovalnostjo vodil sveti misijon; hvalo smo tudi dolžni našim sosednim čč. gg. slovenskim duhovnikom, ki SO radi prišli pomagat izvršit delo misiona; pred vsem pa seveda Bogu, ki nam je dal učakati te svete dneve in nam podelil toliko milosti. Bog nam še daj, da bi se mi vsi zvesto držali vseh trdnih sklepov, ki smo jih storili med tem svetim časom, da bi vsi izpolnili namen svetega misijona in ¡zveličali svoje neumrjoče duše.
Eden navzočih.
Izseljevanje iz Galicije.
Lvov, 3. apr. — V Galiciji se množi izseljevanje od dne do dne. Vsak dan je na progi Lvov-Osviezim štiri do šest posebnih vlakov s 4,000 do 5,000 izseljenci.
Joliet, 111., 8. apr. — “Mokro” ostane naše. mesto. Tako so včeraj odločili naši zavedni volivci, med katerimi so se po svoji obilni udeležbi posebno odlikovali “naše gore listi” iz II. in III. warde. Nič manj nego 2,474 glasov znaša večina, ki so jo po res trdem boju priborili “mokraši”, to je, pristaši kraljice Pameti. Vseh glasov je bilo oddanih nad 9,000, kakor še ne izlepa v zgodovini tega mesta. “Mokraši” so nabrali 5,576 glasov, “suhači” ali pristaši norice Carrie Na-tion so zbobnali 3,102 glasa, a razcepljenih je bilo 544' glasov. Vsi saluni so bili zaprti od 7. ure zjutraj do 5. ure popoludne. Z neba pa je skoro ves dan rosilo in zvečer je dež lil kar curkoma, da je bilo vse mokro in zato ostane tudi celo mesto mokro
Brockway, Minn., 2. apr. — Predragi mi list Amerikanski Slovenec:— Sprejmi par vrstic iz našega kraja. Tukaj v naši cerkvi sv. Štefana smo imeli 30. marca slovesen pogreb. Smrt je obiskala znano nemško družino Fidler-jevo in vzela dobrega gospodarja, kateri zapušča nekaj odrastlih otrok in ženo. Ob deseti uri je bila peta črna maša, katero je daroval naš č. g. župnik Ivan Trobec. Po sv. maši se je pomikal sprevod na pokopali šče. Umrli je bil član društva sv. Štefana, zato so mu šli člani tega društva nasproti, in ga tudi sprejmili na pokopališče k zadnjemu počitku. Umr li je bil tudi več let ključar pri naši cerkvi, in je naredil veliko dobrega Zato je že gotovo dobil plačilo.
Po pogrebu se je pričela zopet ena
bržkone vse čase, dasi “suhači” proro- j maša, pri kateri je bilo razpostavi j e kujejo v petih letih po celi državi | no sveto Rešnje Telo.' Začela se je (tudi v Chicagi!) popolno “sušo”; pa pustimo jim to veselje. Vkljub slabemu vremenu je bila torej udeležba
na voliščih ogromna. Tako je bilo n.
pr. v 3. wardi (na našem hribu) oddanih skupaj 1466 glasov; od teh je bilo
štirideseturna pobožnost, pod vodstvom domačega g. župnika, našega mil. škofa in dveh drugih č. g. duhovnikov iz sosedskih fara. Potem se je spovedovalo celi dan od dveh naprej. Ob peti uri zvečer je bil sklep pobož-
1260 “mokrih” in 206 “suhih”, tako da nosti tega dneva. Drugi dan ob pol-
znaša večina 1,054 samo v eni wardi.
Joliet je pokazal z včerajšnjim dnem, da se ne da “komandirati” po nikomer, najmanj po vrtoglavih pre-kucuhih, ki skrivaj pijejo šampanjec, a pridigajo pa vodo. Poberi se, satanás! je rekel Joliet, in pobrali so se bedakoviči. Goodby — in pišite kaj.
Našim rojakom in vsem, ki so Pameti pomagali do zmage — čast!
—	Med včeraj izvoljenimi občinskimi uradniki je samo en demokrat, cestni komisar (Commissioner of Highways) John P. Wühelmi; ostali so vsi republikanci,
—	G. Anton Golobitsh, naš dobro-znani trgovec in nadzornik K. S. K. J., je zadnji četrtek, dne 2. t. m., doživel največjo srečo. Gospa soproga Marija ga je namreč obdarila z najljubšim sinčkom. Čestitamo!
P, Y nekem hmtskem ali srbskem, galunu na N. Scott cesti sta se zadnji petek zvečer sešla Hrvat Božo Sendar in Srb Mike Korica. Govorila sta o domači starokrajski politiki in se sprla, pa prav hudo. Božo leži sedaj v bolnišnici sv. Jožefa, kjer mu je naš dr. Ivec skoro prav iz osrčja iz-onegavil veliko revolversko kroglo tako uspešno, da bode Božo bržkone okreval, klike, ki je streljal, je pa pobegnil neznano kam.
—	Tako velicega in nevarnega požara ne pomni Joliet, kakor smo ga imeli zadnjo soboto. Takozvani “Mun-roe Block” v sredini našega mesta je bil docela razdejan po ognju, ki je izbruhnil v soboto opoldne in napravljeno škodo so precenili na $150,000, a zavarovalnina znaša $110,000. Zgoreli sta dve poslopji: v prvem je imela svoje skladišče in prodajalnico “Barrett Hardware Co.”, a v drugem so imeli svoje prostore “Joliet National Bank", potem “Order of the White Cross”, dva zdravnika in nekateri zasebniki. Ogenj se je kaj naglo razširjal in petdeset vslužbencev pri pr-voimenovanej tvrdki se je komaj rešilo. Prodajalec J. B. Jones je v prvem nadstropju ravno pričakoval predsednika Nemške hranilne banke, ko je ogenj izbruhnil. Hitela sta proti stopnicam, a te so že gorele. Morala sta skočiti preko plamenov, a pri tem se jima je obleka vnela in bila sta zelo ožgana po rokah in obrazu. Oskar Yack, eden izmed kapitanov požarne brambe, je stal vrhu lestve, gaseč plamene, ko se je kos zida zrušil in kapitan je strmoglavil v goreče poslopje. Padel je v pritličje, a se kmalu v največje presenečenje brezštevilnih gledalcev prikazal pri bližnjem oknu, odkoder so ga rešili, seveda, hudo opraskanega in sploh ranjenega. Bančni zaposlenci in uradniki so imeli ravno dovolj časa, da so $275,000 vgo-tovini in vrednostnih papirjih spravili v proti ognju varno shrambo in se potem umaknili pretečim plamenom. Banka je sedaj začasno nastanjena v Munroe Hotelu, a Barrett Hardware Co. v pritličnih prostorih tvrdke Sweet & Orr. Nenadomestna je baje knjižnica, ki je zgorela načelniku reda White Cross in bila vredna $9,000. Skoto celo uro je bila vsa soseščina, obstoječa iz samih trgovskih poslopij, v največji nevarnosti in župan Cronin je naprosil Chicago, da se pripravi poslati gasilnih strojev na pomoč v nujni potrebi. Poslopja
je dobro Amerika znana, in delo sem povsod dobil, kamor sem prišel, naj bodo časi kakršni hočejo, to je meni vseglih.
Rad bi še kaj več omenil o drugih stvareh, o društvih itd., pa me spanje zadržuje, ker vsaka noč ima svojo moč — adijo, lahko noč!
Še nekaj. Kadar se kaj na bolje obrne z delom, bom že naznanil v Am. Slovencu. Mislim, da ne bo dolgo pa bomo spet začeli dobro ‘ronati’ v tej tovarni, kjer jaz delam. Bom že naznanil.
Leoo pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki, posebno znane v San Franciscu, Leadvillu, Puebli in Denverju, kjer smo včasih fajn po slovensko zapeli. Nadalje o-pominjam Slovence, da bi se malo bolj zanimali za list Am. Sl., potem bo vsaj dvakrat na teden izhajal, upam. Res so slabi časi, ali pride tudi lepo za grdim. Vidiš, enkrat sem bil z enim Slovencem, ima družino, štiri otroke in ženo. Pa mi pravi: “Pojdi, gremo v salun!” A jaz sem čital list Am. Sl., pa me vpraša: “Kaj je novega?” Jaz pravim: “Zakaj Ti nočeš biti naročnik na ta list, pa bi vedel!” Pa mi je djal: “Za koga bom polej pil?!” Nato odide v salun. In čez eno uro pride domov popolnoma nanit in na glavi pobit, so mu jo naklepali po glavi. In kaj mu je žena rekla, to rajši zamolčim. Da bi bil list čital doma pri svojih malih otrokih, pa bi bilo vse prav. Kako pravi stari pregovor? Kdor ne uboga, i ga tepe nadloga.
Naj zadostuje zazdaj
osmi uri se je darovala ena maša, katero je daroval mil. g. škof Jakob .
Trobec. Ob osmi uri je zopet daroval j,aj eno mašo eden izmed nemških č. g. duhovnikov, dobropoznan v tukajšnji , naselbini, ker jo mnogokrat obišče. I Pri tej maši je mnogo ljudi pristopilo k mizi Gospodovi, namreč: društvo sv. Štefana, društvo sv. Alojzija, društvo Borštnarjev in dekliško Marijino društvo; in tudi drugih ljudi mnogo.
Ob deseti uri je bila zopet slovesna ,	... .	. J
v	,	. h»i I nrscAlil 1 •? mcoiT'! voliborrn mocto
peta sv. masa, ki jo je daroval drugi
Drugič spet A. S.
Chicago, 111., 6. apr. — Cenjeni u-rednik nam priljubljenega lista Ame-rikanskega Slovenca. Upam, da mi priobčite ta moj dopis, katerega želim sporočiti našim čitateljem po Stric Samovih deželah. Vem, da je že znano
nemški duhovnik. Ob peti uri zvečer bil je zopet sklep pobožnosti tega dneva. Drugi dan je bila ena sv. maša ob osmi uri, ena pa ob deseti uri. Pri prvi sv. maši je tudi pristopilo nekaj ljudstva k svetemu obhajilu. In po drugi sv. maši se je sklenila pobožnost. Nekaj šolskih dekletec v belih oblačilih in drugi šolarji in šolarice so šli v procesiji po cerkvi z gorečimi svečami, Po procesiji se je sklenila pobožnost z zahvalno pesmijo.
Tale teden se je zopet začela šola v distriktu 130. Zadnji teden je bila zaprta, ker je preveč otrok obolelo zavoljo ošpic.
Danes 2. aprila so šle k nekemu zdravniku pod St. Paul gospa Barbara Legat, gospa Helena J. Peternel in več drugih. Kakor se sliši je dober zdravnik. Pravijo, da je iz Dunaja. V nedeljo se zopet odpeljejo k njemu Janez Zima, Jakob Justin, Frank Vouk in Jurij Kocjančič. Hudo sta bolni dve ženi izmed tukajšnjega ženskega društva, gospa Ana Hultz in gospa Mary Herzing.
Gdč. Mina Jan, ki je šla v St. Joseph, Minn., k Anton Noč-u za ene tri tedne, je bila doma ob štirideset-urni pobožnosti; in se je danes zopet vrnila nazaj v St. Joseph. Dne 17. apr. se zopet vrne na dom Janez Poglajena.
Zdaj h koncu tega pisanja pa pozdravljam vse čitatelje Amerikanske-ga Slovenca in vsem veselo Veliko noč. Tebi, vrli list, obilo vspeha in mnogo naročnikov.	J.
Theater”, “Auditorium” in “Chicago Telej5rone Company’s Building” se je posrečilo rešiti le z največjim naporom. Kako je nastal ogenj, še doslej ni dognano, in menda ne bo. Še v ponedeljek se je na pogašenem pogorišču tupatam zakadilo. Pet oseb je bilo skup ranjenih ob tem velikem požaru. Na pogorišču pa se že do jeseni dvigne nova, moderna, krasna stavba, sreča v nesreči.
—	V našem okraju (Will county) so postala “suha” sledeča mesteca: Lock-port, Plainfield, Homer, Wilton, Will, Wheatland, Jackson, New Lenox in Custer; salunov v vseh teh mestecih je bilo 21. Mestece Channahon je ohranilo dva salurta; trinajst občin (townships) je suhih in štiri so mokre.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite c'ovi-nskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
Chicago, 111., 30. marca. — Bratom Slovencem naznanjam, kake so tukaj v velikem mestu Chicago delavske razmere. Nič ne morem pohvaliti, vse počiva. Če se ne bo kmalu na boljše obrnilo, bode nastala velika beda tukaj. Kamor greš, tam vidiš narod brez posla. Tukaj je tovarna: če vsa posluje., dela blizu dvatisoč delavcev— a poglej danes, vse spi. V .tej tovarni je ene vrste peči 24, druge vrste peči 54, torej si, dragi čitatelj, lahko misliš, da je nekaj naroda delalo. Ali danes samo 1, reci: ena peč dela, druge spijo, in to tri dni na teden, to je “foundry”. Druge vrste delavci delajo eni dve uri na dan in na teden in drugi ravno tako, tretji pa čisto nič že devet mesecev.
Ali dragi mi čitatelji, premislite, ali more človek svojo družino preživiti, ako dela dve uri na teden, po 17c na uro, to je 34c na teden? Vidite, kam smo prišli! Ne rečem sam zase, jaz imam še preveč. Ni dolgo tega, ko mi je rekel neki rojak: “Hej, bos, pa moraš delati?!” Komu naj bom za bosa, ko je pet delavcev pa bosov petkrat toliko! Rajši 12 ur delam in 23c na uro dobim. Bos biti pa dve uri na teden delati, ne gre. Kadar je teh 5 delavcev z delom gotovih, pride “big boss” in Joliet ¡vsem skupaj zapove: “Domu, nating
tu du,” potlej naj bo delavec ali bos. Pri tem sem jaz boljši, da sem spet prevzel svoje, staro delo, da delam 12 ur na dan, kakor da bi delal 2 ali 3 ure na teden. To je dobro, da zadenem tudi drugo delo, ne samo bosovsko, ker nimam komu biti bos. Kadar se na boljše obrne, bom pa spet nazaj vzel “fpreman job”. Vsi bosi ne delajo polnega časa; kolikor časa delavec dela, toliko časa je bos ž njimi. Rekel mi je neki foreman: “Ti si olrajt —-dozdaj si delal 9 ur, a zdaj delaš 12 ur.” Pa sem mu odgovoril: “Če si ti sposoben delavec, pa ti prevzemi to delo. Ali s svojimi rokami delati, ali nad revnim delavcem vpiti ‘Harjap bizi!’ — Boga mi, je razlika!” Pa je kar molčal.
Dragi čitatelji, tako je tukaj v Ameriki. Če si sposoben delavec, da moreš tudi za drugo delo prijeti, a. ne samo za eno, potem si olrajt: kajti če tisto izgubiš, za drugo vprašaš. Men'
bil preselil iz našega velikega mesta zaradi slabega zdravja v sosedno naselbino ob obali michiganskega jezera Waukegan, 111., kjer sem bil prav zadovoljen, ker tukaj res naši rojaki lepo napredujejo bodisi v društvenih ali posameznih stvareh. Pa dobroznana današnja kriza je tudi mene obiskala, prišla kakor tat, torej si mora človek pomagati kakor najbolj prav previdi, ko pravi stari pregovor: S trebuhom za kruhom, da človek pošteno preživi samega sebe in svojo rodbino. Torej sem zopet tukaj začel delati pa dolgem času. No, saj si je lahko sam bas mislil: ker je delal v dobrih časih, naj pa še v slabih, no. Sploh je tu edini shop McCormick Harvester Machine Co. Tukaj se dela, moram reči, še dobro v današnjih časih kakor so slabi. Kakor se pa sliši, da tudi misli v kratki dobi svoje duri zapreti. Spet veliko delavcev ob kruh! Tukajšnje mizarne večinoma še vse imajo svoje duri zaprte. Nekateri naši mizarji že okrog 5 do 6 mesecev so popolnoma brez zaslužka. Torej sj, dragi rojaki, lahko pomislite, da je tudi tukaj v tem velikem mestu slabo. Vkljub temu pa še vse tako drago, da človek teh par centov kar zasluži pri trustih mora pa trustom zopet nazaj dati. Torej je delavec zmerom jednak. Ako si ga pa včasih kakšen glažek privošči, ga pa brž vidi kakšen Vodopivec: “Saj vse zapije, on je pijane.”
Nadalje pa ne smem pozabiti omeniti, da od časa ko sem bil ven in zopet do časa, ko sem nazaj prišel med stare znane prijatelje, se je v tej naši raztrešeni naselbini veliko-prenovilo, kar moram reči, gre tukaj v naši naselbini vse složno. Sploh kar se tiče katoliške zavesti prav le tako naprej, ker v slogi je moč, kot pravi stari pregovor: Nesloga tlači, sloga jači. S pogledom na naše Slovence, tukajšnje dobre katoliške može, se lahko ozremo na storjeno delo. Danes se lahko postavljamo na svojo lastno cer kev, katero smo že veliko let pričakovali. In edina zahvala pa gre č. gospodu Anton Sojarju, tukajšnjemu žup niku, kateri se je toli potrudil, da je nam pripomogel s svojim trudom za blagor tukajšnih zavestnih katoliških mož in žena, in sploh celega občinstva.
Nadalje pa hočem dati par vrstic za pirhe nekaterim severnim Slovencem tukajšnje naselbine, da bi posnemali vzgled občespoštovanega rojaka in so brata John Jerina v Waukeganu, 111., v sredi tukajšnje naselbine, ker mi je dobro znano da ta mož je delal zmerom za korist svojih potomcev, ustanovil društvo sv. Jožefa št. 53 K. S.
K.	J., ustanovil faro Marija Pomagaj in je zmerom kakor tistikrat trden steber svojega društva in matere Jed-note. Kaj pa mi severni tukaj nekateri Slovenci porečemo? Bomo posnemali tega moža vzgled? ali se bomo preč obrnili? Žiher bi nas bilo sram, ko bi kaj tacega storili! Bratje, le v slogi naprej in pridemo še do večega Uspeha. Naprej!
K sklepu tega dopisa želim vsem sobratom in sosestram veselo Alelujo; Tebi, nam vrli list, pa za vedno biti glasilo K. S. K. J. Joe Steblaj.
East Helena, Mont., 29. marca. — Ker ravno pošiljam naročnino, naj napišem tudi nekoliko o naših delavskih razmerah, koje so še zmiraj slabe. Vender nekoliko se pri nas v Montani obrača na bolje. Tudi v našo topilnico prihaja nekoliko več rude, tako da vsak dan nekoliko ljudi dobi delo. Ampak dosti jih je. ki niso že 5 mesecev nič delali, in tudi se še ne ve, kedaj bodo vsi prišli na vrsto, da bodo dobili delo. Pravijo, da Montana ima, največ denarja, kar je dežel v Združ. državah. Da, povsod drugod v tej paniki so imeli nekov drug denar (cer-“ficates) v prometu, pri nas je krožil
T
Severova družinska zdravila vsebujejo najboljše tvriane, da bosežejo svoj namen in uspeh.
Moč in zdravje-—čisti kri.
Spomlad prinese razne bolezni. Vsi taki neredi so povzročeni radi popačene krvi. Ob sedanji sezoni se kri navadno naredi bolj redka, slaba in nečista, za to si jo morate okrepčati, da odstranite bolezni, ki Vas bi inače nadlegovale. Ali je mogoče dobiti zdravilo, ki čisti kri? Ali je to zdravilo res zanesljivo? Temu je lahak odgovor:
Severov kričistilec
je zdravilo, ki okrepyča kri in jo ohrani rudečo. Odstrani vso nečistočo in prinese zdravje in moč. To je naj-boljše spomladno zdravilo z_a one, ki se počutijo slabo, onemoglo in utrujeno. Uspehi tega zdravila so dobri in zanesljivi. Na tisoče ljudi'je že spravilo v red in zdravje. Poskusite ga!
Cena $1.00.
“Imela sem rano nad leto dni, nisem vedela kaj početi. Vprašala sem razne zdravniki, a brez uspeha. Nazadnje sem vendar začela rabiti Vaš Kričistilec.^ V enem tednu po rabljenju istega se je rana odstranila, za to pa priporočamo to zdravilo vsakomur v enakih slučajih. Iskrena hvala za 'st0'	Neža Hrabe, Stockton, Kans.
Vedno in povsod vprašajte po “Severovih” zdravilih.
Trpini na kožnih boleznih, pozor.
Veliko je ležeče na kakovosti mila, katero rabite pri umivanju. Nekatero milo je narejeno samo za eno stvar— da odstrani blato. Nekatero milo je tako močno, da kar ščemi po koži.
Severovo zdravilno milo za kožo
zdravi in omehča kožo mesto pekoči-ne. Osnaži tudi, ker je to pravo milo. Celi kakšnesibodi izpuščaje in ujetja žuželk ter je dobro milo za otroke in matere bodisi za kopanje, umivanje, britje ali kaj drugega. Cena 25c.
Dobi se v vseh lekarnah.
Zdravilni svet brezplačno.
Zoper razne bolezni kože.
Srbenje, ta sitna bolezen je povzročena malo zajedalko, ki se skriva pod kožo. To se lahko odstrani z rablje-njem Severovega Mazila zoper garje.
Ne odlašajte, da se ta nered ucepi v kožo ampak v prvem slučaju začnite kopati srbečo kožo v Severovem Zdravilnem Milu za kožo, potem pa še namažite isto z mazilom. Cena 50c.
Severov Antiseptol
je močna antiseptična in zdravilna priprava, ki umori vsake klice bolez-nij. Ako se rabi za umivanje ust, odstrani vse nasledke bolezni v ustih in grlu, tudi prepreči davico in hripavost. Sne se varno in zanesljivo rabiti v /	bolnišnici, posebno pri nalezljivih bo-
leznih. Cena 25c.
W. F. Severa Co. ‘-“Mi™
pa zmiraj pravi denar, samo premalo nam ga delijo zadnji čas. Z veseljem smo pozdravili novico, da bo Butte in Anaconda začela ronati prve dni tega meseca. Dosti ljudi je tudi od nas prešlo tja. Žal da čujem, da so še vsi tam brez dela, rudokopi i šmelca tam še slabo poslujejo. Cul sem, da v Butte ni samo 5000 brezposelnih ampak 15,000. No, to morajo najbolj oni vedeti, ki so tam. Tolažimo se, da bo v kratkem dela dosti. Tu v bližini se bo še ena rudotopilnica delala, in to na novi patent, to je, da bo brez premoga in koka in brez dima “ronala”, samo elektrika bo rudo topila. Tudi bo par sto mož delo dobilo v bližnjem Wolf Creeku, kjer se bo nov jez in elektrarna delala. To bo že tretja tovarna za nabavo elektrike v zadnjih par letih na bližnjem Missouri River. Od tam se bo tudi 30,000 akrov zemlje namočilo pod mestom Helena. Tam bodo dobre farme, ko bo vode dosti. Zidarji in rokodelci bodo tudi delo imeli v Heleni, ker tam so pričeli delati stolno cerkev, ki bo ena najlepših v “northwest.”. Tudi vseučilišče se bo gradilo tam in več drugih stavb. Morebiti ne bo moj dopis zanimal čitatelje, a znajte, da vsak berač svojo malho hvali, jaz moram pa ta kraj, v kojega bližini živim sam. Zdravi!	J. K.
Kansas City, Kans., 1. apr. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca, prosim, da mi odstopite malo prostora v nam priljubljenem listu, da naznanim rojakom po širni Ameriki, kako se tudi tukaj pri nas godi. Žalibog, da nimamo kaj veselega sporočati.
Kakor povsod, tudi tu čutimo slabe čase, dasiravno tukajšne klavnice vedno poslujejo, a ne v polni meri kakor poprej. Tudi so nam znižali plačo, namreč za 10 odstotkov in prikrajšali delavni čas na 9 urno delo. Tudi takozvani bosi ali kompanijski hlapci sedaj kruto postopajo proti ubogemu delavcu, češ, sedaj vas imam pri fraku: če nečeš ti, bojo pa drugi tri. Take in enake besede se izražajo proti ubogemu trpinu. Ljudje se vedno izseljujejo, posebno brati Hrvati kar v trumah bežijo v staro domovino. Slovencev pač ne pogrešamo mnogo, kakor štiri. Vkljub temu prihajajo še od vseh strani Združenih Držav Srbi in Grki, Talijani In Bolgari, celo Japoncev se je že veliko naselilo v tukajšnje mesto. Ti ljudje delajo za jako nizko plačo. Radi tega ne svetujem rojakom priti semkaj dela iskat, ker delo se zelo težko dobi.
V tukajšnji bolnici sv. Margarete leži v zelo kritičnem stanju naš rojak Jožef Cimprič. Kakor se sliši, je malo upanja, da bi še kedaj okreval. O-menjeni rojak je blizu 40 let star ter
član društva sv. Petra in Pavla št. 38.
K.	S. K. Jednote.
Naj omenim še tole. Kar se tiče verskega prepričanja, kaj malo napredujemo, pač pa nazadujemo. Glavni vzrok je temu, da nimamo pravega vodnika, a k temu zopet, da so tukajšnji Slovenci razdeljeni v tri vrste: v prvi vrsti so tisti, kateri so še vedno obdani z nemškim duhom in njim ni veliko mar za slovensko čast, pač pa le za nemško; v drugi vrsti so zopet tisti, kateri držijo le s Hrvati, tem je tudi le za hrvatsko čast, za svojo slovensko pa nič; tretji so ti, kateri se dokaj poganjajo in trudijo za narodnost in čast in ponos slovenskega naroda. Toraj kedaj bo vladala sloga in edinost med nami, se gotovo ne ve. Sliši se, da dobimo zopet, v kratkem druzega slovenskega duhovnika in sicer iz New Orleansa. Dal Bog, da se ta vest uresniči! Če duhovnik pri nas ostane, mogoče se potem tukajšnji Slo venci kaj predramijo in da bojo delovali na svojo korist, pa ne na tujo.
K sklepu pozdravljam vse čitalce Amer. Slov., zlasti pa člane in članice naše dične K. S. K. Jednote, ter voščim skupaj vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo! Tebi pa, vrli nam list Amer. Slov., želim obilo naročnikov in dobrih predplačnikov.
Naročnik.
Milwaukee, Wis., 1. apr. — Cenjeno uredništvo A. Slov. Ker se zadnje čase veliko piše, kako in kje naj bi se Slovenci naselili na kmetije (farme), šem se tudi jaz odločil iti poskusit svojo srečo na kmetijo in sicer semkaj v Wisconsin.
Poskusil sem preje vse drugje, kako bi bilo najložje priti do nje. Na primer v Michiganu prodajajo zemljiške družbe zemljo po ceni in je treba le malo denarja dati na roko, ostalo se plačuje na mesečne obroke; ali ti mesečni obroki nikakor niso mi povolji, ker farmar začetnik nikakor ne more gotove svote vsaki mesec plačevati, ker rabi denar za stvari in orodje, kar ga je treba na kmetiji, in za hrano sebi in živini. Dalje sem poskusil tudi si pridobiti državno zemljo v tej državi, pa tudi ta se mi ni obnesla: ta zemlja! je jako slaba, zelo oddaljena od človeških bivališč in od železnic. V Tdxas-u, tam pa ne verjamem, da bi bilo podnebje zdravo za Slovence.
Toraj sem se namenil, da se naselim tukaj v Wisconsin-u na kmetijo in sicer iz teh vzrokov: 1) Ker to zemljo prodaja železniška družba in ne kak agent ali podagent; zemlja je rodovitna ter raste vse razun grozdja ozir. vinske trte, pomaranč in druzega južnega sadja; na tej zemlji je še zelo veliko drevja trdega lesa, ki se lahko
ves les proda po 'primeroma visoki ceni tako, da kadar les prodam mi še ostane lepa svota denarja, ki ga lahko uporabim za zboljšanje zemljišča. 2) Ta zemlja stane samo od $5.00 do $12.00 aker, plača se en četrt na roko, ostalo je čas plačati od 3 do 5 let z 6 odsto interesa (obresti); vožnjo za ogledovanje zemljišča mi družba povrne ozir. jo vračuna v prvi letni obrok, to je ako bodem kupil zemljišče. 3) Ker hiša in drugo poslopje stane zelo malo, ker lesa je obilo na zemljišču, se ve, da si nikakor ne morem napraviti Bog ve kako imenitne hiše, ali dobro gorko hišo si pa prav lahko napravim in pa poceni 4) Dela je pozimi v šumi in pa na žagah dosti in ne preslabo plačano; v šumi plačujejo do 45 dolarjev in hrano na mesec, na žagah pa po $1.75 do $3 in še več na dan; ako pa si pridobim par dobrih konj, si pa pozimi zaslužim do 6 dol. na dan, ko spravljam les na žago; in tako si bodem v par letih zemljo ščistil in še denarja napravil; seveda, od kraja bode treba trdo delati ter tudi bolj slabo živeti, ali šlo bode le, in v par letih sem lahko neodvisen, da mi ne bo treba okoli bosov hoditi ter dela prositi, kakor sem moral to zimo tukaj v tem preklicanem mestu Milwaukee in to presneto krizo študirati. 5) Zemljišče je blizu železnice in sicer največ 6 milj oddaljeno ter tam bodo delali tudi novo stransko progo ravno poleg onega zemljišča; ter tudi tekoče vode je dosti, kakor tudi malih jezer, kar je za kmetovalca velike vrednosti. 6) Divjačine je obilo, zajcev, jelenov ter druge take stvari; ker pa nisem dober lovec, si bodem pa pomagal s traparijo, ki je tudi dobra ter bodem lahko tudi divje kosti obiral.
Toraj sedaj sem Ti, dragi čitatelj, razložil, kako mislim jaz napraviti ter ako si bral te vrstice do tukaj, prosim beri do konca in premišljuj, ali bi ne bilo dobro, da bi si tudi Ti malo preskrbel za bodočnost. Hočeš vedno suženj kapitala ostati? Ne! Toraj ako imaš kaj več denarja, kupi si obdelano farmo ali napol obdelano; ako pa imaš malo, si pa izberi en kos zemlje v Wisconsin-u, ne bode ti žal, se ve, ako Te veseli. Mogoče bodeš rekel: “Že zopet en nov agent za zemljišča prodajati!” Nanrej Ti povem, da jaz ne zastopam nikake družbe in nimam jaz druzega dobička pri teni, kakor svojega rojaka bi rad imel za soseda, da bi se slovenska naselbina vstanovila slov. kmetovalcev, ker zemlje je še dosti za pridne roke, teh pa Slovenci imamo.
Toraj ako bi hotel kateri Slovencev kaj bolj natančnega zvedeti, naj "e obrne zaunno na mene: jaz bodem
(Nadaljevanje na 7. strani.)
urno odseka nagnjeno vejo in oprosti na ta način ponesrečenca — a bilo je že prepozno, vsa sredstva zopet ga oži
Iz Amerike je dospelo do Ljubljane dne 12. marca 60 Hrvatov.
—	Osebne vesti. Premil, g. knezo-škof je umestil prvo nedeljo v postu v Begunjah na Gorenjskem ondotnega župnika č. g. Jakoba Kleindiensta. — Č. g. Janez Hrovat, kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici je premeščen za kaplana v Senožeče. — V pokoj je stopil č. g. Lovro Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi. — Č. g. Frančišek Zega, kaplan v Črmošnjicah, pride za župnega upravitelja v kočevsko Planino. — Za ljudskošolskega kateheta na Vrtači v Ljubljani je imenovan frančiškan p. Regalat Čebulj. — V pokoj gre č. g. Gregor Jakelj, župnik v Šempetru pri Novem mestu.
—	Podaljšanje dolenjske železnice. Po poročilu “Eisenbahnblatta” izdelani so že podrobni načrti za podaljšanje dol. železnice iz Novega mesta do Metlike. Istotako'gotovi so tudi načrti dalmatinske proge Pribudič-Knin, tako da se bode delo' pričelo na obeh črtah že letošnje leto. Proge zidale se bodo kot glavne železnice druge vrste. Večja zgradba t. 1. bode železnica Dalni—Madonič—Metkovič v Dal maciji, katera proga bo merila 100 kilometrov, generalni projekt je že izgotovljen.
—	Železnica Kranj—Tržič se otvori meseca julija.
— Škode na sadnem drevju letošnjo zimo zajec ni mnogo povzročil, ker vsled nizkega snega ni mogel čez o-graje in seči. Po nekod pa je tudi drevje dobro zavarovano z žico afi gostimi ograjicami proti temu glodav-cu. Upati je torej letos kaj več sadja jeseni.
—	Korno poveljstvo v Ljubljani. Iz popolnoma zanesljivega vira se poroča, da je povsem gotova stvar, da se premesti v Ljublj. korno poveljstvo. Izšla je že tozadevna naredba višje vojaške oblasti, v kateri so obsežena navodila za predpriprave. Ni več dvoma, da dobijo v doglednem času v Ljubljani korno poveljstvo.
—Švicarijo ljubljansko podero in na njenem mestu sezidajo novo moderno restavracijsko poslopje.
—	Društva v Ljubljani. Lani je bilo v Ljubljani 223 društev, 186 slovenskih in 37 nemških. Vseh članov je bilo 70,230, in sicer 65,747 slovenskih ter 4483 nemških. Vsako slov. društvo je imelo povprečno 353, nemško 121 članov.
—	Umrl je rudniški svetnik Jakob Vidic, rojen v Idriji. Pokojnik je po dovršeni gimnaziji študiral pravo in rudniško akademijo. Bil je nekaj časa v poljedelskem ministrstvu. Mikala ga je pa bolj Praga, kjer je služboval zadnja leta. Pred 14 dnevi je zbolel na influenci, nato pa dobil vročinsko bolezen, ki je spravila v grob šele 46 letnega moža. Bil je ves čas zaveden Slovenec, ki jih je ravno pri politični
/rudniški oblasti malo, po smrti gosp. Vidica je menda samo še eden.
—	Umrl je 12. marca v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 40 gospod Jakob Turk, posestnik in Radeckijev bojevnik iz leta 1848.
viti, bila so brezuspešna. Ranjki zapušča več odraslih otrok, med katerimi sta dva v Ameriki in eden v Nemčiji.
—	Društvo uslužbencev c. kr. finančne straže za kronovino Kranjsko s sedežem v Ljubljani je deželna vlada potrdila.
—	Izpred sodišča. Ljubljana,' 12. marca. Obsojeni so bili: Franc Čuš, 22 let star, v Gojavcih rojen, zaradi ponovne tatvine za kazen dobil dve leti težke ječe. — Anton Beržnik, črev ljar v Zalogu, bo sedel šest mesecev ker je lovil srne in divje koze brez lovske pravice. — Pavel Ban, hlapec pri sv. Duhu, je dobil zaradi tatvine dva meseca težke ječe.
—	Postaja Južne železnice na Vrdu med Borovnico in Logatcem bo zgrajena do zime /in tedaj se koj izroči svojemu namenu.
—	Ogenj. Dne 17. marca ponoči je čuvaj na Gradu naznanil s strelom, da gori na Ilovici posestvo Jurija Jakopina št. 44. Hiša je pogorela s pohištvom vred do tal. Gasilno in reševalno društvo je prišlo sicer na lice mesta, a ni moglo ničesar rešiti, ker je bilo naenkrat vse v ognju. Škoda se ceni na 2000 kron. Jakopin je bil zavarovan za 1200 kron.
—	“Glasbena Matica” bo o Veliki noči z moškim in ženskim zborom koncertirala v Zagrebu.
—- Grad v Višnji gori dobi letos vodovod. Stroški so proračunjeni na 8800 kron.
—	Novo veteransko društvo snujejo na Jesenicah.
—	Iz Velikih Lašč. “Zadružni dom” bo začela zidati Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah. Stavba bo stala okroglo 40,000 kron. Kakor zdaj kaže, upamo, da bo do zime popolnoma gotova. V njej bo imelo prostore kmetijsko društvo (prodajalna in obširno skladišče), Hranilnica in posojilnica (2 sobi) in izobraževalno društvo (2 sobi). Notri bo tudi dvoje stanovanj in dvorana. Celo stavbo je prevzel domači podjetnik g. A. Krese.
—	Novo cesto grade na Deghen-gijevem (kolizejskem) svetu v Ljubljani. Prst in drug materijal dovažajo z nekdanjega dirkališča slovenskih bi-ciklistov. Stara Cesta na Rudolfovo železnico od Kolizejskih ulic do pro-testantovske cerkve se opusti in nova cesta zgradi skozi sredo parka. Ob
•voglu zgradi si g. Iv. Knez enonadstropno zasebno poslopje.
—	Za župana v Litiji je bil dne 12. marca izvoljen z veliko večino glasov g. Franc Slane, veleposestnik v Litiji. Bivši župan Damjan je dobil en sam glas.
—	Zlato poroko sta obhajala v mestni cerkvi v Višnjigori Jožef in Marija Rupnik pred istim oltarjem, kot prvo poroko pred petdesetimi leti. Navzočih je bilo šest hčera, štirje zetje, pet vnukov in dva brata zlatoporočen-ke. Na slavnost so prihiteli otroci z Nemčije, Merana, Škofje Loke in drugod. V Višnjigori je to od pamtive-ka edini slučaj zlate poroke.
—	Umrla je v Grahovem pri Cerknici g. Antonija Krajc roj. Švigelj.
—	Mrtvega so našli ob Mestinji 67 letnega finančnega nadpaznika Matija Drobnaka. Mož ga je prerad pil.
—	Umrla je v Kočevju gospa Marija Log, rojena Verderber, stara 86 let.
—	Utonil je v Mlinščici petletni fantek Ivan Tihel.
—Umrl je v Ljubljani krojaški mojster g. Anton Grad.
—	Umrl je v Malih Lipljenih št. 23 trgovec in gostilničar Franc Pečnik, star 74 let. — V Otočah je umrl učiteljski pripravnik Ignacij Grobovšek.
—	Nevarno je obolel posestnik g. Mihael Černe po domače Petran na Bledu. Prepeljali so ga v ljubljansko “Leonišče”.
—	Strašna nesreča. Dne 5. marca se je na nenavaden način pri napravljanju drv smrtno ponesrečil nad 60 let stari Janez Lukanec p. d. Zidanšek iz Kap-ljevasi. Obsekaval je kake tri metre visok jagnjedov tršč. Svoje delo je opravljal na ta način, da je vrhu tršča med gostim vejevjem klečal. Odsekana, kakor roka debela veja, se je tikom glave zapletla med še stoječe ve-je. Hotel je gotovo isto na ta način odstraniti, da odseka še sosednjo vejo. Zasekal jo je malo nad polovico, kar se ista nagne in sproži preje imenovano vejo in sicer tako, da mu obe veji primeta glavo kakor s kleščami in sicer na eni strani čez čeljusti in sence, na drugi čez vrat. V takem stanu jel je vrh drevesa kleče klicati na pomoč, cula ga je njegova žena, ki je bila par streljajev stran zaposlena, Žena priteče na pomoč in spleza po lestvici na drevo, hoče mu pomagati, pa bila je preslaba, da bi ga oprostila iz nevarne pasti. Kliče na pomoč, sliši jo okrajni cestar, ki je malo dalje nego ona preje delal na cesti. Cestar
__ Iz metliške okolice se piše: V
pomirjenje na mnoga vprašanja glede zadnjih volitev v županijah metliške župnije, sporočim, da svet čuje, da je dobil naš vrli ljubljenec, dvorni svetnik Šuklje, 211, reci dvesto enajst glasov. V celi župniji bil je le en sam kozel. — V radoviški župniji je dobil Šuklje vseh 79 glasov.
__ Vinskega sejma v Krškem so se
mnogoštevilno udeležili štaj. vinogradnik iz Bizeljskega in Sromelj. Prodalo se je vsega skupaj 1165 hi po 36—44 vin. liter.
—	Novoustanovljena “Hranilnica in posojilnica v Trebnjem” je začela svoje poslovanje z 2. februarjem t. 1. Vloge obrestuje po 4J4 odstot., posojila pa daje na intabulacijo 5 odstot., na poroštvo po 5Yz odstot. Posojila daje tudi na amortizacijo.
—	Gostilničar Fran Pregl iz Litije je prišel v nedeljo 8. marca o polnoči na državni kolodvor v Zagrebu, da bi se peljal v Vrbovec. Ker se_ je hotel pred odhodom še malo okrepčati, vpra šal je dva neznanca, ki sta bila šla za njim, po kaki krepi. Neznanca sta ga spremila v Baroševo ulico. Na poti je rekel eden spremljevalcev, da je Pregl izgubil novčarico. Ne, je odgovoril Pregl, ter potegnil iz žepa listnico s 360 kronami. V tem' mu en lopov iztrga listnico in oba sta izginita v temi.
—	Iz Metlike. Ogromna udeležba pri volitvi. Od 220 volivcev je oddala metliška fara 212 glasov in sicer 211 glasov za Šukljeta, samo 1 glas se je skrhnil. Ljudstvo je v zavesti, da je nevarnost, spravilo na volišče res vse. Pri tem so se dogodili prizori, vredni občudovanja. Na Drašičih so pripeljali na vozu bolnika iz Krmačine k volitvi, v Rosalnicah so podpirali zopet drugi starega moža za rame in mu vzdignili bolno roko, da je mogel sam oddati glasovnico. Možate so tudi be-
sede znanega “starega Martinka”, očeta brusniškega gospoda župnika. V strahu, da ne bi metliški liberalci koga podkupili, je opominjal spremljevalce na potu k volitvi: “Bog ne daj. Če bi mi kdo dal sto renš na roko in polno klet vina, ne smem krivo voliti.” In takšne zavedne, politične jako izobražene može, si je upal Mazzelle v svojem liberalnem “Belokranjcu” imenovati “babe”.
— Slovenska šola pri Sv. Jakobu v Trstu bo slavila letos dvajsetletnico svojega obstanka.
. — V Pomjanu pri Kopru so zmagali po hudem boju s Slovenci pri občinskih volitvah Italijani.
—	V spomin pokojnega dr. Simona Pertota. Prorektor tržaške mestne bolnišnice dr. Ferrari je daroval bolnišnici fotografijo pokojnega dr. Simona Pertota, velikega slovenskega rodoljuba. Fotografija, ki je izvršena v naravni velikosti z napisom: “Dr. Pertot, prvi prorektor bolnišnice”, je postavljena v anatomiškem zavodu, in sicer v dvorani za seciranje.
—	Amerikanska eskadra v Trstu. Budimpeštanski listi javljajo, da po križarenju na Tihem oceanu pripluje amerikanska eskadra skozi Sueški kanal v Sredozemsko in v Jadransko morje, kjer bo obiskala več pristanišč, med temi tudi Ttst in Reko.
—	Spomenik cesarice Elizabete v Trstu se postavi v drugem vrtu (proti morju) pred kolodvorom južne železnice.
—Nov štajersko-koroški gorski top-ničarski polk se ustanovi s 1. apr. Dopolnjeval se bo po Štajerskem in Koroškem. Štel bo 22 častnikov, 355 vojakov, 139 konj in 16 topov. Dve bateriji se nastanite v Beljaku, dve na Koroški Beli.
—	Iz Ljutomera. “Murski Sokol” je sklenil ob priliki petletnega svojega obstanka razviti društveno zastavo. Ta veliki muropoljski narodni praznik bo 15. in 16. avgusta t. 1. Veliko število narodnih društev je že sklenilo se udeležiti, tudi hrvatska društva.
—	Nov grob. V Št. Petru pri Spod. Dravogradu na Štajerskem je dne 8. marca po daljšem bolehanju umrl vpo koj eni župnik č. g. Andrej Kajtna, star 77 let. Pokojnik se je porodil dne 19. novembra 1832. v Loki pri Zidanem mostu, v mašnika je bil posvečen dne 9. junija 1859. Od leta 1869. je v Št. Petru služboval kot kurat in župnik ter pred nekaterimi leti tu šel v pokoj.
—	Umrl je na Bregu pri Celju dne 14. marca gosp. Ant. Pletersky, mesar in gostilničar po dolgi mučni bolezni.
—	Krčmarja Srnovršnika, doma iz Ljubije pri Mozirju, o katerem smo poročali, da je izginil iz Ljubnega, so že našli mrtvega v Waltenbachu pri Niklasdorfu na Zgor. Štajerskem.
—	Pogreša se 381etni vpokojeni o-
rožniški postajevodja Šeško, doma iz Planine; zadnji čas je stanoval v Št. liju. Bil je nekoliko zmeden.
— Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 211etnega Iv. Lasnika iz Fraj hama v slovenjbistriškem okraju k tri-inpolletni težki ječi, ker je fanta Pete-linšeka brez vsakega vzroka udaril s krampom po glavi in roki, Petelinško-vega očeta z nožem v hrbet tako daleč sunil, da je umrl na vnetju mrene.
—	Celovec. Novo sv. mašo je'bral tukaj pri benediktincih 19. marca upokojeni profesor g. dr. Jožef Ogorek.
—	Grafenauer zboruje. Piši se: Odkar smo dne 14. maja lanskega leta pri državnozborski volitvi tako sijajno zmagali, započelo se je novo gibanje med koroškimi Slovenci. Odsev tega so sijajni volivni shodi, ki jih je v krat kem času priredil marljivi državni poslanec g. Franc Grafenauer. Zboroval je v'Globasnici, Št. Danijelu, Podlju-belom, Podsinjivasi, v Libeličah in Guštanju.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so. Jnikor ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. IOSEPH STEPHEN, podpredsed C. H. TALCOTT, blagajnik

—	Dr. Josip Frank, dosedanji vodja Starčevičeve stranke prava, zapusti, kakor javljajo “Novosti”, popolnoma politiško polje ter odpotuje v Italijo.
—	Zanimiva statistika. Na dan od-goditve hrvaškega sabora je bilo na Markovem trgu v Zagrebu konsigni-ranih 1720 vojakov, 100 orožnikov in 80 redarjev, torej skupaj 1900 mož!
—	Zaprli so v Trstu Slavonko Terezijo Wurth, ker je vrgla v morje med vožnjo iz Amerike svoje dveletno dete.
—	Zmaga dalmatinskih mornarjev. Pri. regati dne 13. marca v Barceloni so zmagali avstrijski mornarji.
mijejsija udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd, rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno domain skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER &C0.
215 Pearl Street,	New York.
o. W. Brown, prods Robt. Pllutier, polpred W. Q. Wilcox, kasír.
lOll
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & 3UŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Emil. Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih oO znakov (badges), regali j, kap, bande* in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potreDujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. K* tolog na zahtevanje zastonj.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim khko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
Kapital $100,000.00.
BARBER CJILDING. OLIET.ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog pc
3 ODSTOT. NA LETO
ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, M je hranjena en mesec plačamo obresti tn tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, In so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak» vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Zdrui držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter sc mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
JAVNI
NOTAR
& Stepta -j
Sobe 301 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. T&*
i
)
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne.
.. 104 Jefferson St, bSiss ■»
J. F. KING
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
ANA VOGRIN
618 N .Broadway, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
(Inkorporirana v državi New York.)
New York Cleveland, O.
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E,
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse
prekomorske črte po izvirnih cenah
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor Hoče biti solidno in brzo postrežen naj se izvestno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y,
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O
AM ERI KAN SKT SLOVENEC, 10. APRILA 1908.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SL0VENSKO-A1. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti ptedplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
©opisi in denarne pošiljatve naj se-pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. JS4I-
Pri spremembi bivališča prosimo »»ročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nallov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
12. apr.	Nedelja	Juljan I, papež.
13. “	Pondeljek Hermenegil.	
14. “	Torek	Tib.urcij.
15. “	Sreda	Anastasia
16. “	Četrtek	Vel. četrtek.
17. “	Petek	Vel. petek.
18. “	Sobota	Vel. sobota.
CVETNA NEDELJA.
ti na križu, in ko na, veliko soboto ob j bičarjev in 42 takih, ki so nosili križe, blagoslavljanju nove luči in veliko-j—Kako ukoviti. so nam naši predniki, nočne sveče, ob posvečevanju krstne križonosci, ki so bili vzdihovali pred vode in v radostnih obredih sv. maše ! dvema stoletjema pod težo* svoj ih'kr j,-čujemo predigro k zmagoslavju pre- žev po ljubljanskih ulicah.
Svete Velike ¡noči.	j “Vzemi svoj križ nase!” veli Zve-
—------------—	ličar — ne lesenega, kakoršne so si
VELIKA NOČ JE BLIZU. j nekdaj imeli naložene po ljubljanskih
---------- j ulicah. Zadeni na rame tisti križ, ki
Sveti postni čas se bliža svojemu ti ga je bil poslal Oče nebeški! Voljno koncu. Samo še malo dni in trplje- j nosi težave, ki ti jih povzročuje delo, nje Gospoda, našega Odrešenika, do- j potrpežljivo prenašaj uboštvo, bole-seže svoj višek. Uporabimo to krat-j zen, nesreče! Oziraj se name s težko dobo še v pravo, iskreno premišlje- j kim lcrižbm obloženega — vedi, da kri-vanje, v pripravo na veliki veseli praz- [ žev pot vodi v nebeške višave! nik, ki je pred nami. — Velikonočno ! Prepričan mi bodi, da zate je naj-jutro se bliža! Aleluja! — Kolika ra- j loži tis{i križ, ki ga čutiš na svojih dost tiči v teh besedah, koliko veselje ramah.
Ako je vsa postna doba čas pokore in pobožnih vaj, nas cerkev vendar opominja v tihem tednu, ki se je začel zadnjo nedeljo in prav posebno v velikem tednu, tem gorečneje krotiti mesenost in moliti.
Predvsem nam je premišljati in častiti bridko trpljenje našega Izveli-čarja in združiti naša pokorila z božjim pokornikom v njegovi spravni smrti.
Cerkev nam nudi na poti na Kalvarijo, ki dospemo nanjo veliki petek k darovanju božjega Jagnjeta, priliko k pokori s tem, da nam po obredih vedno bolj predočuje svoje žalovanje in skuša vedno bolj vzbuditi naše sočutje. Tiho nedeljo je zatorej cerkev dala razpelo ogrniti s temnim suk-nom. Tudi podobe svetnikov se slično sakrijejo, ker se spodobi, da se služabniki umaknejo, če gospodar izgine izpred naših oči.
Če je veseli vzklik Aleluje obnemel že. nekaj tednov, se zdaj ne čuje več tudi hvalnica Gloria Patri. Pri večernicah opeva cerkev v žalospevu Vex-illa regis rane, ki jih je kralj zado-bil v krvavem boju, v katerem je življenje pretrpelo smrt, a je po svoji smrti pridobil življenje. Zaključna kitica tega žalospeva nam že kaže na zmago, s katero se bo končal ta boj. Kajti če tudi je,Kristus na križu umrl, za naše grehe, nas je vendar s svojo smrtjo na križu odrešil, in tako je postal križ naš up: O crux ave, spes unica. V petek tihega tedna obhaja cerkev praznik Marije Sedem Žalosti, nam v ppuk, da naj posnemajoč Mater božjo spremljamo Izveličarja na njegovi bridki poti na Golgato prav do križa.
Cvetno nedeljo se cerkev malo ustavi na svoji žalostni poti ter nam po sprevodu s palmovimi in oljkovimi vejicami obuja spomin na zmagoslavni vhod Gospodov v Jeruzalem. Ampak radostni klic “HozanaJ” se tako-rekoč izgublja v krvoločnem vpitju “Križaj ga!”, ki čez pet dni odmeva v sodilnici Pilatovi. Komaj je . sprevod končan, pa že čujemo pri sv. maši zgodbo o. trpljenju po Matevžu, ki še bere tudi naslednje dni po’ poročilu ostalih evangelistov med darovanjem.
Tako smo torej-vstopili v sveti ali veliki teden, ki se tako imenuje zaradi velikih in milostipolnih tajnosti, ki se v njem obhajajo. V teh tajnostih) se razodeva nedoumna ljubezen našega Odrešenika do nas ljudi, tako na predvečer njegovega trpljenja ko nam u-'stanavlja kot spominek svoje ljubezni presv. Rešuje Telo in postavlja sve-čeništvo Novega zakona, kakor tedaj ko na križu žrtvuje svoje življenje ter nam po svoji slavni zmagi čez smrt utrdi naše upanje na srečno vstajenje. Te vzvišene tajnosti krščanske vere se nam v treh zadnjih dneh velikega tedna predočujejo po ganljivih obredih, s katerimi je cerkev opremila njih spominsko slavlje.
Dajmo, sledimo torej cerkvenim obredom sv. trodnevnice pazno in pobožno, ko se nam na veliki četrtek pri slovesni službi božji kličejo v spomin dogodki zadnje večerje; ko se na veliki petek pri žalnih obredih udeležujemo predstave Jezus Kristusove smr-
prešinja naše srce! — Kristus je vstal, vstal je iz groba, da nam donese živ-ljenje! Kaka sreča za nas; Kristus, naš j glavar, je premagal greh, smrt in pe- | kel, vrnivši se v življenje je prerodil nas, Svoje člane, k novemu življenju, da tudi mi vstanemo iz groba pregrehe, hodimo v novem življenju in se nekoč vekomaj združimo ž Njim. Premišljujmo zopet ljubezen Izveličarje-	.	,	. .
T,.,	• ,	i boli se je pred rusko-japonsko vojsko
vo. Bilo mu m	dovolj, za	nas trpeti, 1	1	... J ,. ...	, •
....	, •	,	branila reform,	toliko	bolj Jih	zdaj
umreti, preliti zadnjo kapljo Svoje; .	.	’	J? ?	,■ .
.	,■ -	,	.	■ „ ppspesuje. Ker mora premagati ze-
srcne krvi, hotel je tudi se, da bo mo- ;v 1	1	, , u , ,
,	.......	■	- . li,- i leznokonservativnega duha v ljudstvu,
gel nekoč uživati z nami večno blaze-	„	,	.	..	...
nost, že tu na zemlji biti pri nas ter j nas tupatam obiskati po sv. zakramen- j tu božje ljubezni. K temu prav posebno vabi ob Veliki noči; poziva nas naj se spominjamo Njegovega trplje-
nja in Njegove ljubezni do nas, zato	.	.,	. .. ,
,	.	•	._	j ni, po nekaterih provmcijah se vpe-
naj pobožno sprejmemo svete zakra- 1	1	r	J
mente in se tako prisrčno zvežemo ž
KKITAJSKE REFORME.
Kar se je mislilo, da bo ostalo le | senj in se v dolgem času ne bo izpolnilo, obeta kmalu uresničiti se v polni 1 meri: reforme na Kitajskem. Izredno energična žena ondi neomejeno vlada, misteriozna cesarica - mati; kolikor
se preuredbe le počasi uveljavljajo, nekatere pa so že izvedene. Te so sledeče:
| Prepovedano je kaditi opij, ženske ne smejo si več skaziti nog, zakoni
med Kitajci in Mandžurci so dovolje-
Iz Peterburga poročajo, da umira znani Ivan Kronstadtški, carjev spovednik in ustanovnih posebne sekte.
Podzemska cestna železnica na Dunaju bo šest metrov pod cestnim nivojem izpeljana. V štirih letih bo dograjena.
Abesinski princ Ludopk Menelik je izgnan iz Hamburga, kjer sp ga zaprli pred meseci zaradi dolgov po gostilnah.
V Kolinu so nekemu potniku iz Giessena, ko je za nekaj časa zapustil kupe, ukradli 600,000 mark v vrednostnih papirjih.
V Berolinu so zaprli SSletnega odvetnika dr. Riedela. Onečastil je neko lSletno služkinjo in neko 17 letno prodajalko, ki sta se obe usmrtili.
V Švici se je pojavila nova bolezen na mačkah, ki se je razširila tudi- že na otroke in odrasle. Vsled te bolezni odpadajo lasje z glave.
Njim, da se pripravimo v poznejšo večno združitev v nebesih. To večno blaženost pridobiti, mora biti naš neprestan cilj in namen, ki nam je zanj po vzgledu Kristusovem doprinašati neprestanih žrtev. Spominjajmo se vsak da'n in vsako uro svoj e velike naloge in prizadevajmo si, v tem smislu prav potrpežljivo in udano prenašati vsakdanje težave tega življenja, naš križ tu na zemlji. Žrtvujmo se vsak dan, koj v jutro pri sv. maši, kakor duhovnik in z duhovnikom ljubemu Bogu. Darujmo vsak dan ljubemu Iz-veličarju svoje srce z vsemi njegovimi nagnenostmi, svoje srce z vsemi njegovimi trudi in boji, svoje srce z vsem njegovim čutom, kot i z vsemi njegovimi željami in upi ter molimo vsak dan, da nam ljubi Bog izkaže milost, z udanostjo v Njegovo sveto voljo govoriti: “Jaz hočem, o Gospod, kar Ti hočeš; jaz hočem, ker Ti hočeš; jaz hočem, kakor Ti hočeš; jaz hočem, dokler Ti hočeš.” — Potem nam bo vse mnogo lože, in naj bo naš križ in jad še tolik, naše življenje samo en veliki petek, nazadnje bo vendar nekoč Velika noč.
ZA POST.
Križi.—Svet je poln križev. Dandanašnji delajo vsakovrstne razstave. Ko bi napravili kdaj razstavo križev, ki tarejo človeški rod, oj kako velikanska bi bila ta izložba! Razvrščeni bi bili razni križi, nekateri majhni, nekateri veliki, težki. Morda bi poslal tudi ti na razstavo svoj križ ali še več križev, ki jih moraš nositi.
Težek križ je marsikomu delo. Nekdaj je bilo drugače. Dokler nista Adam in Eva zapravila milosti božje, bilo jima je delo lahko in sladko. Ko pa je bila prelomljena božja postava, izpremenilo se je delo, postalo je težavno. V potu svojega obraza se mora truditi kmetovalec, delavec, obrtnik; a nemalo truditi se je tudi tistemu, ki si z duševnim delom služi kruh. Časih bolj nego onemu, ki stopa za plugom.
Pogled na Kristusa nam lajša ta križ. On, Sin božji, je bil delavec na zemlji. Delal je telesno v tesarski delavnici Josipovi; delal je duševno trude se za zveličanje duš. On je blagoslovil delo in obljubil plačilo vztrajnemu zvestemu delavcu. Kako si ga zagotovimo? Našim delom ne odide plačilo, ako jih vsako jutro posvetimo z dobrim namenom.
' Težek križ je uboštvo. Bolj nego kdaj poprej se ‘razširja dandanašnji uboštvo. Ogromno je njegovo kraljestvo in brez števila je njegovih podložnih. Njih večina se vzdiguje zoper uboštvo. Zbirajo se krdeloma in kujejo naklepe, kako bi se z Vstajami rešili uboštva.
Kaj pa Kristus? On je ljubil uboštvo. Siromak je bil od rojstva do groba. Bogatini se ponašajo s svojimi zakladi; a on je dejal sam o sebi: “Lisice imajo svoje jame in ptice svoja gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi položil svojo glavo”. Koga j\e bl&groval? Bogatinom je klical: Gorje! Blagoslavlja! pa je uboge govoreč: “Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo”.
Težak križ je bolezen, n e s r e-c a. Zemlja je velikanska bolnica, solzna dolina, kjer -se muči trpinov rod. Oj kako huda je bolezen, kako trpka'je njena sestra nesreča. A zakaj bi me žalostila bolezen in nesreča? Bolezen je poslanka božja, ki me hoče odtrgati od greha, ona mi veli, -da naj slovo dam posvetni ničemurnošti in naj se pripravim na pot v nebeško domovino, kjer ni solza in bolečin. Naša zlata vera nas uči, da se nesreča, da se trpljenje sedanjega časa ne more primerjati bodoči slavi, ki se nam razodeva. Nevernik obupuje v nesreči, vernega ‘kristijana pa bodri misel na previdnost božjo in na večno plačilo.
Pred dvesto leti so prirejali v Ljubljani izprevode, kakoršni dandanašnji menda nikjer niso več običajni. Za procesijo so se 'nekateri javno bičali, drugi pa so nosili težke lesene križe na ramah. Take procesije so vprizar-jali 00. jezuiti o pustnih petkih. Za procesijo, ki ie šla dne 29. sušca leta 1686. v šentjakobsko cerkev, je šlo 72
ljuje avtonomija. Z veliko naglico pa se reformuje šolstvo in armada.
Dozdaj na Kitajskem ni bilo nobenih šolskih postav in tudi v šolo nihče ni silil otrok. Le bogatini so svoje’ otroke pošiljali v šole, ki so bile potrebne za dosego mandarinske časti. Otroci so se na izust učili sv. knjige, pa nekaj lepopisja in slikanja. Zdaj pa je šolski obisk obvezen in celo v naj-zapuščenejši tibetanski vasi se na učnem načrtu nahaja nekaj računstva in zemljepisja. V mestih se v meščanskih šolah poučujejo evropski jeziki, semtertje celo predmeti, ki so priprava za gimnazijo in realko. Iz teh šol se vsako leto pošiljajo najmarljivejši učenci v inozemstvo.
Najboljše napreduje reforma armade, katere šef je dalekovidni in evropsko izobraženi podkralj Juan-či-kaj. Njegovo voj. ministrstvo je po evropskem vzorcu sestavljeno; ima šest sekcij. Vrhtega mu stoji ob strani vojni svet in generalni štab, katerega člani so se deloma učili vojaških znanosti v Evropi, deloma na Japonskem. Nadzorovalni svet se bavi z izobrazbo častnikov in nadzorovanjem vojaških šol, iz katerih pride vsako leto do 1000 dobro izurjenih častnikov. Reformni načrt državnega in vojnega sveta je sledeči: 18 central, provincij se obenem s Turkestanom in pekinškim ozemljem razdeli v 20 vojaških okrožij, vsako okrožje dobi en armadni zbor. Vsaka divizija bo imela 12 pehotnih polkov, 1 konjeniško in 3 topniške brigade in eno pionirsko stotnijo; vsega skup 12,000 mož. Stalna vojska, sestoječa iz 40 divizij, bo štela 480,000 mož. Leta 1910 bo ta reorganizacija dogotovljena. Za rezerviste so določbe ravnotakšne, kakor pri evropskih armadah. Prva rezerva —9 let, druga — 3 leta.
Tako ^umira Marijina hči.
Dne 2. aprila je bila obletnica lepe, presrečne smrti zveste Marijine hčerke. V Ljubljani je umrla ta dan gospodična E. Wruss.
O njeni srečni smrti sporoča “Sod. Korrespondenz” sledeče: Mesece in mesece je ležala uboga trpinka v svoji bolniški postelji, pa s koliko ljubeznijo do trpljenja. Pomilovali so jo zaradi hudega kašljanja, ali velikodušno je odgovarjala vdana bolnica: “Seveda ni prijetno. Toda nekaj moramo trpeti, če hočemo nebesa zaslužiti. Jaz darujem vsak napad kašlja ljubemu Bogu, da mi dodeli milost srečne smrti.” Saj je pa že kot 16. letna deklica vedno prosila Boga, naj ji pošlje dolgo bolezen, da se bo tem lažje na dobr'o smrt pripravila. In res je ljubi Bog njeno molitev sprejel in uslišal!
Posebna ljubezen do Jezusa je napeljevala srce in dušo blage Marijine hčerke. Nič ji ni bilo v večje veselje, kakor sreča, da je mogla božjega Zveličarja večkrat prejeti v sv. obhajilu. “Moj Jezus,” je rekla navadno, “se tako lahko §am prepriča koliko trpim, da pa trpim iz ljubezni do Njega.” Ve-likrat je navdušeno zaklicala: “O kako sem srečna, da sem si Jezusa samega za svojega ženina izvolila. Tako mi umreti ni težko, smrt mi je celo dobiček.”
In res se je pripravljala blaga Emilija na smrt, kakor nevesta za dan poroke. Ljubezniva tedaj in sladka je Jaila njena smrt. Njena strežnica u-smiljena sestra, je rekla o njej, kar bi čast delalo vsaki Mariji hčeri: Nekaj posebnega me je vleklo k njej. Bil je ljubeznivi duh njenega brezmadežnega-življenja. Emilija je bila res otroško pobožna brez hinavščine.
Priljubljeno krepilo.
Kdor potrebuje krepila, ima na razpolago zanesljivo in izkušeno v ,Sčve-rovem želodčnem grenčecu. Ta priljubljena tonika izlahka a izdatno prežene vse želodčne neprilike, ustvarja tek, spravlja vse raznotere prebavne organe v skladno delovanje in krepi ves ustroj. Poskusi ga in prepričaj sM Steklenice po 50c ali $1,00. Vprašaj svojega lekarnika zanj; če ga on nima, piši nam. Po prejemu $5.00, ti dopošljemo šest velikih steklenic, ako poštnino vnaprej plačaš. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Poljski narodni dom na Dunaju. V dan 16. mar. se je vršil shod na Dunaju bivajočih poljskih trgovcev in obrtnikov, pri katerem se je sklenilo zidati poljski narodni dom.
Sluga spisal gledališko igro. V be-rolinskem centralnem gledališču so igrali ljudsko igro “Stremljenje po prostosti”, katero je spisal Reinhard i Popper, sluga trgovine Tietz v Berolinu. Kritika hvali i°ro.
'Vesel” rodbinski dogodek. V Steu-1 benville, Ohio, je zadpje dni povila Mrs./George Campbell petero popolnoma razvitih otrok. Trije od njih, dečki, so umrli že eno uro po porodu, dva pa, deček in deklica, sta popolnoma zdrava.
V Nizzi sta prijela dva zaupnika mla do, lepo in elegantno žensko, ki je bila na “Rivieri” splošno znana kot grofica Monteve v najboljši družbi. Dejansko se piše Angela Condemme in vodi popolnoma organizirano četo hotelskih tatov. Pri napačni grofici so dobili orodje za vlom.
Boj z divjimi lovci. V gozdu So-venyhaza so se spopadli gozdarji z divjimi lovci. Višjemu gozdarju Muhi so divji lovci prestrelili roko, smrtno-nevarno je r&njen pomočili lovec. Pa-tak. Izmed divjih lpvcev je eden u-streljen, štirje so pa pobegnili.
Ponarejalec denarja požira nov-cč. Te dni so prijeli v Berolinu pona-rejalca denarja, ki se je skušal s tem rešiti, da je požrl ponarejene marke, ki jih je imel pri sebi. V preiskovalnem zaporu mu je postalo zelo slabo; začeli so sumiti ter ukrenili potrebno da se je tičku olajšal želodec.
Oživljena in zopet mrtva deklica. V Parizu so oživeli z magnetiziranjem in frotiranjem neko mlado deklico, o kateri so sodili vsi, da je že mrtva in so jo zato že položili v krsto. Deklica je odprla oči in poročala o svojih čuv-stvenih vtisih. Razburila se je tako, da so jo morali’pomiriti z morfijem, a vzbrizgali so ji preveč morfija in deklica je nato dejansko umrla.
Častnik tenorist na dvorni operi. Ravnatelj dvorne opere dr. Weingartner namerava za dunajsko dvorno o-pero angažirati nekega avstrijskega generalnoštabnega častnika, ki ima iz-vanredno lep tenor.
Guverner — revolucionar. V Jeka-terinoslavu so v stanovanju nekega delavca odkrili zborovanje revolucionarjev, kateremu je predsedoval bivši guverner Stelnovsky. Guvernerja in šest drugov so zaprli.
Neka Angležinja je vprašala dr. Gjonsona, kako bi mogla zavarovati sod izvrstnega oiva pred poželjivostjo sluge. “Ni druge pomoči,” je dejal dr. Gjonson, “nego da postavite poleg piva sod — izvrstnega vina”.
V praški norišnici so poslali v bližnji gozd več norcev, da sekajo drva. Norec Mandik je pa norcu Kučeri preklal s sekiro glavo, na to pa zlezel na drevo, s katerega je metal veje na paznike. Ognjegasci so končno prijeli norca.
V šali ustrelil očeta. Na Španskem v Salzasoje neka skupina mask ob pustnem izprevodu predstavljala lizbonski kraljevski umor. Maska “kraljev morilec Buica” je namerila revolver na svojega očeta, ki je predstavljal kralja in ga izprožil, ker je mislil, da orožje ni nabito. A revolver je bil nabit in oče se je zgrudil mrtev v voz. Obupani sin bi se bil ustrelil, da ga niso hitro zvezali in tako preprečili sinov samoumor.
Ako ste bledi, temu je nekaj vzrok!
Ako izgledate bledi in utrujeni morate rabiti zdravilo, ki bode odstranilo vzrok vaše bledosti in slabosti. Svež zrak in čistoča ste prvi dve potrebi zoper take nerede. Ta zdravila s pomočjo Severovega Kričistilca ($1.00), ki je najboljše zdravilo zoper pomlad ne nerede, j'e treba rabiti. To zdravilo bode preprečilo prehitro preme-njenje krvi in strup ter okrepča ves život, ako se nered zapreči ob pravem času. Ako je vaša koža polna izpuščajev, ki s'o znamenje nečiste krvi potem začnite preč rabiti Severovo Milo za kožo, cena 25c. V vseh lekarnah vprašajte po “Severovih” zdravilih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.

ip
ip
ZAHVALA.
V prvi vrsti g. Fr. Sakserju za prijazni gostoljubni večer ob mojem odhodu iz New Yorka v staro domovino.
Kot hvala tudi g. Sakserjevim vslužbencem, ki so mene oziroma mojo sestro Mrs. Osbolt pričakovali ter spremili do zaželjenega prostora.
Pošteno točnost od g. uslužbencev pod vodstvom g. Fr. Sakserja priporočam.
Kličem vsem: Z Bogom do povratka iz rojstne domovine!
M. Pogorelc.
New York, dne 1. aprila 1908.
**
4.
•sV
Dober
P
remog-
DOBIT f!
in DRVA
PRI NAS.
A. JEtynkszel
1007 Marion St., Waukegan, UL Phone 2182. Yard—North Chicago.
Podpisani naznanjam rojakom, ca sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL,
Larsen & Conrad
Pogrebnika
223 N. Genesee St.
Tele on 95	Waukegan, 111.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. iPhone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH,
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
toia N. Broadway..JOLIET, ILL.
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cvetk - in drugo iz LAS. To ij lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M.STAUD0HAR
107 Indiana St., Joliet, 111.
— Rojaki, čitajte, naročite in priporočajte vedno in povsod glasilo sve-tovnoznane K. S. K. Jednote. In to je? Amerikanski SloveneČ, ki prina-i ša vse res svetovnozanimive novice \ ter deluje za čast in gmotni napredek naše organizacije. Čitajte poročilo o naptedku iste!
Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil.
! fiaMliiMlIl
Kef se je oglasilo več rojakov, kteri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v prodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod j^ko ugodnimi pogoji.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.	'
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovenško-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.”
Dana Vam j,c sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem namene in pripomnim> da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.	Več se natančnejše izve pri:
JOHN J. POLLAK-U
' \
Hišnemu in zemljiškemu posestniku.	534 W. 18th St., Chicago
¡I
i
fl
g
1'
i
li
i,
-6V
K. S. K.

3-
JEDNOTA
(9-
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik,......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II, podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:...............Josip Jarc,* 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Galobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111 PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny,' Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12862 Janez Stefančič, roj 1874, spr. 9. apr. 1908.	Dr.	št. 147 članov.
K društvu sv. Vida 25,	Cleveland, Ohio, 12863	Martin	Planišek,	roj 1886, 12864
Adrej Zamejc, roj	1877, spr. 9. apr. 1908.	Dr.	št. 360 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 12865 Jožef Kozlevčer, roj 1889, 12866 Karol. Vidic, roj 1878, spr. 9. apr. 1908.	Dr. št. 212 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 12866 Franc Golob, roj 1883, spr. 9. aprila 1908.	Dr. št. 183 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 12867 Rade Rajno-vič, 12868 Petar Butina, roj 1882, spr. 9. aprila 1908. Dr. št. 93 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 12869 Janez Repovš, roj 1879, 12870 Anton Varšek, roj 1866, 12871 Bernard Otschko, roj 1864, spr. 9. apr. 1908.	Dr. št. 48 članov.
IC društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, 'Wis., 12872 Matevž Hudaj, roj 1880, 12873 Franc Nadu, roj 1876, 12874 Martin Hudaj, roj 1874, 12875 Štefan Robar, roj 1872, spr. 9. aprila 1908.	Dr. št. 47 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3883 Franc Knafelc, 30. marca 1908.
Dr. št. 92 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10872 Franc Juratovac, 11217 Janez Luketič, 6. aprila 1908.	Dr. št. 182 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 11677 ajnez Zbašnik, 6. apr. 1908.
Dr. št. 146 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 12086 Janez Prodan, 12364 Jožef Šalehar, 31. marca 1908.	Dr. št. 101 člana.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 11341 Mihael Perše, 30. marca 1908.
Dr. št. 373 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 11318 Martin Pecman, 3. apr. 1908.
Dr. št. 91 članov.
Od društva sv. Frančiška Seraf. 46, New York, 12440 Jožef Pirc, 11640 Ignac Gostič, 27. marca 1908.	Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 10674 Matija Petrič, 11512 Martin Prus, 24. marca 1908-	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11074 Jožef Nose, 7556 Jakob Černič, 12540 Janez Govže, 3134 Janez Drobnič, 11302 Sikst Bukovnik, 3052 Štefan Kočevar, 5945 Marko Gornik, 10909 Pavel Francel, 10918 Janez Kostelc, 26. marca 1908.	Dr. št. 154 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12761 Alojzij Jež, 31. marca 1908.
Dr. št. 98 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, O., 11526 Janez Semenič, 30. marca 1908.	Dr. št. 23 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1651 Štefan Plaveč, 31. marca 1908.
Dr. št. 372 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 12381 Anton Škufca, 6. aprila 1908.
Dr. št. 120 članov.
Od društva vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7500 Franc Zajc, 11001 Anton Šval, 6. aprila 1908.	Dr. št. 52 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4744 Jožef Plevnik, 6154 Anton Šraj, 30. marca 1908.	Dr. št. 105 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3601 Marija Rus, roj 1879, spr. 9. aprila 1908.	Dr. št. 111 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 3602 Katarina Judnič, roj 1880, spr. 9. apr. 1908.	Dr. št. 15 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3074 Ivana Luketič, 6. aprila 1908.	Dr. št. 42 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1696 Ana Drobnič, 1868 Katarina Kočevar, 26. marca 1908.	Dr. št. 19 članic.
Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 2708 Tinka Pupic, 3. aprila 1908.
Dr. št. 27 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1128 Marija Plaveč, 31. marca 1908.
Dr. št. 108 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
bi se' udeležili kar največ mogoče, da | bi bilo za lep izgled posebno tiatitn, | ki še niso pri nobenem podpornem društvu. Opominjam pa tudi vse oddaljene člane in članice, spadajoče k goriimenovanemu društvu, da opravite to dolžnost in da pošljete spovedne listke prej ko mogoče na podpisanega da se odda izkaz pravočasno na č. g. duhovnega vodjo.
Bratovski pozdrav!
John Stopnik, tajnik.
Pueblo, Colo., 6. apr. — Slavno u-redništvo A. Slovenca! Prosim za malo prostora v nam tako priljubljenem listu, da naznanim vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. 7 K. S. K. Jednote, posebno članom in članicam izven Pueble, da je imelo društvo sv. Jožefa svojo skupno spoved in obhajilo dne 19. marca, to je na svetega Jožefa dan, ki je društveni patron. In zato opominjam vse člane našega društva posebno one izven Pueble, da opravijo svojo dolžnost in mi pošljejo spovedne listke do pravega časa, da bom mogel tudi jaz poslati ob pravem času naprej glavnemu odboru Jednote. Vsaki, naj pogleda pravila društvena in Jednotina.
Društvo bo imelo svojo letno veselico, kakor po navadi vsako leto, na velikonočni ponedeljek v svoji lastni dvorani, in se je sklenilo, da mora vsaki ud biti pričujoč pri tej veselici kar jih stanuje v mestu, izv^n Pueble pa plačajo za to veselico $1.00 kazni. In tudi naznanim, da je imelo društvo v enem mesecu dva pogreba, da je imelo te tri mesece dosti stroškov. Brat Jos. Rus št. 2, podomače Ogra-jerjev iz Strug, je bil ustreljen po zločincu, ki je zločinec dobil tudi svp-jo zasluženo kazen, dobil je od 15 do 20 let in bo moral najtežja dela opravljati v državni kaznilnici v Canyon City. In drugi sobrat je umrl John Pugelj. Tudi on je bil doma iz Strug na Dolenjskem, podomače Rifkarček, tako da je društvo precej občutilo.
Tudi naznanjam vsem rojakom po širni Ameriki, da tukaj v Puebli gre slabo z delom, zakaj skoro polovica delavcev je brez dela. Kar trumoma gredo iz Pueble, eni v druge kraje, drugi v svoj rojstni kraj, tako da jih e že šlo blizu do ena šestina delavcev. Zato svarim rojake sem hoditi dela iskat, ki ga je malo. Dve smelci skoraj popolnoma počivati in tudi ‘stil-vork’ bolj slabo posluje, največ delajo po tri dni v tednu, da si toliko zaslužijo za hrano in stanovanje. Kadar bo kaj bolje se bom že zopet oglasil.
K sklepu pa voščim vsem rojakom posebno pa članom in članicam K. S. K. Jednote vesele velikonočne praznike, tebi pa, nam preljubljeni list A. Slovenec, čedalje več naročnikov. Z bratskim pozdravom!
Math. Novak, I. tajnik.
Naznanilo.	,
Č. g. P. Kazimir Zakrajšek je prevzel v New Yorku mestdi avstrijskega izseljeniškega misijonerja na otoku Ellis Islandu in mesto kurata v “Avstrijskem izseljeniškem domu”, katerega vzdržuje “New Yorško Avstrijsko društvo" (Austrian Society of New Yorjc) s pomočjo avstrijske vlade. Objednem bo prevzel tudi zastopništvo slovenske podružniae društva sv. Rafaela. Sicer bomo o tej veliki pridobitvi za naš narod še spregovorili v našem listu. Že danes pa opozarjamo vse rojake, da se naj v vseh zadevah, ki se tičejo izseljeništva, zaiipn° obračajo na P. Kazimir Za-krajšeka in ta jim bo drage volje postregel in storil vse, kar b© v njegovi moči. — Njegov naslov je: Rev. K. Z., O. F. M. — 170 East 80 Street, New York.
Društvene vesti.
Joliet, 111., 6. apr. — Naznanja se članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., A bomo imeli skupno sv. obhajilo cvetno nedeljo, to je 12.
aprila. Zatoraj naj opravijo člani sv. spoved v soboto zvečer, to je 11. apr. in v nedeljo zjutraj ob pol 8. uri naj se zberejo v šolski dvorani z društvenimi znaki (regali), da potem skupno odkorakamo v cerkev. Ker zahtevajo društvena in Jednotina pravila, da mora vsak član najmanj enkrat v letu sprejeti sv. zakramente, zatoraj je naj-lepše, ako se udeležimo skupno. Ako pa ne bi bilo kateremu mogoče imenovani dan opraviti svojo dolžnost, pa naj opravi drugi čas, da se opravičido pravega časa s spovednim listkom, da je opravil svojo versko dolžnost. Zatoraj člani, kateri ste na potnih listih živeči izven Jolieta, potrudite se tudi, da pošljete spovedne listke, dokler trpi velikonočni čas.
Obenem se naznanja članom, da bo ravno taisto nedeljo popoldne ob 1. uri redna seja in to zaradi tega, ker bo tretja nedelja' v mesecu ^aprilu velikonočna, zatoraj bo drugo nedeljo, to je 12. apr. In ker bo na tej seji treba ukreniti več stvari tudi zaradi veselice, katero bo društvo priredilo dne 25. apr. t. 1. v Golobičevi dvorani v korist društvene blagajne, zatoraj vabim vse člane, da se polnoštevilno udeležijo te seje in bi potem ne bilo treba sklicevati posebne seje zaradi veselice 1
Srčen pozdrav vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote, posebno pa od društva sv. Cirila in Metoda in vam voščim veselo Alelujo!
Tebi, glasilo K. S. K. J., to je Am. Sl., pa obilo sreče v svojem poklicu!
Mathew Bučar, tajnik.
Enumclaw, Wash., 29. marca. — Na znanjam, da je društvo Jezus Dober Pastir štev. 32 v Enumjclaw, Wash., imelo svojo velikonočno spoved 19. marca na praznik sv. Jožefa. Gospod Alojz Mlinar iz Roslyna, Wash., je prišel spovedovat naše društvo. Mno go Slovencev odtod in okolice in tudi drugih ljudi je prišlo k slovenskemu duhovniku k spovedi. Ker je ^pa naše društvo silo raztrešeno in niso bili vsi udje pri velikonočni spovedi, torej opominjam tiste, kateri še niso opra vili svoje dolžnosti, da v kratkem o-pravijo, če ne se bo ravnalo ž njimi po pravilih Jednote.
Tukaj gre z delom bolj počasi a se le zmeraj na boljše obračuje. Zima je bila tukaj lepa, snega nismo imeli skoraj nič.
Slovencev ni tukaj prav veliko, jih le sčasom zmiraj več prihaja. Tukaj v Krainu nas je svojih 20 do 25 družin, ki imamo svoje farme in precej dobro napredujemo, drugi se pa bolj okoli premogovnikov držijo in dela jo; zaslužek je tukaj dober, kedar gre “štetig” delo.
Zdaj pa pozdravljam vse Slovence širom Amerike in vam voščim vesele praznike. Tebi, blagi list, pa veliko predplačnikov.
Jos. Malnerich, tajnik.
Biwabik, Minn., 6. apr. — S tem naznanjam vsem članom društva sv. Ja neza Krst. št. 13. K. S. K. Jednote, da bode imelo imenovano društvo velikonočno spoved 18. apr., skupno sv
Božja kazen.
V neki vasi na Pruskem je živel mlad človek, ki ni mogel pričakati, da bi mu oče umrl. Slabotni starček mu je bil povsod na poti. Kjer ga je videl, ga je obsipal s sirovimi besedami in večkrat ga je podil iz hiše z groznimi besedami: “Da bi te vendar že_____
vzel!”
To je ubogega očeta nepopisno bolelo. Kako rad bi se umaknil nehvaležnemu sinu, pa moral je čakati, da ga Gospod pokliče. Svaril in prosil je trdega sina, pa vse ni nič pomagalo.
Ko je sin nekoč zopet preklinjal svo jega očeta, je dvignil starček desnico in mu zažugal, rekoč: “Nehvaležnež, pomisli, kaj govoriš! Bog te bo kaznoval. Prva strela izpod neba te mora zadeti!”
To se je tudi zgodilo. Nekaj mesecev pozneje je bil hudobni sin na polju. Po hudi vročini je nastala strašna nevihta, in prvi blisk, ki je švignil izpod neba, je zadel nesrečnega sina.
Otroci, spoštujte svoje starše! Bog je pravičen in zvest v svojih obljubah in njegovo maščevanje je strašno.
New York, 4. apr. — Cenjeni A. S.! Naj ti s temi vrsticami ob kratkem poročam, kako naša slov. naselbina tukaj v največjem milijonskem mestu naše nove domovine napreduje.
V	Greater New Yorku imamo sedaj 5 slov. podp. društev in sicer: S. P. Društvo sv. Frančiška, S. P. Društvo sv. Jožefa in S. P. Društvo sv. Ane, vsa priklopljena k naši K. S. K. Jednoti; dalje je v Brooklynu S. P. Društvo sv. Petra J. S. K. J. in podp. društvo “Slovenija” S. N. P. J Polegtega imamo tudi Slov. tambura-ški in godbeni klub “Ilirija”. Ta si je vzel letos težko nalogo in priredi dne 10. maja v veliki češki dvorani “Na rodne Budove” znano lepo slov. narodno igro “Rokovnjači” in sicer prvikrat v New Yorku. Zanimanje za to igro je.že sedaj veliko. Igralci se pridno vadijo in upati je lepega uspeha! Čisti prebitek te igre se bode uporabil za ustanovitev novega klubovega pod pornega društva. Zanimivo je, da so skoro vsi igralci iz domžalskega in kamniškega okraja doma, prav tam kjer se izvirno igra vrši.
Z delom je tudi pri nas bolj slaba Mnogo jih vsled gospodarske krize počiva; veliko jih je pa že odpotovalo domov v staro domovino.
V	New Yorku smo .sedaj pričeli marljivo delovati za ustanovitev nove slovenske cerkvice sv. Cirila in Me toda. — Res nas je že precejšno število rojakov tukaj, a za tako podjetje — še premalo. Delovati mqramo složno in edino, roko v roko, da se nam s časom posreči namen. V to pomozi Bog! Tozadevni cerkveni odbor je razposlal pred kratkim raznim slov. društvom širom Amerike prošnje za podporo. Želeti bi bilo, da nam tudi mili rojaki brati po širni Ameriki priskočijo na pomoč s tem, da nakupijo veliko število znamk Sv. Cirila in Metoda za zgradbo slov. cerkve v New Yorku.
H koncu pošiljam vsem c. čitate-ljem< A. S. prav iskrene pozdrave na obalu Atlantika, ter jim želim prav vesele velikonočne praznike — in A. S., da bi bil še 25 let in še več glasilo naše dične K. S. K. J.
Naročnik.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. •
John N. Gosa« Co.
719 Higji St., West Hoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranie cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vr-i-ne društvene UNIFORME, i. t. d Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K < Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa.
POZOR! POZOR !f
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. in to je gotovo
slovenski popi
ki ga izdeluje znana	Z
sloVenska tvrdka	I
Zadoščenje.
Danes je vas nenavadno razburjena. Tam sredi širokega polja so postavili pobožni vaščani že pred več leti lepo znamenje s podobo Križanega. Tukaj so tako radi pomolili in potožili dobremu Bogu svoje težave.
Danes zjutraj pa je zlobna roka o-nečastila lepo znamenje. Zločinec je odsekal Križanemu obe roki. Pobožnim vaščanom je segla ta žalostna vest globoko v srce. Ves dan so hodili k znamenju in ogledovali razbito podobo.
Proti večeru se je napotil tudi župnik k znamenju. Počasi je stopal po beli cesti, zatopljen v težke misli. Bil je že blizu znamenja, a videti ga še ni mogel, ker so ga zastirale tri mogočne lipe. Prišedši na ovinek se ozre po križu in glej — nepopisno lep prizor! Sedemletna Rozika, mlinarjeva hčerka, je ravnokar priplezala na precej visoko klopico pred podobo Križanega. V vsaki roki ima šop cvetlic in sedaj se steguje in vzpenja, da bi zataknila na vsako stran, kjer manjka roke, šopek, nabran in povezan za ljubega Jezusa. Ko je delo dokončala, ji obrazek zažari, in pogled poln veselja in tihega zadovoljstva, ji obvisi na Križanem. Nato sklene ročici, in iz nedolžnega srca ji privre: “Odpusti, ljubi Jezus, odpusti!”
Župnik je obstal in se ni mogel nagledati. Vse tako lepo: križ, odet s cvetlicami, zavit v srebrno mesečino, na njem božji Zveličar z obrazom — polnim usmiljenja in milobe in pred njim otrok, ki sam nedolžen in čist, zadostuje za grehe drugih. O, to za-dostenje je moralo utolažiti Križanega, saj je bilo v njem toliko ljubezni, toliko sočutja.
Molče se je vrnil župnik na dom. V duši pa so mu zvenele besede: “Malo in slabotno si izbral, o Bog, da si osra rhotil velike in učene.”
| Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj l-snico. Nadalje izdeluje ista drui ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla.
SVOJI K SVOJIM !
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Ed. Bantion,
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
« ♦ •:<
Joliet, 111., 8. apr. — Društvo sv. Frančiška Sal. 29, K. S. K. Jednote bo imelo skupno velikonočno spoved na veliko soboto zvečer dne 18. aprila in sv. obhajilo velikonočno nedeljo ob 8. uri zjutraj 19. aprila. Toraj se naj člani zberejo točno ob polosmi uri v šolski dvorani, kolikor mogoče v o-bilnem številu. Kateri se ne vdeleži z društvom, naj stori to o priložnosti in se izkaže s spovednim listkom, da se vstreže društvenim in K. S. K. J. pravilom.
Pozdrav vsem članom in članicam
Hiše, zidane v nedeljo, se podero.
Časopisu “Christliche Familie” poroča renski sotrudnik: Pretečene jeseni šem šel skozi neko vas in mimo nedograjene hiše. Bila je nedelja; a kljubu temu so pridno zidali. Ustavim se in vprašam znanega zidarja: “Ali se tako mudi zgotoviti hišo, da še nedelje ne praznujete?” “Da, gospod L.” odgovori mož, “do zime mora biti hiša pod streho.” — “To vam utegne spodleteti, kajti star pregovor pravi:
HiŠe, zidane v nedeljo, se podero.” —
“Prazne čenče!” se zatogoti neki rde-čebradi zidar, ki najbrže ni imel nič vere. “Kar mi zidamo, tega vaš Bog ne more podreti.” — “Nesramnež!” mu odglvorim ozlovoljen. “Utegnete se prepričati, da Bog ne dopusti, šaliti se ^	536 Belvedere St., Phone 1441
s svetimi rečmi.” Nisem razumel, kaj ■ -
Šel
I J. J. KUKAR,
$	ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.!:
Pošiljam denar v staro* domovino po najnižjem
'	dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J•
WAUKEGAN, ILL.
je se nevernik kričal za menoj sem svojo pot.
Pretekli so trije dnevi. Šel sem iste poti. Ko ugledam novo hišo, zapazim, da vre množica ljudi proti nji. Uvidel sem takoj, da se je pripetilo nekaj posebnega. RHšedši bliže, opazim, da se je podrla polovica novozgrajene hiše. “No, kaj pa pbrečete zdaj?” ogovorim znanega zidarja. — “Gospod, prav ste imeli!” mi odvrne. Srečni smo, da se poslopje ni porušilo ponoči. Bili bi' vsi podsuti. V nedeljo svoje žive dni ne zidam več.” “Kje pa je rdečebradec?” vprašam. —• “Ta je včeraj padel raz oder in si je zlomil nogo,” se je glasil odgovor. — “Tako, tako! Zdaj'ima pač čas premišljevati kaj sem mu pravil v nedeljo.”
^ ❖♦❖♦♦t« ♦> ♦❖♦*H*t* ÎK**!♦	♦ ❖ ♦ «>*!»*1*+♦*»«v 4
obhajilo pa 19. zjutraj pri prvi sv. maši ob poldeveti uri. Opominjam vse | K. S. K. Jednote in veselo Alelujo!
člane, kateri niso preveč oddaljeni, da
M. Ward j an, tajnik.
— Čitajte in naročajte ter^priporo-čajte naš list svojim sosedom. Vsak se naj naroči. Izvrstne dopise in novice prinaša vsak teden Amer. Slovenec.
POZOR, SLOVENCI !
Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kat eremkoli' kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A, rodom Čeha, na št. 534 W, 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov.
Cena zemljiščem v Michigan-u je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno .od $600.00 naprej.
Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku.
hišni in zemljiški posestnik, javni slov. notar, 534 W. 18th St., Chicago, 111.
%
John J. Pollak,
S
/		
3	ŠEPASTA NOGA.	
	(Iz zapiskov newyorskega detektiva.)	
*		 		i»
$ilo je mrzlega večera v mesecu |a»uvariju. Moja žena in jaz sva sedela pri peči in se veselila prijazne sobice. Kar se oglasi hišni zvonec, 9e preglasno in proseče.
“Menda vendar ni zopet kaj nujnega?” me je prestrašeno vprašala ipoja Ženica.
“In če je, te moram pustiti samo; ker dolžnost mi je prva stvar, moja ljuba.”
“Ali, James, ti si utrujen in zunaj telo sneži.”
“Vse nič ne pomaga; Če je zadeva nujna, pojdem in naj sneži še tako zelo!”
Odprla pa so se vrata, vstopila je služkinja in naznanila, da želi z menoj govoriti neka mlada dama o zelo važni stvari.
Moja žena se je ponižno odstranila in tujka je stopila v sobo.
Bila je lepa, mlada deklica, stara kakih devetnajst let. Vsa njena zunanjost je pričala, da je iz višjih družabnih krogov.
Pogledala me je in počasi, kakor bi se čutila v zadregi, vprašala; “Ali imam čast govoriti z gospodom Bramptonom, udom tajne policije?” “Na uslugo, milostiva gospica.” “Gospod, rada bi prosila za vašo pomoč v neki zelo važni zadevi. Moje ime je Elize Milford.”
“Milford!” sem se zavzel. “Morebiti hči gospoda, ki je tako skrivnostno Izginil, da piše vse časopisje o nerazumljivem dogodku?”
“Da, častiti gospod, in prav o tej stvari bi želela vašegh sveta. Gotovo veste, da sumijo nekega mladega moža, ki so ga oblasti že prijele.” “Henry Waring se imenuje obdolženec, če se ne motim.”
“Da. Ali on je nedolžen, gospod.” “Res?”
“Hočem vam vso zadevo pojasniti in upam, da bodete potem tudi vi mojih misli. Mojega očeta ime je Herbert Milford; stanujemo približno dve milji od New Yorka na posestvu ob reki North River. Ker sem bila edini otrok, me je oče zelo ljubil in živela sva več let v neskaljeni sreči. Zadnjo zimo sem se seznanila s sinom bližnjega posestnika. Ker sva se ljubila in sta očeta privolila v najino zvezo, sem se zaročila s Henryjem Waring-om. Poroka bi se imela vršiti spomladi in moj ženin me je obiskoval redno vsak večer. Ne morem povedati, kako srečna sem bila tedaj. Ali kmalu je porušil ponosno poslopje moje velike sreče grozoviti dogodek, ki se je zgodil v bližini naše hiše. Nekega jutra so namreč našli Henryja v nezavesti na vrtu, obleko in roke je imel okrvavljene. Obenem pa je izginil tudi moj oče. Vse poizvedovanje po njem je bilo brezuspešno, in ker so Henryja sumili, da je on izvršil umor m potem skril očetovo truplo, so ga oblasti ukazale zapreti.”
“To je bilo pa zelo čudno sklepanje,” sem pripomnil.
“Ne veste še vsega; očetovo uro in denarno mošnjo so namreč našli 'v Henryjevem žepu.”
“Kako je pojasnil to gospod Waring?”
“Ne vem; niso mi dovolili, da bi ž njim govorila. Sedaj je še v preiskavi, ker ne morejo začeti obravnave, dokler ne najdejo očetovega trupla. Ali to je vendar blazno, da sumijo mojega ženina tako grozovitega dejanja.”
“Dejali ste, da oče prav nič ni nasprotoval vajini zvezi?”
“Prav nič; moj oče je zelo čislal Henryja.”
“Kako dolgo že pogrešate gospoda Milforda?”
“Danes je že četrti dan. Prišla sem k vam, da vas prosim, če bi mogli dokazati nedolžnost Henry Waringa. Trdno sem prepričana, da so ga obdolžili po krivici.”
“Vsekakor se mi zdi, da on ni storil zločina, ker ni nobenega pametnega razloga za to. Prvo, kar moram sedaj storiti, je, da govorim z gospodom Waringom in dobim od njega potrebnih pojasnil.”
“Srčna hvala, častiti gospod! Kdaj vas smem zopet posetiti?”
“Ali stanujete sedaj v New Yorku?” “Da, pri teti sem.” Povedala mi je za stanovanje.
“Dobro. Kakor hitro bom kaj zvedel, vas posetim.”
Ko je gospica Milford odšla, sem nekaj časa premišljeval o čudovitem dogodku. Seveda Henryja Waringa nisem imel za krivega; vsled smrti bodočega tasta nič ni mogel pridobiti, pač pa mnogo izgubiti. Slednje vprašanj^ pa je bilo: “Ali je bil gospod Milford sploh umorjen?”
Drugo jutro sem šel v Lookfield ob Hudson River železnici, kjer je bil obdolženec zaprt. Niso me hoteli pustiti k jetniku in še le po mnogem prizadevanju se mi je posrečilo, da so mi dovolili vstop.
Odprli so mi tesno celico in Waring mi je stopil nasproti. Pojasnil sem mu vzrok in namen svojega prihoda v kratkih besedah.
“Bog naj jo blagoslovi za zvesto ljubezen!” vzkliknil je jetnik. “Dobro sem vedel, da me ne bo imela za krivega.”
“Prositi vas moram, gospod Waring, da mi vse natančno poveste, kar
vam je znanega o dogodku one usodne noči. Znano vam mora biti, da govori mnogo razlogov zoper vas. Našli so vas prav tisto noč, ko je gospod Milford tako skrivnostno izginil, na vrtu z okrvavljenimi rokami in tudi vaša, obleka je imela sledove krvi. Pri vas so našli v žepu tudi uro in denarnico gospoda Milforda.”
“Rad priznam, da je mnogo razlogov zoper mene. Bojim se, da moje preprosto pojasnilo ne bo izpodbilo navideznih dokazov, morebiti pa se posreči vaši priznani bistroumnosti, da stvar razjasnite. Tisti usodni večer sem posetil, kakor navadno, svojo nevesto in sem ostal do enajstih v hiši gospoda Milforda. Ko sem se vračal domov, šel sem čez vrt, ker je bila pot tod znatno krajša. Po tej poti sem tudi prej vedno hodil, kadar sem šel k svoji zaročenki ali se vračal proti domu. Komaj pa sem bil od vrtnih vrat oddaljen za puškin strel, skočita izza grmovja dva moža in planeta name. Predno sem se mogel količkaj braniti, me je eden izmed njih pobil s polenom na tla in onesvestil sem se. Ko sem se zavedel, je bil že dan. Moje roke in obleka so bile o-krvavljene in noža, ki sem ga nosil navadno, seboj, nisem našel nikjer pri sebi.”
“Kaj pravite? Da ste tisto noč naenkrat tudi nož izgubili? O tem mi ni gospica Milford nič pripovedovala.” “Ne? Čudno. In v moje največje začudenje so našli v moji bližini pogrešani nož, ves krvav in odprt.” “Tako. No, gospica Milford je bila zelo razburjena, ko je bila pri meni, in se jc prav lahko zgodilo, da je pozabila na vaš nož. In kako se je dalje dogodilo z vami?”
“Komaj sem se dvignil, že so me prijeli, češ, da sem umoril gospoda Milforda.”
“Kako ptt je prišla ura in denarnica k vam?”
“Ne vem. Verujte mi, nihče se ni bolj čudil kot jaz, ko sem našel te dve reči v svojem žepu.”
“Koliko časa je minilo med slovesom od gospoda Milforda in napadom?”
“Približno ena ura. Gospod Milford je šel ob desetih k počitku.” Nekoliko minut pozneje sem se poslovil od ujetnika. Z uspehom razgovora nisem bil zadovoljen, ker našel nisem nobenega sledu.
Moja prva dolžnost sedaj je bila, da preiščem Milfordovo hišo in zlasti kraj, kjer je bil Waring napaden. V hiši in njeni bližini nisem našel nič sumljivega. Ko pa sem stopil v vrt in prišel na mesto napada, sem zagledal vse razhojeno in pomandrano, kakor bi se bil vršil hud boj. Kmalu pa sem se prepričal, da je bil oni del vrta še le potem zmandran, ko je ležal mladi mož že na tleh; najbrže sta to povzročila lopova sama, da bi se zdelo, kakor da se je godilo nekaj nenavadnega in sumljivega. Jasno sem raz-videl, da so bile rože nalašč izpuljene in grmovje namenoma polomljeno.
Milfordovo truplo so iskali povsod, ali brez 'uspeha. Vrnil sem se v New York in imel sem le malo upanja, da bi razkril zagonetni dogodek.
Minili so trije tedni in ni se mi posrečilo, da bi našel le en člen dolge verige dokazov. Nekega dne me po-seti gospica Milford; bila je zelo upa-lih lic in velika bolest se je razlila po bledem njenem obrazu, ko sem ji razodel brezuspešnost svojih prizadevanj.
Tiho je sedla na stol, ki sem ji ga ponudil in globoko vzdihnila.
“Ali veste,” je pričela s trepetajočim glasom, “da zahteva moj stric Oliver Milford našo hišo zase?”
“Kako je mogel priti do te čudne zahteve?” sem se zavzel.
“Pred štirinajstimi dnevi je nenadoma prišel k meni in mi pokazal testament, ki ga imenuje edinega dediča očetovega posestva.”
“Ali mislite, da je testament pristen?”
“Podpis na njem je čisto očetov, o tem ne dvomim.”
“Kdo je ta vaš stric? Nikdar poprej nisem slišal o njem.”
“Jaz sem ga skoro pozabila. Oče ni bil ravno najboljši prijatelj z njim in nikdar nisem slišala njegovega imena v hiši.”
“Kaj je vam določil testament?” “Nič.”
“Ali se vam ne zdi čudno, gospica, da je vaš oče zapustil vse svoje premoženje človeku, ki ga ni posebno ljubil, pri tem pa pozabil na edinega otroka, ki mu je bil vedno drag?” “Vsekakor se mi zdi čudno.”
“In vendar trdite, da je podpis vašega očeta nedvomno resničen.”
“Da, to je moje neomajano prepričanje.”
“Moji znanci so hoteli, da bi nastopila proti testamentu in prav iz tega vzroka sem to opustila. Sicer pa nisem prišla k vam zaradi testamenta, ker prva in najdragocehejša stvar zame je oprostitev Henryja.”
“Ali sc je stric že polastil premoženja vašega očeta?” i “Da. In od takrat se preživim, da poučujem godbo; moja bodočnost me ne skrbi prav nič!”
“Ali imate morebiti pisma z očetovim podpisom?”
“Razume se, da. Slučajno imam še celo pri sebi pismo, ki mi ga je pisal oče pred kakimi šestimi leti v Albany.’
Gospica Milford je vzela pisanje iz notesa in ga podala meni.
“Ali sm£m pismo obdržati?”
“Prosim. Če pa mislite s tem dokazati, da testament ni pristen, se vam ne bo posrečilo, ker podpis je popolnoma mojega očeta.”
‘Že dobro, gospica, lahko, da imate prav, lahko pa tudi, da se motite.” Prosil sem mlado damo, da me čez osem dni zopet poseti. Ko je odšla, sem se napotil na sodnijo, da dobim potrebnih pojasnil o testamentu. Pokazali so mi ga in ko sem videl, da ni nobene nepravilnosti, sem primerjal podpis na testamentu, s podpisom pismu. Obakrat se je podpisala ista roka, to je bilo nedvomno, in vendar sem opazil majhno razliko. Podpis na pismu je bil krepak in odločen, podpis' na testamentu pa, kjer je bil podpisan za pričo neki gospod John Dorsey, je bil slab in tresoč.
To je vzbudilo sumnjo v meni. Zakaj podpis si ostane vedno enak, če se seveda ni predrugačilo mišljenje dotične osebe. Pač pa lahko spremeni pisavo čas; primerjal sem, kdaj je bilo pisano pismo, in kdaj testament. V veliko začudenje sem videl, da je na obeh dokumentih isti datum: prvi januar 1. 1840. Ko sem držal testament proti luči, sem bral razločno: Connecticut Mills 1843. Zelo sem se zavzel, ker potemtakem je bil testament pisan na.popir, ki je bil šele tri leta pozneje izdelan. In vendar je bilo nedvomno, da je podpis pristen.
Odkril sem nekaj zelo važnega pogumno sem šel na nadaljno delo.
Pred vsem sem natančno poizvedel, kdaj je izginil gospod Milford. To se je zgodilo 10. januarja in 21. dne istega meseca je že prišel Oliver Milford s svojo zahtevo k sodniji. Povpraševal sem po preteklem življenju dedičevem in zvedel, da je bil tako na slabem glasu, da mu ni hotel nihče več verjeti ali kaj zaupati. Potem sem se napotil v Lockfield, šel sem v tamošnjo najboljšo gostilno in vprašal gostilničarja: “Ali poznate gospoda Dor seya?”
“Da, poznam nekega Johna Dor seya, ki stanuje na nasprotnem bregu.’ “Kakšen človek je?”
“Velik, močan mož.”
“Mislim, kakšnega značaja je?”
“Ne bi mogel mnogo dobrega o njem povedati in zato rajši molčim.” “Ali je priljubljen med ljudmi?” “Nikakor ne. Odkar je napadel go spoda Milforda ne govori nihče več z njim.”
“Da je napadel gospoda Milforda pravite?”
“Da. Bila je dražba v mestu in gospod Milford in Dorsey, bi bila oba rada dobila neko stvar. Slednjič se je to posrečilo gospodu Milfordu in nato ga je Dorsey napadel.”
Sedaj sem vedel, kolikor sem mogel tu zvedeti. Po kratkem prevdarjanju sem sklenil, da se takoj napotim v Linden-Manor-House, da vidim z lastnimi očmi novega posestnika.
Kmalu sem dospel do hiše; odločno pozvonim in zahtevam, da se me pelje pred gospoda Oliverja Milford. Če: nekaj časa sem že stopil v njegovo sobo. Oliver Milford je bil mož elegantne postave, ali precej odurnega obraza. Dve stvari zlasti sta vzbudili mojo pozornost: na eno nogo je šepal in bil je tudi jako nervozen člo ek.
“Oprostite, gospod Milford! Slišal sem, da mislite Linden-House prodati. Če je to res, bi ga jaz morebiti kupil.” “Vraga, kdo pa vam je to povedal?” je vprašal jezno.
“Neki prijatelj.”
“Torej je vas prav pošteno nalagal. Milford se je zelo razburjal, zato sem se poslovil in odšel. Šel sem v Mil-fordov hlev; zakaj, bo bralec kmalu spoznal. V hlevu sta stala dva lepa konja in pri njih je bil- vesel Irec.
“Lepa žival,” sem dejal, ko sem vstopil.
“Mislim, da,” je odgovoril Irec ponosno.
“In konja sta gotovo tudi v praktičnem oziru dobra in uporabna?” “Zadeli ste. Vi bi ju morali videti, ko sta prišla iz Newyorka. Tri ure sta hodila in nobena dlaka ni bila mokra.”
“Iz New Yorka sta prišla? Torej nista bila last umrlega gospoda Milforda?”
“Ne. Gospod Oliver Milford jih je seboj pripeljal.”
“In konja nista bila prav nič utrujena od potovanja?”
“Pravim, da sta bila čila, kakor da bi bila pravkar iz hleva prišla.”
“Ali je prišel gospod Milford podnevi?”
“Ne, prišel je ponoči.”
“Vidim, da ste iz dobre, zelene Irske. Tu imate šiling in pijte na moje zdravje! Z Bogom!”
“Z Bogom! Bog naj vam povrne, gospod, vsi svetniki naj vas varujejo!” Poizvedoval sem, kje prebiva priča testamenta. Pokazali so mi majhen otoček, ki je bil njegova last. Vzel sem čoln in veslal proti otoku. Ker je bila reka ozka, sem kmalu dospel na svoj cilj. Pustil sem čoln v malem pristanu in stopil na suho. Komaj sem naredil par korakov in zapazil sem v snegu razločne sledove konjskih kopit; jasno je bilo, da so tu vkrcavali konje. Otok je bil čisto majhen in tako z drevesi porašen, da nisem mogel skoro nikamor videti. Sledovi kopit so me privedli do starega, skoro razpalega poslopja, ki je bilo čisto zapuščeno videti. Pozorno sem ga opazoval, a nobene žive duše ni bilo nikjer. Ali kmalu sem nekaj razkril, kar je moj trud obilo poplačalo. Poleg glavnega uhoda sem namreč zapazil sledove šepaste noge, in to mi je (Nadaljevanje na 7. strani.)
---------
T .¿\ceti
vomm tbisbrmi

^Er YfIJ
* ec i&it-A sr
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, tako kritični, ker vsi vemo, da
ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu ddlovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko>e vam pripeti, da---------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.
U. S. Serial No. 346.
Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
L Chicago telef. 2794
telef.N 62 7..
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50o galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,CaJ
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA. ‘
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago SL
N. W. Phone 344.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago SL, JolieL IU-Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, ill.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY

EAGLE BREWERY
izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTE*
Posebnost je Pale Wiener Sier.
Joseph Stake], avstr
NAZNANILO!
Rojakom v Canonsburgu, Pa. in o-kolici naznanjam, da sem otvoril novo dobro založeno MESNICO v katerej prodajem vsakovrstno ipeso po najnižji ceni. Zaupni in pošteni ljudje dobe tudi na knjigo, kar potrebujejo. Upam, da se bodo. rojaki obrnili na me in ne na Žide, katerih ni mar za naš narod, oslepariti kogarsibodi je njih veselje. Ne pustite se slepariti za svoj trdoprisluženi denar. To naj velja za vsacega rojaka.
Ako so slabi časi in uboštvo trka na vrata, takrat se ni zatekati k judom in tujcem, ki vam bodo pokazali vrata, kot se je to že zgodilo večkrat, takrat se morete obrniti na rojake za pomoč, za to tudi ko so dobri časi vedno o-bračajte na rojake.
Rojake, ki pridejo v Canonsburg vabim v svo*j dobro urejeni
RESTAVRANT
ki je kakih sto korakov od postaje. Cene so zmerne.
Pri meni je dobiti tudi druge stvari ter znamke za poštnino, tudi pisma se lahko naslovijo na moj naslov, ako so r jaki preveč oddaljeni od pošte.
Dobra postrežba v vsakem oziru je jamčena.
GEORGE SHALTZ,
7 Iron St.,
Canonsburg, Pa.
Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker.
Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja.
Izposlujem posojilo na zemljišča.
Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi.
Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na:
Mike Pesdirtz,
34 W. 22 Place,
Chicago, 111.
Halo, Joliny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo v»» lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega leta..
-------- #
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk* in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s-pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
ohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
ROJAKOM
priporoča m svojo
Gostilno,^®
tjer se toči vedno sveže pivo, žganj' ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SlsLoff,
N. W. Phone 6og.
1137 N. Hickory St.,	Joliei
(Nadaljevanje s 6. strani.) pričalo jasno dovolj, da je gospod Oliver Milford pogosto zahajal k Dor-seyu.
Potegnil sem za zvonec in ko nisem dobil nobenega odgovora, sem odprl nezaklenjena vrata. Prva stvar, ki je vzbudila mojo pozornost, je bil svečnik s škatljico žveplenk; soba je bila le slabo opravljena. Čeprav je bil dan, sem prižgal svečo in pričel hišo preiskovati. Pregledal sem vse kote, vendar nisem našel nič posebnega ali sumljivega. Toda sveča mi je pričala, da moje preiskavanje ne more biti brezuspešno. Slednjič sem se na potil še v klet in nisem še imel za seboj šest stopnjic, kar začujem slabotno zdihovanje. Hitim naprej in v temni, vlažni luknji najdem gospoda — Herberta Milforda. Ležal je na otepu slame; roke in noge je imel ubogi, stari mož uklenjene. Posvetil sem u-jetniku v obraz; videl sem, da spi, Prav v tem trenutku pa začujem za seboj korake, obrnem se in zagledam Oliverja Milforda, ki se je vrgel name kakor razsrjen tiger.
Vnel se je obupen boj. Ker pa sem bil mlajši in krepkejši, se mi je nazadnje vendarle posrečilo, da sem lopova premagal in mu celo nataknil prav tiste verige, s katerimi je bil ukle nil ubogega brata.
Nepopisno je bilo veselje starčkovo. V malo besedah mi je pojasnil vso stvar. V tisti usodni noči sta ga napadla brat in Dorsey ter ga naglo odvedla. Ko je bil na varnem, sta ga s smrtnimi grožnjami prisilila, da je podpisal neki dokument, katerega vsebina mu ni bila znana. Dorsey ali njegov brat sta ga obiskovala dan na dan in mu prinašala potrebnega živeža.
Izkazalo se je vse, kakor sem bil slutil. Tresoči podpis na testamentu je pričal, da ga je pisala roka proti svoji volji. Herbert Milford torej ni bil mrtev, ampak skrit na samotnem kraju. To skrivališče ni moglo biti daleč od njegove hiše, ker bi bila daljša vožnja nedvomno vzbudila pozornost. Bil sem tudi prepričan, da se je mudil Oliver Milford že dolgo pred svojim navideznim prihodom iz New Yorka tu v bližini. Da bi pa o tem čisto natančno poizvedel, sem šel v hlev.
Z velikim veseljem so sprejeli ubogega, starega gospoda domači in kmalu je prihitela tudi dobra njegova hčerka njemu v naročje. Nedolžnost gospoda Henryja je bila sijajno dokazana.
Kaka dva meseca po tem veselem iznenadenju sta se poročila Elize Milford in Henry Waring. Oliver Milford je bil obsojen v dosmrtno ječo; a umrl je že čez štiri leta. Dorsey je ušel, nikdar ga nisem videl.
Najbrže je čul o odkritju zločina in jo je še o pravem času popihal. Skoro se mi ne zdi potrebno omenjati, da sta Oliver Milford in Dorsey napadla mladega Waringa in mu vtaknila v žep uro in denarnico svoje žrtve, da bi se potem sumilo, kakor da je on v zvezi z zločinom.
t Iz slovenskih naselbin, q
1=^3
0440404040K54040404040404C
(Nadaljevanje z 2. strani.) vsacemu brezplačno vse podrobnosti popisal; ako bi se jih pa kaj več o-glasilo, bi prosil pa g. urednika A. Slov. za malo prostora v listu ter bi tako vsem dopisovalcem hkrati vstre-gel.
Do tedaj pa zdravi ter na svidenje na slov. farmah v Wisconsin-u in veselo Alelujo!	Peter Perushek,
645—1st Ave., Milwaukee, Wis.
je moral izgubiti svoje mlado življenje.
Tu v naši cerkvi pristopa veliko število ljudi k svetim zakramentom. Vsa tukajšna društva K. S. K. J. se korporativno udeležujejo skupne spovedi in sv. obhajila, in vsako nedeljo vse po vrsti. To je res lepo in veličastno. Drugi narodi vprašujejo, kaj je to in ono, in se čudijo, da tega ne bi verjeli, ko ne bi videli, da je tukaj toliko Slovencev. Da, res, Slovenci nismo zadnji narod. Samo želeli bi, da nas bo vsako nedeljo v celem letu polna cerkev, kakor nas je zdaj v postnem času; in da nas ne bo sram na glas moliti v cerkvi, ker je slišati ko maj slišno samo dva tri, kadar se moli na glas. In pa, kako veselje bi bilo, ko bi imeli pevce svoje narodnosti. Pa toliko Slovencev! Bi si lahko jemali za vzgled naše brate Slovence po drugih naselbinah, pa bi bili i mi tukajšnji Slovenci v Pittsburgu vzgled drugim narodom. Treba, da se prebudimo in zavedamo.
Naše društvo matere Božje št. 33. K. S. K. Jednote je imelo mesečno sejo včeraj, to je 5. aprila, pri kateri se je odpovedal tajništvu naš vrli in spoštovani prvi tajnik Franc Cvetaš, ker odpotuje se svojo družino v stari kraj, to bo sedmega aprila. Želimo mu srečen pot in bivanje v starem kraju med svojimi rojaki, in ko se povrnejo boljši časi, mu želimo srečno vrnitev nazaj k nam v Ameriko.
Slovenci, naročajte si in posezajte po Amerik. Slovencu, pa bomo vse dosegli in zmagali. Pozdrav vsem či-tateljem Aher. Slovenca.
John Verbiščar.
Moon Run, Pa., 3. apr. — Slavno uredništvo A. Sl., dovolite mi malo prostora v nam priljubljenem listu, kjer se veliko čita iz vseh krajev naše velike ljudovlade. Vsak čitatelj tega list dobro ve, da nobeden list toliko dopisov ne prinaša, kot X;VIL letnik našega A. S. Zadnja moja dva dopisa sta bila oba žalostna, danes pa ni kaj novega.
Vreme imamo lepo. Omenjam tudi, da po dolgem čakanju smo le dočakali 1. aprila, ko se je prej veliko govorilo: eni tako, da bo štrajk, eni da ne bo nič. Seveda, danes se še ne ve. Zadnjega marca smo prenehali z delom, in zdaj ne vemo, ali je štrajk ali ne. No, zato je na mladeničih le vse-jedno veselje, tam pa tam se še kak sodček pive spije.
H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje po celi Ameriki; tebi, A. S., pa veliko predplačnikov.
Frank Maček, P. O. Box 123.
Waukegan, 111., 6. apr. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, da nam priobčite par vrstic v nam priljubljenem listu. Naznaniti vam hočem vkratkem o naši naselbini Waukegan, 111.
Pretečeni teden smo imeli razven postnega časa tudi Bogu samemu posvečen sv. misijon, katerega je vodil preč. g. Bajec iz St. Paula, Minn. Prvič gre č. g. Bajcu srčna zahvala za njegov trud in lepi podučni govor, ki ga je v resnici iz srca pohvale zaslužil. Obenem prosimo č. g. Bajca, da nas ne bi pozabil sirot se še oglasiti pri nas. V četrtek 2. aprila je imel slavnostni govor ali pridigo o zakonu “Žena in mož”. Pohvale vreden pouk. Dne 4. apr. je imelo društvo Marije Pomagaj skupno sv. spoved in v nedeljo 5. aprila skupno sv. obhajilo ob 8. uri zjutraj pri prvi sv. maši, ki jo je daroval č. g. misijonar sam. V nedeljo 5. apr. ob 7.30 zvečer je bilo blagoslovljenje misijonskega križa in misijonskih spomenikov. Pri tej priložnosti so male deklice v belih oblačilih z venci na glavicah spremljale misijonski križ ob udeležitvi sosednjih duhovnikov. Zatoraj izrekam č. g. Bajcu in našemu g. župniku še enkrat srčno zahvalo!
Da se je pa slavnost sv. misijona lepše obnesla, gre čast tudi vsem našim slovenskim duhovnikom iz sosednjih mest, ki so k tej slavnosti pripomogli. O priliki tega sv. misijona, ki smo ga doživeli v Waukeganu rojaki naše naselbine, je bila jako lepa priložnost za vsacega, kateri ima le še ko ličkaj iskrice sv. vere in milosti božje, da se je brez ozira na druge lahko udeležil sv. misijona, samo če je imel dobro voljo. Seveda Kristus je rekel: Oče ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.
Zatoraj tudi opominjam sedaj vse tiste sobrate in ude dr. Marije Pomagaj, če vas je kateri izostal, da ni opravil ob tem času sv. misijona svoje društvene dolžnosti, da prinese listek opravljene velikonočne spovedi; drugače se bode ravnalo po pravilih društva in K. S. K. J.
Obenem opozarjam vse tiste ude, ki žive izven Waukegana, da o pravem času prinesejo ali pošljejo listek o-pravljene velikonočne spovedi, ako ne, so iz društva in Jednote suspendovani.
Proti koncu se hočem še enkrat prisrčno zahvaliti preč^g. Bajcu kot misijonarju in kličem: Bog živi vrlega moža na mnoga leta in želim da bi njemu in meni ljubi Bog dodelil, da bi v prihodnjem letu zopet nas obiskal. Bog ga živi na mnoga leta!
F.	P. Grom, preds. dr. Mar. Pom.
Pittsburg, Pa., 6. apr. — C. uredništvo Am. Slovenca, žalostno vest vam imam poročati. Umrla je soproga Terezija Francetu Nečimer, v starosti 26 let. Ostavila je žalujočemu soprogu enega malčika; tu v Ameriki zapušča poleg soproga dva brata in eno sestro, v. starem kraju v Gorici, okraj Krško, zapušča starše in dva brata in eno sestro. Pokojna Terezija je bolehala.čez pol leta. Stanovala je v Allegheny, 1014 Church Ave., odkoder so je pripeljali v našo slovensko cerkev v soboto 4. aprila, kjer je bila brana ob deveti zanjo črna peta sveta maša in potem': so jo, izročili materi zemlji.	’
Ravno isti dan ot>' 10. uri je bil pogreb tukaj osemnajstletnega brata John Golobiča; stanujočega na 48 St. Kakor sem zadnjič poročal; je tako nesrečno padel pod ulično karo; da
Chicago, 111., 26. marca. — Popotnik ide, čez goro,
Od doma jemljem še slovo.. . Jednaka melodija prihajala mi je med drenjajočim ljudstvom, ki šeta vedno v gostem številu po ulicah Chi-cage, nekakega središča Amerike. Ta dan jemal sem slovo, kajti kot že znano zapuščam za par mesecev novo domovino Ameriko ter po obisku kot nujnih opravkih se danes ko to pišem že vozim proti mili rojstni domovini..
Predno nadaljujem svoje pričeto pisanje, se zahvaljujem vsem v Chicagi kot v sosednem mestu Jolietu za pred odhodom prijazna voščila. Pri nekaterih imel sem prijazen večer, drugi oblagodarili so me s steklenico okrep-čajoče pijače za na pot, kot več jedna-cega. Še mnogo z več bi bil rad poslovno govoril, ali nekaterih, ko sem telefonal do njih, jih doma ni bilo in med tem prišel je čas odhoda, namreč ob 10. uri 30 minut zvečer sem že stal pred vhodom na vlak, le še segajoč v roke moji nečakinji, ki je bila tako prijazna, da je prišla iz Jolieta za moje slovo. Torej bodisi vsem od blizo in daleč: Hvala za ustmena kot pismena voščila za srečno pot, vsem kličem: Z Bogom do svidenja! —
Da, do svidenja... V take misli zatopljen zapustil sem dozdevni mi dom Chicago. Vlak hitel je hitro naprej in bi me imel pripeljati v New York
ob 8. uri 15 minut zjutraj drugi dan; ali včasi je tudi potniku pot prekrižana. Namreč 127 milj od Chicage ne vem po kaki nezgodi se je pred nami zdrobil tovorni vlak ter smo čakali, da so vredili našo železno pot, zato samo 6 ur. Za družbo napotu imel sem vsa-kojake Slovane; bilo je precej Slovakov ter Italijanov, večinoma vsi iz South Bend, Indiane. Kajti kot so mi povedali je tam več tisoč broječa slovanska naselbina, imajoč 3 cerkve ter šole. V South Bend je neki delo prenehalo, zato ljudje beže v staro domovino. V prijaznem pomenku s slovanskimi sobrati imel sem mnogo zabave na potu. Posebno uren v govorjenji bil je nek mladi Slovan, kateri je kar pogostoma povedal, da si je mnogo prislužil in doma v Galiciji preč popraša za ženitev slovansko dekle,
Ko smo bili primorani čakati 6 ur na mestu ponesrečenega tovornega vlaka pred nami, sem opazoval Italijane, ljubitelje sira, kako so iz razbitega zaboja rezali sir in hlastno jedli to vsaj za zjutraj težko hrano; kopičili so se okoli sira kot ose okoli sladke hruške, dokler jim paznik ni povedal, da sir ni njihova lastnina, kar je pa le malo pomagalo.
Medpotoma drdral je vlak mimo Battle Creeka, Mich. Tu je slavno zdravišče, posebno za bolne na želo-dičnih boleznih. Vso reč oskrbuje neka verska sekta sobotnikov, ki zraven modrega zdravenja tudi spodbujajo ob prilikah do svoje vere. Tako n. pr. pred jedjo se skupno moli, ne vpraša se, kdo je pripravljen za to ali ne. Zvon zazvoni in za molitev pripravljeni zmolijo pred jedjo blagoslavljajoče molitve. Tu namreč imajo za svoje bolnike tudi stanovanja in. hrano, kajti ti ljudje le večinoma s tem zdravijo, da predpišejo bolniku, kaj in koliko ima jesti, in vse je pod njihovim nadzorstvom.
Tako naprej smo drdrali do Kanade in čez to mejo do Suspension Bridge. To je pri slovečih slapovih Niagara Falls. Tu so nas preiskali in vprašali, odkod prihajamo, kajti tu je mitnina na meji Kanade ter Amerike; le most mimo Niagara Falls je mej^; na eni strani plapola angleška, na drugi strani amerikanska zastava. Čez reko St. Lawrence gre most do obojih držav, kajti slapovi Niagara Falls so polovično kanadski polovično ameriški. Kmalu čez nekaj ur zapustili smo sumeči svetovnoznani vodopad Niagara Falls, kateri mi je v spominu še od leta 1895, ko mudil sem se pri niem 8 dni. In danes 28. marca se že bližam New Yorku.
Spotoma kot sem že omenil bilo je vse posreči, razun 6 ur zamude. Na vlaku je vesela družba kot imamo tudi nekega izvrstnega pevca, ki kar nežna mladina ne poje in joka svoj sladki dom pa še on zabuli včasi svoj tenor. Drugače bilo je vse zdrav-" neka Italijanka je malo obolela, ali naš potni pevec, ki je menda tudi zdravnik, dal ji je neke kapljice, pa je bilo kmalu vse dobro.
Kadar pridem v New York, ki sem dobil od znancev pismo, da me bodo pričakovali na kolodvoru, Vam že pišem, kako so me sprejeli; bojim se, da bode s kanoni pokalo, če pa ne, vsaj s kako metlo po meni (oprostite šali!).
Torej 1. aprila grem na ladijo. Za.o vnovič kličem vsem rojakom: Z Bo-> gom!	M. Pogorelc.
Očistite Jetra Flexer’s Pink Liver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAM
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tlie D, S.” lOc, in ■■MeerscRaum” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls.
Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron
liezermega zaklada je: 800,000 kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh u o g jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po* jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestnaj hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah	CD A IVI/ CAI/CED
je že več let naš rojak	rKAIm gAAOEK
109 GREENWICH STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 5iq4 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Ü,
1
1
1
Í!
1
1
I
i
i
i
m
IdHUffiHUEMi
ZEMANOVO “ G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega^ gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.
JOLIET CITIZENS SHEWING CO.
Collins Street, Joliet, lil.
Pijte samo “Elk Brand”[¡pivo,
Izdelovalci najboljšega piva s dčkili in steklenicah
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
Pozor rojaki 1
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Buildine
JOLIET, - - ILLINOIS.
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15.000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street.
NewYork
Maurice Kczminski. glavni zasto; nik za zapad, 71 Dearborn St. CHm-.
Frank Medosh, agent, 9^78 Ewing Ave. So. Chicago, lil. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
POZOR, SLOVENCI!
Ko semudite v našem mestu se nadejam našega peseta y
mojjej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo piro in drnge pijače, tndi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
PLXJ3DOLF l&Ji.’FLJL.'Z,
Washington St., blizo 10th Ave.,	GARY, IND.
Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
KRANJSKA MESTA.
v.
RADOVLJICA.
. (Konec.)
Leta 1456. v dan 8. novembra je poslednji Celjski grof Ulrik II. v Belem Gradu posilne smrti umrl. Vsa obširna posestva Celjskih grofov so pripadla vsled pogodbe cesarju Frideriku IV.
__med njimi tudi Radovljica. Ali tudi drugi, med njimi mladi ogerski kralj Ladislav kot bližnji sorodnik Celjskim grofom, zahtevali so svoj delež. Iz tega je nastala vojska, ki je Kranjskej naredila mnogo kvare. Cesar je poslal vojsko, ki naj vzame Radovljiški trg, in v dan 14. junija 1457. leta pride sam, postavi pod poveljstvom Gašperja Lamberga cesarsko posadko v trgu ter potem odide v Belak. Ko Janez Vitovic, vojskovodja Celjske grofinje in vdove Katarine, to izve, pridere čez Trojane do Loke, prevlada jo in požge; od tod pa jo mahne preko Kranja na Radovljico. Lambert, poveljnik cesarskih čet, čuti se preslabega ustavljati se Celjskim četam; zapali Radovljico in zbeži. Vitovic pogasi požar in pusti novo posadko v trgu. Ker, so pa Celjskih grofov vojaki nadlegovali ljudstvo, in ker je zaukazal Friderik IV., zbere se deželna vojska ter prisili posadko, da^ se jej je udala. Cesar je zaukazal močno obzidje in globok jarek zasuti. Koncem leta je Ulrikova vdova sklenila s cesarjem mir ter mu izročila proti pn-mernej odškodnini obširna posestva, med njimi tudi Radovljico. Tako je po stala Radovljica cesarska. Vladarji so jo zastavili zdaj temu zdaj onemu. Leta 1476. je bila izročena Juriju Kacija-nerju, in dve leti pozneje je Lenart Kacijaner, oče slavnega vojskovodje Janeza Ivacijanerja, potrdil iz Gradca prejem cesarske graščine Wallenburg s tamošnjo sodnijo in z uradom gorenje in dolenjc Radovljice.
V celjskih homatijah je Radovljica mnogo trpela. Zdaj je bilo cesarju na skrbi, da se škoda vsaj nekoliko poravna. Podelil je toraj trgu raznih pravic. Leta 1473. je zaukazal, da se mora prevažati blago skozi Radovljico, da pripade mitnina ondotnej mitnici. Svojemu oskrbniku Gašperju Hawenspecku je zaukazal, naj ostro pazi, da se izvršuje ukaz. Pet let pozneje — v dan sv.. Neže — je tudi dovolil tržanom, da smejo inostrance sprejemati med tržane. Kdor je ho-' tel biti sprejet, moral je 13 goldinarjev plačati v občinsko blagajnico. Prisega pri sprejemanji je bila v slovenskem in nemškem jeziku.
Friderikov naslednik, cesar Maksimilijan L, prepovedal je v dan 21. marca 1510. leta v mestu Radovljici vse krčme, ki niso mestne, ker se s tem kvar dela meščanom. Za tega časa je Radovljica dobila mestne pravice. Je li Friderik IV. ali pa Maksimilijan I. podaril Radovljici mestne pravice, ni znano.
O tem času je mesto še precej cvetelo. Imelo je lastno sodnijo, solno in vinsko trštvo, mitnico v Bohinji, Jesenicah in mestu. Graščini je plačevalo davka le 91 gld. 15 kr. na leto. Leta 1604. v dan 17. oovembra je nadvojvoda Ferdinand potrdil mestu po-prejšne pravice in svobodščine. Mesto je dobilo za tega časa tudi novega graščinskega gospoda. Leta 1616. je namreč nadvojvoda Ferdinand prodal Radoyljiško graščino z vsemi pravicami Jan. Ambrožu Thurn-Valsassini, kot deželnemu glavarju jako zaslužne-
MALI OGLASI
«•♦c
t: s
♦♦0»0»C*»oe**e«>e***00+fr»»C»C
mu možu. Obsegala Je 441 kmetij s podložnimi vred po okolici in mnogo druzih pravic in dohodkov. Dve leti pozneje je postala Radovljica po volji novega, gospoda fideikomis. Mestu sta pozneje cesar Jožef I. v dan 6. fe-bruvarja 1706. 1. Karol VI. pa v dan 28. maja 1721. leta potrdila iz Laksen-burga stare pravice, in cesar Jožef II. je 1784. leta poleg tega podelil tržni dan vsak torek. A pri vsem tem je Radovljiška občina vedno bolj hirala; mestni očetje'so pridobljena občinska imetja prodajali ter jo v dolg zakopavali. Vsled tega je prišel 1787. leta dvorni ukaz, da naj se občinska samouprava izpremeni ter izroči ta-mošnej graščini. Leta 1788. se je te daj izročilo grofu Vincenciju Thurnu, lastniku graščine, mesto z vsemi pravicami, dohodki in svobdščinami, se sodnijo in premoženjem proti temu, da graščina vzdržuje sodnika, prevzame vsa bremena in dolgove ter odraj-tuje davek. Graščinski lastnik pa je obljubil meščanom pustiti njih pravice glede posestva, hiš in rokbdel-stva.’ Grajski gospod je 1795. leta mestu celo dovolil, da si sme voliti župana; to se zna s pravicami, katere mu bode dovolil. Tako je mesto izgubilo samoupravo in pravice, katere so mu podelili razni vladarji, ter je prišlo pod grajsko upravo, kakor za časa Ortenburških grofov. Leta 1840 pa je dobilo mesto cesarsko okrajno gosposko.
Jako stara je tudi Radovljiška fara, ki je bila v starih časih zelo velika. Vže 1323. leta za časa Oglejskega pa-trijarha Pagana se nahaja v zapisniku kranjskih fara. Leta 1348. se nahaja v Radovljici župnik Viljem de Cucag-na. Ko so na Kranj skej gori in na Dovjem sezidali cerkvi, podaril je O-glejski patrijarh Ludovik 1362. leta takratnemu župniku Henriku in njegovim pravim naslednikom pravico tema duhovnijama postavljati namestnike, ki so jim pa bili podložni. Potrjevati duhovne za Kranjsko goro je 1363. leta izročil ravno oni patrijarh Ortenburškemu grofu Otonu in njegovim dedičem, ki so bili tudi patroni farne cerkve sv. Petra. Vpljiv Radovljiških župnikov je bil tako velik, da jim je bil izročen arhidijakonat kranjske in slovenske meje. Henrikov naslednik je bil 1380. leta Jakob. Ko je izmrla rodovina Ortenburgov, prešla je 1421. leta pravica patronata na Celjske grofe, za poslednjim Celjskim grofom pa Habsburškim vojvodam. Ko je pa 1461. leta cesar Friderik IV. takratnega Radovljiškega župnika Leonarda pl. Jamničarja imenoval prvega Ljubljanskega prošta, daroval je njemu in njegovim naslednikom vse dohodke Radovljiške fare. Ti so imeli odslej tu svoje namestnike.
Naj se tu omenijo še nekateri slavni možje iz Radovljice. Gašper Globočnik in Jože Matej Preširen sta bila profesorja modroslovja; prvi je izdal 1698. leta pesmi v latinskem jeziku. Najslavnejši za nas je pa Anton Linhart, rojen 11. decembra 1755. leta; opravljal je razne državne službe ter umrl 1795. leta kot deželni tajnik. Iz francoščine je preložil na slovenski jezik dve veseloigri “Županova Mici-ka” in “Veseli dan” 1790. leta.
Sedanje mesto ima 664 prebivalcev, ki se žive z obrtnijo, kupčijo, največ pa s poljedelstvom. Jako lepa je farna cerkev sv. Petra, sezidana v goti-škem slogu.
KAKRŠNEKOLI SLUŽBE IŠČE mlad, čvrst, neožfnjen mož, izučen v knjigovodstvu, vešč slovenskemu in nemškemu in že precej tud!1 angleškemu jeziku. Ponudbe pod.: Anton Carniolian, General Delivery, Joliet, 111.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko šiček. i*"i N. Broadway, Joliet, III
KJE JE MATIJA PETEH IZ AD-lešič pri Črnomlju. Še meseca januarja smo čitali v Amerikanskem Slovencu, da se je poslovil ob priliki odhoda v staro domovino, pa ga še dosedaj ni domu. Kdor rojakov ve za njega naslov naj ga meni naznani, ker me hudu zgrima. Mih. Grabrijan, Adlešiče pri Črnomlju, Krain, Austria.
KJE JE MOJ UJEC, ANDREJ PO-žek. Pred 14 leti je odšel iz domovine v Ameriko pa ni bilo ne duha ne sluha po njem. Rojake prosim, da mi o njem sporoče, ako. vedo „ali je še živ ali ne in kje se nahaja. Za poročilo bom jako hvaležen. Koz-ma Požek, 139 Rever St., Reading, Pa.	y	18t2
OBLEKE CEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za tnal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
Hitra odločitev.
Vsakomur svetujemo, naj bo zelo previden, kadar kupuje kako domačo potrebščino: preračuni naj, ali lahko kupi najboljše hlago, ali se pa mora zadovoljiti z manjvrednim. Samo v enem slučaju ni varčnost na mestu, nego se mora. omisliti najboljše blago, -kar ga je na svetu, in to je, pri nakupovanju zdravila. Ob želodčnih in črevesnih nerednostih se kaj hitro odločimo, ker vemo, da ne more nobeno zdravilo nadomestiti Trinerjevega a-meriškega zdravilnega grenkega vina. Pomniti morate, da bo Vaše zdravje popolno, če svoje prebavo popolnoma uredite. To je tako naravno, da se je čuditi, zakaj nekateri ljudje tako zanemarjajo svojo nedostatno slast in prebavo, ko vendar vedo, da vse take neprilike prizadevajo celo telo. Takoj bi morali začeti z uživanjem Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ki prebavila očisti in osladi, kar pomenja čisto kri in čista krv pomenja zdravje. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril
GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet national Ml
KAPITAL $100, 000.oc
f. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SED PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
910 N. Chicago StJreet, JOLIET, ILL.
Vprašajte svojega mesarja za
U
katere je dobiti pri viseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET, ILL
Posoiaiemo fienar napsestva
German Loan and Savings Bank MARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL
POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno S'ostiliio
National Buffet
katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač» vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
B. BERKOWITZ,
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroj:, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz ¡tovrstne jezike.
Filip» HiToler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICA
Dobro delo se jamči. Delo je
«mo, ker sta va brivca vedno pri roki.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago 9ts.
Najlepše in najrodovitneje zemljišče
za kmetije obsegajoče 6000 akrov se kupi od nas po jako nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke. Seno zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine preč ostalo plačavaš lahko v teku petih let. Obresti si prvo leto prost Vsak se mora naseliti v 6 mese-secih na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g. I. Česnik zna za to vse zemljišče in govori slovensko; on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, da je zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Zatorej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo pečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš urad The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsh pisma pošlite na naslov:
Ignac Česnih
General Delivery,	FAIRCHILD, WISCONSIN.
FAIRCHILD N. E. RAILWAY. N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Premog
NAJBOLJŠI
Union Lis Premog
PKODAJEMO PO
$3.50
tono. Za gotov denar.
Razvažamo premog na vse strani mesta.
Naročite ga pri nas, prihranite si denar.
American Coal Co,
Cor. Chicago in Columbia Sts.
JOLIET, ILL.
OBA TELEFON ŠTEV. 67.
Joliet, 111.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
O+iH
Izdelujem
Kranjske harmoni ke
najboljše vrste in sicer.
4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi poplavljam in uglašujem harmonike in orgije.
i Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastouj razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikamj. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta nasiov:
TIE-3LIE
COLLINS r. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. HEW EON. H. E.

JOLIET. ALL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL.
Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. __________
Kranjska hranilnica v Lubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje p<> 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega[sklepa
85,105,396 kron,
na Kranjskem.