Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom • za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.-— za četrt leta „ I —
Narofnina se pošilja upravniitvu v tiskarni št. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naroinine.
Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospoda Novak-u na velikem trgu po 10 h-
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanHa se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do Ercde opoludne.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Štev. 41.
Krvni davek štajerskih Slovencev.
Zdaj, ko odhajajo zopet cele trume slovenskih mladeničev k vojakom, vsiljuje se nam bolj kakor ob kakem drugem času misel na krvni davek, ki ga moramo doprinašati državi mi Štajerski Slovenci. Razmeroma z nemškimi sodeželani plačujemo štajerski Slovenci ogromen krvni davek! Štajerska dežela ima po zadnjem ljudskem štetju 1,360.000 prebivalcev. Ena tretjina tega prebivalstva je slovenske narodnosti. A krvnega davka pa moramo plačevati Slovenci toliko kakor Nemci, tukaj se ne pozna raamerje ene tretjine do dveh tretjin!
Štajerska dtžela daje vojakov za tri in-faaterijske polke, namreč za polke št. 87, 47, 27 in za dva domobranska polka št. 26 in 3. Cel« irfanterijski polk št. 87 in polovico polka št. 47 se sestavlja iz Slovencev, druga polovica polka št. 47 in celi polk št. 27 pa iz Nemcev. Domobranski polk št. 26 je sestavljen iz samih Slovencev, polk št. 3 iz samih Nemcev. Iz tega sledi, da plačuje tretjina slovenskega štajerskega prebivalstva ravno toliko krvnega davka kakor dve tretjini nemškega prebivalstva.
In kaj dobimo štajerski Slovenci za to ? Ravnokar smo dobili v Celje dva sodnijska svetnika in v Maribor in v Konjice po enega notarja, ki so našemu slovenskemu ljudstvu tuji in našemu slovenskemu jeziku sovražni. Tako nam plačuje nemška vlada naše velikanske žrtve pri krvnem davku! In ne dobimo ne ene slovenske gimnazije, ne ene
Listek.
Črtice iz življenja slavnih mož.
(Nabral in prevel Vrhovski.)
I.	Ruski car Peter Veliki je bil po bilki poltavski s Švedi, katere je sijajno premagal, kaj dobre volje. Ko so pripeljali pred njega švedske ujetnike, dal si je prinesti kozarec vina, ter napil jim, rekoč: »Na zdravje mojim učiteljem v umnem vojskovanju!« Vodja Švedov Renschield si drzne vprašati, kdo da so tisti učitelji? »Vi gospoda«, odvrne car, »vi švedski generali«. — »Ali to pa ni lepo od Vašega Veličanstva«, očita Renschield, »da ste svojim učiteljem za njih trud le — ječo naložili za plačilo!«
II.	Bivgi predsednik Združenih držav v Ameriki, Andrej Johnson (f 1. 1875) se je bil v svoji mladosti izučil krojaštva. Še le kot mladi krojaški mojster se je sam izučil brati in pisati. Nedolgo potem je bil vsled svojega navdušenja za prostost in blaginjo ljudstva izvoljen za poslanca v zbornico, kjer se je z vso vnemo potegoval za blaginjo nižjih stanov. To nekaterim plemenitašem ni ugajalo in eden mu je celo oponašal: »Gospod Johnson, kaj boste tako goreč, saj še ni dolgo, ko ste moje nogovice šivali.« Johnson ga ostro po-
V Mariboru, dne 8. oktobra 1903.
realke, ne enega učiteljišča, ne ene kmetijsko šole. V Mariboru, v Celju, v Ptuju je na tisoče Slovencev, a vlada se ne pobriga niti, da bi jim dala vsaj slovensko ljudsko šolo, dočim n. pr. po primorskih mestih zida za par nemškutarskih uradnikov kar sama rada nemške šole in nastavlja nemške učitelje. V vse urade, pri glavarstvih, sodiščih, davkarijah, nam vsiljuje Nemce, ki ne razumejo in ne marajo našega ljudstva, sinovi-uradniki slovenskih kmetov pa morajo v druge dežele v prognanstvo. Nas Slovence pozna vlada samo, kadar moramo plačevati krvni in denarni davek, sicer pa smo ji le državljani druge vrste! Dokler bodo naše vlade nemške, Slovenci ne moremo drugega pričakovati nego preziranje in tlačenje ...
Gornjeradgonski okrajni zastop.
Državni poslanec dvorni svetnik dr. M. Ploj je stavil v državnem zboru v slovenskem jeziku interpelacijo, ki nam kaj lepo osvetluje, kako se je delalo za okrajni zastop gornjeradgonski. Zdaj vemo iz te interpelacije, zakaj smo Slovenci propadli. Interpelacija državnega poslanca dr. Plcja in sodrugov na eksel. Ernesta pl. Korber, ministra notranjih zadev glede nepostavnega postopanja pri volitvah v okrajni zastop gornjeradgonski se glasi:
»Dne 11. septembra 1903 so se vršile volitve za okrajni zastop gornjeradgonski i i skupine kmetskih občin.
gleda, potem pa mirno odvrne: »No, ali tedaj Vaše nogovice niso dobro sešite?« Gromovito ploskanje je pritrjevalo od strani obrtnikov in delavcev tem modrim besedam in Johnson postal je sedaj še bolj priljubljen pri ljudstvu, katero ga je pozneje celo za predsednika ljudovlade izvolilo.
III. Iz življenja velikega kneza ruskega Konstantina pripoveduje se naslednja do-godba: Ko je bil on še le dvanajst let star, šel je nekoč s takratnim vojnim ministrom k ladijgstsji, ogledat si veliko novo vojno ladijo, »Knez Menčikov« imenovano. Ko se sprehajata po ladiji, prigodi se, da v tem trenutku pade neki mornarski učenec v morje. Takoj za njim skoči v vodo neki mornar, kateremu se posreči, rešiti fanta iz vode. Mladi princ je bil tega tako vesel, da stisne rešitelju roko, rekoč: »Jaz te imenujem od sedaj za častnika.« Tem besedam mladega carjeviča se minister začudi in je v veliki zadregi, dobro vedoč, da imenovanje častnikov v Rusiji pripada jedino le carju.
Ko je car to zvedel, dal je poklicati sina ter ga skara za to. Ali mladi carjevič ne more tega razumeti ter ves ne voljen reče: »Dobro! Ker tedaj Vaše Veličanstvo ne dovoli, da bi bil ta srčen mornar povikšan za častnika, tedaj tudi jaz nočem biti za admirala« Rekši odpaše svoj meč ter ga položi
Tečaj XXXVII.
Pri tej volitvi udeležil se je kot zastopnik občine Hrastje - Mota Jakob Cernjavič, posestnik na Moti, v resnici pa je bil izvoljen Jakob Misleta, posestnik na Moti.
Volilno legitimacijo dobil je pd c. kr. okrajnega glavarstva Ljutomer Jak. Černjavič, vkljub temu da ni'bil izvoljen, in se je na podlagi te legitimacije udeležil volitve kot volilni mož za imenovano občino.
Jakob Černjavič oddal je svoj glas za privržence I. Wratschkove stranke, katera je tudi z enim glasom večine zmagala.
Jakob Misleta je bil odločen pristaš nasprotne stranke I. Wratschko-ta, tako da se je z nepostavno udeležitvijo Jakoba Černjavič izpremenil volilni rezultat, in da so zmagali privrženci g. I. Wratschka, med tem ko bi bila sicer zmagala nasprotna stranka.
Jakob Černjavič udeležil se je torej volitve na podlagi kazenskega dejanja, bodisi da je falzificlral volilni protokol, bodisi da se mu je nalašč poslala od c. kr. okrajnega glavarstva ljutomerskega legitimacija.
K temu še omenimo, da se je jednak slučaj primeril v občini Grabonoš, kjer je dobil legitimacijo Jožef Šijanec, in le vsled reklamacije občinskega predstojaištva poslalo je c. kr. okrajno glavarstvo legitimacijo pravemu volilnemu možu g. Ant. Sattler-ju.
Podpisani torej vprašamo:
a)	Ali hoče visoko c. kr. ministrstvo za notranje zadeve nemudoma poizvedovati, na kateri podlagi je izdalo c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru volilne legitimacije?
b)	Zakaj je v občini grabonoški prvotna legitimacija bila dostavljena privržencu gosp.
pred carja. Car se nasmeje tem besedam in dovoli, da se je sinu imenovana želja izpolnila.
IV. Ruski car Aleksander I. potujoč po južnih pokrajih svojih, je nekoč se odtegnil od svojega spremstva ter došel k neki koči, pred katero je sedela stara ženica. Ta videvši cara po vojaški opravljenega, vpraša ga, je li morda on od carove straže in ji znabiti on donese denar, kojega ji pošlje njen sin. Caru se je dopadla prostosrčnost starke, vpraša jo, kdo in kje je njen sin?
Starka pripoveduje, da je že nad trideset let udova, da živi le ob tem, kar ji pošlje nje sin Ivan, kateri služi na carjevem dvoru. Ta ji pošlje vsako leto po dvajset rubljev in letos je še le polovico tega poslal, obetaje, da drugo pošlje po katerem carovih služabnikov.
»Veš kaj, starka«, svetuje car, »vprašaj za denar gospoda, ki ti ga jaz sedaj pokažem.«
Med tem se približa spremstvo in car pokaže starki na Orlova, rekoč: »Ta gospod ima tvoj denar.« Orlov, ki o tem ni nič vedel, se je čudil, ko ga žena vpraša po svojem denarju. Car, smejoč se, mu pove vse, ter ukaže, naj izplača starki šestdeset rubljev. Starka videvši toliko denarja, se ga brani vzeti.
Wratschka in ne izvoljenemu možu ?
c)	Na kak način je prišel Jakob Černja-vič do volilne legitimacije za občino Hrastje-Mota?
d)	Ali je pripravljeno visoko c. kr. mi-strstvo notranjih zadev, skrbeti za to, da se v slučaju kazenskega dejanja nemudoma odstopijo akti c. kr. državnemu pravdnistvu v Mariboru in ob enem sistirati konstituiranje okrajnega zastopa gornjeradgonskega ?
Dr. Ploj in tovariši.«
Videli bomo, ali bo vsaj minister posegel v nemčursko gnezdo ter pokazal javnosti naSe lepe nemčurje!
Deželni zbor Štajerski.
Preosnova dežel, volilnega reda.
Poslanec K o b i č je z drugimi slovenskimi poslanci vred predlagal meseca aprila t. L, naj se volilni red za deželni zbor spremeni. Ta predlog je vtemeljeval v četrtek, dne 1. oktobra. Zahteval je, naj se Število poslancev iz velikega posestva zmanjša. Zadcje deželnozborske volitve se je izmed vpisanih 201 volilcev od velikega posestva vdeleževalo 31 oseb. Teh 31 oseb je imelo 30 pooblastil in so si privoščili kar 12 sedežev v deželnem zboru. Na 31 oseb 12 poslancev! To je vendar v nebo kričeča krivica! Reče se: veleposestniki so možje silno zmerni. Nam Slovencem se niso nikdar pokazali zmerne. Pred leti so nam odrekali vsako pravico narodnega obstanka. Ko smo slovenski poslanci 1.1899 čitali v slovenskem jeziku deželnozborske interpelacije, so veleposestniki prvi med vsemi bežali iz deželne zbornice. Kar zadeva trge in mesta, naj v tej skupini volijo ne le samo nekateri trgi, ampak vsi, brez razločka. Poslancev za kmetske občine je premalo; njih Število se mora pomnožiti. Tudi naj se ne volijo po volilnih možeh, ampak vsak volilec naj voli naravnost poslanca. Pravico v kmetski skupini voliti naj ima vsak, kdor plačuje 8 K direktnega davka. Vpelje naj se nova sploSna skupina poslancev, v kateri naj volijo vsi, ki nimajo dozdaj volilne pravice v nobeni prejšnjih skupin, tudi tisti, kateri sploh nobenega davka ne plačujejo. Poslanec Robič je izjavil, da Slovenci zahtevamo enako, sploSno, direktno in tajno volilno pravico. Ker se pa ta za deželni zbor ne bo dala doseči poprej, preden se enaka volilna pravica ne zagotovi za volitve v državni zbor in ker zdajsni umirajoči državni zbor splošne in enake volilne pravice ne bo vpeljal, odstopi gospod Robič za zdaj od te zahteve
ter tirja le pravičnejšo razdelitev deželno-zborskih poslanstev.
Nemška katoliška stranka je po poslancu Hagenhoferju vložila skoro jednako zahtevo po pomnožitvi števila deželnozborskih kmet-skih poslancev ter se strinja večinoma z nazori Slovencev. Le to še pristavljajo nemški katoliki, da se iz kmetske skupine izločijo kraji, kjer so fabrike. Fabričani naj volijo s trgi in mesti. Ob jednem pa zahtevajo nemški katoliki pomnožitev števila deželnih odbornikov v skupini kmetskih poslancev. Kmetski poslanci imajo zdaj samo le enega deželnega odbornika. Govornik Wagner je rekel, da je za nemške kmete štajerske silno bridko, ker nimajo zdaj zastopnika v deželnem odboru. Bodita dva deželna odbornika izmed kmetov, jeden za slovenski, drugi za nemški del dežele. (Vseh deželnih odbornikov je zdaj Sest — deželni glavar je sedmi. Jeden odbornik je izmed veleposestnikov, jeden (gosp. Robič) izmed kmetov — štirje izmed mest in trgov. To je nemška pravica!)
Baron Rokitansky, voditelj »bauern-bündlerjev« je tudi zahteval spremembo volilne postave. Večinoma se tudi on strinja z Robičem in Wagnerjem. Le to mu ne gre v glavo, zakaj bi se fabrike uvrstile v mestno skupino. G 3 se njegov predlog sprejme, bi bili Slovenci na slabšem kakor so zdaj. Po zahtevi Wagaerja bodi vsaka občina s 250 dušami sedež volitve ; po predlcgu Rokitanskega občina s 400 duSami. Baron Rokitansky je zbleknil v svoji surovosti proti nemškim katolikom par psovk, radi katerih so mu ti zasolili nekatere prav kosmate.
Poprava naših hudournikov.
V petek, dne 2 oktobra so bili na dnevnem redu predlogi nekaterih nemških »bauernbündlerjev« radi poprave nekaterih gornještajerskib hudournikov, potem dva predloga poslanca Ž i č k a r j a v isti zadevi. Že 17. aprila t. 1. je vložil ta poslanec predlog, naj se popravi nevaren hudournik Sevnišnica, ki teče pod Zabukovjem in skozi Sevniško občino ter se zliva nekaj nad sevniško železniško postajo v Savo. Dne 2. oktobra je imenovani poslanec zagovarjal in vtemeljeval ta svoj predlog ter zahteval, naj se izroči v pretres deželno-kulturnemu odseku. Deželni zbor je sprejel ta predlog. G. Žičkar je potem utemeljeval drugi predlog, ki ga je vložil dne 21. sept. t. 1, naj se uravnajo v brežiškem okraju sledeči trije hudourniki: Močnik v Artički, Gabernica s Sromlico v Za-kotski občini. Tudi predlog zastran teh treh potokov se je izročil deželno-kulturnemu od-
seku v pretres in poročilo. — Kadar pridejo na svitlo stenografični zapisniki deželnega zbora, objavimo te govore.
Slovenec zmagal proti Nemcu.
Poslanec Robič je predlagal ob koncu svojega govora zastran volilne reforme za deželni zbor, naj se njegov predlog izroči odseku s 15 člani; grof Stiirgkh se je temu ustavljal rekši: Ta odsek naj šteje samo 12 udov, ker se dozdaj tudi niso volili odseki s 15 člani, ampak k večemu z 12 člani. Gosp. Robič je stvar pojasnil, zakaj je treba tako mnogoštevilnega odseka z 15 člani ? Zato, da ima v njem vsaka stranka vsaj po dva uda. Ker so s slovenskimi, katoliškimi in bauern-buadlerskimi poslanci glasovali tudi nekateri nemški narodnjaki, je bil sprejet Robičev predlog. V ta odsek, ki ima prenarediti yo-litveno postavo, sta izmed slovenskih poslancev izvoljena gg. dr. Dečko in dr. HraSovec.
Politični ogled.
Prva okrožnica Pija X. Novi papež Pij X. je izdal prvo okrožnico vesoljnemu svetu. Sv. oče pravi v cjej, da se je s solzami v očeh vpiral izvolitvi in da se je bal slediti onemu, ki je 26 let vladal cerkev z veliko modrostjo. Tudi radi tega se je vstrašil izvolitve, ker bolj kot prej se cerkev nahaja v položaju težkih in trdih stisk. Uklonil pa se je božji volji. Njegov program je delovati, da bo povsod vladal Kristus. Morda se dobe ljudje, nadaljuje okrožnica, ki tajne namene iščejo v naši duSi, da bi jih izrabljali za svetne namene in strankarske želje. Da za-tremo že v kali ničeva upanja, izjavljamo, da nočemo biti drugega, kakor služabniki Boga, ki nam je izročil sveto službo. Papež kliče na pomoč škof*, obžaluje boj, ki se povsod bije proti Bogu in pravi, da se mora človeško družbo pripeljati nazaj h krščanski nravnosti in kršč. življenju. Priporoča vzgojo mladine, posebno one, ki je določena za du-hovski stan. Sveti oče želi, da se katoliška društva v mestih in na deželi povsod širijo in z vzgledi delujejo za krščansko življenje. Dejanje usmiljenja se mora izvrševati brez ozira na samega sebe in brez ozira na svetne koristi. Ko bo vse zopet urejeno v Kristusu, bodo plemeniti in bogati pravični in darežljivi proti nižjim. Cerkev mora biti popolnoma neodvisna od vsake zunanje vlade. Ko sveta stolica to prostost zahteva zase, ne brani le cerkvene pravice, ampak skrbi za sploSno blaginjo in blagor narodov. Sv. oče končuje
»Zakaj nočeš tega denarja?« jo vpraša
car.
Zato, ker se bojim, da ni prav zaslužen«, odgovori žena. »Vem dobro, da ima moj Ivan na leto le osemdeset rubljev, zato ni mogoče, da bi si bil od tega toliko prihranil.«
Poštenje starke je zelo dopadlo carju. Pove ženi, kdo da je in dostavi, da odslej ji bode sin Ivan pošiljal vsako leto večjo podporo, ker se mu bode zvišala plača.
V.	Pruski kralj Friderik II. je imel pogosto pri svoji mizi znanega brezbožneža Voltaire-ja kot gosta. Ta je najraje govoril brezbožno in pchujšljivo ter kvasil proti veri in Bogu. Nekoč se je ravno napeljala govorica o večnosti in nebesih, na kar Voltaire ošabno reče: »Kar se mene tiče, jaz ne maram za nebesa, temveč bi ondi svoj pripravljeni sedež le rad prodal.« Na te besede se oglasi neki moder pa bogat mož, rekoč: »Dragi gospod! Mi vsi tukaj smo pod pruskim
Jiraljem, kjer velja postava, ako hoče kdo kaj prodati, mora se prej izkazati, da je on v resnici lastnik tega. Ako morete vi v resnici spričati, da je jeden sedež v nebesih vaš in ga prodaste, kupim ga jaz in če dam celo svoje premoženje zanj!« Brezbožnež je na to umolknil, dobro vedoč, da so ga te besede zadele do živega.
VI.	Kralj Ljudevit IX. je dobil za spomin
ogromno veliko repo, katera je rastla na zemljišču, kjer je on svoja mlada leta preživel. Kralj je daroval zanjo sto cekinov. — Ko je o tem zvedel neki plemenitaš, sklenil je pokloniti v dar kralju najlepšega svojega arabskega konja, meneč, da za takšno darilo bo gotovo dobil kraljevsko odmeno. Kralj je konja sprejel, nato pa cdprl svojo zakladnico in vzel iz nje ono repo rekoč: »Verjemite mi, gospod, da je ta repa mene stala sto cekinov, pa vendar jo Vam dam kot v zahvalo za Vašega konja.« Plemenitaš se je poklonil, vzel repo in jo nesel domov. Do smrti potem ni mogel pozabiti na to »kraljevsko darilo.«
VII. Grof Adam Revicky, državni kance-lar za časa cesarja Franca I., je rad govoril slovaški s svojimi rojaki, ako so prišli k njemu s kako prošnjo. Nekoč pride deputacija od priprostih kmetov, katera izroči kance-larju pisano prošnjo in eden od njih jo raz-jasnuje rekoč: »Naj bi blagovolil preblago-rodni gospod k a n c e 1 i s t (pisar) to proSnjo podpirati.« Revicky smejoč se, pove prošnjiku ljubeznivo: »Moj dragi! Vaša proSnja zdi se mi opravičena in skušal jo bodem pDvoljno reSiti, ali povedati Vam moram, da jaz nisem kani.elist, nego kancelar!«
»No, ni veliko na tem«, odvrne prostodušno kmet, »gospod so videti še mladi, ako
jim Bog zdravje da, lahko da kedaj še postanejo celo k a n c e I i s t.«
VIII. Ogrski kralj Matej (Matjaž?) se je nekoč mudil v mestu Gemer, kjer so mu mestjani napravili velike pc jedine. Kakor navadno ob takih slovesnostih se je tudi tukaj napivalo na zdravje kralju, na domovino in posamezne plemenitaSe, le samo na kmetsko ljudstvo se ni nihče spomnil. To kralju, ki je bil veliki prijatelj ljudstva, ni bilo po volji. A!i vendar ne pokaže nobene nevolje, temveč kmalu po pojedini povabi vse družbo na izlet v vinograd. Ondi da sebi in vsem drugim prinesti motike ter začno kopati, da je vsem znoj tekel po obrazih. Kmalu ga jame gospoda prositi, naj odjenj8jo od težkega dela, on pa jih modro pouči, rekoč: »Vidite, gospoda, kako težko je delo ubogega kmeta. Se li torej ne spodobi, kadar njegove pridelke uživamo, da se spomnimo tudi onib, ki so ga nam tudi pridelali?«
Smešničar.
Dokaz. Čevljarski učenec (mojstrovi ženi): »Gospa, gospa; ste-li čuli šum v veži! Mojster je padel.« — Gospa: »Za božjo voljo, pa vendar ni padel po stopnicah?!« — Učenec: »Baš po stopnicah, kajti iz nebes še ni padel ni jeden mojster!«
okrožnico s podeljenjem papeževega blagoslova.
Razmere na Balkanu. Ruski car je bil prve dni tega mesca gost našega cesarja. Bila sta skupaj na lovu v Miirzstegu na Gornjem štajerskem. Ob tej priliki pa se je tudi veliko posvetovalo o razmerah na Balkanu. Nobeden vladarjev ne želi vojske, in če bi tudi Bulgarija ali pa Srbija začela z vojsko, jih ne bode niti Avstrija niti Rusija podpirala. Pač pa se je v Miirzstegu sklenilo, zahtevati od Turčije, da v Makedoniji ublaži razmere. UstaSi pa ne verjamejo, da bi Turčija res kaj odločilnega storila, zato se pripravljajo, da nadaljujejo boj skozi vso zimo. Najmanj 20000 mož ostane pod orožjem.
Vojna navarnost v vzhodnji Aziji. Japonske čete so baje zapustile Dari in se vkrcale na Korejo, v kratkem se pričakuje še več vojaštva. Istotako je 50000 ruskih vojakov pripravljenih, da se vkrca na Korejo. Sluti se, da se med Rusijo in Japonsko nekaj plete. Za Korejo sta se Japonska in Kitajska stoletja krvavo bojevali, sedaj pa je stopila na mesto Kitajske Rusija ter namerava na vsak način posesti Korejo. Japonska seveda ne namerava svojega najdragocenejšega ozemlja prepustiti brez boja, zaradi tega se z vso resnobo pripravlja na vojno. Tudi Rusija so zelo resno oborožuje. Sploh je stališče v vzhodnji Aziji zelo vroče.
Dopisi.
Kapela pri Radgoni. (P i s k r o v e z) Morebiti mislite, gospod urednik, da me je hudobni svet spravil že pod zemljo ali pa mogoče tudi mislite, da so me bračkijanci pojedli na golažu po volitvah v okrajni zastcp gornjeradgonski ? Toda temu ni tako, ampak jaz sem Se vedno čvrst hrust ter Se uganjam vedno svoje burke po grešnem svetu, vežem piskre, rinkam ptujske krote itd. Delal sem tudi pri Mireki spodaj v grabi pod Paričja-kom. Vezal sem piskre, ranjgle, sklede in druge v to stroko spadajoče reči. Gospod urednik! Tukaj Vam je kraj za korondiče v tej grabi. Mimo teče precej velik potok, kjer se lahko ti gnusi kopljejo, zraven je tudi Suma, kamor jih goni Mirek na paSo. Zato jih tudi redi precejšnje Število. Oh, zdaj pa gor v breg k Močniku. Sitna reč to, da mora Sepav človek hoditi v take hribe. To Vam pravim, to ni dobro, da svet ni bolj raven, bi vsaj ubogemu piskrovezu ne bilo treba v bregove laziti. Pa naj bo, ker ga jaz itak ne morem zravnati, grem rajši gori k Močniku in prav pridno delam svoj kšeft, ker vem, da še stric hranijo v kleti nekaj one, oh, one ljube žgane kapljice, katera mene tako po-krepča. Pa saj sem jo tudi dobil, pa Se prav dobre, zraven pa Se par groSev. Korajžen tresnem »cejag« v piito, piito na pleča, pa stopim k Čuki. Stopim v hišo, prav lepo pozdravim strica, pa nič odgovora. Sedijo za mizo z neko stvarjo v rokah in niti ne trenejo z očesom. Pozdravim drugič, tretjič, četrtič, pa nič in zopet nič. Takoj mi pride na misel: Stari je začaran. Ker se razumem nekoliko o zagovarjanju pri taki reči ter nosim vedno pri sebi neke žegne iz sv. Višanj, stopim k stricu in začnem moliti nad njim molitev iz korana; ko pa izgovorim stavek: Alah, Alah je velik in Mohamed je njegov prerok, se stari vzdigne ter se z vso silo zakadi v me tako, da sem bil takoj pod sepom in seveda tudi hitro na cesti. Še le zgoraj pri Bištofu, kjer sem dobil tudi nekaj dela, zvedel sem, da so Čukov stric ravno Študirali, kako bi se dalo storiti to, da bi se »Štajefc«, katerega so držali v rokah, tiskal z belimi črkami na črn papir, ker tako bi bilo po njih mislih bolj »nobel«. Pri BiStofu zakrpam par ponvic, razdražim nekoliko njegove korondiče, se poslovim, pa stopim k Vreni, ki se piBe za Jurjeviča. Pa glejte! Tudi tukaj cela truma korondičev, ki so delali grozne viže, da je človeku kar kosti pre-
tresalo. Nekoliko jih zarinkam, nekaj pohodim, en par jih pa tresnem v püto, ker s tem je neki dobro kaditi okrog živine in po hlevih, ker po tem kadilu vse mühe pocrkajo. Bom poskusil. Če bo res tako dobro sredstvo za pokončevanje müh, bom bralcem »Sloven. Gospodarja« naznanil.
Krevsam dalje do Batičkarja, kateremu je Horvatov Rudolf »Štajerca« »perštela«. Zabrusim mu par gorkih skozi vüha, zakaj se da tako pregovoriti.
Zdaj sem pa mislil, da bo čas iti domov. Poprej bi se rad Se nekoliko pokrepčal. Pa kam hočem iti? K Horvatu ne grem, ker tam bi imel gotovo zopet opraviti s »Štajercem. Pa grem k Peku, si mislim, in tako tudi storim. Naročim si za en »zeksar« »kar-patenpiter« in žemljo. Dobim naročeno, se pokrepčam nekoliko in Se le zdaj se ozrem okrog sebe. In kaj zapazim ? Ravno za mojim hrbtom kobaca grozno napihnjena ptujska žaba. Hitro jo bacnem iz stene pod duri, na jezo Se spijem za en groš; ko sem Sel iz hiše, spodtaknem se v pekov koš in ha, ha, ha! razsipal sem mu žemlje. Teremtete, to Vam je bila komedija. Korondiči pa so jih skupaj brali; jaz pa sem jo hitro pobrisal, da bi mi ne padlo kaj na glavo, ker pekova gospa so strašno huda žena. Ker je tukaj pri nas grozno zanimanje za piskroveza in ker bi ga »Štajerčevi« pristaši posebno radi poznali, se jim bodem, ako bodete gospod urednik dovolili, v kratkem v Vašem listu predstavil.	Piskrovez.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Čudne, da smešne razmere vladajo pri nas. Muhič in Vučina dobivata po pošti ogromno množino pisem, v katerih se obsoja njih dejanje, da sta glasovala pri volitvah v okrajni zastop za nemčursko stranko. Š3 celo sovjaške babe so sprevidele, kako narodno nesrečo sta nam ta dva nakopala. No, preti se s tožbo, in Vučina pošilja tistim, o katerih kaj sumi, pisma, naj pridejo na pogodbo, drugače jih izroči sodišču. Le poskusita! Vučina se je nekje izrazil: »Kak do Mühiö volili, tak mo mi.« Mühiö so volili očko Bračka in Vučina so tüdi volili Bračka. Vrabci na strebi so pa čivkali, da je Vučina Muhiča pregovoril, naj voli nemčursko. Smeh gre po celem Sovjaku in celi fari, ker so začeli vrabci peti novo pesem. Znabiti so se je naučili v Coblovem prosi. Glasi se tako in je povsem resnična:
„Ko b' Cobla ne b'lo,
tud' Muhiča ne b'lo,
in Bračko bi zletel
s prestola strašno — strašno, uh-juj!"
Da, da, kam ste gledali pri občinskih volitvah?! Tudi naroden kramar Vogrinec se strašansko jezi, pa ne za to, ker je Bračko zmagal, ampak zato, da mu pravijo, da ni naroden, ampak neroden. Človek res ne ve, katero je pravo. On pa se hrabri in pravi, »da je Slovenec po starem kopitu!" Bog mu žegnaj, staro kopito seveda!
Po Seliščih se govori, da je nekaj zelo menilo biti pisano v »Štajercu«, pa je nekdo branil. Pa ne, da bi si mislili, da bi kdo Muhiča, Vučina, Miklna ali MatjaSiča notri dal. O ne! Od našega odslega č. g. Bosina. Ne vem, zakaj so tedaj branili. Ker sem ravno sedaj v Seliščih, kjer je vedno nekaj novega, vam moram hitro povedati. Štacunar Vüöek ima nove cigaršpice. Čista novi so! Papirnati in na konci pozlačeni. Ia na teh je tiskano (v »Štajerčevi« tiskarni?): »Anton Lasbacher trgovec meschanega blaga c. k. Tabak in Smodnika prodaja v Seliščih. To ima on »sehr gut« natiskano. Tam, kjer pa je tisti »hudi pes«, je pa napisano »Šlimmer Hund«. Teremtete! to tudi nikar si bodi za Selišče, da imajo ondi »Šlimmer Hund«. — V Okoslavcih je dobil Bračko prav dobro pod nos. Pri seji je diktiral nemško, pa mu povedo, da to ni tako kakor si gospod oča mislijo, pač pa da se v slovenski občini samo slovensko diktira. In tako je Bračko obmolknil, kakor če bi mu jezik odrezal. Druge občine, posnemajte in kmalu bodo oča vedeli, da se s Slovenci ni šaliti! — Nek Jurjevčan bi se
rad dopadel ljutomerskim nemškim uradnikom in je napisal drugači prav snažno, a nemško pismo, samo »nezgruntano« dosti kozlov, slovničnih in pravopisnih je bilo, tako da so se vsi smejali ter imeli za norca vse Slovence. Jurjevčani, tega več ne delajmo! —* Vojaški novinci zapuščajo rojstni dom. Vse je žalostno, in mnogo solz se pretoči ob slovesu; koliko pa še skrivaj! Pa nič ne pomaga, ker: »Za brambo domovine — skliče cesar svoje sine«; ti pa ga ubogajo, akoravno marsikateremu ob slovesu poka srce.
Tako smo pogledali malo po jurjevški fari. Čs bo pa kaj trebalo, pa že povemo!
Iz Korondičberga nad Peklom. »Ta preklicani lovec, ki nam je spet pokradel te naše lepe živalice. Da bi jih vsaj plačal, ne pa da odide ž njimi meni nič, tebi nič! Še ne vpraša nikogar!« Tako so klepetale vr-hovske klepetulje, ko sem jim zadnjič korondiče pobral. Posebno jedna je v jednomer jezik sukala: »In ta lovski tat...! Oh uboga moja živalica!« — Žal mi je postalo, da sem jim te nedolžne živalice pobral in sklenil sem, se podati v puščavo — se pokorit. Kje pa Se puščavo najti ? to Se je bilo vprašanje! Listam po koledarju in res najdem: Sv. Lovrenc v PuSčavi. V to puščavo som se namenil podati najmanj Stirnajst dni. Zato se napotim k Škrinjarskemu rudarju, da vzamem od njega slovo. Rudar mi je postregel z dobrim vinom ter mi omenil, da bi mi zraven lovske uniforme kaj lepo pristojala cepikliška kapa. »Kje pa jo hočem dobiti?« ga vprašam. «K Babocu si ne upam, ker sem mu zadnjič korondiča ukradel.« »E kaj ni drugih krojačev!« mi odgovori. »Pa idi v BiSečki vrh k krojaču Baštjanovem Janžeku, ki je črmlenski advokat.« »Ta je pa pravi!« mu odgovorim ter se takoj odpeljem po kapo. Cepikl pustim zunaj, sam pa se podam v hiSo, kjer hitro kupim kapo. Ko pa si mislim zopet sesti na cepikl, zapazim, da je v gumi na kolu luknja. Hitro pogledam, kaj bi neki bilo. »Pa tristo šmentov!« V gumiju je bil žnidarjev korondič, ki mi je mislil cepikl uničiti ter se je iz strahu pred menoj skril. »Čakaj spaka!« si mislim. Zakrpal sem kolo, vsedel se na cepikl ter halo naprej. Ej, to vam je bila štima, ko se je korondič sukal v kolesu. Ljudje so mislili, da so prišli odkod tudlzokarji. Ta Skoda, katero mi je mislil ta korondič prizadjati, me je tako razjezila, da sem pozabil na puščavo ter sem sklenil svoje love nadaljevati in sicer takoj, ker sem imel tudi gver in rešpetlin seboj. Da tudi svoje velike torbe nisem doma pozabil, je samo ob sebi umevno. Pripeljal sem se do Bele-čevega Frančeka pod »britofom«, namreč taistega, ki ga je tako mrličev strah, da si je naročil korondiča, ki bi ga naj stražil. Pa kako zanesljiva straža je to, lahko posnemamo iz tega, da sem ga jaz brez vsega truda spravil v torbo. Od tod se peljam v Ločki vrh k Čehu, kjer zagledam korondiča, ki je stal nad vratmi ter držal smrekov vrSič kvišku. Tudi tega si prisvojim. Od tod se peljam dalje. »Pa kaj hudirja neki drdra?« Proti meni je letel Pajnhov, na katerem se je peljal lep korondič. Namerim puško »Pok«! Pajnhov oddrdra mimo me, korondič pa je ležal stegnjen v grabi. Naložim si ga v torbo ter se podam k Olčevemu Frančeku po dobro rejenega korondiča. Ko tudi tega dobim, kakor tudi pri Strahečevem Poltu v Ločiču, podam se h Golobu krčmarju, da si pogasim žejo. Ko pridem v hišo, kličem natakarje na vse kriplje, pa ni prišel nobeden. Grem gledat v zadnjo hiško, kjer najdem Goloba, ki je namesto kukovce korondiča božal. Ta čas, ko mi je natakal vino, prisvojim si korondiča, izpijem potem vino ter odfrčim v Trnovce k Bračičevem Naceku. »Tri sto medvedov, ali imajo krta v steni?« si mislim. Pogledam z rešpetlinom, kaj bi bilo. Bil je korondič, katerega hitro izkopljem ter vtaknem v torbo. Nacetu pa bi svetoval, naj raje korondiča opusti, sicer še mu steno podkoplje, da se na njega zvali, kakor se je že zgrudila na njegovo ženo. Ali pa ga naj vsaj močno za-
rinka. Vozil sem se na vse strani, pa nisem imel več sreče. Ves nevoljen se podam v Biš v narodno gostilno, kjer sem se krčmarju pritoževal. On pa mi pravi: »Veš, dragi ce-piklist, korondičem se godi od tedaj, ko je bil pri Sv. Juriju sv. misijon ter so hoteli požreti vse čast. gg. misijonarje, jako slabo. Kar tako zapored letajo nazaj v Ptuj. Da pa bi izpečali Se to bore Število, kolikor jih je Se, poslali so meni po velki maSi prvi dan jednega, drugi dan pa kar trideset korondičev. Pa vzel sem tisti veliki bič v roke ter jih iztiral vse nazaj v Ptuj.« Ta njegov čin sem pohvalil, pa vendar mi je bilo žal, da ga nisem tedaj obiskal, da bi jih bil meni izročil, ker bi [jih potem imel ravno polno torbo. Tako nekoliko vesel, nekoliko pa žalosten se podam v svoj brlog, kjer ostanem do velikega jesenskega lova. O taistem pa bodete Se zvedeli, gospod urednik.
Cepeklist Neznasekdo.
Bazne stvari.
Iz domačih krajev.
Politično društvo „Pozor" s sedežem v Ptuju priredi v nedeljo, dne 11. okt. 1903 ob 3. uri popoldne na dvorišču (vrtu), pri neugodnem vremenu v prostorih gospe Jagodič na Ptujski gori shod z nastopnim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slučaj BratuSa in nemSko časopisje — poročevalec g. dr. Ant. Brumen. 3. Čitanje resolucij in glasovanja o resolucijah. 4. Slučajnosti in nasveti. — K prav obilni vdeležbi vabi	odhor.
Volilni shod v Velenju. V nedeljo, dne 11. t. m. se vrSi v Velenju pod župni-kovim kozolcem volilni shod, pri katerem poročata državni poslanec vit. B e r k s in deželni poslanec V o S n j a k o svojem delovanju. Na dnevnem redu tega zborovanja sta tudi govora dr. Vlad. Sernecaindr. K u k o v c a.
Volilni shod v Dobrni pri Celju. V nedeljo, dne 18. okt. se vrši na Dobrni velik političen shod. Na shodu bodo govorili: drž. poslanec g. Jož. Ž i č k a r, deželni poslanec g. dr. Iv. Dečko in drugi. Ker je ta shod velikega pomena za Dobrno in okolico, opozarjamo že danes na ta velevažen pojav v političnem življenju Dobrne in okolice.
Imenovanja. Dežel. sod. svetnikom sta imenovana sodna tajnika g. Karol M u 11 e y v Ljubljani za Celje in g. Afonz K a p u n iz Maribora za Velikovec. Dalje so imenovani dež. sod. namestnikom in ostanejo na svojih dosedanjih mestih okrami sodniki gg.: dr. Jožef Kronvogel v Št. Lenartu v SI. gor., Maks V i d i c v Gornjem gradu. Dež. sodnim svetnikom je imenovan sod. tajnik Adalbert K o t z i a n v Celju za Celje. — Zopet sta imenovana dva našemu narodu tuja Nemca za Celje, ko imamo vendar toliko slovenskih sodnikov, ki so na Spod. Štajerskem doma in bi radi službovali v domačih krajih. Toda zagrizeni nas nasprotnik na predsedniškem mestu deželnega nadsodišča v Gradcu grof Gleispach nalaSč prestavlja Slovence iz naših domačih krajev, k nam pa vtika Nemce, kateri sami ne gredo radi sem. Tukaj potem neradi služijo ter so nevljudni, da večkrat celo surovi z ljudstvom, katerega ne razumejo in ne ljubijo! A grof Gleispach hoče, da iz naSih mest in trgov ne izginejo Nemci, za to nam pošilja tako rad le nemške uradnike. Mi pa pravimo: Proč z nemškimi uradniki!
Spremembe pri notarijatu. Wilibald Swoboda je prestavljen iz Šmarij v Konjice, notar Alojzij K r a j n c iz Senožeč v Šmarje in dr. Josip Haas iz Velikovca v Maribor. — Svoboda in dr. Haas
sta Nemca. V Mariboru imamo sedaj samo enega slovenskega notarja, namreč gosp. dr. F i r b a s a, katerega se naj vsled tega Slovenci trdno drže. Dosedaj smo imeli Slovenci dva slovenska notarja v Mariboru, namreč dr. Radeja in dr. Firbasa. Nam sovražna vlada pa nam je vrinila sedaj na Radejevo mesto Nemca. Isto je storila v Konjicah, kjer smo imeli slovenskega notarja Kocbeka. Tako nam Nemci jemljejo mesto za mestom!
Premeščeni so davčni praktikantje: Franc G al a iz Brežic v Celje, Ant. C v ah te iz Konjic v Celje, Josip Cepin iz Celja v Konjice, J. Ž u 2 a iz Celja v Cmurek in Zvo-nimir Dobrave iz Kozjega v Miirzzuschlag. Slovenski uradniki se prestavljajo v tuje kraje, sem v naše kraje se pa nastavljajo i uradniki, ki psujejo slovenske kmete, pljujejo na slovenske pobotnice ter zasramujejo slovenski narod.
Mohorjani za družbo sv. Cirila in Metoda 1 Kmalu dobimo knjige Mohorjeve! Najboljše bo, da nb tej priliki plačamo udnino za drugo leto. Človek je tako brez skrbi, poverjeniki naši pa so s tem jako zadovoljni. Pa še nekaj 1 Naša imenitna Šolska družba sv. Cirila in Metoda potrebuje za obrambo naSe revne dece ob mejah denarne podpore. Mohorjani, darujmo letos, ko bomo prejeli knjige Mohorjeve, vsaj 2 krajcarja za našo podpore potrebno šolsko družbo. Če vsak Mohorjan stori svojo dolžnost, dobi ta družba lepo podporo. Slovenci, Siovenke, naj ne bo ta opomin glas vpijočega v puščavi! Seveda, tudi večjo svotico, ako le moreš, smeš ob tej priliki darovati za družbo sv. Cirila in Metoda. Pa ne pozabiti!
Poročil se je v Celju gosp. dr. Anton Božič z gdčno Olgo Filipičevo. — V nedeljo, dne 4. t. m. se je poročil g. Franc Strupi, trgovec v Celju z gco. Karolino Drofenikovo iz Št. Jurija ob juž. žel.
Častnim občanom je imenovala občina L a h o n c i čast. gosp. Frančišeka Š t u h e c, kapelana pri S?. Tomažu blizu Ormoža. — Občinski odbor v Mrčniseli je imenoval v svoji izvanredni seji dne 4. okt, g. 03valda PustiSeka častnim občanom za njegove zasluge kot bivSi občin, tajnik.
Porotno zasedanje v Mariboru. Za IV. porotno zasedanje t. 1. je imenovan predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predsednik okrožne sodni je Greistorfar ter njegovim namestnikem višji deželnosodni svetnik dr. Voušek in deželno sodna svetnika dr. Pevetz in Morocutti.
Mariborske novice. Načelnik požarne brambe, lekarnar g. Horinek je odstopil od požarne brambe, ker je dal svojo lekarno v najem in se preseli na Dunaj. — Na tukajšnjem pokopališču je neznan hudobnež iz nagrobnega kamna pismonoše Wandala izbil fotografijo, ki je bila vklesana v kamen. Skrajua surovost! — Pred nekaj dnevi je kupila učiteljeva vdova Sket na tukajšnjem trgu gobe. Ko je iste doma z otroci zavžila, nastopili so pri vseh znaki zastrupljenja. K sreči jih niso veliko zavžilil tako da ni bilo resne nevarnosti za življenje. Torej pozor pri nakupovanju gob! — V mariborski bolnišnici so umrli: Andrej Šega iz Goroje Bistrice, Alojzij Celcer in Franc Z'žek iz Plača. — Posestniški sin Franc Dugovnik iz župnije Selnica ob Dravi je prišel k vojakom k 47. pešpolku v Maribor. Komaj pa je oblekel vojaško suknjo, že jo je moral zopet sleči ter iti v luknjo k sodni ji, ker je ukradel dne 22. m. m. trgovcu s perutnino, J. Abtu, kolo. — Zadnjo nedeljo po noči so se zopet tepli pri gostilni »Burgmaierhcf«. Hiapca Jurija JurSec, ki je služil pri Šošteriču, so tako stepli, da so težko ranjenega prepeliali v bolnišnico.
Sv. Barbara niže Maribora. Dae 24. m. mes. je umrl vpokojeni šentpeterski nad-učitelj Lovro Rolla v 74 letu Rojen je bil pri Sv. Ani ua Krembergu, ljudsko šolo je obiskoval v Št. Lenartu v SI. gor. in nadaljne višje šole v Mariboru, kjer je prebil skušnjo »najbolje« 1. 1847. Ša istega leta je nastopil učiteljsko službo ket pomočnik * lepi Kapeli,
potem je služil še v Svičiai, Hjčah, pri Sv. Antonu v Slov. gor., v Zavrču, v Ormožu, pri Sv. Miklavžu na D", pt l;u in od 19. avg. 1858 neprenehoma v Št. Petru pri Mariboru do 1890, torej blizu 32 let. Celo vrsto njegovega učiteljevanja so ga spremljala častna priznanja hvalevrednega delovanja v šoli in cerkvi. Tudi za sadjerejc je dobil častno priznanje, kajti s to stroko se je mnogo bavil svoje dni. L. 1898 se mu je podelila častna kolajna za njegovo vestno in marljivo uči-teljevanje s posebnim častnim pismom, kar ga je na stara leta resniino vesel lo in rad jo je ob prsih nosil, spominjajoč se svojih 43 službenih let. Svetila mu večna luč!
Vinogradniki pozor! Letošnje vino bode, kakor se vidi, prav dobro. Ker pa je lansko bilo kislo, skoro nepitno, bode vse hotelo piti letošnjega. Toda tega ne bo mnogo in ga bode vsled tega kmalu, menda že do pomladi, zmanjkalo. In tako bode prišlo, da se bode letošnje vino prihodnje poletje drago plačevalo. Vinogradniki, ne dajte si torej teh par kapljic, ki je bodete pridelali, izdreti za slepo ceno! Kar v jeseni po robu, in nastavljajte ceni vi, ne pa vinski špekulantje!
S6. llj nad Mariborom. Že pred kratkim se je nekdo v tem listu pritoževal nad našo postno upraviteljico, katera ne razume besedice slovenski. Če pride slovenska stranka na pošto in zahteva v svojem jeziku kaj, zadere se oholo: »I veršte niks bindiš«. Opozarjamo rodoljube, da store potrebne korake, da dobimo slovenskega jezika veščo upraviteljico. — Kaj slabo se godi »Štajercu« pri nas. Naročen je nanj Repnik (5 iztisov), Felser, hotelir in slovenski (!) nadučit. Sadu. Pred kratkim je zlezel »Štajerc« v neki gostilni v žep nekemu gostu; ta priSedši domov ga je prav slastno prebiral, a doletela ga je nesreča. Po naklučju pride k temu možu nek narodnjak, kateri zagledavši »giftno kroto« na mizi, jo zažge s Ciril-Metodovimi užigali-nami. Prav tako! Le proč s to ljuliko! Pogin Štajercu! — Narodni mladenič.
Tepež. V Rušah so se stepli v nedeljo, dne 4. t. me3. štirje kmečki fanti. Pri tem je dobil Jožef Sevšek tako težke rane, da je drugo jutro na to umrl. Ostale tri je žandarmarija zaprla.
Goreč razširjalec „Štajerca" je radgonski mestian Winkler, kateri je tudi za slovensko občino v okrajni zastop volil s Štajercijanci in je tudi bil izvoljen v odbor. Ta gospod je namreč tudi okrajni cenilec. Prišel je tudi v Ščavniško dolino k narodni hiši na cenitev posestva po umrlemu J. Č. Ko je ta gospod po svojem opravku odšel, je na stolu, kjer je sedel, ležal prav tolsti korondič. Tudi nekemu narodnemu mladeniču je potem enega vsilil. Gospod Winkler, ali ste s Štajerci tako obloženi, da vam kar iz žepa skačejo? Vaši Štajerci pa so takoj zleteli na smetišče!
Iz bližine Cmureka. Kakor poizvemo iz zanesljivega vira, je poslala pristojna oblast vsporedno z nemškim šulferajnom (!) občinama Sladka gora pri Cm. ter Selnica ob Muri nalog (!) da morajo prispevati gotove svote za povečanje in prezidanje šulfe-rajnske Sole na Sladki gori. Prva občina, v kateri se nahajajo sami vrli katoliški nemški in slovenski kmetje, je odločno zavrnila ta nalog s pristavkom, da si raje sama sezida svoje šolsko poslopje, nego da bi tlačanila še zanaprej židovskemu šulferajnu. Upamo tudi, da bode istotako učinila vrlonarodna občina Selnica, katere del je všolan v to m—učilnico. Stariši slovenski! Ali še ni zadosti, da vam tujci vzgojujejo vašo deco, trgajo iz prsij ljubezen do milega našega maternega jezika? Sedaj pa še hočejo, da bi židovskemu šul-ferajnu delali raboto ter na njegovem posestvu postavili palačo, katera pa bi bila potem seveda njihova last. Ali hočete, vi kmetje, zopet stare čase nazaj, ko je moral vas prednik tlačaniti in raboto delati kot črna živina nemškim grefom in drugim bo-gatašem-oderuhom ? Ne, tega ne boste storili,, raje si sezidajte^svojo šolo, otresite se židov-
8 oktobra 1903.
slovenski gospodar;
Stran 6.
skega jarma, obrnite hrbet protestantskemu dr. Krautgasserju in njegovi Bismarkovi »bandi«! Torej le na delo za pravice svoje!
Tovarna na prodaj. Tovarna za pohištvo v Slovenjgradcu, last umrlega tovarnarja Jož. Farsky, je od smrti posestnika v konkurzu ter je prejenjala z delom 4. t. m. Vsled tega so vsi delavci odpuščeni. Tovarna s pripadajočim premogovnikom, ki je oddaljen pol ure od tovarne, se bode prodala draž-benim potom. Izdelki so imeli posebno mnogo odjemalcev na Ogrskem, HrvaŠkem, v Trstu, na Grškem in v Egiptu. Ali bi ne bilo dobro, če ki to podjetje prišlo v slovenske roke?
Nečloveška mati. V Sv. Lovrencu nad Mariborom je povila minoli mesec 20 letna dekla Alojzija Timovšek fantička. Dete je takoj po porodu zadušila, zavil» v vrečo ter je skrila v skrinji med obleko. Č?z nekaj dni je priSel orožnik na sled temu umoru ter je naSel dete, katero so prenesli v mrtvašnico, kjer je mrtvo truplo pregledala preiskovalna komisija iz Maribora. Deklica, ki se je bala kazni in zapora, se je pa zastrupila ter že v noči od 2. na 3. t. m. po Burnem umiranju izdahnila svojo dušo.
Nagla smrt. V nekem vinogradu pri Sv. Mikloši je nagloma umrl Alojzij V a u -p o t i č, svinjetržec iz Noršinec pri Ljutomeru. Govorilo se je, kakor da bi se bil sam zastrupil, a preiskovalna komisija ni prišla do dotičnega prepričanja. Dobro ljudstvo je omilovalo življenje in sedaj omiluje smrt imenovanca.
Sreča v nesreči. V Babincih pri Ljutomeru je v torek, dne 29. sept. proti večeru Marko Meznarič na njivi s pomočjo hlapca nakosil ter na voz naložil detelje za konje, na to še trave za govedo, na vrh pa je po dolgovatem djal vrečo s »fajžolom«. Na tako obloženi voz se je konečno sam spravil. In ko je imenovani 78 letni starček vsedel na vrečo, se je ta spodrsnila, mož se je z obloženega voza zvalil dol in se prekupicnil na glavo tako, kakor da bi bil »živi hrast« stavil. A da je sicer ne ravno srečonosni padec ostal brez vsakega neprijetnega nasledka, to je pripisati sreči, da se je z gospodarjem obenem z voza valila tudi primerna množina koSenine. Imenovanec je oče gospoda kapelana pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.
Germanizacija na sodišča v Ljutomera. Cim dalje več si upajo spodnjeStajerski nemSkutarji in podrejeni jim nemški uradniki. Dasi dobro vedo, da živijo med samimi Slovenci in od njihovega denarja, vendar ne spoštujejo jezika tega ljudstva. Pred kratkim se je od ljutomerskega sodišča poslal nekaterim osebam k Sv. Juriju ob ŠČavnici o nekih stvareh popolnoma nemški dopis. In še kak je bil? Pisan tako grdo, kakor če bi kure praskale po papirju, ne pa ljudje. Take pisave ni mogoče čitati. Vprašamo se, ali so ti gospodje tam pri sodniii zavoljo ljudstva, ali ljudstvo zavoljo njih ? Č3 so zavoljo ljudstva postavljeni, naj pač spoštujejo njih jezik in dopisujejo slovenski ter naj hodijo v ljudske Sole tja v prvi razred se lepSe pisat učit! V Ljutomeru so na sodišču sami taki uradniki, ki so sinovi tujega naroda!
Ptujske novice. Zlato verižico je našla 28. sept. dekla Frančiška Regnic ter jo oddala na magistratu. Pošteno dekle. — V Ptuju so zaprli fanta Al. Strelec iz Podvinc, ker je ukradel svojemu tovarišu Švarcu uro, katero je hotel v Ptuju prodati. — Nagloma je umrl v Ptuju lastnik 8genture J. Orešek iz Dunaja.J
Župnijski urad Št. Vid pri Ponikvi se se bode imenoval za naprej Sv. Vid pri G r o b e 1 n e m.
Ogenj. VVeračah pri Kozjem je zgorela 26. sept. knlarnica posestnika Franca Reberšak. — V CirSaku pri Cmureku je zgorela v noči od zadnje sobote na nedeljo tovarna za papir, last nekega Fiirth.
Samomor. V neki gostilni v Gradcu se je na stranišču obesila 3. okt. zvečer tam službujoča dekla Rozalija Juršič, rojena 1885 leta v Frankovcih, okraj Ptuj. Čeravno so
takoj odrezali vrv ter jo prepeljali v mestno bolnišnico, je še vendar tisto noč umrla. Vzrok samomoru je neznan.
Umrl je na Gor. Polskavi dne 1. okt. zdravnik in posestnik Jurij Wolf. — Dae 4. oktob. je umrla v Selnici ob Dravi hčerka posestnika Jožtfa Sernec gdč. Marija Sernec v 19. letu. — V Celju je umrl dne 4 okt. Al. Lang, c. kr. sodni cficijal v pok. — Dne 3. t. mes. so pokopali v B r a s 1 o v-č a h obče spoštovanega in priljubljenega moža Blaža Janžovnik p. d. Routnik, posestnika na Dobropo'jx Rajni je bil vzgleden gospodar, radi česar ni zgubi;a samo rodbina dobrega očeta, ampak izgubili so tudi drugi bližnji dobrega soseda, kajti mož je bil na več dobrih in koristnih časopisov naročen, in marsikomu je dal dobre svete o gospodarskih rečeh. Posebno omeniti je njegov lep in trden značaj, radi katerega je bil tudi Se občinski odbornik. Bodi mu žemljica lahka!
Nesreče. V Župečji vesi se je zadušilo šest tednov staro dete pose3tnice Furek, ko se je igralo z leto starejšim bratcem. — V nedeljo, dne 4. okt. se je ponesrečil v Gradcu 29 letni delavec južne železnica Franc Čarn iz V u z e n i c e. Padlo je šest zabojev na njega ter ga močno poškodovalo. Prepeljali so ga v bolnico. — Na V r a n-skem se je ponesrečil dne 29. m. m. 84letni Andrej GaberSček. Padel je pri otepavanju sadnega drevja na tla tako nesrečno, da je kmal'j nato umrl.
Skale pri Velenju. Dne 28. m. m. je začelo goreti v Rudolfovem rovu Lapovega premogokopa. Zgorelo je okoli 80 m rova in lesene podpore. Rešili so se vsi delavci. Ogenj j so pogasili na ta način, da so zaprli vsak dohod zraka in s tem zadušili ogenj. Požarna bramba iz Velenja je stražila bližnja poslopja, ki bi se lahko vnela od isker, ki so letele iz rova. Delo se je moralo popolnoma ustaviti ter se bo začelo čez nekoliko dni, vsaj v onih rovih, katerih ogenj ni dosegel.
Ponarejalci denarja. V Hrastniku so prijeli orožniki nekega Mlakarja in njegovega tasta Pusta, tovarniška delavca, ker sta ponarejala srebrnjake in krone. Pripravo je vrgla žena prvega v Savo, toda, ker je padla poleg brega v vodo, jo ta ni odnesla ter so jo orožniki našli. Tudi v Trbovljah so zasledili ponarejalca kron, Kralja, ki pa jo je pravočasno popihal v Ameriko. Brzojavili so za njim.
Požarni brambi v Mozirju se je dogodilo nekaj zelo neljubega. Naročili so si lep voz za požarno brambo, kateri je stal 800 K. Ob obljubljenem dohodu voza so hoteli prirediti veselico. Razposlali so vabila, naročili godbo in pietli vence, da je bilo veselje. Dekleta so si napravila za slavnost lepo narodno obleko. Dan veselice je prišel — toda voza Se ni bilo! K sreči je tisto nedeljo deževalo, da vsled dežja niso prišle drug8 požarne brambe. Še le v soboto, dne 3 t. m. je prišel šmentani voz, ki je naredil požarnikom toliko preglavic.
Stavka premogarjev v Trbovljah in Hrastniku se je začela minoli teden. Premogarji so ustavili delo, ker zahtevajo zvišanje plače in sicer: dnevno plačo za rudokope najmanj 3 K na dan, za prevažače 2 60 K in za mlade delavce in ženske 160 K. Dozdaj so plačali nekaterim po 58 do 60 v na dan. Dozdaj ravnateljstvo premogokopov ni ugodilo zahtevam. Stavkajočih je okoli 3000. V pondeljek je ostavilo delo okoli 600 delavcev v premogovniku v Zagorju. Delavci so povsod mirni ter ne povzročajo nikakih izgredov. Mir vzdržujejo orožniki, ki so iz vseh krajev sem poklicani. Vojaki so v Celju pripravljeni, da se vsak čas lahko odpeljejo v Trbovlje. Ostavka se ne bode prej končala, dokler ne bode odjenjalo ravnateljstvo ali pa delavci, ali pa morebiti obe stranki. Skrajuo krivično je, da plača ravnateljstvo, ki ima velikanski dobiček pri premogu, tako slabo svoje delavce. V Trbovljah je kakor izumrlo, na kolodvoru je vse tiho; kjer so prej naložili na dan po 200 vagonov premoga, se zdaj
niti koSček ne odpošlje. V Trbovlje se je pripeljal tudi okrajni glavar Apfalterern iz Gelja.
Najnovejše politične vesti. V dežel, zboru je dne 3. oktobra utemeljeval poslanec R o S k a r svoj predlog za pomoč onim, ki so bili po toči poškodovani; dne 6. oktobra je predlagal posl. dr. Dečko reguliranje Savinje in Voglajne pri Celju in napravo opornega zidu ob potoku v Škofjivesi; dne 7. t. mes. je posl. g. Vošnjak v izbornem govoru utemeljeval ustanovitev kmetijske Sole na Spod. Štajerskem se slovenskim učnim jez k)m.
Cerkvene stvari.
V mariborsko bogoslovje so bili sprejeti sledeči gg. abiturijenti: Bratanič Rajko iz Luč, Bukovšek Anton iz Loč, Furman Fr. iz Konjic, Jurhar Martin iz Reke, Kodrič Janez iz Studenic, Kramberger Martin iz Št. Lenarta v Slov. gor, Kristovič Miha iz Sv. Marka niže Ptuja, Lipša Ivan iz Ljutomera, Lovrec Franc iz Sv. Tomaža pri Ormožu, Ratej Fric iz Konjic, Segaj Marko iz Ljutomera, ŠaSko Konrad iz Št. Vida pri Planini, Tomažič Martin iz Dedonec in Vedečnik Jan. iz Konjic.
Brevir z Lav. propr. najden na Zidanem mostu se dobi pri frančiškanih v Mariboru.
Vransko. Dne 28. m. m. smo slovesno obhajali praznik sv. Mihaela. Obenem so nam č. g. dekan braslovški slovesno blagoslovili krasno prenovljene oltarje in prižnico.
Društvena poročila.
Izlet na Žigertov stolp priredi j »Športno društvo Maribor« v nedeljo, dne 11. t. m., če bo lepo vreme. V tem slučaju bere se ob 10. uri dopoldne pri Sv. Arehu sv. maSa.
Družba sv. Mohorja. Dne 24. septem. smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: Škofije: 1. Krška, 2. Amerika in Afrika, 3. Razni kraji, 4. Lavantinska, 5. Ljubljanska, 6. Tržaška, 7. Goriška. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, posljt jo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročajo samo zamudo in nepotrebne stroške. Postne stroške morajo č. poverjenikom povrniti udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo knjiga neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. — Odbor.
Runeč pri Ormožu. »Kmet. društvo LeSnica in okolica« pri Ormožu je priredila dne 27. sept. na vrtu g. A. AnoSaka tombolo, katere čisti dobiček je določen v društvene namene. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Ormož, Ljutomer, Velika Nedelja, TrgoviSče, Svetinje, Sv. Tomaž, CezaDjevci in drugi sosedni kraji .90 bili mnogoštevilno zastopani po odličnih gostih. TamburaSki zbor iz Haj-dine je svojo nalogo pod vodstvom gospoda učitelja Pogrujca sijajno reSil. Hvala domoljubnemu narodnjaku in učitelju, hvala vrlim slovenskim mladeničem iz Hajdine! Tombola je blizu 100 oseb osrečila s prav lepimi, večinoma praktičnimi dobitki, a mnogo, velika večina, se je pa kaj kislo držala; med temi sem se tudi jaz nahajal. Tolažimo se! Za podarjene dobitke gre največja zahvala mil. gospej Seršenovi v Ljutomeru, gospodu usnjar, mojstru F. Goričanu pri Vel. Nedelji, gg. trgovcem Jurca ter Lončarec in Havelka v Ptuju, M. Šepec in A. Miki v Ormožu in g. Petovarju v Ivanjkovcib, prijatelju mladine g. dr. zdravniku O. Kristanu v Ormožu in mnogim drugim cenjen, rodoljubom. Še nekaj, kar z radostjo zabiležimo: mladina se je uprav ugledno vedla.
Od Sv. Benedikta v Slov. goricah. (Mladeniška in dekliška zveza »Bralnega dru š t v a«) Krepko se giblje in vrlo napreduje naSa mladina. V nedeljo,
dne 20. sept. so si naSa dekleta ustanovila svojo »Dekliško zvezo«. Lepo število se jih je zbralo v čitalnici bralnega društva. Najprej so deklice zapele pesem »Slovenka sem«, nato pa je bil podučni govor, kateri je dekletom razjasnil prelepi namen in veliko korist dekliške zveze. Oglasilo se je takoj 70 deklet za dekliško zvezo, kar dovolj priča, kako zavedna so benedička dekleta. Ne bo dolgo, in dekliška zveza bo imela najmanj 100 članic. Dve dekleti ste nam na to jako navdušeno deklamovali pesmici »Slanica« in »Zatorej!« slednja zložena od pesnice Slov. goric, pok. s. Bonaventure Suhač. S pesmijo »Slovenka sem« se je končal ustanovni shod naše dekliške zveze. Naši mladeniči pa so se zbrali v precejšnjem številu v nedeljo, dne 27. sept. v čitalnici, da si ustanove mladeniško zvezo. Pokazali so, da nočejo zaostati za dekleti in tako jih bo v kratkem še mnogo pristopilo. Ali bo štela tudi mladeniška zveza 100 udov ? Kdo ve?! V nedeljo, 11. oktobra ima naša mladeniška zveza svoj II. podučni shod, ki bo posebno zanimiv. Ob tej priliki se pcslove od nas naši mladeniči-vojaki. Mladeniči bene-dički, udeležite se vsi tega podučnega shoda! — Hvala Bogu, mi gremo naprej, mi mladi! Z ustanovitvijo mladeniške in dekliške zveze je dobilo naše bralno društvo jako krepko podporo in pomoč, zakaj vsi udje obeh zvez so ob enem udje bralnega društva. Združeni v obeh zvezah hočemo v bližnji bodočnosti vse svoje moči posvetiti naši lastni izobrazbi, ob enem pa tudi vse storiti, da bo župnija benedička še čvrsteje napredovala v pravi verski in narodni zavednosti. Krepko torej naprej po geslu: Z Bogom in Marijo za slovensko in nebeško domovino!
Iz dragih krajev.
Zaroka ruskega prestolonaslednika.
Iz zanesljivih krogev ruskega dvora se poroča, da se bode ruski prestolonaslednik Mihael Aleksandrovi<5 zaročil z vojvodinjo Cecilijo Meklenburg-Šverin, hčerjo umrlega vojvode Meklenburg in vdovljene vojvodinje Anastasije Mihajlovne. Vojvodinja Cecilija je sestrična prestolonaslednika. Poroka naj bi bila v marcu 1904. Prestolonaslednik je v 25. letu, njegova bodoča zaročenka pa v 17. letu. Tudi stari oče vojvodinje Cecilije, katerega je zadela pred kratkim kap, se misli vdeležiti poroke, ako se mu zdravje zboljša. Za zaroko je že vse pripravljeno.
Največja kuhinja na svetu. Velika pariška trgovska hiša, »Au bon marché« se lahko pohvali, da ima največjo kuhinjo na svetu. Ta trgovska hiša oskrbuje vse svoje uslužbence s hrano, zato potrebuje silno veliko kuhinjske posode. Pomisliti moramo, da je v tej hiši 4000 uslužbencev, za katere se mora trikrat na dan kuhati in jim hitro po-streči. Najmanjši lonec v tej kuhinji drži 75 litrov, največji pa 375 litrov. Vsako jutro se kuha 750 litrov kave, če se pa za zajutrek napravi jajčja jed, porabi se 7800 jajec. V kuhinji je 60 kuharjev in 100 pomočnikov
Mestna blagajna za pljuvanje. Nor-
veško mestece Trondheim je glede Bnage in higijeničnih ozirov daleč pred drugimi mesti. Tam je magistrat kratkomalo prepovedal meščanom pljuvati po tleh, a vsak, kdor se proti temu pregreši, plača dve kroni v posebno blagajno. Ko se ja magistratna naredba nabila na vogale ulic, razgovarjala sta se na nekem voglu dva ugledna meščana o koristi te naredbe. Mestni redar, ki je moral po ovinkih zvedeti, kako sodi meščanstvo o novi naredbi, je za voglom zadovoljno poslušal hvalospev pametnih meščanov. Toda že drugi dan je imela blagajna prvi dve kroni, kajti policaj je prijavil, da je eden možakarjev v svoji gorečnosti hvaleč novo naredbo, prav po švedsko — pljunil po tleh.
Zalivala.
Milostljiva gospica Terezija P 6 s c h 1, meščanka v Maribora, je poslala 10 K za nagrobni spomenik, ki se je postavil za 160 K pokojnemu 6. g. Iv. Trampušu, bivšemu župniku pri Sv. Bolfenku na Kogu. To je prvi prispevek za ta-le spomenik. Bog naj povrne mil. gospici ta blagodušni dar tisočkrat. — Sv. Peter pri Mariboru, dne 29. sept. 1903.	Peter Pavlin, nečak.
Loterijske številke
Trst 3. oktobra: 17, 78, 2, 72, 31.
Line 3. oktobra: 76, 68, 27, 78, 89.
Dne 11. oktobra:
Dne 18. oktobra:
Društvena naznanila.
»Katol. del. društva v Puščavi« občni zbor po službi božji v šol. poslopju. »Bral. društva Frankolovo« gledališka predstava v šolskem poslopju. Začetek ob pol 4. uri pop. Koncertna veselica v Žalcu z godbo petjem in gled. predstavo v dvorani
g. Hodnika. Začetek ob polu 5. uri pop. »Prost, gasiln. društva v Logarovcih« tombola v gostilni g. Razlaga.
Vsaka besedah
stane 2 v.
Najmanja objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda j stane 2 v.
Večkr. objava po dogovora.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravnišha se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Sadno drevje. Več tisoč visokoste-belt ih jablan in hrušek ima podpisani na ieseu za prodati, kakor: zim. parmena, letn. kalvil, kanadska rajn., renski bobo-vec, oberdikova r., vel. kaslerska r., št. mašancelj, ananas r. Hruške: Vajlerjeva mošt. normenka, mošt. sršenka. Dalje se dobi pritlikovo drevje mnogo vrst jablan in hrušek. Pohvalna in priporočilna pisma, katera imam na razpolago, so znak dobre in cene postrežbe. — Tom. Grah, Ponikva ob juž. žel.	488 4—4
Dobroidoča gostilna se da takoj
v najem. Sposobna je tudi za mesarijo. Valentin Šobernik, Spod. Duplek, pošta Vurberk.	" 494 4—3
Malo posestvo z gospodarskim poslopjem, zraven je njiva, lep sadonosnik in studenec, se proda. Posestvo je na zelo prijaznem kraju, 20 minut od cerkve. Kje, pove Franc Pihlerič v Sični št. 20, pošta Sv. Ana na Krembergu. 496 5-3
Malo posestvo se po ceni proda ali da v najem. Naslov pri upravn. 407 2-2
Hiša s tremi sobami in trgovino z mešanim blagom se proda za 3300 gld. v Poberžah pri Mariboru št. 37. 506 3-2
Lep0;p0sestv0| 30 oralov, se proda. Njive, travniki, vinograd in gozd. Cena 3200 gld., 800 gld. izplačila. Proda g. Bauman na Ščavnici št. 10, pošta: Sv. Ana na Krembergu.	515 3—1
Malo posestvo v bližini Celja, obstoječe iz hiše, gospodar, poslopja s pri-tiklino, enega vinograda, treh njiv, pašnika s sadnim drevjem, v solnčni legi, se proda za 1100 gld. pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na gosp. M. Neumliller v Celju, Vila Vekoslava do 15. novem. 510 3-1
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Be priporoča
v razna tiskarska dela.
V najem se da.
Dobro obiskana gostilna in mesarija se da v najem pri Sv. Juriju v SI. gor. Več pove Janez Pavalec, poštar in krčmar pri Sv. Juriju v Slov. gor. 513 1
Proste službe.
Trgovski pomočnik» solidnega obnašanja, z dobrimi spričevali želi v službo vstopiti v kmetijsko društvo kot poslovodja ali prvi pomočnik.	479 3-3
Močnega učenca sprejme takoj trgovina z mešanim blagom C. P. Rayer v Arelinu pri Vojniku. 480 3—3
Krojaški pomočniki dobro izutjen in zanesljiv, se sprejme. Franc Šedivi, Flôssergasse 7 v Mariboru. 485 3-3
Kubaricaf dekla in hlapec, vešči kmetijstva, se sprejmejo v župnišče. Kje, pove uredništvo lista.	474 3—3
Učenca iz poštene hiše, z dobrim šolskim spričevalom, sprejme v svojo trgovino Janez Pecko v Ponikvi. 505 2-2
Močnega učenca sprejme takoj kovač. Naslov pove poštar pri Sv. Antonu v Slov. gor.	516 1—1
Pridnega in poštenega hlapca, ki zna dobro s konji voziti, se sprejme. — Kje, pove upravništvo.	514 3—1
Štefan Kaufman
trgovec z železnino
r Radgoni
priporoča lepo pozlačene križe in kotle po najnižji ceni. 3055-1 Točna in solidna postrežba.
yyx 7SJ/X Xk'Jfc JKHKJKUK	1 1 xvwx i Mljjxxw«»*«»^ JIH
Vincenc Čamernik,
kamoseški mojster v Celju, Nova ulica 11, poprej J. Weber-ja dediči
priporoča k seziji svojo
512 3—1
veliko zalogo grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granita in sicerita, po konkurenčnih cenah. ^	Delavnica cerkvenih in umetnih ter vseh v to stroko spada-
' jočih proizvodov.
Postrežba točna in solidna.
Načrti na željo brezplačno.
Slojajsto^DjižDicenPofl lipo" 2. zvez. Stolni dekan
d- Ivan Križanič.
Cena knjigi 30 v, s pošto 35 v.
— Dobi se v —
tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroške ulice št. 5.
Karol Kociancic
kamnoseški mojster v Mariboru
B^T" Schillerstrasse 25
«o priporoča v izvrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih kamnov in stavbinskih del, podob in ornamentalno - kiparskih del, y _kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračoni._
WBt


mm
s«:?-:*:
Hi
Trgovina z železnino „MERKUR"
PEIEI
v Celju, Graška cesta štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite ieteznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko ie-lezne trgovine spadajoče predmete.
W Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo. ~
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih krišev. *
Mm
mm
i«
Zahvala.
Pri groznem požaru, ki je dne 14. avg. t. 1. uničil ves trg Vače na Kranjskem, vdeležena je bila banka „Slavija" v Pragi s 18. svojimi člani. Vse požarne škode dala je ta, po vsi pravici •sloveča banka, preceniti v popolno našo zadovoljnost. Odškodnino izplačala je pošteno in točno.
Podpisani poškodovanci štejemo si v dolinost, izreči banki „Sla-viji" za njeno kulanco svojo najtoplejšo zahvalo ter jo priporočati si. občinstvu.
Vače, dne 2. okt. 1902.
Josip Bevc, Marijana Sajovic, Rozalija Slabanja, Jernej Mal, Alojzij Žerjav, Jos. Kerhlikar, ¡jelena Ravnikar, Gašper Indof, Avgnst Zarnik, Anton Jnvau, Ivana Korač, Anton Barlič, Ivan Kristan, Alojzij Majdič, Franja Grilc. 511 1-1
Vizitnice
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru,
Naznanile.
Iz deželne sadjarske šole v Gleisdorfu pri Gradcu se bodo oddajale v jeseni 1903 oziroma spomladi 1904 sledeče spodaj navedene vrste jakolk in hrušek in sicer 15.500 komadov. Oddajala se bodo samo na štajerske kmete za znižano ceno 1 komad 70 vin. (izključno 7.avitkayin pošiljatve.)
Na Gornje Štajersko se bodo oddajale od jabolk samo vrste 1, 2, 4, 11 in 12 od hrušek samo vrste 1, 2, 3 in 9.
Naiočila se morajo doposlati deželnemu odboru štajerskemu do konca decembra 1903. Naročilu se mora priložiti potrdilo občinskega urada, da je naročnik kmetski posestnik v dotični občini. Če naročnik želi, da se mu drevesca že dopošljejo jeseni t. L, mora to odločno naznaniti ter naročilo doposlati do konca oktobra 1903. — Došlim naročilom se bode po yrsti ugodilo dokler je kaj v zalogi.
Več kakor 120 komadov se ne bode oddalo na enega posestnika ter je vsak posestnik zavezan, vsaditi prejeta drevesca na svojem posestvu. Drevesca se oddajajo samo proti takojšnemu plačilu.
Seznamek jabolčnih in hruševih drevesc, ki se bodo oddajala v sadni perijodi 1903/1904:
Čistilnice
ali trienrje za čiščenje zrna po najnovejši konstrukciji, 25% ceneje kakor povsod drugod
Eezalnice za klai0> ki režei°od 6 d0

100 mm dolgosti ima, v zalogi —
J. PFEIFER
Ho čah
617 2-1
Jabolka	visoka	srednja	pritlikava
1. Karlamovski	182	176	60
2. Kardinal	130	216	—.
3. Grabensteiner	275	226	87
4. Ribston pepin	—	106	—.
5. Belle Fleur rumeni	459	375	114
6. Kanada reneta	1538	628	5
7. Baumanova reneta	68	_	_
8. Prestolonasled. Rudolf jabolko	744	665	25
9. Londonski pepin	230	810	68
10. Ananas reneta	400	860	173
11. Bobovec veliki	3200	592	_
12. Mašanckar štajerski	900	1925	—
13. Huberjeve moštnice	948	478	—
Hruške	visoka	srednja	pritlikava
1. Dobra Lujiza Avranska	—	—	28
2. Liegelnove maslenke	7	52	44
3. Dielove maslenke	16	42	90
4. Sterkmanove maslenke	6	55	25
6. Postrvne hruške	86	50	30
6. Josipina Mohelska	4	14	38
7. Hardenpouts zimske maslenke	2	57	141
8. Dekanove zimske hruške	12	28	56
9. Weilerjeve moštnice	863	600	—
Gradec, dne 19. sept.	1903.		
Dežel, odbor štajerski.
priporoča
tiskarna sv. Oirila v Mariboru.
tovarna poljedelskih strojev v
pri Mariboru.
499 3
Cfc
Jožef ¡Colarič,
mizarski mojster v Mariboru
Tegetthofiov trg št. 3
(prej samostan sester reda sv. Frančiška),
absolvifan obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem
muzeju na Dunaju	376 26—6
se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v Soli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka.
Načrti in proračuni so na razpolago.
1	W Naročila za ifeg	1
krajevne razglednice		
Ji	lično in fino izdelane sprejema tiskarna sv. Cirila i v Mariboru.	■ H
Preselitev.
Cenj. p. n. občinstvu uljadno naznanjam, da ME* aem ae preselil *2MI z mojo obrtjo iz Tegetthoffove ulice v Fabrlka-gaaae it 13 ter da kupujem in prodajam rabljene vinske sode in kupujem gube doge vsake vrste. — Z odličnim spoštovanjem
504 3—2
Jožef Il^alec, sodar.
Naznanilo.
Pod imenom „Minenpulver" izdalo je c. in kr. voj. ministrstvo smodnik, ki je jako sposoben za rigolenje.
Naročila so nasloviti na c. kr. topničarsko oskrbovalisče (Ar-tillerie Zeugs Depot) v Gradcu ter se mora z naročilom vred do-poslati denar. Zaboi s 20 klg stane 21 K 44 vin., sod s 112 klg Btane 97 K 65 v. Navesti se mora natančno naslov in zadaja že-leznična postaja.
Kdor pride sam v stnodniško zalogo v Kalsdorf po smodnik, dobi zaboj za 20 in sod za 90 v ceneje.
Dobro ohranjeni sod z vrečo vred se vzame nazaj za 6 K 8 v in zaboj za 40 v v zalogi v Kalsdorfu.
Opozarja se, da se naj naroči ta smodnik kratko pred porabo, ker pri dolgem ležanju mokroto na se potegne ter se na ta način njegov učinek oslabša.
Gradec, dne 24. sept. 1903. 509 2—1
Deželni odbor štajerski.
Cena vžigalic:
8
1 orig. zaboj s 500 zavitki (uormal) K 48'— franko Ljubljana 2% popusta
1 orig. zaboj s 500 zav.
(Fläming) K 52'— franko Ljubljana 2% popusta
VŽIGALICE družbe Cirila In Metoda Zaloqá pri Jv.Perdanu v Ljubljani
¡Tm. POLOZf DáS £OMU NA ALTAR!
----Te vžigalice
sov prid dražbi sv. Cirila in Melodía vLJUBLJANI
c«
E=
n
rt
TJ «_
03
O.
I. F. PAYEE, 158 12
kamnoseški mojster v Mariboru,
Kokoschinegg- in Hilariusstrasse.
Predno se kdo odloči za nakup nagrobnega kamena, naj se prepriča o moji ceni ter si naj ogleda mojo veliko in raznovrstno zalogo
čez 100 izgotovljenih in zelo lepih nagrobnih kamenov. ¡$> ¡>§o
Vsakomur dam vedno nljudno pojasnila ne da bi ga silil k nakupu.
Priporočam se tudi v izdelovanje vseh v mojo stroko spadajočih kamnoseških in kiparskih del posebno altarje, krstne kamne, obhajilne klopi ter poslužim radovoljno z vzorci in proračuni.
Zelo solidna postrežba pri nizkih cenah!

l Krščanska, domača firma!
Za napravo domače pijače z vinskim, hruškovim in jabolčnim okusom različnih vrst žganja in ruma, 80% ocetnega cveta itd. Mojih snovij za domačo pijačo nikar ne zamenjajte z onimi, ki jin agentje prodajajo. Z mojimi snovmi, ki so naravni pridelek in ne umetne esencije, lahko mešate vino in sadni mošt, delate pijačo na tropine in droži ali tudi na samo vodo. Moje snovi so popolnoma neškodljive, ker je sestavina naravna. Vsled cene, ki je zelo nizka in finega blaga, ne pošiljam nikakoršnih agentov. V4/ Moja firma je po vsem Slovenskem znana in stara, poštena firma. Na za-A\ htevo pošljem cenike in navodilo zastonj. Za ca tropine in droži niso nobene druge snovi za rabo kakor samo moje. Dflt" Pazite na mojo firmo:
Andrej Polak
trgovec, Gradec, Annenstrasse št. 46,
„pri Črnem psu"	508 4—1
poprej: Ivan Sajovic.
rv^xrv.viM i a>.
Usojam si naznaniti vsem posestnikom po trto i uši uničenih vincgradov, da imam letošnjo jesen ozir. prihodnjo spomlad okoli 40 000 komadov cepljenih trt na prodaj in sicer: 17.000 laški rilček (Waluchrieslingl, 6000 žlahtnina (Gut-edel), 5000 kraljevina (Konigstraube5000 burgundec b?li (Burgundir weiss), 1500 nemški risling (Rheinriesling), 1500 rulandec (Ruliinder), 1600 traminec (Traminer), 1000 šipon (Mosler), 800 burgundec modri (Burgunder blau), 700 sil-vanec (Silsaner).
Vse te trte so cepljene edino le na Rip. portalis.
Cena za v jesen odvzete trte je sledeča: I. vrste 100 kom. 20 K. II. vrste 100 kom. 8 K. — Na 1000 kom. dobi vsak 100 kom. II. vrste povrh. — Divjaki 100 komadov 4 K. — Na željo vinogradnikov pustim tudi cepljene trte skozi zimo na stalnem mestu v trtnici ter jih še le na spomlad pred saditvijo izkopam to je meseca marca. A vsled dela z osipavanjem trtnice v jesen in da se vsled tega zemlja otežkofi z izkopanjem trtnice na spomlad ter se stori manj sposobno za zopetno vlaganje trtnice, stane vsaka ta trta 2 vin. več. Cena tem trtam je torej: I. vrste 100 kom. 22 K, II. vrste 100 kom. 9 K. Na 1000 kom. dobi tudi vsak 100 kom. II. vrste brezplačno.
Oddajajo se le edino dobro zaraščene in vkoreninjene trte. Trte oddajajo se le v od trtne uši okužene kraje. Are je priložiti vsakemu naročilu 20°/o od naročene svote. Na naročila brez are se ne bo v ozir jemalo. Ustrezalo se bode, dokler bo kaj zaloge. Naročila za tiste trte, ki bi naj ostale čez zimo v trtnici, sprejemam le do 5. novembra tega leta. Oni pa, ki nočejo, da bi trte ostale v trtnici, se naj oglasijo pismeno ali ustme no vsaj do I. febr. prihodnjega leta pri
Antonu Slodnjak,	475 10-4
trtnarju pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Pošta: Jnršinci pri Ptnju.
k* i * * -* t^&tdt: t- >
DEMETRIJ GLUMAC,
k o Mar v Mariboru
Kaserngasse št. 13.	Kaserngasse št. 13.
priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni	265 20
„Vzajemna zavarovalnica "
v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličja Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJublJani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 40
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
SC Svoji k svojim.
luUiatalj in ruialsik kat. t(«!s. dr^rra.
O igo» ort 1 at«dnik: Fardo Leskovar.
Ti»k tiskam« sv. Cirila.
Današnji list ima „Naš Dom" kot prilogo!