tiste prostorsko relevantne fu n k cije č lovek ovega ž iv ljen ja , k i najbolj izsto ­ pajo v družbenem razvoju obm ejn ih regij, to so oskrba, rekreacija , delo in izobraževanje. M eja je b ila že v pretek losti eden g lavn ih d ejavn ik ov ob lik o­ van ja urbanega sistem a v obm ejn ih obm očjih in ta v loga m eje se ni do danes prav n ič zm anjšala. V plivna obm očja centraln ih k ra jev na ita lijan sk i strani ob ita lijan sk o—ju goslovan sk i m eji segajo s svojim i, predvsem sp ecia liz ira ­ nim i trgovsk im i in obrtnim i storitvam i na ozem lje SR S loven ije in obratno. Moč trgovsk ih v p livov posam eznih obm ejn ih m est se sprem in ja zaradi spre­ m em b v razlikah v cen i predm etov in storitev na obeh straneh m eje. Č ed a lje m očnejše so tudi težn je po ob iskovanju v isok ih šol onstran m eje, pri čem er je za m ariborske študente z lasti p riv lačen G radec. P om anjkanje, ozirom a prenasičenost rek reacijsk ega prostora v obm ejnih obm očjih Ita lije in A vstr ije ter s tem povezane razlike v cenah storitev pa p og o ju jejo vse v ečjo m enjavo turistov iz obm ejnih obm očij, pri čem er im a S loven ija še p o­ sebno vlogo. R azprava, v k a ter i so v g lavnem p red stav ljen i družbeno ekonom ski pro­ b lem i obm ejn ih regij, pom eni teh ten p risp evek k inform iranju m ednarodne javn osti o n ekaterih prostorskih d ogajan jih v obm ejn ih obm očjih SR S love­ n ije . S icer pa im am o pri nas že v eč podobnih raziskav obeh avtorjev , posa­ m eznih problem ov so se dotak n ili a li pa so jih podrobno obdela li razisko­ valci obm ejnih obm očij J. Titi, M. Zgonik, L. Olas in B. Kert. Mirko Pak Japonske študije o burji in nekaterih drugih pojavili v severozahodni Jugoslaviji Jeseni 1970 je odprava geografskega oddelka Hosei univerze v Tokiju raziskovala b u rjo in n ek a te re d ruge po jave severozahodne Jugoslavije . Zdaj so d o seg ljiv e n jen e prve ob jave izsledkov, o k aterih bo tu nekaj v eč govora, k er prid ejo le m alokom u v roke. P odlaga za to poročilo sta pred­ vsem p u b lik aciji P oročila F ilozofsk e fak u lte te H osei un iverze (B ulletin of F acu lty of L etters, H osei U n iversity , Specia l Issue on C lim atologic and G eo­ graphical Studies in Y ugoslavia, F irst R eport, T okyo 1971, 170 strani) in K li- m atološki zapisk i (C lim atological Notes, Studies on Bora (I) No. 10, D epart­ m ent of G eography, H osei U n iversity , T okyo, 1972, 78 strani). N a vprašanje, zakaj japonske geografe zanim a burja v daljni Jugosla­ v iji, odgovarja uvod v prvi im enovani pu b lik aciji. V n jem vod ja raziskav prof. M. M. Yöshino, pravi, da je p og lav itn i c ilj p rim erjava naše burje z vetrom »orosi« na p acifičn i strani jap on sk ih otokov. M akrosituacijsko nastaja burja na ju govzh odn i strani evropsk ih A lp (z vštetim i D inarid i), oroši pa na vzhodni strani H im alajsko-T ibetanskega v išavja . Oba vetrova pom enita pro­ dore polarn ih zračnih gmot. Ta uvod im a zn ačilen naslov »Prva sintetična štu d ija lok a ln ega vetra burje v Jugoslaviji« . D osed an je štu d ije so nam reč obravnavale burjo le z nekaterih v id ik ov . To je v id eti tudi iz prav tam ob­ ja v ljen e b ib liogra fije ob jav o burji, k i so jo p reu čevali na ju goslovan sk i obali, ob črnom orski k avk ašk i obali, na B ajk alu itd. Ta b ib liografija obsega 102 objavi, z najstarejšo iz 1. 1830, in je v Poročilih oprem ljena s povzetki v japonskem , v K lim atološk ih zap isk ih pa v angleškem jezik u . Je koristn a za vsakogar, k i se bavi z burjo. Kot zan im ivost iz n je naj om enim registracijo n ajh itrejše burje, za kar zasled im o v naši litera tu r i zelo različne vrednosti. Po S te in itzer jev i ob jav i iz 1. 1930 so v Senju za b e lež ili sunke s 160 km /h. P oročila F ilozofsk e fak u lte te so tiskana v jap on skem jez ik u . Im ajo pa daljše angleške povzetke in angleške napise na večin i sk ic in kart (ne pa na fotografijah). Zato je g lavna vseb ina za nas laže razum ljiva. V prvem članku z naslovom K rajevna k lim ato lošk a op azovanja v A jd ov­ skem rajonu, S loven ija , k i ga je nap isa la p etčlan sk a ek ipa, so obrazloženi izs led k i m eritev b u rje v novem bru 1970. Med enom esečno prežo je ek ipa dočakala burjo sam o v dveh dneh. U gotov ili so, da poteka n a jb o lj udarno ob­ m očje b u r je vzporedno z robom visokih k ra šk ih p lano t in da je v n jeni b u r ja n a jh itre jš a 3—4 km daleč od g o r s k e g a podnožja. D rugo osam ljeno jedro je okoli 2 km zahodno od Ajdovščine, okrog Ceste. N adalje so Japonci u g o tav lja li defo rm acije na d revesn ih k ro šn jah za rad i b u rje . Na razn ih listo­ padn ih drevesih so ločili šest stopenj. S to m etodo ugotovljeno področje z n a j­ h itre jšo b u rjo se v glavnem u jem a z m eritvam i z anem om etri, le da so n a j­ v išje s topn je deform acij nekoliko bo lj raz tresen e po V ipavski dolini in jih je n a jti tud i v sm eri p ro ti Colu. Prof. M. M. Yoshino je m etodo u g o ta v lja n ja v e tra po defo rm aciji d reves­ nih k ro šen j obrazložil tu d i v re fe ra tu , k i ga je pred ložil pod naslovom »Po­ skusna k las ifik ac ija in stopn je h itro sti po v e tru p reoblikovanih dreves kot sredstvo ekološke k lim atografije« sedm i raziskovaln i sekciji za ekološko kli- m atografijo na zbo rovan ju M ednarodnega d ru štv a za biom eteorologijo sep­ tem bra 1972 (Pisec teh v rstic je im el na razpolago le separat). Tam Yoshino p o n az arja šest defo rm acijsk ih stopenj h rasta , češplje, topola itd., k i so rab ile za delo p r i A jdovščini, in po š tiri defo rm acijske s topn je za topol, m andžursk i je sen in m acesen, k i so b ile osnova raz iskovan j n a jb o lj vetrovn ih k ra je v na ravn in i Iš ik are na Japonskem . Tudi tam so s to m etodo dosegli zadovoljive rezu ltate . V P oročilih F ilozofske fak u lte te nato sledi članek z naslovom »Predhodno u g o tav ljan je področij b u r je ob Ja d ran sk i obali«. U gotovili so n as led n ja pod­ ročja z n a jh u jšo b u rjo : obala od S en ja do 20 km jugovzhodno od m esta, obala 15 km severno do 5 km južno od K arlobaga. Lokalno om ejena pod ročja n a j­ h itre jše b u r je so še p r i B akru , sred i m ed Novim V inodolskim in Senjem te r p ri Jab lancu . Tu je Velebit n a jo ž ji in n a jb liž ji obali, v v rhu pa so n iž ji p re ­ vali. O bm očje n a jh itre jš e b u r je sega po pobočju do okoli 800 m višine, na n o tra n ji s tran i go rov ja pa je b u r ja h u jša samo v širših k ra šk ih ko tan jah . T udi tu so Japonci u g o tav lja li stopnjo b u r je z anem om etri, po drevesn ih de­ fo rm acijah in po obtežitv i s tre li s kam ni. P rim erjav o dnevov s po javom b u rje po a rh iv sk ih g rad iv ih posta j v A j­ dovščini in v T rstu za dobo 1956—1965 sta v P oročilih p rik az a la M. Yoshimora in H. Tam iya, v K lim atoloških beležkah pa sam Y oshim ura. Za b u rjo šte je ta vsak vzhodnik in severn ik , s sunki čez I0m /sek . H itrosti so le redko preseg le 50 m /sek. P rim e rja v a je dala n eka j raz lik m ed posta jam a. V m esecu z n a j­ pogostejšo b u rjo , v fe b ru a r ju 1956, so v A jdovščini zabeležili b u rjo v 22., v T rs tu pa v 23. dneh. Toda v A jdovščini je dosegla b u r ja večjo absolutno h i­ tro s t (60 m /sek ali 196 km na uro), v T rs tu pa 43,3 m /sek. V A jdovščini je n a j­ d a ljša doba z b u rjo 20 dni, v T rs tu 18 dni. V A jdovščini so v tem desetletnem obdobju zabeležili b u r jo v 1010 dneh, v T rstu pa v 1322 dneh. N ajvečje h i­ trosti m ed sunki je b u r ja dosegla v A jdovščini fe o ru a r ja (povprečno 24m /sekl, v T rs tu pa ja n u a r ja (povprečno 20 m /sek). Čisto nič ni v sk ladu s p redstavo, da je b u r ja samo zim ski po jav , ugotovitev, da im ajo po le tn i m eseci le za okoli polovico m anj nastopov b u r je k o t zim ski m eseci (v A jdovščini n a jm an j ju n ija — 52 nastopov, s poprečno h itro stjo sunkov 16 m/sek)1. Mnogo analitičnega dela je podlaga štud ij M. M. Yoshina z naslovom »Aerološka zgradba atm osfere m ed b u r jo v Splitu in v Zagrebu« in H. T a­ m iya »K ronologija razpo red itve zračnega p ritisk a z b u rjo na Ja d ran sk i obali« (K iim atološke beležke). O be š tu d iji se n a s la n ja ta n a razpravo M. M. Yoshina »Burja v Jugoslaviji: sinoptično klim atološka obravnava«, An. Met. N. F. (5), 1971. Po Yosliini se ja v lja b u r ja ob n as led n jih š tir ih tip ih baričn ih s ituac ij: dva an tic ik lonalna tipa s po ljem visokega zračnega p ritisk a , prvič, nad S red­ n jo Evropo ali, drugič, nad A tlan tsk im oceanom ; c ik lonalna b u r ja z d ep re ­ sijo, prvič, nad Jad ransk im m orjem ali, drugič, v M editeranskem bazenu. V p rv i š tu d iji so v ta b e la rn i ob lik i p rik azan i za dneve, ko so beležili b u rjo v Splitu, različni m eteorološki podatk i po g rad ivu jugoslovansk ih aeroloških služb (npr. zračn i p ritisk pri tleh , v v išinah 850, 700 in 500 mb, zračna tem ­ pera tu ra , rela tivna vlaga, smer in h itrost vetra). V drugi štud iji so osnova analize dnevna poročila nem ške m eteorološke službe za situac ijo v Evropi. Z om enjeno tip izacijo barične pogojenosti b u r je se Yoshinova shem a neko li­ ko razlik u je od P arad iževe (Burja v S loven iji. 10 let H idrom eteorološke službe HMZ SRS, L jubljana 1957). V nekoliko širši okv ir je z a je ta analiza, k i jo je priobčil M. M. Yoshino pod naslovom »Mesečna sred n ja pogostnost in h itro st v e tra po sm ereh na iz­ b ran ih k lim ato lošk ih p o sta jah v Jugoslaviji« (K lim atološke beležke). O bde­ lan ih je 76 posta j od D ubrovn ika do A jdovščine in L ju b ljan e za razdob je 1956-65 in sicer glede na reg is trira n e vetrove in kalm e. Kot p ri ostalih k li­ m atoloških razp ravah je tud i tu tek sta razm erom a m alo in daleč največ p ro ­ sto ra zavzem ajo tabele . Iz n jih povzem am samo dve zanim ivosti: med NE vetrovi dosega n a jv eč je sred n je m esečne v rednosti ja n u a r v Senju, k a r je očitna posledica b u rje . Med vsem i posta jam i pozim i im a n a jv eč kalm L ju b ­ lja n a (decem ber 57,5, ja n u a r 59,4. feb ru a r 45,3 nastopa, ob upoštevan ju , da m erijo tr ik ra t na dan). To po svoje raz laga nadpoprečne stopn je onesna­ ženosti z raka pozim i v L jub ljan i. K lim atološke š tud ije , o b jav ljen e v p rik azan ih dveh pub likac ijah , odli­ k u je sam ostojna, vsestranska in n ač rtn a obdelava izv irnega gradiva. M anj načrtnosti in izv irnosti p r i izsledkih m orem o zasled iti v osta lih štud ijah , ki o b ravnavajo učinke b u r je na gospodarstvo in p reb iva lstvo (K. AVatanabe) in k raško hidro log ijo v članku z naslovom »O k a ra k te r is tik a h kopensk ih vod v Sloveniji« (K. M itsui). V zadnjem im enovanem članku je med japonskim tekstom p rece j skic in k a r t ne samo o S loveniji, tem več tud i o vsej državi. Tu najdem o ponatise iz jugoslovansk ih virov, na p rim er skico k rašk ih polj na D inarskem k rasu , važnejše jam e v S loveniji, celokupne, k a lc ijeve in m agnezijeve trd o te slovenskih voda (po G eografskem vestn iku 1966), k a rto ko roz ijske in tenz ite te v S loveniji; n ek a j sk ic p a je novih, n a re jen ih na osnovi doslej n eo b jav ljen ih m eritev , ko t so na p rim er tem p era tu re k ra šk ih voda in n jihove trd o te po le tn ih časih. Sam ostojnih m eritev so izvedli japonsk i raz­ iskovalci razm erom a malo. Na koncu Poročil tokijske fakultete je b ib liografija o k rasu in krašk i h id ro log iji v Jugoslav iji, k i po obsegu zaosta ja za najnovejšo k rašk o bib lio­ g rafijo , tiskano v S ara jevu (z naslovom H idrogeološka, geom orfološka in hi- d ro tehn ička b ib lio g ra fija k rša Jugoslav ije 1689—1972. V odoprivredni problem i k rša . S arajevo 1975). K ljub n ek a te rim pom anjk ljivostim — n ap ak p r i toponim ih je razm e­ rom a m alo — lahko za obe ocen jen i p u b lik ac iji rečemo, da sta podrobneje seznanili japonsko geografsko javnost o n ek a te rih značilnostih našega k ra- škega ozem lja in da p rin aša ta vsaj glede b u r je mnogo ko ristnega tud i za j u ­ goslovansko znanost. Spom ladi 1974 so v Japonskem geografskem vestn iku (G eographical R e­ v iew of Japan, vol. 47, št. 3, 1974) izš la poročila o drugi fazi jap onsk ih raz­ iskovanj iz časa od novem bra 1972 do jan u arja 1973. B urja ta čas ni tako za­ ta jila kot pri prvi rundi in v skupinskem poročilu treh avtorjev (M. Yoshi- m ura, K. N akam uea, M. M. Yoshino) z naslovom Local C lim atological O bser­ vation in the Senj R egion, C roatia, and the A jdovščin a R egion, S lovenia, from N ovem ber, 1972, to January, 1973« (str. 143—154) berem o v angleškem p o­ vzetk u — g lavn ina tek sta je v japonščin i — nasled n je u gotovitve. N ajp rej o V ipavski dolin i: pri hudi b u rji se pas n a jv eč je vetrovn e h itrosti prestavi zahodno od A jdovščine. Kadar pa je burja izredno m očna, se ta pas, k i je b il ob prvih raziskavah p ostav ljen 3—4 km d a leč od gorskega pobočja, p re­ stav i v sredo V ipavske doline. S k ice vetrovn ih h itrosti, u go tov ljen e ob raz­ nih p ojavih burje, pa k ažejo , da je pas n a jv eč jih h itrosti razdrobljen v več lokaln ih centrov. V eč so m ogli Japonci ugotov iti pri sen jsk i burji. N a jvečje hitrosti so n ašli m ed K lenovico in Senjem . P o leg h itrosti so raziskovali se ­ veda tudi druge m eteorološke elem en te. O sem av torjev je po m etodi deform acij drevesn ih k rošen j, o kateri smo že poročali, ugotavljajo, kako daleč na morskih otokih in ob obali se javlja m očna burja. V članku z naslovom A stu d y on the Bora R egion on the A dratic C oast o f Y ugoslavia b y m eans of W indshaped T rees (s. 155—164) trd ijo, da sega pas b u rje ob V eleb itu 50—60 km d aleč na m orje in otoke, na sever in na ju g od tod pa le 20 km. N a prim orski strani obalnega gorovja so u gotovili m očne d eform acije do 800 m nadm orske v iš in e , zelo m očne na p reva lih v v i­ šin i m ed 700 in 800 m, sled ov i pa h itro je n ju je jo pri 1000 m. P ravijo , da so v id n e zveze m ed srednjo vetrovno h itrostjo v jan u arju in stopnjo defor­ m acije dreves. M. T. Yoshino je p rispevala še k ra jš i članek o v eg eta c iji na jadranski obali. K azuko U rush ibara pa predhodno poročilo o raziskovanju terre rosse (»Soil of K arst R egion alon g the A driatic C oast in Y ugoslavia«, str. 195—201). U gotov ila je pozitivno k orelacijo m ed deficitom vlažnosti, u gotov ljen im po T horntw aitovi m etodi, in barvo jerin e. N aveden ih je še nekaj drugih ugo­ tov ljen ih zvez. K er pa avtorica č lanka trenutno še razisk uje te zveze in bom o o tem v naši rev iji bržčas še poročali, ostajam o tu le pri kratkem poročilu . Med ostalim i člank i v om en jen i rev iji se nanaša na Jugoslavijo sam o še k ratek zapis o lju d sk em opažanju b u rje na H rvatskem . Ivan Gams Dve jugoslovanski sociološki knjigi o naseljih C entar za socio log iju se la in stitu ta za društvena istraživan ja sveu čilišta u Zagrebu si je zastav il h va levredn o nalogo, da v posebni zbirki publicira različna socio lošk a dela o soc io log iji n aselij. N aloga je več kot upravičena, saj tovrstn ih del v Ju goslav iji n i ve liko . O m eniti pa je treba še en razlog, da poročam o o teh dveh knjigah . Lo­ tevata se nam reč p roblem atike, k i so j i ju goslovan sk i geografi že od C vijiča sem posvečali v e lik o pozornosti. H krati sta pristop in m etodolog ija v obeh ocen jevan ih delih zelo sorodni geografskim , z lasti socia lnogeografsk im po­ stopkom , tako da tudi s te strani zaslužita nek o lik o daljšo oceno. Tipologija ruralnih sredina u Jugoslaviji, Zbornik teorijskih i metodo­ loških radova, B ib liotek a soc io log ije sela , Zagreb, 1972, str. 1—218. D elo je nastalo ob p rip ra v ah za izdelavo obsežne raz iskovalne naloge » tipologija ru ra ln o g oko lja u Jugoslaviji«, k i b i na j v v rs ti š tu d ij p rik aza la sociologijo jugoslovanskega podeželja . P rv o tn a zam isel o te j raziskav i se je izob likovala 1. 1967 v zagrebškem ag ra rn em in stitu tu , a so se j i k asn e je p r i­ d ružili sociološki in stitu ti v B eogradu, L ju b lja n i in Skopju. Sodelavci teli zavodov so p revzeli določene raziskovalne naloge v raziskovalnem p ro jek tu in zam isel dopolnili glede na n jihovo nacionalno oko lje te r tako pripom ogli, da je zborn ik dobil bo lj občejugoslovansk i značaj. V endar je tud i v teni skupinskem e lab o ra tu — p riču jo ča k n jig a je n jegov p rv i rez u lta t — opravil g lavnino dela, to je sestavo tipo log ije in raziskovalnega koncep ta te r red a k ­ cijo, zagrebšk i in stitu t, k a r je razum ljivo , sa j je im el m ed vsem i nedvom no n ajveč trad ic ije in izkušen j p r i sociološkem p ro u čev an ju ag ra rn eg a pode­ želja. V prvem delu k n jige , k i naj bi b il h krati uvod v socio loško raziskavo, podajata M. Zupančič in R. F irst-D ilič m očno teoretski oris »tipološke metode v socio log iji« . S led i prikaz dosedanjih inozem skih tipo lošk ih proučevanj vasi in sicer francoskih , am erišk ih , nem ških in p o ljsk ih dosežkov. N apisala ga je skupina av torjev V. P u ljiz , R. F irst-D ilič , M. G olob in D . D en k ovsk i. N asled ­ n je p o g la v je »sociološka in sorodna prou čevan ja vasi v naši državi« navaja dosežke pog lav itn ih razisk ova lcev te tem atik e pri H rvatih (V. B ogič in A. R adič), Srbih (V. S. K aradžič, J. C vijič , S. V u k osav ljev ič), S lovencih (J. E. Krek, A. M elik, S. Ilešič , P. B laznik , M. M ajer-Z iljsk i, V. N ovak in drugi) in M akedoncih (I. Josifovski, P. M arkovič, R. K artalov). M anjkajo pa navedbe za druge ju goslovan sk e republike in pokrajine.