Leto XXVI. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '/2 leta 50 lir, za Vi leta 25 lir, mesečno 8 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir. PAača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka 8. Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. ^ m _ • m . _ ■. m m m Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovin o« industrijo# o hrt In denarništvo Račun pri poštni hranil CONCESSIONARIO ESCLDSIVO per la pubblicit& di provenienza italiana ed fiitera- ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. nicl v Ljubljani št. 11.953. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE 1» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) m inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10 ŠThaist vsak torek _ in petek Uubliana, torek 26. ianuaria 1943-XXI Cena 0 80 Novi državni proračun Ministrski svet je pod predsedstvom Duceja sprejel naslednji proračun državnih izdatkov in dohodkov za leto 1943./44. (vse vsote v milijardah lir): finance (vštevši 0.98 za pred-isedništvoi ministrskega sveta in odvisnih poslov) 23.06, pravosodstvo 0-37, zunanje zadeve 0.52, Italijanska Afrika 0.22, narodna vzgoja 2.45, notranje zadeve 1.58, javna dela 1.15, promet 0.68, vojna 5.67, mornarica 4.91, letalstvo 4.34, gozdarstvo in kmetijstvo 1.06, korporacije 0.29, ljudska prosveta 0.15, zamenjava in valute 0.043, skupaj 47.985 milijonov lir. Dohodki: 40.348 milijonov, primanjkljaj 7.636 milijonov lir. V primeri s tekočim proračunom so izdatki zvišani za 4.159 milijonov lir. Od tega gre za finančno ministrstvo 2.7 milijarde (večinoma za obresti državnih dolgov, namreč 2,58 milijarde). Postavke v proračunih vojaških uprav so se zvišale za 772 milijonov lir. Proračun za narodno v*gojo je zvišan za 442 milijonov v korist učiteljstva ljudskih šol, proračun ministrstva za gozdove in kmetijstvo pa'za 98.2 milijona zaradi izdatka 100 milijonov lir za zboljšanje naravnih pašnikov. Dohodki se bodo v primeri s slarim proračunom zvišali za 4.92 milijarde lir zaradi zvišanih dohodkov od monopolov, neposrednih davkov in poslovnega davka. Gospodarsko sodelovanje trojne zveze Opozorilo delodajalcem in delojemalcem Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze je prejel informacije, da še mnogo delodajalcev nt Prejemkov svojega nameščenstva in vsega ostalega pomožnega osebja zvišalo v smislu kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena za delojemalce, zaposlene v trgovinskih obratih naše pokrajine. Vse članstvo in ostale prizadete naprošajmo, da nam primere kršenja kolektivne pogodbe takoj javijo. Obveščeni smo tudi, da se mnogi delodajalci branijo plačati svojim nameščencem in pomožnemu osebju dnevnice, ki jih predvideva odredba Visokega komisarja štev. 231, Službeni List štev. 102 z dne 23. decembra 1942-XXI. Kjer bi se predpisi te odredbe ne upoštevali, pozivamo tako delodajalce kakor tudi delojemalce, da nam takoj vse take kršitve Prijavijo. Delodajalce pa prosi-jno, da v primeru, če so prezrli izplačilo teh dnevnic, te takoj iz-P acajo, izračunajo jih pa na tale način; Odredba velja za nazaj, za 0 Je Splačati brez zavlačevanja vsemu osebju po dve dnevnici, ki Ji t izračuuate tako, l(ja celotne pr®iemke posameznega uslužbenca delite s 25. Tako dobi e izračunano dnevnico. Izplačati pa je dvojni znesek tako izračunane vsote kot nagrado za 2« X. in 4. XI. 1942. Vse ostale informacije nudi, oddelek trgovinskih delojemalcev na ™Jklošičevi cesti 22, I. nadstropje (nad knjižnico) med uradnimi 11 rami. Uvedba razredne loterije na Hrvatskem I red kratkim je izšla na Hrvat-eni naredba, s katero se uvaja azredna loterija. S tem je bilo seno vprašanje, ali naj se uvede Zunanji minister grof Ciano in japonski odpravnik poslov Kasc sla v četrtek podpisala v palači Chigi sporazum o gospodarskem sodelovanju Italije in Japonske. Novi sporazum dopolnjuje trojni pakt na gospodarskem polju in je podlaga za skupni nastop vseh držav osi proti sovražniku tudi na gospodarskem polju. V besedilu sporazuma se pravi, da sta sklenili kr. italijanska vlada in cesarska japonska vlada okrepiti gospodarsko sodelovanje obeh držav, da bi z vsemi svojimi gospodarskimi silami pomagaio ustvariti novi red v Evropi ter Vzhodni Aziji, ki naj po zmagovitem koncu vojne uveljavi obsežni tvorni načrt na gospodarskem ozemlju vsake države ter zagotovi obstanek in blagostanje vsem pri- zadetim narodom. V petih členih pa določa sporazum: 1. Italija in Japonska bosta z vsemi silami pospeševali izmenjavo gospodarskih pridobitev na svojih ozemljih ter si medsebojno' pomagali pri preskrbi z blagom in pri ureditvi naprav ter tesno sodelovali tudi na tehničnem polju. 2. Italija in Japonska bosta tesno sodelovali na denarnem polju, da se olajšajo plačila po prednjem členu. 3. Obe državi bosta vzdrževali tesne odnošaje, da bi bilo njih skupno sodelovanje pri nadaljevanju njune gospodarske politike kar najbolj uspešno. V ta namen bosta imenovali posebne komisarje, ki naj pospešujejo razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama. 4. Pristojne oblasti obeh držav izdajo podrobna navodila za izvajanje tega sporazuma. 5. Sporazum začne veljati od dne njegovega podpisa in traja tako dolgo kakor trojni pakt med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Slično pogodbo sta istega dne podpisala v nemškem glavnem stanu tudi nemški zunanji minister v. Ribentropp za Nemčijo ter japonski poslanik Ošimo za Japonsko. Vsi evropski listi so v svojih komentarjih poudarili veliki pomen novega sporazuma, s katerim bo gospodarsko sodelovanje držav Osi močno okrepljeno, hkrati pa povečana njih moč. Gospodarsko sodelovanje bo olajšalo zmago in olajšalo organizacijo novega reda na svetu. Vojno gospodarstvo v Evropi Rimski tednik «Autarchia e Commereio> objavlja naslednji zanimivi Članek nemškega državnega tajnika dr. Landfrieda, znanega gospodarskega strokovnjaka: Ves sviet je danes v znamenju totalne vojne. Dočim so nekoč vojni dogodki posegali v zast-btm gospodarstvo narodov, — celo med Napoleonovim kontinentalnim blokom, ko je imela vojna izrazit gospodarski pom&u, se je razvijala med Francijo in Anglijo trgovina. — je danes gospodarstvo eno izmed najvažnejših činiteljev voje-vanja. Ogromen obseg sedanje vojne zahteva popolno spremembo gospodarstva v vojne svrhe in za prehrano, z druge strani je pa uničenje sovražnikove gospodarske moči eden izmed najvažnejših vojaških uspehov. Iz tega je razvidno, kakšno veliko odgovornost imajo uradi za urejevanje gospodarstva, ki morajo skrbeti za to. da dobe in porazdele prvine, poleg tega pa morajo skrbeti še za pravilno proizvodnjo in razdelitev blaga. Ko jie morala Nemčija začeti leta 1939. vsiljeno ji vojno, je bilo nemško gospodarstvo že pripravljeno. Sprememba industrijskih in mehaničnih odsekov v vojno proizvodnjo se je izvršila brez vsake težave. Prav tako je bilo s kmetijskim odsekom za zagotovitev večje proizvodnje živeža, kot tudi z odsekom za promet, ki je moral skrbeti za brezhibnost vojaških prevozov in vojnega materiala. S pomočjo daljnosežne finančne politike, ki jo je podpirala prikladna mala loterija ali razredna loterija. Hrvatska razredna loterija bo poseben oddelek zakladnega ministrstva in bo imela svoj sedež v Zagrebu. 90 odstotkov čistega dobička dobi zakladno ministrovo. Istočasno se je uredilo tudi vprašanje prirejanja drugih iger na srečo. Brez posebnega, dovoljenja države se ne smejo izdajati na Hrvatskem nobene srečke niti se smejo prirejati loterije. Prepovedana je nadalje posest tujih srečk ter prodaja inozemskih srečk. Tudi vsaka reklama za inozemske loterije in srečke je prepovedana. kreditna politika, je bilo mogoče zadostiti nemškim financam v pogledu porastka vojnih stroškov, ne da bi se bistveno spremenile cene. Da je šlo tako, je treba zahvaliti tudi strogemu nadzorstvu nad cenami v zvezi & pravično razdelitvijo povpraševanja, kar se jo doseglo z racioniranjem. Z vsemi temi odredbami so nemški gospo darski voditelji dosegli, da je ostalo pri zasebni iniciativi, ki sodeluje z državo. Nemčija in njeni zavezniki m; vojujejo samo za zagotovitev svojega življenjskega prostora, temveč tudi zato, da morejo vse evropske države po odstranitvi boljše viške nevarnosti živeti svojim potrebam primerno življenje v medsebojnem gospodarskem sodelovanju. Razkosanje Evrope, kakor to hočejo Anglosasi, je mogoče preprečiti samo z gotovim velikim evropskim gospodarskim prostorom. Ne glede na svoje gospodarske pogoje, ki jih je vojna napela do skrajnosti, je Nemčija skušala z vsemi silami zagotoviti prehrano evropskih držav, jim nudila svojo pomoč pri vzpostavitvi njihovega gospodarstva in če je katera izmed njih v vojni, je sodelovala tudi pri dobavi vojnih potrebščin. Z druge strani upa Nemčija, da znajo države, s katerimi je v gospodarskih odnosih, umevati težave in zakasnitve dobav zaradi vojnih dogodkov in' da bodo s svoje strani še naprej sodelovale v zavesti odgovornosti, da se zagotovi evropsko gospodarstvo. Pogoj za izmenjavo blaga je ustvaritev prikladnei tehnike za trgovinski promet in plačila. V zadnjih letih je bilo sklenjenih v Evropi mnogo kompenzacijskih in plačilnih pogodb, ki morejo služiti temu namenu. Večji del držav je že povezan z osrednjim trgovinskim središčem v Berlinu. 2e pred izbruhom vojne so kompenzacijske pogodbe znatno pomnožile /evropsko izmenjavo blaga. Ce so se zaradi vojne meje teh kompenzacij pomnožile v prid kakšne države, je bilo to nepreprečljivo, ker je to le naravna posledica Evrope v vojni. Vojna proizvodnja povzroča zmanjšanje proizvodnje drugega blaga, pa tudi nemški izvoz. Zanimivo je dejstvo, da je v največ primerih nemške pasivnosti bilanca izmenjave blaga izravnana ali celo aktivna za Nemčijo. Pc sedanji vojni bodo na razpolago vsi krediti, kar tiče blago, in tt krediti bodo koristne rezerve za vzpostavitev evropskega gcspodar-stva. Važna naloga bodočnosti bo tudi še nadaljnje poenostavljenje evropske trgovine glede plačil. Na področju carinske politike bo potrebno združiti vse formalnosti, ki prizadevajo trgovcem toliko sitnosti, in znižati carinske postavke v okviru pravičnega gospodarstva. Eden izmed glavnih pogojev za uresničenje evropske trgovine z blagom brez ovir je posebna politika cen. Nemčiji se je posrečilo, da je z uspehom obdržala stalnost svojih cen v izvozu. Toda do popolnega uresničenja tega programa pride lahko le tedaj, če bodo zainteresirane evropske države vodile enako politiko, kajti vsako zvišanje njihovih cen moti ravnovesje pri izmenjavi. To povišanje vodi do nepravičnih valutnih reakcij ter na kraju povzroči spremembe v izmenjavi z iute-resiranimi državami. Ne glede na to, da olajša stalnost cen naloge notranjega gospodarstva, povzroča nestalnost težave v gospodarskem sodelovanju Evrope. V interesu vse Evrope in vsake posamezne ! države je sodelovanje z vsemi silami, da se ohrani stalnost cen nu kontinentu. Nemčija je rešila gospodarska vprašanja, ki jih je naložila vojna. To bo storila tudi v bodeče, da se uresniči gospodarsko sodelovanje nove Evrope, v katen bodo mogli evropski narodi svobodno razvijati svoje gospodarske sposobnosti pri skupnem dolu. Zadnji namen gospodarske politike je zagotoviti narodu prehrano in zvišati njega življenjski način. Nemčija bo po vojni razvila vse svoje sile za dosego tega splošnega cilja vseh evropskih narodov. Viri japonske sile Nedavno sklenjeni sporazum med nankinško in japonsko vlado ni presenetil, ker je Kitajska danes eden glavnih virov japonske sile. O tem piše zadnji »Reich« in po njem posnemamo naslednje: Ce analiziramo donos Kitajske za vojno, potem moremo ugotoviti, da ima sodelovanje nankin-ške vlade predvsem politični značaj, gospodarsko pomemben pa je donos ostale Kitajske. Severna Kitajska pomaga v prvi vrsti s svojimi kmetijskimi proizvodi, dočim pa Mandžukuo s svojo visoko razvito industrijo. Severna Kitajska ima 20 milijonov hektarjev obdelane zemlje ter daje približno 40% vse kmetijske proizvodnje Kitajske. 80 odstotkov prebivalstva severne Kitajske živi od kmetijstva. Največ pridela žita in fižola, v zadnjem času pa se naglo širijo nasadi bombaža. Še vedno je kmetijstvo hrbtenica gospodarstva severne Kitajske, toda industrija, ki sloni na bogatih rudnikih železa in premoga, postaja vsak dan važnejša. More se pričakovati, da postane severna Kitajska, če bi trajal še nadalje sedanji razvoj, v kratkem industrijsko pomembna dežela. Značilen za gospodarsko življenje severne Kitajske je velikanski odtok delovnih sil v sosedne industrijske pokrajine. Lani je odšlo približno 900.000 kitajskih kmetov iz severne Kitajske v Mandžukuo. To gibanje delavstva je trajno, ker se kmetje po nekaj mesecih ali letih bivanja v Mandžukuo zopet vračajo v severno Kitajsko. Mandžurija pa ima za- radi tega gibanja vedno dovolj delovnih sil. Industrijski in gospodarski pomen Mandžurije za vzhodno Azijo v vojni je na dlani. Mandžurija je Porurje Azije. Uradno poročilo o gospodarskem položaju Mandžurije v zadnjih mesecih pravi, da je proizvodnja železa, jekla, premoga, tekočih goriv, neželeznih kovin in živil več ko zadovoljiva. Z geslom, da je treba premagati Ameriko tudi glede železne proizvodnje, je začela težka industrija Mandžurije industrijsko ofenzivo. Vodilni Shova zavodi za jeklo v Anšanu proizvajajo surovo železo, čigar kakovost je prvovrstna. Več sto milijonov ton železne rude s 40 do 60 odstotki železa leži v radiju nekaj milj okoli mesta Anšan. Ta bogatil železna ležišča so obdana od najboljših premogovnih ležišč vzhoda, to je v Fušunu, Penhsihu in Kailanu. Transportni problem za železno industrijo Mandžurije je bil rešen z zgradnjo novih železnic, tako da je ta industrija imuna proti negotovostim pomorske plovbe v času vojne. Zelo razvita je tudi Industrija aluminija in sedaj se gradi nova tovarna, s katero se bo proizvodnja aluminija podvojila. V Ying-kovu se gradi tovarna za magnezij. V Chinchovu so začeli proizvajati iz premoga sintetični bencin, Kirin Sjrnthetic Petroleum Co pa stalno povečuje svojo proizvodnjo. Vse to kaže veliki gospodarski pomen Mandžurije za Japonsko in njen veliki donos v sedanji vojni. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 26. januarja 1943-XXI. Štev. 8. Nove bolniine pristojbine Iz italijanskega gospodarstva Ministrstvo za ljudsko vzgojo je sklicalo v Stresi sestanek zastopnikov italijanske tujsko-prometne Visoki komisar za Ljubljansko! za II. oskrbni razred L stroke zaradi nalog italijanske pokrajino je izdal naslednjo na- 1 dnevno, tujsko-prometne stroke po vojni, redbo: Q v Zlasti bo potrebno poskrbeti za § 1. vzgojo naraščaja, za katerega se člen 1. pravilnika o bolnic morajo ustanoviti posebne šole, njj, pristojbinah za zdravljenje v da se nauči tujih jezikov, za kar javnjh bolnišnicah in bolničnih ima danes malo prilike. Po vojni ambulancah v Ljubljanski pokra bo tujski promet v Italiji na vsak jjn^ odobrenega z odločbo z dne način narasel, ker je Italija tujsko- 18 julija im _ XIX št 33 nrnniptno držflvfl nrvp vrst.fi Tta- I . i v 20.- prometna država prve vrste. Ita lija ima okoli 10.000 hotelov, od katerih je luksuznih 50, 650 pa prvorazrednih, ki imajo skupno 250.000 postelj. Vrednost tujsko-prometnih naprav v Italiji se cenr na 10 milijard lir. Zato se je tre- se na 10 milijard lir. /.ato se je -1 n|ea v Ljubljani, ba že sedaj pripravljati na tujski 3_ bolnišnica z spreminja takole: »Na območju Ljubljanske pokrajine so sledeče javne bolnišnice: 1. splošna civilna bolnišnica v Ljubljani, 2. ginekološKo-ostetriška bolniš- promet po vojni. Italijansko - romunska filmska družba Cineromit se je ustanovila z glavnico 250 milijonov lejev v Bukarešti. Polovico glavnice bo dala romunska država, polovico pa italijanska filmska družba EMIC, ki bo dala 55 milijonov le jev v gotovini, za 70 milijonov le jev pa tehničnega materiala. V Budimpešti so bila uspešno zaključena pogajanja med italijanskimi in madžarskimi indu strialoi glede tesnejšega gospodar- bolnišoica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, 4. zavod za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, 5. bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu, 6. bolnišnica Usmiljenih bratov v Kandiji.« Člen 2. omenjenega pravilnika e spreminja takole: »V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje oskrbnine: 1. v splošni civilni bolnici in gi-nekološko-ostetriški bolnišnici s riale glede tesnejšega gMFmaar- Ljubljani, v bolnišnici za ženske skega sodelovanja med njimi tei | ; Noyem mestu ln v ^ glede izmenjave izkušenj ter ko- ordiniranja proizvodnje, še Junici Usmiljenih bratov v Kan- prvem letošnjem četrtletju se tx^ razred L. 20. do ti razgovori nadaljevali. I Imetniki1 obveznic 8% Davveso-1' nevn5)’ rQ„_Ari T m vcga ter 5% Youngovega posojila za n- 1 ' morajo v Italiji do konca januarja I nevn°, , , ^ oddati te obveznice pri Banki I , ^ I. oskrbni razred L. 60. dTtalia ali njenih podružnicah, dnevno , i » i • I 2. V bolnišnici za duševne bo- nakar se jun takoj izplača 80 od- • lezni Ljubljana-Studenec: za III. oskrbni razred L. 10.-dnevno, stotkov nominalne vrednosti obveznic Dawesovega in 75% obveznic Youngovega posojila. Obveznice obeh posojil ne notirajo na italijanskih borzah že od lanskega decembra. Velesejem kmetijstva in konj bo tudi letos v Veroni, in sicer bo od 7. do 15. marca. Velesejem bo zlasti pokazal napredek itali janskega kmetijstva v okviru vojnega gospodarstva. I pravi med drugim: Italijanska družba za sintetična | ^ io tTirvoin 3. V zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani: za III. oskrbni razred L. 25.— dnevno, za II. oskrbni razred L. 50.— dnevno. V zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb se plačujejo še sledeče pristojbine: a) za obsevanje z radijem: od 1—10 MCD po L. 7.50 za enoto, od 11—30 MCD po L. 6.— za enoto, nad 30 MCD po L. 4,— za enoto; b) iza obsevanje z rentgenom: pri lahkem filtru za vsakih 10 R L. 0.40, pri težkem filtru do 5000 R za vsakih 10 R L. 0.80, nad 5000 R za vsakih 10 R L. 0.40. Bolnikom, ki se zdravijo v II. oskrbnem razredu, se zaračunajo pristojbine za obsevanje dvojno. V ostalih bolnišnicah so s plačano oskrbnino kriti vsi stroški zdravljenja, izvzemši stroške za rentgensko slikanje in rentgenske preglede, ki so (zaračunavajo po veljajoči tarifi. K bolničnemu zdravljenju se ne štejejo zdravljenja, za katera je treba dajati posebne terapevtične pripomočke.« Člen 2. — V ostalem se določbe pravilnika, odobrenega z odločbo z dne 18. julija 1941-XIX št. 33, ne spreminjajo. Člen 3. — Ta odločba stopi v veljavo z dnem 1. februarja 1943-XXI. Ljubljana 9. jan. 1943-XXI. potrebe niti še v 1. 1944. Upati pa je, da bodo Francozi spoznali, da morajo svojo proizvodnjo povečati in več dobiti iz svoje dobre zemlje. Trgovinski registei Vpisi; »Mlekotrg«, nabavno - prodajna zadruga trgovcev z mlekom in mlečnimi izdelki z o. j. v Ljubljani. Zadruga nabavlja za svoje člane mleko in mlečne izdelke in vse v to stroko spadajoče predmete, vnovčuje za svoje člane njihove pridelke ali Izdelke, proizvaja blago, ki ga sinejo zadružniki prodajati ter skrbi za strokovno Gospodarske vesti (Ni Hrvatska vlada je razveljavila pogodbo, ki jo je sklenilo bivše ju-,, enslnvn.n.^kn minictvcf.mv 7 n 1 goslovansko ministrstvo za rudnike j,,, in gozdove z Rade Pašičem o raz-1 iskovanju in izkoriščanju mineral- r: »-»iv* /vi 4 n/v*v*/*llr,l>*lv • . . . _ rU nih olj, zemeljskih plinov in ostalih vrst bitumenov. Minister za na- < rodno gospodarstvo lahko prizna Radetu Pašiču odškodnino za izvršena vrtanja. Vsa pogodbena « področja, ki jih je dosedaj imel . Rade Pašič, lahko prevzame sedaj | I v izkoriščanje delniška družba Pe-< a trolej V Zagrebu. Na Hrvatskem so s 1. januarjem uvedli oblačilne nakaznice, kakor so bile uvedene že v skoraj vseh evropskih državah, s 15. januarjem pa je trgovinski minister prepovedal vsako prodajo tekstilnih 5 izdelkov in tudi na točke. di naobrazbo svojih članov. Poslovni delež 500 lir. Člani upravnega odbora so: Kovačič Alojzij, Židovska, predsednik, Kroupa Pavel, --------------------0 -o- i ------------- • - Erjavčeva cesta, Kugovnik Elka,1 S,reba plačati še 4 odstotna občin- j k 7i _ 2 Ir o „ „ „ 10 irn„,, T\7o»i t proraeunsko leto, ki se ton krompirja, dočim je pridelala Lagne j julija 1943, predvideva približno 13 milijonov ton žita in 1— 14,7 milijona ton krompirja. Po- tisiavi. v suKa sicmcui«. I naj dobe v teh kuhinjah proti imeti znak madžarske kontrolne . nu.uu ------------------------------------- . majhnemu plačilu najpotrebnejšo postaje. V Bratislavi se ustanovi brano Da bi zagotovila izvedbo ____________r* o /T n o Lr/vntr/vIrfV- llVOZfi- I . . v . „ r x-,i „ —i ~ J „ ~ puavajc. v I 11 railO. UiX Ul poseben urad za kontrolo uvoze- ^ načrtov, je zadela vlada ostro nih vin. It! 21 Mh oblek”,0 klob‘uke U Francijo samo povečanje^ lastne itd. Škrobi ^suši' ^2X60^Oblast neprestajio opo- orratnike in m»šete. Pere, suši, . Na vsak način se bo moralo mnnga in lika domače perilo 1^. d& bo fran0O9ka agrarna tovarna JOS. REICH proizvodnja vsaj tako velika kakor lova-rna JU o. av L v ^edniih deželah, ki nimajo Poljanski nasip 4-6. Selenbargova 3 Uako. ugodnih klimatičnih razmer. Telefon St. 22-72. | Ce bi s; to doseglo, bi mogla borbo proti črni borzi, na kateri se v vsej Franciji prodajajo zlasti Sn»Ple!na 1° I"p™™ Pomoč Pa mom ?omeniti v\ečanje pridelka za samo 10 odstotkov bi pri ohranitvi predvojne proizvodnje živalskih proizvodov že zamašilo vrzel v prehrani. Na zasedenem ozemlju delujoči nemški kmetijski obrati so že v dveh letih dosegli za 15 in več odstotkov večje donose od francoskih. Povprečni letni francoski donosi se ne morejo primerjati z donosi, ki so jih dosegle sosednje dežele, čeprav so v njih klimatične razmere mnogo bolj neugodne. To se vidi iz naslednjih številk: 3.7 milijarde švedskih kron izdat kov in 2.6 milijarde kron dohodkov. Primanjkljaj se bo kril s posojili, kar bo olajšano zaradi dobrega stanja na denarnem trgu. Vložni presežek posojilnic se je povečal od 65 na 154 milijonov kron. Za zboljšanje gmotnega položaja prebivalstva govori tudi to, da je bilo lani priključenih 40.000 novih telefonskih aparatov in da se je število radijskih naročnikov dvignilo za 80.000. 1.1937 so pridelali na 1 hektarju stotov Nem- Bel- An- Fran-6ija gij® pšenice 21.7 24.6 ječmena 20.7 24.8 ovsa 20.2 24.7 krompirja 188.4 196 Na podlagi teh številk se more reči, da bi bili Francozi sami krivi, če ne bi mogli kriti svoje glija 20.6 18.2 20.2 172.4 cija 14.5 13.9 14.2 103.6 Svetovna proizvodnja nafte ie lani padla od 307 milijonov ton v 1. 1941 na 286 milijonov ton. Proizvodnja je torej nazadovala & 7 odstotkov. Proizvodnja je nazadovala predvsem v vzhodni Azlj' in zaradi transportnih težav v Združenih državah Sev. Amerike- uenarstvo Bolgarska narodna banka jeraZ glasila, da bo v bodočo izplačeval; zasebnikom in tvrdkam v gotovini „---------------------------- |Q0(| ali z nakazili le zneske do 200.. levov, presežke tega zneska pa f 3 odstotnih državnih bonih. Po novem bolgarskem zakonu 0 delniških družbah mora imeti vsaka delniška družba najmanj 1-* milijona levov kapitala, nominalni; vrednost delnice pa mora znašat; najmanj 1000 levov. Poravnajte naročnino! - : Umetno steklarstvo, okvirjenje slik in i Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 OBJAVA Dovoljujemo si s tem vse naše velecenjene nalogodajalce obvestiti' I da so do nadaljnjega od nas pooblaščeni za mkaso naših terjatev izključno sledeče nastavljenke blagajničarka gdč. LJUDMILA KRISTAN, inkasantinja gdč. MARIJA ŠUŠTAR in gospa OLGA GARNIK, katere se bodo v danem slučaju legitimirale.^ _ , Plačil drugim osebam kakor zgoraj označenim ne moremo priznati. Transportno in paketno podjetje PAKETOŠPED, LjublJa“a» Kolodvorska 41J Telefon št 22-72 Ce bi si? to doseglo, m mugi« ;-------—— TrgOT.kBg. nl/gov d, ».l«.!*./, «.*. U.k.n,. >Merkur<. d. d. 0,„„ Mihaleh, ... , L,u