ŽI R I
LETO 2
ffli&Zh
ne 10,
žiuLieme...
Danes vam predstavljamo naše glasilo v novi obliki in z novim naslovom. Naslov "bo stalen, oblika pa se bo vsako leto spremenila. Glasilo bo izhajalo vsak drugi mesec.
Naša želja je, da ne bi ostali samo pri tem, da smo izboljšali obliko in spremenili naslov, temveč, da bi .tudi vsebina p o s t a la. b o 1 jd e s tra. in z animiva . P. o de ju j t g pri^ t ero t u -di vi in nam pošiljajte svo je članke. '	7- -••••t
Sedaj pa še o natečaju za likovno ureditev naslovne strani in za naslov glasila, kateri je bil razpisan v 4. številki Piltena. Dobili smo sedem prispevkov od štirih avtorjev. Noben prispevek ni popolnoma odgovarjal, zato smo morali prvo in drugo nagirado združiti in razdeliti na polovico* Kot najboljšo likovno izvedbo prve strani smo izbrali prispevek tov. Kočnik Kilana, najbolj odgovarjajoči naslov pa nam je poslal tov. Rejc Dori. Drugo nagrado za likovno izvedbo prve strani pa je dobil tov. Vehar Janez.
Nagrajencem čestitamo, ostalim p^ se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje.
'.	Uredniški odbor
t- a m.
KAJ SMO DOSEGLI V PRETEKLEM LETU?
Kakšni so bili uspehi našega dela? Veliki ali majhni, povprečni ali nadpovprečni? Smo lahko zadovoljni s svojim delom?
Prav gotovo je mnogo takih ali podobnih vprašanj med kolektivom, zato bomo skušali nanje odgovoriti z nekaterimi številkami. Pravijo, da so številke suhoparne, vendar so najbolj prepričljive in najbolj točne. Če gre pri tem še za številke, ki naj pokažejo uspehe gospodarjenja našega kolektiva, potem morajo biti že zanimive". Pa začnimo!
Proizvedli smo 458.000 parov čevljev vseh vrst. Leta 1961 smo jih proizvedli 16.000 parov manj- Po količini smo povečali proizvodnjo skoraj za 4$. Povprečno je bilo zaposlenih 806 delavcev, ki so opravili 1,946,.000 ur. Oe malice računamo^
lahko ugotovimo, da se izdela 1 par povprečno vsakih 18 sa—-—
£
kund, ali da je bilo za proizvodnjo enega para potrebno 4 15' pri čemer je ušteto delo vseh delavcev, torej tudi tistih, ki ne delajo čevljev.
Svojih izdelkov smo v preteklem letu prodali za 2.003>324.000". -din, v prejšnjem letu pa za Din 1.673,016.000,- S tem smo povečali vrednost prodanih proizvodov za 19% v primerjavi z letom 1961. Tudi dohodek podjetja je bil za približno 7% višji kot v letu 1961, prav toliko se je povečal tudi čisti dohodek podjetja. Za osebne dohodke je bilo ustvarjen;, v preteklem letu za 10% več sredstev, kot v letu 1961-,: Največji napredek smo verjetno dosegli v izvozu, saj smo izvozili po vrednosti za 88% več kakor v letu 1961. Številke so dosti zgovorne. Na zadnje vprašanje torej lahko odgovorimo pritrdilno.. Da, s svojim delom'v preteklem letu smo lahko zadovoljni-. Vendar ne povsem! Prav gotovo je še vrsta vprašanj, ki čakajo rešitve in kjer še nismo kaj prida napredovali „ Na primer v pogledu kvalitete. Da bi bil prikaz našega dela popolnejši, se je Uredniški odbor obrnil na vse vodje proizvodnih ekonomskih enot z nekaterimi vprašanji. Poglejmo njih odgovore. __
1. Vprašanje: V čem je bil po vašem mišljenju napravljen največji napredek v preteklem letu v podjetju,
odnosno v vaši ekonomski enoti? %
BQGAI^J Sla-vko- - prikrojevalnica; V letu 1962 smo izvedli
•	"	'.. ■ reorganizacijo tehnološkega	v pri-
kro j evalnici, od katere pričakujemo predvsem večjo storilnost- Reorganizacija je bila ljd-goča, ker smo dfcbili primerno velike prostore. Delo je sedaj organizirano tako, da posamezna skupina opravlja stalno enako delorr. lake xažc ena skupina gornje dele za lahko obutev* ga za težjo obutev, tretja pa sane pcdlC^O-Poleg povečane storilnosti se je.zarsdi
ganizacije izboljšala tudi kvaliteta yuM'z---
, •	delkov.
MLINAR Slavka - prešivalnica: Primernejši prostor je omogočil
bolj smotrno črganizacijo dela. v preteklem letu smč organizirali tri trakove, trak 5, 6 in 7, tako, da je'delo pregledno in razdeljeno po vrdtah izdelave na težko, navadno obutev ter na galonke* S tem pričakujemo boljšo kvaliteto zgornjih delov.
KAVČIČ Pavel - sekalnica: Za podjetje je prav gotovo najlepši uspeh organizacija redne proizvodnje na gojzer traku, saj sme. se prav a t^iri izdelki afirmirali doma in v svetu in dosegli dober finančni rezultat,. v naši ekonomski enoti je bila izvedena reorganizacija proizvodnega procesa tako, da je delo bolj smotrno urejeno.
POLJANŠEK Ivi - težka montaža: Erez dvorna je bil z organizacijo težkega traku napravljen velik korak r.aprej, saj smo prej izdelovali Čevlje vsea vretvbi«»
li smo nekakšna rezerva za ostaTe^trsiscnre";-
vse to je slabo vplivale na naše Jasezke pri delu. Pomembno je tudi to, da smo vse obvez^ nosti do tu,jih kupcev v r^dxi izvrševali, kar se nanaša zlasti na dobavne roke. j<3 bilo treba, je kolektiv v ekonomski e^oti dslsl tudi nadure in se je vedno prizadeval * fla bi
ŠUBIC Heron - lahka montaža: Vsekakor spada ureditev novih
poslovnih prostorov in' 6rgani.^ci :'a -re-izvcunje na težkem traku m'e-d večj.e uspehe podjetja v letu 1962. Tudi dejstvo, .da smo ob koncu leta imeli skoraj prašno skladišče izdelkov govori o tem, da smo;uspešno poslovali, škoda je le, da smo imeli na zalogi premalo nekaterih vrst o--butve incjesenskih škorenjčkov, ki so.se prav dobro prodajali.
o Z, Vprašanje: Kateri problemi so bili v preteklem letu najbolj ta	j	pereči, ki jih je bilo treba rešiti v ekonomski
"■"■"'-i:,r -.sv :	.enoti in ki so omogočili večje uspehe?
BOGATAJ Slavko - prikrojevalnica: Največ problemov jesimela rct"prikrojevalnica zaradi slabe kvalitet materiala
■	■ Tudi v bodoče ni :pričakoVati' izboljšanja kvalite-
■r?(. .	te zgornjega usnja..' Težave smo imeli in jih še
-i	imamo s stroji, ker so stari in izrabljeni v
/stroj za tanjšanje golenio in sekalni stroji/. Zaradi tega oddelek ne more proizvajati kvalitetnih zgornjih delov.
MLINAR Slavka - prešivalnica: Za prešivalnico je bil v preteklem letu najbolj pereč problem velik dotok nove delovne sile, ki se jo morala za delo v proiz-vodnji šele ipriučevati, Ko smo v novih prostorih .	organizirali 'trakove za posamezne izdelave,
-"••> • ; 'V' •;.	nismo kljub velikim naporom mogli dosegati
dnevnega plana-na traku za težko obut ev, i j adalj-na ovira za dosego plana je bila nižja storilnost in v proizvodnjo so prihajali taki artixli,
ki so zahtevali veliko dela.
• " . ' . , .t ■ ■
KAVČIČ Pavel	- sekalnica: Pereči problemi, ki v naši ekonomski
• svo	enoti največkrat zavirajo dvig storilnosti, kva-
.. - .	liteto in ekepeditivnoat, so naslednji: napaka
. ;..' ■• ■	novih borovskih aekalnih strojev, ki so v stal-
nem zastoju, dobava'Nepravilnih materialov v
•: ■ .!	kvaliteti in debelini, množičnost artiklov z
. 1":?"-: . .	maloštevilnimi §>briv jn neprilagojenih za soizsek
...	v dnevnih proi'zvoenih planil; TTijvečji problem
* " i '"i / "
pa nam - povzroča « kakor tudi m o nt a žn in orV. e lkomr nerednost izdelave dnevnih proizvodnih planov. Vzrok temu pa so m jvečkrat gornji deli, kopita, itd,
POLJANŠEK Ivi - težka montaža. V-«lik problem v naši ekonomski
enoti je kvaliteta zgornjega usnja. Za lahke čevlje zgornje usnje večkrat sploh ne odgovarja /plastik/ a. Da ne ."bi kupcev tolikokrat razočarali, bi morali bolj paziti na kvaliteto zgornjega usnja, posebno na plastik boks«
ŠUBIC Heron - lahka montaža: Najbolj pereč problem v naši
ekonomski enoti je bil neodgovarjajoč kvalifikacijski sestav ljudi na neka ter j.h delovnih mestih, slab material ir. pogosta menjava vrsta izdelav. Probleme smo reševali sproti, vendar jih nismo mogli vedno v celoti rešiti.
3. Vprašanje: Kaj mislite o kakovosti izdelkov vaše ekonomske
enote in kakovosti izdelkov podjetja sploh in kaj bi bilo treba storiti, da bi pomanjkljivosti, če so, odpravili?'
BOGATAJ Slavko - prikrc j evalnica ; Na kakovost i z d e 1 k^—-v-na št""""
ekonomski enoti vpliv.kvaliteta materiala in premajhna str okovi-;, a usposobljenost delavcev, ki so prišli v naš oddelek v letu 1962. Neodgovar-jajoč material vpliva tudi na slabšo kvaliteto končnih izdelkov, poleg tega pa tudi obdelava
v finišu nI dovolj izpopolnjena. Za izboljšanje • »
kakovosti naših izdelkov bo potrebno poostriti kvaliteten prevzem' materiala in sortiranje kož ža posamezne artikle ter dvigniti strokovnost delavcev.
MLINAR Slavka:- prešivalni ca; Kakovost naših izdelkov ni na
tisti višini, kot bi morala biti, z ozirom na
današnje zahteve tržišča> razen za težko obutev. Izboljšati bi- morali zlasti kvaliteto salonk, to j e sešivanj s laka in aemiša
/precizni šivi, uporaba igel št. 11/. Da bi lahko izboljšali kvaliteto in dosegli plan na traku za izdelavo lahke obutve je nujno potrebno podaljšati trak 6. Omogočiti bi morali redno prihajanje planov v oddelek in pravočasno nabaviti potrebne f orni ture.. Delavke bi morale z večjo prizadevnostjo izvrševati svoje delo. Ko bi dosegli vse to, bi bili tudi izdelki kvalitetnejši.
KAVČIČ Pavel - sekalnica: Kakovost izdelkov naše ekonomske
enote še ni zadovoljiva, zlasti še, ker smo v preteklem in v tem letu sprejeli nova dela, ki so jih sedaj opravljali v montažnih oddelkih, pri nas pa še niso.dovršeno opravljena. Vsaka nedovršenost polizdelkov in medfaznega dela pa negativno vpliva tudi na fine^o končnega produkta. Da ti odstranili vse' te neaativne pojave, je nujno potreben dvig delovne zavesti in strokovnosti slehernega člana kolektiva. V nasprotnem slučaju, pa lahko ob hitrem napredku sorodnih podjetij utonemo v nekdanjem slovesu naših izdelkov.
POLJANŠEK Ivi - težka montaža. Glede kakovosti izdelkov nismo
imeli posebnih težav, ker imamo že tradicijo v
izdelavi te;':ke obutve. V izdelavi salonk pa so
nas že prehitele, nekatere. tovarne/"Koštana" in
"lilet"/ Smatram, da bi lahko napake, ki ne
izvirajo iz slabe kvalitete materiala odpravili
s tesnejšim sodelovanjem v ekonomskih enotah ter
v vseh proizvodnih in neproizvodnih sektorjih
/nabava, priprava dela itd./ z izpopolnitvijo
normirske službe, priprave dela in organizacije lastnega laboratorija za preizkušanje materiala ter s pravočasno oskrbo, režijskega materiala.
ŠUBIC Heron - lahka montaža: Največ težav, smo imeli s kakovostjo izdelkov na traku 6. Na traku je precej delovne sile s pomanjkljivim strokovnim znanjem. Poles tega je> kakovost na.š.ih izdelkov slabša zaradi "necdgovarjajočega materiala in predhodno slabo opravljenega dela. Te bi v bodoče lahko proizvajali kvalitetno obutev> bo treba bolj paziti na'izdelavo obutve od. začetne do končne faze, dvigniti strokovnost delavcev in povečati vestnost pri delu.
1?C3. LETU DRUGAČE ...
'T letu 1963 naj bo drugače!" želijo naši sodelavci in potrošniki.. '"ctcvo mislijo tako tisti potrošniki, ki z ha širni .• izdelki niso bili zadovoljni. Tako želi prodajni kader v prodajalnah, ki čestokrat ni imel opravičila za razne pripombe in reklamacije potrošnikov. V proizvodnji mislijo tako -rikrcjevalci, ki večkrat niso vedeli kaj in kako bi rezali,
ka\cr tudi marsikateri delavci v ostalih oddelkih, ki so se trt:čili;. da bi svoje delo opravili solidno, pa jih je pri tem oviralo slabo opravljeno delo pred njimi ali neprimerni materiali. Prepričan sem, da bi se ob. tej priliki oglasili vsi de-' l?vci-v-'-ki so bili iz takih ali sličnih razlogov prikrajšani na prejemkih. Tako želijo tudi kontrolorji izdelkov, ki so morili prepogosto vračati izdelke nazaj zaradi neprimerne ali površne, izdelave.
listin:', ki bi želeli v letu 1963 drugače se pridružujem tudi jaz, Petro poslovanje in napredek sta odvisna od smiselne in preštudirane organizacije, kakor ttfdi od urejenih delovnih pobojev. V tem pogledu smo pogrešali podpore in pravilnega razumevanja..
repsčno bi bilo misliti., da je bilo v preteklem letu prav vse rarote.Ž nekaterimi izdelki smo kljub slabim pogojem dosegli ;:c.v lepe uspehe. .Če bi hoteli naštevati vse; kar je bilo .ne-pravilno, bi lahko naštevali še dolgo. Ker je uspeh v indu-'' etriji odvisen od dela, »bomo takoj prešli na drugo poglavje, t. i ., kako delati v poslovnem lotu 3.963, da se stanje izboljša.
Za boljšo organizacijo podjetja, jo Upravni odbor'že v preteklem letu' sprejel sklep, da povabi v podjetje strokovnjake -ekonomiste, ki.naj bi ga organizirali po sodobnih industrijskih načelih, Delo je prevzel ing. Sklevicky od Inženjerskega biroja iz Zagreba, škoda je lo, da se delo za izboljšanje prepočasi odvija, ker nas. čas in konkurenca, že prehitevata. Potrebno ti lilo, da dobi v okviru organizacije podjetja, vsak sektor in vsak član kolektiva tisto mesto, ki mu pripada.
CleCe kvalitete osnovnih materialov je bilo v zadnjem času organiziranih več sestankov. Razprave so bile v okviru Sveta usnjarske in čevljarske industrije ter Gospodarske zbornice v
Ljubljani. Predlagan je še en sestanek tehnikov čevljarske in usnjarske stroke, kjer naj .bi se obravnavala kvaliteta usnja po strokovni strani, s sodelovanjem proizvajalcev usnja in obutve. Za radikalno izboljšanje kakovosti usnja, trenutno ni najboljših izgledov, upamo pa, da bo to mogoče doseči postopoma. Pritisk s strani potrošnikov, trgovine in proizvajalcev obutve je tako velik, da bodo usnjarne prisiljene izboljšati kvaliteto svojih izdelkov. Najbolj porazna je kvaliteta plastik boksa in laka.
Izgledi za hitro izboljšanje kvalitete usnja so slabi, zato moramo ta problem reševati v okviru našega podjetja na ta način, da bomo zaostrili kontrolo pri prevzemanju usnja in da bomo razpoložljivo usnje res pravilno uporabljali. V skladišču zgornjega usnja je že pojačana služba za sestavo krojnih partij z namenom, da bodo kože pravilnejše sortirane. Za pravilno krojenje usnja bo treba mlajšim, neizkušenim delavcem nuditi večjo strokovno pomoč s praktičnimi nasveti in teoretičnim tolmačenjem.
Posebno poglavje v našenf obratu je finesa lažje obutve. Tu so nas prehiteli drugi mlajši kolektivi. Pred leti smo napravili velik korak pri razširitvi asortimana in mehanizacije podjetja, vendar smo, na žalost, pri tem stanju še danes« Ta napredek, ki izvira iz časov, ko smo zamenjali stroj za "kneftro", nas ne sme uspavati. Ves vložen trud bi bil zaman, če sedaj ne bi šli v korak z ostalo domačo in inozemsko konkurenco. Pripravljena kolekcija za spomladansko sezono je zahtevnejša od dosedanjih kolekcij. Veliko modelov se bo delalo v dvobarvni kombinaciji, ali v svetlih, občutljivih barvah. Perforacije so večje od dosedanjih, kroji so bolj odprti- Naša poglavitna napaka je v tem, da so modni čevlji pretežki, pretrdi in premalo čisti. Kupca, poleg teh napak, odvračajo tudi manjše napake, kot so. robovi v notranjosti in zunaj čevlja, neenake višine, zmečkano usnje, slabo polirani podplati, neenake oblike konic in še vrsto drugih malenkosti. Pinesa, ki se zahteva od modne obutve se lahko doseže s sistematičnim proučevanjem vsakega delavca. Odstopanja od. wahtev so tako velika, da jih bo mogoče rešiti le s prizadevanjem Vsega kolektiva. Zato bomo kolektivu nudili vso podporo in strokovno tolmačenje, bodisi preko Biltena, ali pa na samem delovnem mestu. Delovni kolektiv prosimo
da naše pripombe in tolmačenja sprejme z razumevanjem. Naša želja je, nuditi potrošniku tak izdelek, kakršnega sami želimo kupiti.
7ot vidite nas, v. poslovne,:: letu 1963, čakajo velike naloge. r"a to apeliram na celotni kolektiv in tehnični kader, da se Eložro lotita pred nas postavljenih nalog, nadrejene organe pa prosim, da nam pri izvrševanju nalog nudijo vso podporo ter nam s tem omogočijo konstruktivno delo.
Gantar Prane
KAKO JE POSLOVALA NAŠA PRODAJNA VE-DŽA V LANSKEM LETU
Prodaja naše proizvodnje se vrši po treh kanalih: a/ maloprodajni promet preko lastnih trgovin, b/ engro prodaja drugim trgovskim organiz.acijam in večjim nsposrednim potrošnikom v državi in . c/ izvoz.	•
Na'željo uredniškega odbora bi danes spregovorili nekaj besed o tem, kako je potekala prodaja v naših trgovinah. Najprej neka.] statističnih podatkov v primerjavi s proizvedehimi količinami. Znano je, da se industrijska proizvodnja usnjene in pol-usnjene obutve v naši državi hitro povečuje in da je, v zadnjih letih, dosegla spodaj navedeno, višino v 000 parih:
1958	... 10,460
1959	. - . 12,320
1960	. . . 14,970 19 61 . .• . 17,057
Za lansko leto še nimamo tečnih podatkov, ocenjujemo pa jo v • višini cca 18,500.000 parov, kar pa že presega normalne prodajne možnosti.
Tudi naša tovarna razširja svoje kapacitete, prodajna mreža pa prejema zadolžitve, da vnovči pretežni del osnovne in povečane proizvodnje. Kako je to nalogo izpolnjevala, se vidi iz naslednjega :
■ Kreža je prodala To je od celotne _ _____na š i h_ i zde 1 k ov________p_ro iz v o dnje__
1956	126.037 parov	67$
1957	153.262	71$
1958	164.991 "	67$
f
IS39	IS.67 6 psrcv	66;1
? • I960 "	255.107 "	66%
19 61	321.063 "	71$
1962	359-516 »	76$
Iaža trgovska mreža pa ni prodajala samo naših produktov. V lanskem letu.je potrošnikom posredovala tudi: 72.189 parov raznih copat 85-001 " gumijeve obutve 49-067 " vulkanizirane obutve 60-333 " usnjene obutve drugih proizvajalcev ter znatno količino raznega pribora in nogavic. Z dosortira-varjem smo povečali rentabilnost poslovanja, predvsem pa smo pri tem zasledovali preizkušeno načelo, da je za kupce zanimiva taka trgovina, ki razpolaga s čim večjo izbiro. Od celotnega prometa v lanskem letu odpade na naše izdelke 71$, na ostalo blago pa 29$.
Če bi nas vprašali,, kakšne težave smo imeli v poslovanju, bi morali odgovbriti, da smo bili v prvem polletju/precej zaskrbljeni. ,-Izvoz! je bil malenkosten in skoraj celotna proizvodnja je. pritiskala na'domače tržišče. Najbolj nas je prizadela masovna proda-ja gumijevih japank, ker je bil s tem zmanjšan odjem usnjenih sandal.za nad polovico. V drugem polletju so se prodajne možnosti izboljšale ter smo predvsem v desenih z gumijevimi podplati dosegli dobre rezultate. Pogostokrat smo se s težkim srcem ločili od "dolgoletnih kupcev težke terenske obutve, ker je bil oddelek zbite izdelave ukinjen, gojzer oddelek pa zaseden z izvoznimi naročili. Kljub temu smo z razširitvijo mreže in z intenzivnejšim delom povečali promet za 1.8? .
Zanimalo vas bo tudi, kakšno mnenje imajo potrošniki o naših čevljih. Razumljivo je, da so sodbe različne, in da se težko izreče objektivna in splošno veljavna ocena. Če bi jo izrekali po številu reklamacij, ne bi bila najugodnejša. Verjetno je povprečno naziranje potrošnikov in strokovnih opazovalcev takole;
V sedanji proizvodnji se še vedno odraža naša nekdanja
tehnična struktura., ko smo bili orientirani na težje tipe
■terenske in športne obrtve. V smučarskih čevljih smo vodilni _ c-. ,-:ora.i m onopclni, naša terenska obutev je dobra, toda nekoliko predraga, V finejši, lažji obutvi pa smo na domačem tržišču kvečjemu povprečni, v mednarodnem merilu pa slabi in nezanimivi.. Primanjkuje nam finese, ličnosti izdelave in kreatorska iznajdljivost. Posebno poglavje je kvaliteta gornjega usnja. ±a je pogostokrat neprimerna in ne ustreza namembnosti obutve, še manj pa njeni ceni, ker kupec ne prejme za vplačani znesek enakovrednega blagovnega nadomestila .
<	Jože Gantar
DESET LET PREŠERNOVE DRUŽBE
Per je v našem kolektivu večje število stalnih članov Prešernove družbe, se nam zdi potrebno, da se tudi v našem Biltenu spomnimo velikopoteznega kulturnega dela te ustanove.
V februarju leta 1953 je bila na pobudo SZDU ustanovljena Prešernova družba z namenom, da najširšemu krogu bravcev posreduje sodobno knjigo, iz najrazličnejših področji življenja in dela človeka in družbe. Nad 5 milijonov knjig je Prešernova družba razposlala v teh desetih letih med delovne ljudi v.vse kraje naše domovine. Dejavnost širjenja dobre •knjige se razvija v treh smereh:
1.	Redna letna zbirka knjig, ki jih poznamo še.iz prejšnjih časov in:segajo Še v 18. stoletje. Oblika in vsebina zbirk se je sča.soma prilagodila zahtevam sodobnega bravca. V teh desetih letih smo, dobili deset koledarjev, IVed leposlovnimi deli je devetnajst del, ki so jih napisali domači pisci in petnajst prevodov iz svetovne književnosti. Poleg navedenih. del, dobimo vsako leto še knjige za praktično uporabo -v vsakdanjem živijehju,;tako za šolske otroke, kakor tudi za odrasle.
2.	Prešernova družba, izdaja tudi revijo "Obzornik", ki izhaja mesečno i. Vsebina revije jev zares zanimiva.. Prinaša izbrane
• U ...	\ '	.	...
prevode in zanimivosti iz celega sveta, tako v slikah, kakor v pisani besedi.
3. Prešernova družba razvija svoje dejavnost tudi v izdajanju J;'li;"LjUdske knjige" , katero' nudi' bravcem, ,ža nizko ceno"," letno' 10 izvodov izbranih prevodov iz svetovne književnosti.
Kot že .zgoraj navedeno, je tudi v našem kolektivu knjižna zbirka .Prešernove družbe priljubljena, kar dokazuje število stalnih članov, saj je bilo od leta 1953 vedno nad 100 članov, oziroma naročnikov. Največ Članov je bilo leta 1957, ko smo presegli število 200.
Pravilno bi bilo, da tudi v bodoče podpremo to kulturno dejavnost. V vsaki družini v Žireh naj bo dobra knjiga, ki nam jo posreduje družba, ki nosi naslov velikega pesnika Prešerna. Dolžnost sindikalne podružnice je, da podpre delo poverjenika Prešernove družbe v kolektivu. V kolikor sam ne bo zmogel vse-,ga dela, naj se razširi krog poverjenikov po vseh ekonomskih enotah tako, da bo res v vsaki družini knjiga, ki zasluži, da jo cenimo.. Sindikalni podružnici in Delavskemu svetu podjetja pa bi priporočili, da podpre dela Prešernove družbe s pristopom V ustanovno članstvo ali pa inseratom v koledarju za 1964
Za Krajevni odbor PP' v Žireh
. : • ■ •	P-K. . ;
URA PRAVLJIC V OTROŠKEM VRTCU ZA VSE PREDŠOLSKE OTROKE
V otroškem varstvu j-e zajetih le majhen odstotek .predšolskih otrok. Vzrokov.za to je preveč, da bi jih naštevali. Običajno pa je povsod najmanj tistih otrok,--ki bi bili najbolj potrebni predšolske vzgoje. V nekaterih državah , se šola začne že s petim letom. Do 7: lega se otrok ne uči ne branja in ne pisanja. ■ To je nekakšna oblika našega vrtca. Pri nas to še ni uzakonjeno. Zato je tudi v vrtcih najmanj otrok od petega do sedmega leta. Ti otroci so že fizično samostojnejši, zato jih mamice puščajo tam, kjer so naj-bolj potrebni... Marsikatera mati res ne zmore stroškov za vrtec. Ko pa pridejo starši z dela domov, so preveč zaposleni z gospodinjstvom in drugim,delom. Nimajo časa, da'bi se z otrokom vzgojno ukvarjali ,. Zato so taki otroci največkrat prepuščeni sami sebi. -.Morda so še večji nesrečneži tisti otroci, ki predstavljajo "center.pozornosti" v
družini. Taki otroci postanejo sebični, ne poznajo življenja v otroškem kolektivu, ne znajo se podrejati igri svojih sovrstnikov. Ko pride tak otrok v šolo, je nesrečen, ker med sošolci ni priljubljen. Kje in kdaj naj se navzame takšen otrok kolektivnega življenja? Najlaže v predšolski dobi, v vrtcu. Naša dolžnost je, da skrbimo tudi za predšolske otroke, ki bodo nekoč vodili našo družbo. Ali bodo dobri ali slabi, to je odvisno od nas vseh, ki smo poklicani, da jim na kakršenkoli način pomagamo do zdrave igre in razvedrila. Za pomoč pri vzgoji tistih otrok, ki niso vključeni v našo ustanovo., sem si zamislila edino možni način vključitve v kolektivno življenje, to je uro pravljic. V uri pravljic ne bodo zajete samo pravijiceampak še veliko več. Otroci bodo poslušali pravljice ob ponazorilu s flamlografom, s pomočjo premičnega namiznega gledališča ob lutkah, ki jih bomo še dobili, s. pomočjo diaprojektorja itd. Tudi telovadili bomo, pozimi v sobi, poleti' pa zunaj. Učili se bomo pesmice in recitacije in še mnogo drugega, kar jim manjka doma. Poleti bomo vso dejavnost prenesli v naravo in na igrišče, ki ga pa predšolski otroci še nimajo. Za igrišče bo poskrbel odbor vrtca. Upajmo, da bo stvar uspela, ker je igrišče res potrebno. Ura pravljic bo začasno le za. otroke od 5 do 7 let in to brezplačno. Natančen čas začetka bo objavljen z lepaki.
.Orehek Ksenija
KAJ PA NAŠI OTROCI? '
Prvo polletje dela v šoli je za nami. 528 učencev naše šole je prejelo spričevala, izkaze o svojem delu in vedenju. Ob razdeljevanju spričeval sem videla vesele, žalostne in brezbrižne obraze. Ko sem gledala te obraze, sem v mislih videla obraze staršev svojih učencev. Vem, da so bili'podobni tistim v razredu. Verjetno so jih spremljale še pohvale in graje ali morda pikre besede na račun učitelja. Razmišljevala sem, če je res nujno, da so vedno poleg učencev, ki z veseljem čakajo na spričevala, tudi taki, ki se jih bojijo i Pa takih res ni tako malo, nam pove neprizanesljiva statistika. V prvem polletju je na šoli ocenjenih pozitivno 77,08$ učencev. Od 1. do 4. razreda je pozitivno ocenjenih 8b;45^, medtem ko se odstotek
•pozitivnih zmanjšuje v viš.i.ih razredih, kjer znaša od 5, do 8. razreda 67,06$, Kje sc vzroki„za.tako šibko znanje nekaterih učencev? Kaj naj storimo'," da bo uspeh boljši? Kdo naj pri tem sodeluje9
Da bi lahko poboljšali "uspehe moramo najprej poznati vzroke Slabih uspehov. Naj naštejem samo nekatere, ki jih srečujeir. pri vsakdanjem delu v razredu. Prvi in glavni vzrok slabega uspeha' je pomanjkanje volje' do učenja-pri nekaterih učencih. Drugi so še: pomanjkanje'čuta odgovornosti staršev do svojega otroka, pomanjkanje ali nestrokovnost učiteljev, pomanjkanje učil, oddaljenost od šole, neurejene socialne- ali družinske razmere i p■	.
Odkod brezbrižnost do šole in učenja? Kje je vzrok, da dobi učenec nezadostno oceno? Niti šola, niti starši učenci niso znali posredovati pravilnega odnosa do dela. Že v predšolski dobi mora otrok čutiti odgovornost do nekega dela, n,pr. pospravljanje igrač v najnežnejši dobi, pomoč materi ali očetu pri majhnih opravilih i «pd- Otrok mora čutiti, da je za nekaj odgovoren, da starši in okolica pričakuje od njega in dosledno zahteva, da to stori. Če bomo"dosledni 'v predšolski dnM . -ne bomo imeli težav, ko bo otrok stopil v šolo. starši vse preveč popuščamo. Da otrok enkrat pozabi zvez-r.k jc razumljivo. Vse prevečkrat pa se pri hekat-rrih dcgsj:-;; da vsak dan kaj' pozabijo, česar pa ne moremo opravičevati, s tem namreč zelo očitno kažejo svoj slab odnos de svojega d»-0.a., to je do šole. Za take odnose smo najbolj pogosto krivi starši. Lahko trdim, da je večina slabih ocen 'na šoli posledic; lenobe in malomarnega odnosa do dele. 'Tako je od osmih slabe ocenjenih učencev v nekem razredu šest takih, ki bi z večjo prizadevnostjo in boljšim odnosom do šole, lahko dosegli pozitivne rezultate, le dva sta taka, ki duševno'šc nista dovolj razvita :in,- ki- 'snovi ne moreta razumeti. Približno tak položaj je tudi v drugih razredih., Starši se največkrat tolažijo, Češ ko bo prišelk pameti, bo že bblje, lal pa največkrat tc ni ren Ko tak otrok stopi v življenje, ga to navadno hudo.premetava Življenje je mnogo bolj zahtevno kot šola- Kako malo so starši zanimajo za svoje otroke nam pove to, da na prihajajo na skupne roditeljsko
sestanke, niti na individualne rasscvorc . Ta starši lahko mnogo pripomorejo k''uspehu nam dokazuje t^di dober učni uspeh v,..prvem' razredu'. Tu se r.es zanimajo 'in sodelujejo z otrokom, zato. je uspeh v:edho najboljši. Vem, da v višjih razredih nekateri starši otrokom ne morejo več nuditi pomoči. Ta saj jo ni treba! Dolžnost staršev je le, da dosledno zahtevajo, da se ob. določeni'uri otrok, uči' in nauči snov, ki jo sliši pri razlagi, ki rjo ima. napisano v zvezku ali knjigi, ki jo vsak predavatelj'še enkrat razloži, če jo res ne razume in če ga to prosi. Če. smo v nižjih razredih otroke naučil:', samostojnosti in: odgovornosti do učenja, ne bo težko os-t-ati pri istih zahtevah, ki so z leti večje, kajti zmogljivost tako telesno kot duševno je večja. Kaj naj torej storimo, da ne bo več toliko slabih ocen? Enkratnih receptov ni! Potrebno je tesno sodelovanje šole, staršev in otrok. Otroke navajujmo na čut odgovornosti že od najmlajše dobe Določimo jim čas učenja, zahtevajmo točno izvrševanje nalog za katere jih zadolži šola ali dom. Umske sposobnosti učencev niso pri vseh enake in ne dopuščajo, da bi vsi znali za pet. Mogoče pa je,, da si s pridnostjo osvoji toliko z na n j ci, da v šoli napreduje. Primerov, da učenec res ne more dojeti -snovi je izredno malo- Zato je mogoče s pravilno vzgojo in pomočjo staršev ter z njihovim sodelovanjem z učitelji, kakor tudi s prizadevnostjo in dobrim strokovnim delom učiteljev, število slabih učencev zmanjšati. To prav gotovo vsi želimo; učitelji, starši in otroci.
■T 5
-L • w i
ŠPORTNI DOGODKI,-KI DAJEJO ZGLED
*■■'■• t '•'■-' Prijetno nedeljsko, popoldne Razmišljam, kam-bi se dal.
-Spomnim se na plakat, ki,vabi ljubitelje „ , ,
Saj res! Pozen sem že! Stopim kar se da hitro tja. Vse je že pripravljeno. Pomešam se med gledavce. Precej jih je.
Zbor sprejema zadnja navodila'. Pogled vseh gledavcev je uperjen na pobočje hriba. Na vrhu je nekaj videti. Kdor je že videl večja tekmovanja,' kmalu 'ugotovi, da je tukaj skrbno pripravljeno smučarsko tekmovanje. Tekmovalci že čakajo na
t
• / / •
Na yrsti so mlajši tekmovalci, žvižg piščalke in znak zastavice ;>GŽer;et3 prvega korenjaka v. ne lino. Pogumno vozi med pa -licini, r.alo se zaplete, se. pobere in ue je pri nas. Globoko vzdihne in pravi. "Nič.ni brez robnikov,-in še toliko gledav-cev! " Tekmovanje se nadaljuje. Mlajši pionirji' na krajši, za nje "■pripravi jor.i y rcgi. .bolj ..oli manj posrečeno in uspešno .p-rivozijo v dolino. : ladinci morajo pokazati' dosti'več znanja. :(lani pa,- med njimi so že pravi asi, nudijo kar lep športni užitek. -c-iuir.nc se spuščajc po dokaj težki: progi ih borba za vrh j 3 ostra.
Nedeljsko popoldne je potekalo prav prijetno. Takih popoldnevov je bilo že več. Sneg je odličen. Smučarski klub "sipina" skrbne pripravlja ■ tekmovanja ^e-Čkrat je bil izveden slalom ter skoki v Novi vasi. Farsikoga pritegne tako prijetno zimsko razpoloženje. Vesel opazuješ, svojega otroka, kako nabira znanje v smuČan;'u, vidiš odraslega -brata, ki mu je smučanje za razvedrilo in športni u.:itek. ~Tsak, ki gleda' to veselje, je ponosen na naše. mladino.
Res .lep .zgled, ki rac eno vleče za seboj. Toda-žal je to skoraj edini .primer v "ireh. Stopi med tednom v telovadnico "Partizana". Kaj vidiš0 Prazno dvorano, orodje čaka, stene nemo zro v praznotoNi več tistega smeha, ki. je nekoč polnil dvorano.
Judo' sekcija je močno popustila., Polet, ki ga je imela pred časom je izginil, članstvo ,je postalo-neresno, nedelavno. Če rečeš ds judo obstoji, je dovolj povedano.. Pri '-'Partizanu" sta organizirani tedensko dve vadbi za odbojko; za ženske ob ponedeljkih od 19n dalje', za moške ob četrtkih ob isti uri. Tudi tukaj ni vse prav. Dekleta ne pokažejo zanimanja, od fantov pa včasih kdo pride, drugič pa zopet ne. Kakor je lepo napisati pohvalno, besedo za smučarje in smučarski klub "Alpi-ha", tako je težko pisati e "nečem,■ kar ni* in ki bi lahko bilo. Kakor sedaj težko čakamo nedelje, da vidimo zimsko-veselje na '.snegu, tako bi morali težko čakati uspehov v odbojki, judu in ostalih športnih panogah.
' -'■'■'' "SI. ■•••'•• . • i . • •
A. -J A - PPIPC. IE,- Hi r L CC-I:. - VrpLA3.Ax.tT A - PL. IP 3PLBE
Spoštovana urednica! * p
eprsv g c ;e v sir. i. ie treba mirl~ t i na tople dni in dopust. sicer bono spet brkljali in se levili: kam na izlet9 Predlagam, naj sindikat dc časa premisli in odloči ter članom kolektiva . si croči n oinosfi. cgoČe bi lahko šli kam v inozemstvo!
/Večni popotnik/
"Predlog je vsekkor zanimiv, 'odstopili smo ga Komisiji za
oddih pri r i nd i kalni podružnici ,!AIpiha" .
i
Tovariš urednik!
PiseKLi ste že, ka/o nam bedo izgotovili in postavili novo kolesarnico. Navdušen nad tem,, sem samo čakal in gledal vsakega, ki je le prijel za lopato, kje bo stala. Kje je, vprašam
zda3?	/Motorist/
Pa črti so dani v odobritev .
Pragi urednik!
Povejte mi prosim ali bo-podjetje še skušalo preskrbeti psa
5uva>"	-	/Pekinezec/
Pravkar je čilo sklenjeno z novim psom čuvajem delovno razmerj e.
Praga urednica!
Poveš::.- osebno vprašanje. Zanima me, če ste enakopravni pri
poslih Piltena-	/Zapostavljena/
ve čutim se zapostavljena, ampak pri delu osamljena. Pragi urednik!
Pustovali bi radi. Izgovorite nar vsaj -dve uri /jutranji/, da bi kasneje prišli na delo. ■	/Hvaležne maske/
J,laske snemite in s predlogom -pred Delavski svet stopite! Spoštovani, ki urejate Filten!
Kdaj' bo spet tak•piknikkot je bil na Ooropekah9 /Zaznamovani/ Ob 100-letnici delavskega s ar-odpravljanja!
- 18 -
i
KAJ POVE NAM STARO LETO
Kdo zopet trka nam na vrata, mladosten ves in nasmejan, pozna ga vsakdo kakor brata,, to Novega je leta dan.
A sivi starček z dolgo brado, od daleč kima nam v slovo, kaj delalo je staro mlado, s tresočo kaže nam roko.
Ta starček, to je staro leto, ki ob slovesu nam pove, kdo trudil se zares je vneto in kdo preveč počival je. .
Le kaj pove nam o mladini,-natanko zdaj prisluhnimo, ustavil se je pri Alpini, o njenih mladih pravi to.
"Želja je polna ta mladina, uspehov si želi nebroj, res rada mnogo bi storila, pa čas jo prehiti takoj.
Uspeh pa tomo ji priznali, če spomnimo se za nazaj, to je, da list so svoj izdali, ko zasijal je mesec maj.
Pomembnost so mu vsi priznali, ko šel je čez Alpine prag, z veseljem so ga vsi prebrali, čeprav je reven bil in plah.
Liut bil slabotne je narave, zato oddih je dolg, si vzel, želeč krepkejše si postave, je drugič julija izšel.
i
Ker nima plodnosti velike, ■ vsak mesec nam se ne rodi, različne zmeraj sta oblike, številki naru še dve izšli.
Vsi listi, ki so bolj poznani, imajo tudi lepo ime, izvodi pa pri nas izdani, "Bilten"' so imenvali se.
Ta. list pa večjo ima veljavo, zato se odločilo je, da bi imel -podobo pravo, naj da se drugo mu ime...
Ime je novo že z-apisal, urednik na listov rojstni list, f ""'-jvljenj.e delo" se bo klical, kar res predstavlja pojem'čist.
Zdaj sivi starček že odhaja,' . za vedno pravi, šel bo spat, • nikomur ni zaupal kraja, kje svoj si je sezidal grad.
Nazadnje naj	ga vsak še ouje,
naj bo poet,	kipar, slikar,
■vsak skromno	delo naj žrtvuje,
kulturi naši	na oltar.
ji •« J •
VSEBINA
Kaj sr.io dosegli v preteklem letu	2
V letu 1963 drugače	7 Kako je poslovala naša prodajna mreža
v lanskem letu •	9 Deset let Prešernove družbe .11
Ura pravljic v otroškem vrtcu za vse
* '' ...
predšolske otroke	12
Kaj pa naši otroci ?	13
Športni dogodki, ki dajejo zgled	15
Zabavni del	16
Izdaja Komite I.MS ALPINA Žiri. Ureja in tiska uredniški odbor. Glavni urednik Majda Trček, odgovorni urednik Peter Šuler. - Založila ALPINA tovarna čevljev, Žiri.
Žiri, dne lo.2.1963