teto LXV t n*** v. V LiubflanT, v sredti, fine 9. Junija 1937 Stev. TSi ' _Cena 1.80 Din •mmmmmmmm mimm^mmmm. Naročnina mesečno ^^^^^ ^ ag^^ ^^ ^ ^^^^^ P®*" ra6un:^ab* 25 za inozem- ^^^ ^^^^^^ "tS^T ^ ^^^^ ^ ^^T ^ 'j®« ^fek m m mtt J M^ l\J m^ m inozemstvo 12(*Pin fflf » j|Bf ^ H f H W - Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v \ ^^ M # # ^ il » ^^ Upr ..a r- Kopitarjevi ul. 6/III jeva nlica štev. 6. Telefoni nrednlltva In uprave: 29-92, 29-93. 29-94. 29-95, 29-9* — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ln dneva po praznikn —- Ilustrirana priloga -Teden v »llkah" Neljubi gost Ljubljana, prestolica našega naroda, je videla v svoji sredi že dokaj odličnih gostov in je vsakega, naj je bil tega ali onega rodu, našega ali ne našega mišljenja, sprejela tako, da se je vsak vrnil na svoj dom očaran od slovenske gostoljubnosti. Peter Živkovič, ki je bil pred \ osmimi leti poklican iz poveljniškega položaja v vojski, kjer je mogoče nekaj razumel, na stolec predsednika vlade, na katerem je zelo slabo odrezal, je menda prvi, ki mu je naše ljudstvo odreklo gostoljubje in ga sprejelo kot svojega neprijatelja. Ce je gospod Živkovič mož količkaj treznega razsodka, bo britko razočaranje, ki ga je na svoji slovenski turneji doživel, prebolel v spoznanju, da je postal žrtev domišljavega častihlepja, na katerem bolehajo vsi slabi igralci, ki so na umetniški ali na politični po-zornici doživeli polom. Njegovi prijatelji so mu izkazali zelo slano uslugo, ko so ga pregovorili za pot v Slovenijo, kjer sta njegovo ime in režim na še slabšem glasu nego so bili časi turških vpadov in nemškega »faustrechta«. Potovanje prvega šefa fašističnega režima v Jugoslaviji je bilo kruto izzivanje našega demokratičnega in visoko kulturnega naroda in je zato dobilo odgovor, kakršnega edino zasluži; kje drugod, kjer so ljudje bolj podvrženi svojim prvotnim nagonom, bi bil gospod Peter Živkovič bržčas doživel še kaj hujšega. S kakšno legitimacijo, pokaj je prišel Peter Živkovič v Slovenijo, s kakšno moralno opravičenostjo se je zopet prikazal med naš narod? Ko je bil prvič med nami, je predstavljal predsednika vlade, ki je bila sicer kot prva absolutistična vlada v Jugoslaviji našemu ljudstvu skrajno antipatična, se je pa znala tako hliniti in skrivati za nekimi »vzvišenimi nameni«, da je bil Živkovič sprejet dostojno kot nositelj najvišje oblasti in z rahlim upanjem, da bo absolutizem spoštoval vsaj najelementarnejše pravice slovenskega ljudstva. Vendar pa je že takrat zapustil za sebo j tako slab spomin, da bi ga slovenski narod ne bil več rad videl vdrugič. Saj je bil Peter Živkovič tisti, ki je prepovedal Slovencem, da bi se imenovali narod; on je bil, ki je odpravil vsa znamen ja naše narodne samobitnosti; Živkovič je odredil, da Slovenci nismo smeli vpisovati v Statistične pole svoje slovenske narodnosti; njegov režim je uzakonil uni-taristični prosvetni zakon, ki ne pozna več slovenskega naroda in kulture; Živkovičeva vlada je onemogočila, da bi Slovenci imeli svoje politične stranke im svoj lastni politični program, kakor to odgovarja naši narodni individualnosti, naši narodni zgodovini in našim avtonomnim pravicam; Živkovič je začetnik fašističnega režima, ki je pod njegovimi nasledniki in prijatelji poteptal vse ljudske svoboščine, izvedel žandarske volitve, Slovencem vzel njihovo prosyeino organizacijo in naše voditelje konfiniral, ljudstvo pa trpinčil, ga gospodarsko izstradal in strahova! s pristransko justico, policijskim samovoljem in lokalnimi tirani, ki so imeli pravico, da kršijo vsak zakon. In ker smo Slovenci tudi dobri jugoslovanski državljani — na vsak način boljši nego so oni, ki se danes zbirajo okoli Živkoviča — nas je enako bolelo, ko smo videli, kako pod fašistično nagajko takozvanih Jngoslovenov trpi država, kako so enako nesjx>sobni vodje, kakor je bil gospod Peter Živkovič, zapravljali njen ugled v svetu, ki o naši državi ni govoril drugače, kakor s pomilovanjem in v prepričanju, da mora v rokah take tiranije propasti, kako je, oropana vsake demokratične kontrole, tudi gospodarsko hirala, dokler se ni pod Jevtičem razgalila vsa notranja gniloba, anarhija in vsa globina razdorov, ki jih je diktatura samo povečala. Kje je torej bivši prvi diktator Jugoslavije vzel pogum in moralno pravico, da obišče Slovenijo, ne kot navaden državljan in povprečen strankarski politik, kar mu je pod sedanjim demokratičnim režimom tako širokosrčno omogočeno, ampak kot nekak Neron, ki je potem, ko je bil že strmoglavljen, z vencem okoli čela iin kvasavo deklamacijo na ustnih, hotel ljudstvu imoonirati kot rojen vladar, da bi se mu zopet pokorilo? Danes, ko rane, ki jih je prizadela Sloveniji diktatura, še krvave, ko stane toliko truda, da se upostavijo ljudske svoboščine, ki so jih Živkoviči, Srskiči. Uzunoviei potlačili, ko še vsa država trpi na posledicah n jihovega brezglavega gospodarstva, pokvarjene uprave in protiljudskega režima! Ali je mar današnji načelnik najbolj obsovražene stranke v Jugoslaviji, ki bi pri svobodnih volitvah bila po vsej državi poražena v najmanjšo skupino, prišel k nntn zato, da nnm pove, kakor beremo v »Tutrovem« poročilu, da hoče »zbrati vse pozitivne sile Jugoslavije, da obrani, popolnoma nredi in ojači drago nam domovino Jugoslavijo v službi jasno določenih nalog na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju?« Kdo — Živkovič, Pucelj, dr. Kramer, dr. Marušič, dr. Puc? Ali ni to najhujše izzivanje? Kakšne naloge na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju pa so te »pozitivne sile« izvršile, ko so po šesto-majskem manifestu bile toliko let z neomejeno močjo na vladi, pa so državo gospodarsko, socialno in kulturno le upropaščale? Ali pa je gospod Živkovič zato čutil potrebo priti v Ljubljano, da je mogel pod varstvom njegove osebe klepetati o demokrariji, dr. Kreku in jugoslo-venstvu znani And jelinovič, ki ga nihče nima za resnega? Ali pa zato. da smo mogli poslušati gospoda Zeea, kako se mu dopade mila slovenska pesem? Kaj drugega je potem vsa ta komedija pomenila, ko čisto nameravano izzivanje slovenskega naroda, ki mu ie gospod Peter Živkovič sedaj že vdrugif velikodušno obljubil, dn se bo »spoštovalo njesovo plemensko ime, pisava in jezik«. Kako milostno, gospod Peter Živkovič. dn nam boste pustili vsaj »plemensko ime!...« Ali se ne pravi to. krvavo rogati se slovenskemu ljudstvu, ki naj bi to, za kar se je tako vztra jno borilo, kar je njegova neodjemljiva naravna pravica, njesrova narodnost in kultura, jamstvo njegove svobode in razvoja, jemalo kot rr.;if»ct i7 rnk nnlitikov. ki Tih ljudstvo nikoli ni postavilo sebi za voditelje, ki so vršili vedno le ljudstvu protivno voljo in se zopet V _ Ce bi Blumova vlada padla . . • Jouhaux napoveduje proletarsho diktaturo Značilni sklepi kongresa Kominterne v Parizu Pariz, junija 1937. V maju je bil v Parizu »mali kongres« Komunistične internacionale (Kominterne), na katerem so bili sprejeti sklepi, ki se tičejo bodočega delovanja Kominterne po vseh predelih Evrope. V javnost so o tem kongresu prišli naslednji podatki: Dne 25. aprila je ves tisk Tretje (komunistične) internacionale objavil manifest, v katerem najx>veduje, da bo v Parizu v kratkem mednarodni kongres, kjer bodo govorili predvsem o španskem vprašaju. Toda ta objava jc bila samo krinka, 6 katero so hoteli prikriti prihod inozemskih delegatov Kominterne. Konferenco Kominterne sta vodila francoska komunistična voditelja Thorrez in Duclos. Med delegati Kominterne, ki so se kongresa udeležili, so najbolj znani: Carhin (Francija), Ercoli, Adami, Lucetti, Zapoeki (Poljska), Pratt (Nemčija), ONeill (Anglija), Cosoni, Irali, Benzutti, Danilov (Bolgarija), C. o r k i 6 (Jugoslavija). Kongres je zasedal v magistralni dvorani pariškega predmestja Villejuif, od koder se je tretji dan preselil v magistratno dvorano predmestja Ivry, ki sta oba v komunističnih rokah. Svojo zadnjo sejo je imel kongres v prostorih komunistične stranke v Parizu na številki 120, rue Lafayette. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. V Ro m u n i j i se mora ustanoviti komunistična stranka pod krinko neke »demokratične stranke«. 2. Bolgarska komunistična stranka se mora okrepiti s tem, da se od centrale Kominterne pošlje na pomoč deset posebnih inštruktorjev. 3. V Belgiji se ustanovi posebna nova tiskarna, ki bo tiskala komunistične spise, letake, časopise in knjige namenjene za Jugoslavijo. 4. Nadalje se morajo po vseh evropskih državah zbirati prostovoljci za »špansko ljudsko fronto«. 5. Na Poljskem se mora komunistična stranka okrepiti in je treba delati na to, da se komunisti nemudoma sporazumejo s kmetsko stranko. 6. V Franciji morajo komunisti vzeti v roke vodstvo v vseh strokovnih organizacijah. Nadalje je treba razširiti celično organizacijo po vseh tovarnah. Končno se morajo ustanoviti pol-vojaške oborožene udarne čete. Na vsak način je treba izvesti združitev francoskih socialistov in komunistov, četudi bi to stalo komuniste nekoliko članstva. Enotna delavska stranka za vso Francijo je neobhodno potrebna, ker jamči za končno zmago proletariata in za prevzem oblasti, kadar nastopi za to pravilni trenutek. — Komunistična stranka v Franciji ima strog nalog, da se na zunaj udeležuje vseh zunanjih javnih manifestacij francoske ljudske fronte, med tem ko naj komunistične celice nadaljujejo svoje delovanje po tovarniških celicah z namenom, da delavske množice zre-volucionirajo, toda pri tem morajo paziti, da ne natovorijo nobene odgovornosti na rame uradne komunistične stranke. Tndi v armadi naj komunistične celice mirno nadaljujejo svoje revolucionarno delovanje. Konference se je udeležilo vsega 53 delegatov iz vseh držav Evrope. Celokupna delavnost Kominterne je danes osredotočena v Parizu, kjer imajo tudi posamezne komunistične stranke evropskih držav svoja trajna zastopstva ali »centralne odbore«. V Parizu se nahajajo stalna zastopstva j u -goslovanske, bolgarske, romunske in grške komunistične stranke. Jugoslavijo zastopa kot stalni delegat »tovariš« G o r k i č. Vsaki izmed stalnih delegatov ima dolžnost, da za območje svoje države piše in izdaja liste, letake, brošure in knjige ter jih dostavlja v dotično državo na različne načine. Na čelu vse te vseevropske centrale Kominterne v Parizu sta delegata centralnega odbora v Moskvi »tovariša« Smeljanski in Knoring. Jouhaux je preveč povedal Pariz, 8. junija. TG. Generalni tajnik Zveze marksističnih strokovnih združenj — ki štejejo pet milijonov članov — Leon Jouhaui je imel preteklo nedeljo v Clermont-Ferrandu govor, v katerem je dobesedno dejal: »Če bi se zgodilo, da bi sedanja Blumova vlada v parlamenta padla, bi tega Zveza strokovnih združenj ne dovolila. Doba čiste politike je minula. —■ Strokovna združenja imajo na gospodarskem področju pravico, da v imenu večine prebivalstva prevzamejo oblast v svoje roke in vladajo.« Marksistično časopisje se je te izjave ustrašilo m je dobilo od osrednjega vodstva komunistične in socialistične stranke navodilo, da mora Jouhau-xevo izjavo znatno omiliti, ker preveč pove. Zato je v rdečem tisku Jouhauxov govor izšel v drugi obliki, toda stenografični zapisnik govora potrjuje besedilo, ki je zgoraj navedeno. Francoski marksizem in sicer levičarski, to jc komunistični, pripravlja torej diktaturo proletariata za primer, če bi Leon Blum v parlamentu izgubil vladno večino. Priprave so večidel končane. Neljubo je bilo marksistom samo to, da je Leon Jouhaur prezgodaj odkril tajnosti, za katere bi francoska javnost sedaj še ne smela ničesar vedeti. Sporazum o Španiji Med 4 velesilami — brez Rusije Baron Neurath in dr. Stojadinovič London, 8. junija, c. Med Anglijo in Francijo na eni strani in Nemčijo in Italijo na drogi strani je bil dosežen popolen sj>orazum glede nadaljnega izvajanja kontrole okoli Španije. Obo stranki sta se tako sporazumeli, da bodo sedaj izdelali besedilo sporazuma. Soglasje se je doseglo v tehle točkah: 1. Ustanoviti se ima varnostni pas za ladje, ki sodelujejo pri nadzorstvu in pripadajo gori naštetim državam. 2. Obe sprti stranki imata dati poroštva, da se v bodoče ne bodo več ponovila obstreljevanja ladij, ki sodelujejo pri nadzorstvu. 3. Ce bi se takšni incidenti spet pripetili, se imajo izdati kar najodločnejši in učinkoviti ukrepi. 4. Obe stranki v Španiji bosta sopodpisali obveze tega sporazuma. V Londonu pravijo, da so sedaj odstranjene vse težave. Italija in Nemčija se bosta_ kmalu vrnili v odbor za nevmešavanje, najbrž že koncem tega tedna. Sedaj smo torej še en korak bližje likvidaciji španske državljanske vojne. Gre torej za delo štirih velesil, sovjetska Rusija pa se bo omejila samo na vlogo opazovalca. Sovjetska Rusija je baje že prepustila španske komuniste njihovi usodi (?) in je baje pripravljena sedaj podpirati v vsakem oziru demokratsko Negrinovo vlado. Sovjetska Rusija dalje ne želi sodelovati v sami kontroli, ker so nastale tehnične težave. To stališče sovjetske Rusije je posledica intervencije Francije, ki je uspešno jiosredovala med Londonom in Moskvo. V francoskih vladnih krogih delijo londonski optimizem in verjamejo, da se bosta Nemčija in Italija vrnili v londonski nevtralni odbor. Po bojiščih Salamanca, 8. jun. b. Rdeči piloti so vrgli v teku včerajšnjega dne precejšnje število bomb na Granado ter napravili veliko materijalno škodo. Ubitih je bilo 6 oseb, 50 pa je bilo lažje in težje ranjenih. Po poročilih nacionalističnega generalnega štaba so imeli rdeči v mesecu aprilu in maju okrog 50.000 izgub, od tega skoraj tretjina mrivih. Na aragonskem bojišču je ob istem času prešlo na stran nacionalistov nad 1000 rdečih vo- jak°Madrid, 8. jun b. Iz rdečega vira poročajo, da so dobili nacionalisti na severnem bojišču v zadnjem času izredno močne okrepitve. To se ze čuti na vsem severnem bojišču, kjer letala neprestano pustošijo. , , , . , Na fronti ni nič posebnega; obe stranki se le mrzlično utrjujeta. Na aragonskem bojišču pa je položaj vsak trenutek bolj živahen. — Vodijo se manjše borbe, spremljane s topniškim ognjem. Iz Barcelone poročajo, da je neka tuja kn-žarka nenadoma napadla katalonsko obal pri mestu Bavur, 120 km severovzhodno od Barcelone. Neznana tuja križarka je bombardirala luko P«- 1 a m o s ter se je pri tem jroslužila iste taktike, kakor nemške bojne ladje pri bombardiranju Al-merije. Najprej se je križarka zavila v meglo, nato pa pričela streljati na zgradbe v luki Pala-mos. Obalne baterije so takoj odgovorile in pregnale križarko. Križarka se je umaknila proti San Felix de Cuixol in Calelli, 50 km severno od Barcelone. Ker je bilo bombardiranje povsem nepričakovano, je precej oseb ubitih, mnogo pa ranjenih. Tudi materijnlna škoda je znatna. Na bojišču pri Burgosu je j>opoln mir. Nacionalisti poročajo, da je pri zadnjih velikih borbah na Sieri Guadarami okrog I^igranie padel tudi drugi vrhovni poveljnik rdečih čet. Maršal Blomberg hvali italijansko vojsko Rim, 8. junija, b. Po končanem uradnem obisku je dal šef italijanske vlade Mussolini maršalu Blom-bergu na razpolago svojo jahlo »Aurora«, s katero se je Blomberg skupaj 6 svojo hčerko Dorotejo odpeljal na Sicilijo, kjer bo ostal kratek čas v Taormini. potem pa se bo zopet vrnil v Berlin. O. Blomberg je dal predstavniku agencije Štefani izjavo, v kateri izraža zahvalo italijanskemu kralju. Mussoliniju in italijanskemu narodu za prisrčen sprejem in izkazane časti. Posebej pa se je še zahvalil Mussoliniju in mu dal na razpolago jahto. Za časa svojega obiska v Italiji je spoznal odlično vojaško organizacijo. Dobil je vtis, da so italijanska vojska, mornarica in letalstvo po zaslugi šefa italijanske vlade Mussolinija tehnično pojiolne in da je ravno tehnična stran italijanske oborožitve izredno posrečena. Mi kot vojaki vemo. da moraio dobremu orožju odgovarjati tudi dobri vojaki, ki so prinravljeni žrtvovati svoje življenje za čast in svobodo svoie domovine. Nisem pozvan, da oce-njuiem vojaške sj>osobnosti italijanskega naroda, toda moje mnenje je. da je to dobro orožje v rokah dobrih vojakov. Neumno pa bi bilo mojemu obisku pripisovati nekak skrivnostni politični pomen, kajti duce kakor tudi fiihrer sla prežeta z željo za ohranitev miru. »Giornale dTtalia« demantira trditev tujih, zlasti francoskih listov o ciljih maršala Blomberga v Italiji ter piše: »Brez dvoma so se državniki v svojih razgovorih dotaknili tudi vojaškega vprašanja. ki je danes bolj aktualno v Evropi kakor kdajkoli noprej ter moraio z njim računati vsi dobri politiki v trenutku, ko gotove velesile tekmujejo v oboroževanju, katerega cilji niso določeni, razen teea pa zelo sumljivi. Razgovori med italijanskimi in nemškimi državniki niso imeli namena, da ti dve državi nrevzam^ta kakšne nove obveznosti in tudi ne. da se sklenejo kakšni novi sporazumi. ker niti Italija, niti Nemčija ne bolehata na paktomaniji. zanašajo le na kakšno silo, ki naj bi upostavila njihovo oblast, da na fašističen način ljudstvu vsilijo svojo »jugoslovensko ideologijo«, se hujše pa je to izzivanje, ko imamo vlado, ki je tako demokratično nastrojena, da smejo tisti politiki, ki so za časa svojega režima tira h pred sodišče že trojico, ki se je sestala, češ da ima političen sestanek, v Ljubljani pa po vsej Sloveniji svobodno govoriti pod skrbnim varstvom vsega policijskega aparata — v zahvalo za to pa jo napadajo kot »nedemokratično« in skušajo proti njej nahujskati zloglasne »nacionalne sile«, kakor je Živkovič v Kazini imenoval orju-naše in njim podobne elemente. Tisti, ki so naš narod toliko let pestili, ga oropali politične svobode in ga zasužnjili absolutizmu maloštevilne klike, so prišli v Slovenijo obljubljat enakopravnost »slovenskemu delu naroda«, ki je bil pod njihovim režimom enakopraven v toliko, da so njegovi najboljši ljudje smeli deliti enako usodo z onimi, ki jih justica pošilja v ječo, da se jsokore za svoje zločine. T o nezaslišano provokacijo so smeli uganjati pod zaščito policije, ker je sedanji režim v resnici demokratičen, dočim bi bili vsi, ki bi bili pod režimom Živkoviča in njegovih naslednikov kaj takega samo zamislili ali le stoti del tega poizkusili, kot sovražniki države kaznovani z robijo, ako bi se jim ne bilo pripetilo se kaj hujšega. Mar to dejstvo samo ne pobija vseh govorov bivših nasilnikov, ki so se upali v Sloveniji pritoževati se nad »nasiljem« sedanje vlade, ki jih je obdala z gostim kordonom vseh razpoložljivih policijskih sil, da so mogli proti njej ščuvati vse razrušilne nagone s tako srditostjo, kakor je je zmožen samo fašizem! I o je v kričečem nasprotju z onim »čutom odgovornosti«, s katerim se je v Kazini ponašal gospod Peter Živkovič. Prirediti turnejo, da se poizkusa rušiti delo sedanje vlade, pod katero se je zopet začela gospodarska delavnost v stalni smeri navzgor, pod katero se naši zunanjepolitični odnošaji na vse strani utrjujejo, tako da zavzemamo v svetu zavidanja vreden položaj, j>od katero so v resnici začeli državni interesi prevladovati nad interesi posameznih skupin — to kaže na popolno pomanjkanje vsakega čuta odgovornosti v tako usodni dobi zgodovine, kakor je danes. To se ne pravi zbirati državljane Jugoslavije k »skupnemu, složnemu in solidarnemu delu«, o katerem ie govoril preteklo nedeljo bivši prvi diktator Jugoslavije, ampak to je narobe nameravan poizkus, da se skupnost, složnost in solidarnost v delu zn obnovitev demokracije v Jugoslaviji moti, prepreči in, če mogoče, razbije ter izzove stanje, s katerim naj bi se okoristili tisti, ki na vse načine rujejo in delajo na upostavitvi jugoslovcnske nacionalistične diktature. Kakor pa ima vsaka stvar svojo dobro stran, tako jo je imela tudi la. Peter Živkovič se je na lastne oči prepričal, kako sodi o njem in njegovih namerah naš narod, mod katerim ie mogel biti gost samo zato, ker je vlada poskrbela za popolno varnost neljubega in nezaželjenega gostovanja. Mislimo pa, da bo tudi na ostali del naše države vtis tega izzivalnega nastopa strmo-glavljenili nasilnikov enak, kakor je bil v Sloveniji: da se namreč jugoslovansko ljudstvo ne l>o dalo več straliovati od te družbe. Naletela bo slejkoprei na skupen, solidaren in složen odpor vsega ljudstva! Domači odmevi Knez-namestnik se je vrnil v Belgrad Belgrad, 8. jun. AA. Danes se je vrnil v Belgrad knez namestnik. Na topčiderski postaji so sprejemu prisostvovali gg. kravljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho, minister brez portlelja dr. Beh-men, minister g. Stankovič, pravosodni minister dr. Subotič, trgovinski minister dr. Vrbanič, gradbeni minister dr. Kožulj, prosvetni minister Stošo-vič, finančni minister dr. Letica, vojni minister general Marič, minister za telesno vsgojo dr. Rogič, tukajšnji angleški poslanik dr. Cainpbel s osebjem poslaništva, odpravnik poslov Irancoskega poslaništva in kraljevi civilni in vojaški dom. Toča že drugič klestila na Posavju Ljubljana, 8. junija. Po hudi v nedeljo in včeraij vladajoči vročini so popoldne od zapaaa sem prihrumeli črni oblaki, obetajoči nam zopet silno nevihto nad mestom in okolico. Ze 22. maja je bila nevihta s točo. ki je napravila kmetovalcem od Brinja proti Klečam in Jezici in še dalje na poljih odnosno po sadovnjakih ogromno škodo. Po zapiskih meteorološkega zavoda ee je včeraj prvi nidiv nad mestom pojavil ob 15.20 in je nevihta trajala tja do 13.30. Najhuje je bilo od 17.10 naprej. Oblaki 60 drveli od Polhovega gradca v smeri proti Kamniku in se v krogu vrteli. Okoli 17 sc je V6ula nad Brinjem tja proti Posavju kot oreh debela toča, ki je ponekod pokrila zemljo do 4 prste na debelo. Na zemlji so ležale 6trnjene kepe toče ko pest debele. Toča je mnogim posestnikom okoli Brinja, tudi stanovalcem po raznih hišah in vilah napravila po vrtovih veliko škodo. Sklestila je lepo cvetoče vrtnice, potokla že dobro uspevajoče paradižnike tako, da sedaj mole iz zemlje le stebelca, tudi solata je bila potolčena. Po poljih je zopet toča vse pobila tja do Jezice in dalje. Huje še je moralo biti okoli Polhovega gradca, kajti vsi potoki 60 silovito naglo naraščali. Gradaščica je v dveh urah bila zvrhana. Prav tako ie močno narasel Mali graben. Tako nedolžna Glin-iščica je pri Viču bila sinoči zvrhana in je obstojala nevarnost, da 6e zlije čez lani regulirane bregove. Naravno, da je Ljubljanica močno narasla zaradi nalivov, ki so divjali tudi okoli Vrhnike. Zanimiv je ta le pojav: Meteorološki zavod je zaznamoval, da je ob včerajšnjem nalivu padlo v središču Ljubljane 64.1 m/m dežja. To je letos najvišja dnevna padavina. Aerodrom pa je javil, da je tam padlo ves čas naliva le 22 m/m dežja. Razdalja med aerodromom in Ljubljmo znaša okoli 5 km. In taka razlika v padavinah! Na Barju je le tu in tam padlo nekaj zrn toče. Danes je sv. Medard. Ne obeta nam lepega vremena, ker je cel dan kislo. Tako vreme 06tane po starem reku skozi 40 dni. Smrt pod vozom Domžale. 8. junija. Danes okoli 1 popoldne je peljal po banovinski cesti med Jaršami in Domžalami posestnik Franc Jut-eršek iz vasi Loke pri Šmartnem v Tuhinju butare v Domžale. Ker je ravno privozil vlak, «o se mu konji splašili. Juteršek je skočil z voza, pri tem pa so ga konji zbili pod voz, da mu je šlo kolo čez prsni koš. Kolo mu je zdrobilo levo stran prsnega koša in povzročilo hude notranje poškodbe, da je zaradi notranjih krvavitev kmalu umiri. Umirajočemu je misijonar g. Ocepek podelil sv. poslednje olje. Prišel je tudi zdravnik dr. Kromžar, ki je ugotovil smrt. Nesrečneža so prepeljali na dom. Smrt vzornega moža Maribor, 7. junija. V ponedeljek zjutraj je v Gospodu zaspal hišni posestnik Mihael Palinor iz Ribniškega sela pn Mariboru. Pokojnik je bil izredno vesten človek. V verskem oziru do strogosti zvest. Na bolniški postelji je bila zanj največja muka, da ni mogel zahajati v cerkev. Zelo je bil natančen v izvrševanju stanovskih dolžnosti. Mirno lahko rečemo, da e storil mnogo več, kakor je bila njegova dolžnost. Do drugih je bil izredno prizanesljiv. Sovraštva, zavisti ni poznal. Pomagal je vsakemu. V javnem udejstvovanju je bil vedno pristaš SLS. V tem oziru je bil neomajen. Prosti čas je uporabljal za či-tanje. Na mizi so vedno ležali 'isti: Slovenec, Slovenski gospodar, Delavska fronta, Nedelja Mladika, Vigred itd. Prebral je tudi mnogo knjig. Pokojnik je bil dober katoličan in je tudi družino vzgojil v katoliškem duhu. Ni mnogo družin, ki bi v njih vladala tako lepa krščanska ljubezen ko v Pahnerjevi hiši. Bogu je dajal, kar je božjega skozi vse svoje življenje, zato smemo trdno upati, da m i bo Bog obilen plačnik. Naj počiva v mirul Uspeh naših kolesarjev v dirki Belgrad-Sofija Danes 60 se pričele prijateljske dirke med Jugoslavijo in Bolgarijo na progi Belgrad—Sofija. Kakor 6tno že poročali, so naši fantje že ves teden i* na poCitnicah v Arandjelovačkih toplicah pri Belgradu, skupno z drugimi jugoslovanskimi zastopniki m bolgarskimi dirkači. Začetek ie bil točno ob 10 na Terazijah. Dirkači so nastopili pot e tako vnemo, da je navdušilo V6e tekmovalce, kateri so prisostvovali v ogromnem številu. Takoj so prevzeli vodstvo naši, katerega niso pustili Bolgarom in tako vodili skoraj vso progo. Vreme je bilo zelo lepo kakor tudi proga, kmalu so se delili dirkači v tri skupine. Prvo skupino eo menjaje vodili naš Prosenek, Gartner in Bolgar Nenov. Odlični Mariborčan Rozman je padel 2 km pred ciljem in je vendar doprinesel in dosegel drugo skupino. Tudi Ljubljančan Bricelj, ki je najmlajši med vsemi dirkače, se drži odlično in ni bilo pričakovati od tega mladega santa tolikega uspeha, saj je pustil za seboj tako hvaljene prvake belgrajske podzveze. Druga skupina, 6 kolesarjev, naši štirje fantje, 6e je zelo trudila, da bi uspela dohiteti prvo skupino, toda ni šlo. Rožman, kateri je padel 2 km pred ciljem, mu je vendar uspelo, da je prekosil štiri dirk ače druge skupine. Rricelju 6e pozna, da nima dovolj prakse med starimi dirkači. Sicer smo pa kar ponosni na njegov uspeh pri tako hudi konkurenci. Dirkači ei bodo danes ogledali Kragujevac. Prejeli bodo tudi več nagrad, katerih pripadejo za vodstvo ena Gartnerju, za zmagovalca pa Prose-nikti, tako bodo dobili naši Slovenci obe glavni nagradi. Prenočujejo v hotelu Gušič, ki je pod vodstvom Slovenca. Jutri je cilj ob 10 in prispejo ob 14.10 v Niš, odkoder vam bomo nadalje poročali. — Grom. Dosedanji nspeh je sledeči: L Prosenek v času 4 ure 47 minut Jugoslavija. 2. Nenov — Bolgarska. 3. Konstatinov — Bolgarska. 4. Gartner, član KD Ljubljanice, Ljublj. podzveza. 8. Rozman, član »Železničarja*, Marib. podzveza. 0. Bricelj, član LIjubljanice, Ljublj. podzveza. 14. Gregorič, Mislinja, Marib. podzveza. Delavsko zborovanje na Jesenicah V nedeljo eo imeli Bi Jeseni,rah lepo uspelo zborovanje delavci, organizirani v Zvezi združenih delavcev. Zborovanja ee je udeležilo nad 150 delavcev. Zborovanje je vodil predsednik Strokovne organizacije delavcev ZZD na Jesenicah tov. Les. bovee, ki je najprej poročal o kolektivni pogodbi stavbincev, nato pa je tov. Lipovce podal poročilo o delu organizacije. Za tema je povzel besedo zastopnik centrale iz Ljubljane tov. Smersn Rudolf, ki je v poldrufjournem govoru orisal novejšo socialno zakonodajo. Končno se je predavatelj dalje časa ustavil pri uredbi o osrednjem skladu in rezervnih skladih bratovskih ekladnic, s katero je bilo ozdravljeno pokojninsko zavarovanje naših rudarjev in kovinarjev. Za svoja izvajanja je žel predavatelj priznanje vseh prisotnih. — Nato se je oglasil k besedi še tov. Gasser Albin in bodril tovariše za stvarno organizacijsko delo. Vlagateljem pri bivši avstrijski Poštni hranilnici Belgrad, 8. jun. A A. Poštna hranilnica v Belgradu je pričela izplačevati hranilne ln čekovne vloge vlagalcem bivše avstrijske poštne hranilni-ce na Dunaju. Prva partija čekovnih nakaznic je ie odšla ▼ razne kraje naSe države. To pošiljanje se bo nadaljevalo postopno z nakazovanjem denarja tistim vlagalcem, ki so doslej predložili ▼ redu prijave in druge dokaze, potrebne za izplačilo. Izplačilo se vrši na domu vlagaleev samih njim v roke. Vlagalcem, ki so izjavili, da ne pristanejo na izplačilo vlog v razmerju, ki ga je določil odlok kraljevske vlade št. 357 t dne 13. maja t. 1., se vloge ne bodo izplačevale vse do njihove dokončne odločitve, (lz Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije.) Dve nesreči Nocoj so pripeljali iz Javomik, 8. junija. , __ r. ...... Javornika delavra Kovača Franca iz Slatne vasi 8 ter Pristova Antona iz Spod. Gorij 56, ki sta zaposlena pri stavbnem podjetju Kren. Podirala sta veliko peč, ki se je porušila in ju težko poškodovala. Ljubljana, 8. junija. Nocoj je povozil v Mostah nepreviden kolesar 8 letno Lubnar Heleno, hčerko železničarja iz Ljubljane, ter jo težko poškodoval na glavi. Prepeljali so jo z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Osebne vesti Belgrad, 8. junija, m. Danes sta prispela semkaj gg. Ponikvar in Gorše iz Ljubljane ter sta na merodajnih mestih posredovala zaTadi povečanja prometnega osebja na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Gg. Ponikvar in Gorše sta obiskala še senatorja g. Smodeija, popoldne pa sta bila sprejeta pri ministru g. dr. Kreku. Belgrad, 8. junija, m. Vpokojen je Anton Ber-ntk, računski inšpektor VI. skup. dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Na pošto v Metliko je prestavl jen Josip Mihelj, doslej na pošti v Mokrongu. Na pošto v Beltince je prestavljen Josip Pintarič iz Metlike. Belgrajske vesti Belgrad, 8. junija, m. Na predlog prometnega ministra je finančni minister odobril naknadni kredit v iznosu 17,500X100 din za dograditev proge Št Janž-Sevnica. Belgrad, 8. junij«, m. Sinoči fe prispel seimkaj glavni tajnik Jugoslovansko-poljskih lig iz Poljske Marjan Madejski. Za časa svojega bivanja v Belgradu bo gost tukajšnje Poljsko-jugoslovanske lige ter belgrajske občine. Belgrad, 8. junija, m. Na tukajšnjem sodišču je bil na tožbo države tretji narok proti Jugoslovanski nacionalni stranki zaradi plačila dolžnega zneska 50.000 din za prevoz udeležencev na svoj manifes-tacijski shod v Sarajevu. Na zadnjem naroku, ki je bil meseca marca, je bilo sklenjeno, da se zaslišita še senator dr. Kramer in poslanec Ilija Mihajlovič. Na današnjo razpravo omenjenih gospodov ni bilo ter bosta zaslišana na prihodnji razpravi, ki bo dne 7. septembra. Na tej razpravi bosta zaslišana še blagajnik in knjigovodja ravnateljstva Rečne plovbe v Belgradu. Zagrebške vesti Zagreb, 8. junija b. Jutri ob 10 prispe v Zagreb poljeka akademska letalska skupina na svojem poletu po balkanskih državah. Skupaj pride v Zagreb 13 letalcev. V Zagrebu jim pripravljajo svečan sprejem. Zagreb, 8. junija b. Danes so bili odpuščeni brez odpovedi vsi sotrtidniki »Hrvatskega dnevnika«, ki so kršili § 11 novinarske uredbe. Na njihova mesta so stopile nove moči. Baron Neurath v Belgradu Belgrad, 8. jun. m. Nemški zunanji minister von Neurath si je v teku dopoldneva ogledal prostore nemškega prometnega urada in je ostal dalj časa v razgovoru z uradništvom. Nato se je podal v zunanje ministrstvo, kjer je nadaljeval včeraj začete razgovore z dr. Stojadinovičem. Pri knezu-namestniku Malo pred poldnem se je baron von Neurath odpeljal na Dedinje, kjer je bil sprejet od Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Knez namestnik je pridržal von Neuratha tudi na kosilu, na katerega so bili poleg njega povabljeni še naslednji dostojanstveniki: Nemški poslanik v. Heeren in več visokih odličnikov nemškega zunanjega ministrstva in poslaništva v Belgradu, predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, prometni minister dr. Spaho, vojni minister general Marič, trgovinski minister dr. Vrbanič, minister za telesno vzgojo dr. Rogič, pomočnik zunanjega ministra g. Pilja in kraljev civilni in vojaški dom. Popoldne ob 1 sta se von Neurath in dr. Stojadinovič tretjič sestala v zunanjem ministrstvu ter skupaj uredila komunike, ki ga je nekaj trenutkov kasneje prebral nemški zunanji minister Dunajska vremenska napoved: Oblačnost se bo povečala, hladneje, soparno, prehodni val neviht in slabšega vremena. Zagrebška vremenska napoved: Zelo oblačno, lokalno prehodno poslabšanje vremena z nevihtami. Mala zveza dovoli Madjarski da se oboroži Prnga, 8. junija. TG. V zunanjem ministrstvu govorijo mnogo o tem, da so države Male zveze po daljših medsebojnih pogajanjih prišle do zaključka, da hočejo ustreči zahtevi Madjarske, da se ukinejo vsi predpisi mirovnih pogodb, ki omejujejo njeno svobodo v oboroževanju. .oslanik von Heeren 6lavno6tno večerjo, po kateri bo velik sprejem. Nemški zunanji minister se jutri z vsem svoi im spremstvom odpelje na Oplenac ter tam položi venec na grob kralja Aleksandra Po vrnitvi v Belgrad bo položil nemški zunanji minister tudi venec na grob neznanega vojaka na Avali. Po intimnem kosilu na Avali se bo nemški zunanji minister von Neurath z vsem spremstvom odpeljal v Sofijo. O razgovorih med dr. Stojadinovičem in baronom Neurathom je bilo izdano 6ledeče uradno poročilo: Uradno poročilo Nemški zunanji minister baron v. Neurath jc bil na obisku pri kraljevski jugoslovanski vladi od 7. do 9. junija. Sestanki, ki sta jih pri tej priložnosti imela nemški zunanji minister in dr. Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister, so dali ugodno priložnost za podrobno proučitev vseh vprašanj, ki enako zanimajo Nemčjio in Jugoslavijo. Ta izmenjava misli med državnikoma, obeležena z obojim iskrenim zaupanjem, je pokazala enakost njunega pojmovanja političnega položaja in koristi miroljubnega sodelovanja obeh držav. Ti razgovori so utrdili ponovno obojo željo in voljo, da se nadr.ljuje delo za splošni mir z razvojem medsebojnega razmerja. Obisk nemškega ministra v jugoslovanski prestolnici je pokazal vzajemno prepričanje. da služi politika obeh držav istemu cilju in da pomeni važen prispevek k evropskemu miru. Brazilijanec strastno pije karo, ako ni bila cela žetev vržena ▼ morje. Mi ne mečemo, ampak 'črno aamo naše priljubljene Bodi kjerkoli BONBONE M povsodi! Mošicki in kralj Karol proslavljata zvezo med Poljsko in Romunijo Bukarešta, 8. junija. AA. Rador: Na slavnostni večerji v dvoru je imel kralj Karol II. zdravioo, v kaleri je želel predsedniku poljske republike dobrodošlico in nato nadaljeval: Vaš obisk pada ravno v čas, ko posebno vsi čutimo potrebo mednarodne vzajemnosti in torej tudi potrebo po utrditvi vezi med našima dvema državama. S svojim obrambnim značajem, morejo te vezi še ojačiti naš trud, da bi se utrdil mir v svetu. Trdno smo prepričani, da more le politika brez vsake sovražne osti in s pomočjo krepkega dogovora preprečiti vsak zavojevalni poizkus in da pomeni zato močno mirovno jamstvo. Predsednik republike Moscicki je odgovoril med drugim: Obe državi 8e tudi zavedata, da je varnost države neobhoden predpogoj za uspešen notranji razvoj. Toda to varnost je treba organizirati najprej z lastnimi silami in v tem je razlog za globoko spoštovanje napram vojskama obeh držav, Nadaljna bistvena točka varnosti leži v zavezništvu, ki druži Poljsko in Romunijo, ki sta glavna činitelja ravnovesja v tem delu Evrope. Obsedno stanje v Sandžaku Alexandreti Pariz, 8. junija, b. V Sandžak-Alek6andreti je bilo ponoči proglašeno obsedno stanje zaradi težkih in krvavih nemirov, ki so bili zadnje dni na dnevnem redu. Vsi poskusi oblasti, da onemogočijo prelivanje krvi, so bili brezuspešni in je bilo treba poseči po skrajnih ukrepih. Vojaštvo in policija s'a v strogi pripravljenosti in bo6ta takoj intervenirala, če se bodo nemiri nadaljevali. Meja proti Turčiji je zaprta, da se prepreči prehod agitatorjem. V Antijohiji je bilo zadnje dni 17 mrtvih in nad 50 ranjenih. Vsa trgovska in industrijska podjetja so ustavila 6voje delo v znak protesta proti ratifikaciji sporazuma o Sandžaku Aleksandre« v Zvezi narodov. Poljaki zatirajo komunizem Varšava, 8. junija, c. Policija je odirifa ,tk'{no komunistično organizacijo. Policija je ujela organizacijo ravno pri tajnem sestanku in ujela 15 vodilnih članov komunistične stranke. Pri .pJ/K.jf^pA šla mnogo propagandnega materijsla th premena navodila komunistične centrale za nadaljne delo. Policija je našla pri njih tudi imenik ostalih vodilnih članov stranke in je že aretirala 23 voditeljev komunistične mladine na Poljskem. Junaške letalke Stuttgart. 8. junija. AA. (DNR) Ženska ja dralka Eva Schmidt je s poletom 255 km dosegla nov svetovni ženski rekord. Dosedanja svetovna prvakinja jadranja je bila Sana Reitz, ki je dosegla 220 km. St. Ivouis do Senegal, 8. junija b. Davi je semkaj prispela miss Earhardt, ki je preletela s svojim letalom južni Atlantih na njenem novem poletu okoli sveta. Miss Earhardt je vzletela s svojim letalom včeraj v Natalu. Sklep kongresa sodnikov Belgrad, 8. junija. AA. Na petem rednem letnem zborovanju združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije so sprejeli tale sklep: Po vsestranski razpravi, ld ee je vršila na zborovanju o stanju v našem sodstvu, o sprejemu sodniškega zakona in o podrobni izvedbi ustavnih določb, ki so z njimi dokončno zavarovani pogoji sodniške stalnosti, in neodvisnosti, so sklenili, naj se namesto običajne resolucije izroči javnosti izčrpno poročilo o razpravi na zborovanju in prepusti uradnim krogom in javnosti, naj o vprašanjih, ki so o njih razpravljali in sklepali na zborovanju, sama izvede svoje sklepe. O konkordatu »Lidove listy« z dne 6. junija objavljajo razgovor svojega belgrajskega poročevalca s senatorjem Fr. Smodejem o konkordatu in verskih razmerah pri nas. G. ugledni senator je dopisniku izjavil, da nasprotovanje proti konkordatu ne izvira iz kakih inteligenčnih ali resnično versko navdahnjenih slojev, ampak iz nepodpisanih brošur, letakov in vznemirljivih vesti, ki se širijo iz neznanega izvora. Zavrnil je tudi vmešavanje nekaterih tujih osebnosti, ki vprašanja ne poznajo v celoti, v to čisto našo, dalekosežno zadevo neobjektivni (članek gloucesterskega anglikanskega škofa v angleškem listu »Times«), Na vprašanje, ali bi konkordat mogel v skupščini dobiti večino, je g. senator odgovoril, da brez dvoma, ker bi zanj glasovali tudi nekateri poslanci in senatorji iz opozicije. Odlikovanja Belgrad, 8. junija. AA. Nemški zunanji minister von Neurath je danes izročil predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču visoko nemško odlikovanje veliki križ z lento reda nemškega orla, ki mu ga je podelil vodja in kancler nemške države Adolt Hitler. Kraljevski namestniki so odlikovali v imenu Nj. Vel. kralja Petra II., na predlog predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča barona v. Neuratha, nemškega zunanjega ministra z redom belega orla I. stop., poslanika v. Hcercna, nemškega poslanika v Belgradu, in dr. Toschmanna, pooblaščenega poslanika, z redom jugoslovanske krone I. eton.; dr. Hribovska, tiskovnega atašeja pri nemškem poslaništvu v Belgradu, z redom jugoslovanske krone 4. stopnje. Živkovicev beg po Sloveniji Živ kovic na Dolenjskem V Vel. Laščah Velike Lašče, 7. junija. Snoči malo pred 21 se je pripeljal v Lašče s spremstvom na več avtomobilih štab JNS. Pred hišo senatorja Puclja jih je pozdravil Leopold Sega, trgovec iz Lašč. Izrazil je vdanost in zvestobo voditeljem. Odgovoril mu je nekdo iz spremstva (kdo je bil nismo mogli dognati, govoril je srbski). Na trgu je bilo precej ljudi, govori se, da so se morali prijatelji Pucljevi obvezati pismeno, da se bodo udeležili tega sprejema. — Ob koncu drugega govora pa so vzkliki »Živijo Korošec!« prevpili vse druge vzklike. Ob teh vzklikih je nekdo iz spremstva udaril s topim predmetom Stritarja Ivana iz Malih Lašč po glavi in sicer zelo močno, da je hudo krvavel. Odšel je k zdravniku. Zdravi se v domači oskrbi. Napadeni so bili še nekateri drugi, vendar brez posebnih poškodb. Po drugem govoru so se umaknili veljaki v hišo senatorja Puclja, baje je nameraval govoriti še Zivkovič, kar pa seveda ni bilo potem mogoče. Po trgu pa so se še slišali večkrat vzkliki: »Živijo Korošec!« V Ribnici Ribnica, 6. junija. V Ribnici smo Imeli dne 6. junija (nedelja) birmo. Za ta praznik smo razobesili zastave in okrasili hiše. To priliko pa je porabil g. Arko in povabil g. Zivkoviča, da pride v nedeljo v Ribnico. Prišel je okoli 6 ure. Prišla ga je čakat večja množica ljudi in to ne samo iz Ribnice, ampak iz celega kočevskega okraja. Kolesarji so se začeli iz vseh strani zbirati tako iz Ribnice, ki jih je bilo samo okoli 20 do 30, drugi pa so bili iz Kočevja, Dolenje vasi, Sodražice itd. tako, da je bilo vseh skupaj kakih 100. Kot sraio informirani je neki podjetnik iz Ribnice zapovedal in zagrozil svojim delavcem, da bodo odpuščeni iz službe, če ne gredo k sprejemu. Tu se vidi, da hočejo začeti zopet delati po onem receptu kot so delali za časa prejšnjega režima in volitev leta 1933. Na hišah so res visele zastave, radi birme, ne pa zato, ker ie prišel Zivkovič. Ko so fantje začeli vpiti »Dol Zivkovič, Zivio dr. Korošec«, se je nekaj avtomobilov ustavilo in nekaj jih poskočilo ven in so napadli fante. Po običajnih pozdravih so se »gostje« zopet odpeljali, tako hitro, kakor so nenadoma prišli. Iz Ribnice — preko Celovca v P tuj Sedaj nam je »Jutro« šele povedalo, čemu je g. Peter Zivkovič prav za prav prišel v Slovenijo. Glavarji JNS so namreč spoznali, da se je število njihovih pristašev že tako skrčilo, da 6e lahko vsi CKebno med seboj poznajo: »Obisk predsednika Zivkoviča in drugih voditeljev JNS v Sloveniji ima namen, da se borci in delavci za jugoslovensko politiko osebno spoznajo med 6eboj in tako še bolj utrdijo vezi ki so jih med njimi spletle 6kupne bdrbe.« Nato »Jutro« poroča o tej zanimivi turneji, ki je za slovenske nazore nekaj posebnega. Predsednik JNS potuje po Sloveniji kakor maršal PiidogiK^po Abesiniji. Iz kraja, kjer gospodje JNS pri 1 kakem krajevnem veljaku sede za mizo v zastraženi hiši, se v naslednji kraj najprej odpelje izvidniški avtomobil, ki pridrvi nazaj povedat, ali naj se spuste na pot ali ne. Nato vsi gospodje po-skačejo v avtomobile in kolona 6e zapraši iz vasi ali trga po beli cesti. Povsod ima prednost izvidniški avto, ki vozi precej naprej, za njim v dveh avtomobilih štab »sa štapovima«, nato šele v ostalih avtomobilih politiki, štaba aktima«. V novem kraju zopet pri krajevnem veljaku »sprejem«, za-kuska, nato gre pa zopet kolona po istem redu naprej. »Jutro« o vsem tem nič ne pove, vendar pa moremo iz nekaterih stavkov, ki mimogrede uidejo v poročilo, dobiti sliko o tem potovanju. N. pr.: »V Cerknici so mu dekleta avtomobil kar za-6ula 6 cvetjem.« »Vsa Sodražica je bila v zastavah, dekleta pa so se bila založila 6 cvetjem, s katerim so obmetavala nacionalne voditelje... Dr. Andjelinovič je s svojim govorom kar zelektriziral ljudi.« »Noč je že legla na zemljo, ko so okrog devetih g06tje zasedli zopet svoje avtomobile in se odpeljali nazaj poti Ljubljani. Le za kratek čas so se vodilni preastavniki JNS še ustavili v Vel. Laščah.« »Ob 3 popoldne 60 go6tje nadaljevali svojo pot preko Celovca (iz Domžal) v Ptuj.« (Najbrž jih je bilo strah ki 6kozi Črni graben, pa so napravili ovinek čez Koroško.) »Ta pot je še izpopolnila krasno sliko, kakršno je nudilo nedeljsko zborovanje v Ljubljani, ter je go6tom z juga (v »Jutru« ni podčrtano — op. ur.) ponovno dokazala, kako močan in borben je jugo-slovenski tabor v Sloveniji.« Le enega pogrešamo v teh lepih poročilih: slik! Povsod so Zivkoviča sprejemale silne množice, kolesarji, pešci, dekleta z rožami in še fantje na konjih — pa nič slik! Najbrž gospodje ne ma- rajo razkazovati po 6vetu svoje priljubljenosti, kak or tisti 6kromni ljudje, ki ne marajo, da bi jim kdo vračal zasluge, ki so 6i jih pridobili v slavni maffiji. Edina slika, ki jo je »Jutro« o bivanju Zivkoviča v Sloveniji objavilo, predstavlja dva človeka: Zivkoviča in senatorja dr. Petra Zeca »v kavarni Zvezdi v Ljubljani, pred pričetkom nepozabne banovinske JNS konference.« Očividno 6e nobeden izmed slovenskih JNS-veljakov ni maral fotografirati z Zivkovičem, pa je ostal samo dr. P. Zec, ki bo odšel kakor je prišel. Hude demonstracije proti Zivkoviča v Maribora Maribor, 8. junija. (Radi silne nevihte, ki se je danes popoldne vlila nad Mariborom in okolico, smo mogli preko Zagreba dobiti naslednje poročilo o poteku konference JNS v Mariboru. Telefonska proga med Mariborom in Ljubljano je včeraj poi>oldne bila pretrgana.) Konferenca JNS je bila v hotelu »Orel« v tretjem nadstropju. Udeležilo se je je vodstvo JNS, ki se je v šestih avtomobilih pripeljalo iz Slovenskih goric. Pred kakiim 140 udeleženci je dr. Li-pold ob 2 popoldne otvoril sejo in pozdravil navzoče vodstvo. Komaj se je pričela seja, so se zbrali pred hotelom demonstranti, ki so klicali »Dol Zivkovič«, »Dol JNS«, »Dol s fašisti!«. V dvorano je pričelo leteti kamenje in gnila jajca. Zborovalci pa so na demonstrante metali kozarce, cvetlične lonce, stole in kar jim je pač prišlo pod roke. Hotel ima nekaj škode na opravi in razbitih oknih. Ko je policija na cesti potisnila demonstrante, ki jih je bilo nekaj sto, iz neposredne bližine hotela, so zborovalci mogli naprej zborovati. Zivkovič je govoril o namenu JNS, Banjanin o vtisih, ki jih je dobil v Ljubljani, dr. Kramer o majski deklaraciji, Popovič pa o parlamentu in banovinskih samoupravah. Ob 4 je dr. Lipold zaključil konferenco. Odhajajoče zborovance je pred hotelom zopet sprejela velika množica demonstrantov z žvižganjem in vzkliki, toda vodstvo JNS je pod varstvom policije moglo zasesti avtomobile in se odpeljati proti Celju. Na Tržaški cesti jih je zopet sprejela toča kamenja, vendar se nikomur ni nič hudega zgodilo. Po Mariboru so se po odhodu Zivkoviča in njegovih nadaljevale ostre demonstracije po ulicah, ko je bila kri na obeh straneh že precej vroča, da je policija komaj še obvladovala položaj, je nastopila strahovita nevihta, ki je preplavila mesto in razgnala ljudi pod strehe. O Živkovičevem prihodu se v Mariboru prej ni nič bogve kaj vedelo, šele ko je bil že v mestu, so ljudje pričeli vreti skupaj, da dajo izraza svoji užaljenosti nad tako brezobzirnim izzivanjem JNS. Zivkovič \e zapustil Slovenijo Snoči se je s postaje Zidani most odpeljal proti jugu g. P. Zivkovič s svojim spremstvom. Po tridnevnem bivanju med Slovenci se je lahko prepričal, da njegov diktatorski režim in fašistične metode med nami še niso pozabljene in nikdar ne bodo. V našem tisku pred njegovim prihodom namenoma nismo pisali o njem in tudi nismo ljudstvu hoteli poklicati v spomin krivice, ki jih je njegov režim storil nad Slovenci. Poznali smo razjx>ioženje našega ljudstva in vedeli, da bi bilo treba samo ene besede v javnosti, pa bi Zivkovi-čeva turneja po Sloveniji mogla postati mnogo bolj neprijetna, kot je tudi sicer bila. Prav zaradi tega tudi namenoma nismo navedli krajev, ki jih je vodstvo JNS imelo v načrtu, da jih poseti. Še kljub temu absolutnemu molku in samopremago-vanju v našem tisku so se v večjih krajih pojavljale spontane demonstracije proti ideologom jugo-fašizma, kjer so se pojavili. Le zmernosti in politični treznosti naših krajevnih političnih voditeljev se je treba zahvaliti, da ni nikjer prišlo do hujšega. Naj si g. Zivkovič in njegovi vzamejo ta nauk, kakor pravi belgrajska «Samouprava>, kot priliko za temeljito razmišljanje o zgrešenosti svoje protiljudske politike. rw • f • v g v« Ztvhovtc bezi v rešilnem avtu iz Slovenije Celje, 8. junija. Petru Zivkoviču je Celje napravilo nadvse veličasten sprejem, kakršnega sigurno ni pričakoval niti on niti njegovi celjski trubadurji. Ze ob petih je prišel v Celjski dom »po narodni volji« izvoljeni celjski poslanec Ivo Prekoršek, jx>l ure nato krajevni predsednik JNS dr. Ernest Kalan, nato pa 60 se začele »valiti« množice uradnikov in drugih od bivše JNS odvisnih ljudi. Nekoliko pred tričetrt na šest je tiho pribrzel po skrivnih celjskih ulicah avto, ki 6e je ustavil pod znano plantano pred Putnikovo podružnico. Iz avtomobila je boječe poskočil tresočih se nog bivši minister dr. Kramer in hitro skočil za plantano, da 6i ogleda ozračje, preden naredi tistih par korakov, ki 60 ga še ločili od vernega okrilja Celjskega doma. Ko je voditelj JNS videl, da še ni nikogat, ki bi mu mogel preprečiti njegov »junaški« vstop v Celjski dom, je hitrih korakov 6kočil čez ulico k vhodu. V tem, ko je Kramerja in njegove že varovalo ozidje Celjskega doma in z ljubljansko policijo okrepljeni rddelki celjske policije, so prihrumele z vseh strani z narodnimi zastavami na čelu množice, ki 60 6e pre-pevaje slovenske pesmi ustavljale pred kolodvorom. Nepričakovan prinod množic, ki so navdušeno protestirale proti voditeljem JNS, oglušujoči kriki in žvižgi 60 privabili izza zaves Celjskega doma oba osovražena celjska voditelja JNS dr. Ernesta Ka-lana in Ivana Prekorška, ki sta bledih obrazov hitro izginila v ozadje, ko sta opazila proti sebi nastop množic. In kako je dospel v Celjski dom Peter Zivkovič, nam ostane uganka, ker ga ni imel nihče sreče videti. Vihar 5000 glave množice, ki je vzklikala za demokracijo in dr. Korošca ter proti Ziv- Ameriški Slovenci - pozdravljeni Slovenci, naseljeni v Ameriki, nikoli niso po-zabili svoje »stare domovine«, kakor jo imenujejo, in se redno vračajo zopet v svoj »stari kraj«. Niti svetovna kriza ni mogla prekiniti obiska naših ljudi iz Amerike v Sloveniji. Sedaj, ko kriza tako v Evropi kakor v Ameriki nekoliko pojema, pa 6e za Slovenijo obljublja letos prav lepo število dragih obiskovalcev iz daljne Amerike. Napovedanih ie več skupin naših ljudi iz Združenih držav, ki bodo tu ostale več tednov. Prvo skupino pripelje danes g. Leon Zakraj-Sek, zastopnik French Line v New-Yorku. Prišlo bo 35 Slovencev in 13 Srbov in Hrvatov. Slovenci in drugi Jugoslovani v Ameriki so potovali čez morje s še vedno najlepšo in najhitrejšo ter tudi največjo ladjo sveta »Normandie«. Pristali 60 v pristanišču Le Havre, danes ob tričetrt na 9 zjutraj pa dopotujejo v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru tih bodo pozdravili zastopniki tukajšnjih oblasti, tafaelove družbe in French Line. Pri Mikliču bo ameriškim Slovencem prirejen zajtrk na kar pojdejo vsak v 6Voje kraje, oziroma na domove svojih očetov. Obljublja pa se druga 6kupina, ki bo prišla v Ljubljano dne 7. julija, čez morje bo [Krt oval a prav tako 6 parnikom »Normandie«. Skupina ki bo štela približno prav toliko ameriških Slovencev kakor prva bo spremljal g. Kollander, naš stari znanec. Slovenci v stari domovini prisrčno pozdravljamo ameriške Slovence in se veselimo, da se obojni zavedamo, da kri ni voda. Na 6voja tla prihajate in doma ste! Bog vas živi! Na Tabor v Celje! ■ Pripravljalni odbor je sklenil naj bi na predvečer celjskega tabora po vsej Sloveniji,^zlasti po vseh slovenskil pripravijo nekaj eh slovenskih gričih goreli kresovi. Naj fantje ipravijo potrebna drva in jih zložijo v grmado „ckaj dni pred odhodom v Celje. Nekaj fantov in mož, ki ne bodo šli v Celje, pa dobite, da bodo kres zažgali in pazili na ogenj. Kresovi naj začno goreti točno ob 9 zvečer. Na razna vprašanja sporočamo, da se morajo tabora 6eveda udeležiti tudi žene in dekleta. Samo pri raznih skupnih nastopih fantov in mož ne morejo sodelovati. Udeleženke uživajo tudi ugodnost znižane voznine (50%) prav kakor moški udeleženci tabora. Vsaka udeleženka naj si nabavi pri župnijskem pripravljalnem odboru legitimacijo (cena 2 Din) na podlagi katere kupi na odhodni postaji rumeno karto K 13, ki stane 2 Din. Legitimacija za tabor slovenskih fantov in mož v Celju in rumena K 13 dajata skupaj pravico do polovične voznine. Pripravljalni odbor bo preskrbel tudi skupna in privatna prenočišča ženam in dekletom, ki bodo prišle v Celje. Prosimo župnijske pripravljalne odbore, naj nam čimprej sporočijo število udeleženk (na istih prijavnih tiskovinah kot za može in fante, toda ločeno moške in ženske). Tabor slovenskih fantov in mož v Celju bo po dolgih letih zopet naš prvi nastop. Zato moramo gledati, da bo ta naš nastop v vsakem oziru napravil veličasten vtis. Pozornost mora zbuditi že takoj baklada. Zato je nujno potrebno, da 6e je udeleži velika množica fantov in mož. Po vse informacije in navodila naj se župnijski pripravljalni odbori obračajo na naslov: Podzveza fantovskih odsekov v Celju, Cankarjeva ulica 4. Pripravljalni odbor. koviču in njegovim redkim pristašem, je pojx>I-noma onemogočil JNS-arskim mogotcem zborovanje, zlasti ko so bili tudi vzkliki in protesti v dvorani precej živahni ter niso imeli možnosti razlagati svojih, od ljudstva že davno zavrženih načrtov. Nezadovoljstvo množice na trgu je naraščalo od trenutka do trenutka. Medtem so prireditelji izpustili izpred Celjskega doma nekaj petard, da bi na ta način preplašili demonstrante in zagotovili voditeljem JNS varen odhod, kar pa se jim ni posrečilo, ker se množice niso dale motiti. Telefonično so naročili avtomobil rešilne postaje, ki je nato z naglico privozil do stranskega vhoda Celjskega doma ter s še večjo naglico odpeljal junaškega predsednika JNS zdravega in čilega, a zelo prestrašenega in zbeganega, ki ga je vodstvo z združenimi močmi »položilo« v rešilni avtomobil, ki je bil zdaj res rešilni, da bi mu na ta način preprečilo še klavrnejši odhod. Vso korajžo pa je zbral banovinski tajnik JNS dr. Marjan Zaje, ki je prižel ven, hoteč stopili v avtomobil, pa je med burnimi demonstracijami in v nalivu gnilih jajc zajčje ucvrl nazaj v dom, prepričan, da je bolje čakati v varnem kotičku, kot pa izzivati razdražene množico. Ker zborovalci niso utegnili spričo zgoraj opisanih dogodkov na prosto, so vztrajali do pozne noči v dvorani. Mnogoštevilna množica pa je odšla prepevaje slovenske pesmi na svoje domove v zavesti, da je opravila dobro delo, ko je dala duška svojemu nerazpolo-ženju. Laži JNS o zastavah »Slovenec« je že ponovno ugotovil, da je jeensanski tisk v Sloveniji skušal majniško deklaracijo zamolčali, oziroma potvoriti njen pomen. Prav tako je poskušal tudi veličastno proslavo prikazati v taki luči, da bi bila v očeh Srbov politično kompromitirana. Navajal je vzklike, ki jih iz naših vrst v resnici ni bilo nikjer slišati, toda si jih je »Jutro« izmislilo, da bi pokazalo, kako »nacionalna« stvar v Sloveniji hudo trpi. Sedaj nam pa poročajo iz Belgrada, da so je-enesarji za srbsko javnost garnirali še druge laži, ki si jih pa v svojem tisku v Sloveniji ne upajo natisniti, ker bi jih vsa javnost mogla kot navadne laži takoj prepoznati. Po svojih ljudeh so po Belgradu razširili, da so ob priliki majske deklaracije smele viseti v Ljubljani le slovenske zastave. Pristaši JRZ so hodili po hišah in terorizirali lastnike z grožnjami, da je sleherni moral izobesiti slovensko zastavo, kdor bi tega ne hotel, so mu grozili s požigom, razdejanjem, bojkotom itd. Naj Ljubljančani, ki so videli ob proslavi majniške deklaracije pač viseli tisoče državnih zastav v mestu sami presodijo, kakih ogabnih sredstev se poslužuje »nacionalna in napredna misel«, ki ima svoj šotor v Kazini, da bi dobila zoper Slovence oporo pri Srbih. Dano nam je bilo . .. Včerajšnje «Jutro» v neki visoki užaljenosti piše, da je «ŠIovenski dom» kot opoldanska izdaja «Slovenca> mogel prinesti poročilo o prihodu Petra Zivkoviča v Ljubljano. Z isto užaljenostjo pravi,, da je bilo »ludi nekaterim zagrebškim in belgrajskim listom dano, da so priobčili poročila o ljubljanskih dogodkih«. S takimi vestmi hočo «.Iutro» vsekakor napraviti vtis preganjanega političnega preroka, ki o svojih žalostnih doživljajih niti pisati ne sme, nekaterim je pa dano, da smejo. — Prva pa sta o prihodu Petra Zivkoviča v Ljubljano pisala «Jutro> in «Slov. narod» in o njegovem bivanju se nihče ni tako na široko in tako lažnjivo razpisal kot «Jutro>. Dano mu je hiln, d« jo v ponedeljek objavilo skoraj colo stran obsegajoče poročilo, ki ga je včeraj še ponatisnilo poleg novega, pol strani dolgega poročila. Tuda Kako nežne barve! Ampak kako obJutlJIva! Kljub Umu p« Imate lahka dolgo vetelje s Villml letnimi oblek*, ml. Potrebna Je lino pravilna naga • pranj«, v mrzli vodi z blagimi milnimi lu»k«ml LUX Se peni tudi v mrzli vodi loženje ljudstva. Najrajši bi videlo, da bi o Zivkoviču samo ono pisalo, kakor nekdaj, ko ga je še proglašalo za priljubljenega in je ob raznih volitvah hvalilo JNS večino. Takrat drugim ni bilo dano, da bi povedali resnico o Zivkoviču, danes je pa «Jutru» še vedno dano, da kar vpričo vse javnosti skrije demonstracije j>o vsej deželi in da plašno letanje napihuje v »pot po slovenskih krajih«. Novi roman V «Jutru» je začel izhajati nov roman z naslovom »Pot Petra Zivkoviča jx> slovenskih krajih«. Pisan je v slogu Kari Mayevih romanov, v katerih se opisujejo kraji in ljudje jx> črni Afriki, Aziji in ameriških prerijah, ki jih je pisatelj pisal samo s fantazijo, n* da bi kdaj stopil v te kraje. Tudi ta najnovejši «Jutrov> roman je plod bujne politične fantazije in javnost z napelo pozornostjo pričakuje objave končnega dela, kjer bo tudi podpis pisatelja. Takrat se bo šele izkazalo, kdo je slovenski Kari May. Slik ta roman nima. Poročevalci Včeraj smo ponatisnili nekatera poročila listov po državi o demonstracijah in banovinski konferenci JNS v Ljubljani. «Jutro» je porazen vtis teh poročil skušalo ublažiti s tem, da pravi, da izvirajo iz «Slovenčevega» uredništva, zlasti za «Vreme», «Obzor» in «.Iutarnji list». Mi pa smo ponatisnili tudi f>oročila drugih listov, katerih dopisniki nimajo z nami nobene zoeze, več pa z «Jutrom», pa so svojim listom prav isto poročali. Tako je dopisnik «Politike» g. Milanovič, dopisnik «Pravde> g. Rakočevič, »Hrvatskega dnevnika« g. Uglješič, dopisnik «Novosti» jia sam urednik «.Jutra> g. Ozim. Vsi ti so videli in slišali, kar je pač bilo in so tako tudi j>oročali, nekateri bolj [»drobno, drugi manj, le «Jutro» je videlo same sprejeme in slišalo same »ovacije«! Afera Kmetijske družbe pred sodiščem Ljubljana, 8. junija. V sobi št. 28 okrajnega sodišča je bila pod vodstvom sodnika dr. Valentina Bencdika v zadevi Kmetijske družbe kratka razprava, ki obeta, da se bo zelo razpletla. Kmetijska družba je po svojem pravnem zastopniku dr. Srečku Goljarju vložila proti članu banskega sveta g. Janezu Štr-cinu, posestniku in županu v Kapli vasi pri Komendi, zasebno tožbo zaradi klevete in žalitve. Ozadje tej tožbi tvori govor, ki ga je g. Štrcin imel na februarskem zasedanju banskega sveta in v katerem je kritiziral poslovanje Kmetijske družbe. Poročilo »Jutra« je Kmetijska družba vzela za podlago zasebni tožbi, ki je bila 27. aprila vložena pri tukajšnjem okrajnem sodišču. Tožba navaja: V času, ko je banovinski svet zasedal v Ljubljani, je obdolženec na seji 16. februarja trdil o družbi: I. Da je družba kot zadruga izkazala potvor-jene računske zaključke in izkazovala dobičke, ki so bili taktično izgube; tako je bil v letu 1933 v bilanci izkazan dobiček, dejansko pa je bilo 1 milijon dinarjev izgube; v letu 1934 je bil spet izkazan dobiček nad 12.000 Din, bila pa je izguba čez 270.000 Din. v letu 1935 pa so bile razmere take, da je morala zadruga izkazati izgubo 232.000 Din, ki pa je v resnici znašala čez 1,000.000 Din. II. Rezervni zaklad, ki je leta 1934 še znašal 4,272.000 Din, je znašal v letu 1935 samo še 3 milijone dinarjev, tako da je tudi tukaj znašala izguba okrog 1,400.000 Din. III. List »Kmetovalec«, ki je bil zelo ugleden list, so popolnoma diskreditirali. V prejšnjih letih se je tiskal v več 10.000 izvodih, leta 1936 le v 4500 in letos pa samo še v okoli 2000 izvodih. IV. Kljub temu, da je bil promet majhen, se režija ni zmanjšala. Uradništvo je plačano sijajno. Ravnatelj ima 6000 Din, nekaki poslevodeči podpredsednik pa 2000 Din mesečno. Poleg tega pa se še za izlete v inozemstvo računajo precejšnje vsote. V. Akcija za jabolka, na katero so bili tako ponosni, se jo izjalovila, ker je preko 30% vsega blaga segnilo. VI. Slednjič so se spravili tudi na zelišča in so imeli tukaj 250.000 Din izgube. Družba je predlagala kaznovanje obtoženega g. Strcina po § 301/2 k. z., dočim si jo pridržala pravico, da iztoži zasebno škodo posebej. G. Strcin jo bi! nedavno zaslišan o tej tožili pri okrajnem sodišču v Kamniku. Tam je izjavil, da se na vsebino svojega govora ne moro točno spominjati, izjavil pa je odločno, da nastopa za svoje trditve in očitke dokaz resnice. G. štrcin se danes ni osebno udeležil razprave. Njegov zastopnik, odvetnik dr. Jože Voršič pa je predlagal, da mu sodnik dovoli primeren rok za predložitev obširnega pismenega zagovora, v katerem bo navedel izčrpen dokazni material. Zastopnik družbe dr. Goljar: »Se ne prolivimo.« Branilec: »Ali boste tožbo umaknili?« Odgovor jc izostal. Sodnik jo nato dovolil branilcu rok do 20. junija ln preložil razpravo na nedoločen čas. Drobne novice Koledar Sreda, 9. junija: Primož in Feiicijan, mučenca. Nori grobovi Včeraj je na Čušperku mirno v Gospodu zaspal gospod Janez Jereb, duhovni 6vetnik in župnik v začasnem pokoju. Pokojni gospod svetnik se je rodil v Ljubljani 5. maja 1873, v mašnika je bil posvečen 22. julija 1897. Kaplanoval je štiri leta v Št. Vidu nad Cerknico, kjer je sezidal novo cerkev. Nato se je preselil na župnijo Škocijan pri Turjaku, kjer je pastiroval 21 let in tudi tam zgradil novo cerkev. Leta 1927 je zaradi bolehnosti stopil v začasni pokoj in se je naselil na Čušper-ku, kjer je včeraj boguvdano umrl. Pokojni gospod svetnik je bil vzoren in izredno delaven duhovnik, splošno priljubljen povsod, kjer je služboval. Po-gTeb bo v četrtek, 10. junija ob 10 dopoldne s Ču-šperka. Celo življenje je služil Bogu, v Bogu je umrl, zato mu bo Bog v nebesih bogat plačnik. — Naj mu sveti večna luči -f- V Ljubljani jc umrl gospod Izidor Bajuk, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob pol 3 popoldne. — Umrla je gospa Frančiška Breze c roj. Rupnik, soproga strojevodje. Truplo bodo prepeljali v Maribor, kjer bo pogreb v četrtek ob pol 5 popoldne. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f-V Jurkloštru je mirno v Gospodu zaspala ga. Antonija S m i d. Zapušča soproga, dve hčerki in štiri sinove: sodnika Lojzeta, posestnika Stanka, odvetnika Vladota in uradnika Anda. Pogreb bo danes ob 11 dopoldne iz hiše žalosti v Jurkloštru. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesli = Poročil se je v Cakovcu g. Viljem Seibitz, železniški uradnik iz Ljubljane, z gdč. Marijo Jnnif, sod. uradnico v Cakovcu. Mlademu paru prisrčno čestitamo! Šolsha naznanila — Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. _ Sprejemni izpit. Na željo staršev z dežele je rok za prijavo k izpitu podaljšan do 22. junija. Sprejemni izpit bo v sredo, 23. junija, ob 8 uri. Letna šolnina za I. razred znaša 500 din in ne 50, kakor je bilo pomotoma natisnjeno v zadnji objavi. — Sprejemni izpiti na državni klasični gimnaziji v Ljubljani bodo 25. junija. Pričetek ob 8. Prijave za izpit se bodo sprejemale 21., 22. in 23. junija dopoldne. Moški trpe na isijasu petkrat več nego ženske — to prinese poklic. Zahtevajte pri Piščan-biroju, Beograd II. Maršal Pil-sudskog 22 ali pri Pieštanyinformator, Zagreb, Strossniayerov trg 1/II. nadstr. brošuro o novih metodah zdravljenja živčnih bolezni in pojasnila zdravljenja v kopališču Pieštany (Cehoslovaška). Kopališče Piešfany prinese zdravje. V zračnem prometu 70% popusta pri povratku. — Rekruti - dijaki. Rekruti-dijaki, rekrutirani leta 1936 in prej, ki imajo pravico do dijaškega roka po čl. 49 točka 1 zakona o ustroju vojske in mornarice, to je oni, ki imajo najmanj višji tečajni izpit v gimnazijah ali realkah, ali pa absolvirano popolno 6rednjo 6trokovno šolo s končno skušnjo, ki ustreza višijemu tečajnemu izpitu in bi želeli stopiti v kader letos, morajo vložiti prošnje za sprejem v kader pristojnim vojaškim okrožjem najkasneje do 1. avgusta. Prošnji je priložiti izpričevalo o končni šoli. Najboljše Lutz-peči. — Knjige Slovenske Matice za 1937 izidejo prihodnii teden. Uprava bo začela z ekspedicijo v ponedeljek 14. junija. Ljubljanski Matični člani lahko dvignejo knjige osebno v pisarni Slovenske Matice, Kongresni trg 7, vsak delavnik dopoldne in popoldne med uradnimi urami. Izidejo štiri knjige: Seliškarjeve Pesmi pričakovanja. Kreftova drama Velika puntarija, Kantovi Dve razpravi (o čustvu lepega in vzvišenega in K večnemu miru) in IV. (zadnji) del Cervantesovega Don Kihota. Vse štiri knjige imajo 780 strani in jih dobe člani broširane za 50 Din; kdor želi vezane, doplača za vsako vezavo 12 Din. — Uprava Slovenske Matice. — Praznik hrvatske pesmi v Zagrebu. Te dni je bil v Zagrebu festival hrvatske pesmi, ki so se ga udeležila kmetska hrvatska društva iz Slavonije, Srema, Banata, Primorja, Dalmacije in iz Bosne. Bil je pravi hrvatski festival, pri katerem je sodelovalo nad 3000 kmetskih pevcev. — Občni zbor ljubljanske sekcije Združenja zemljiškoknjižnih uradnikov Jugoslavije, je bil v nedeljo 6. t. m. Zastopana so bila skoro vsa sodišča. Občni zbor je vodil predsednik g. Joško Zi-herl, ki se je najprej spominjal umrlih tovarišev Ivana Berčiča, Al. Majeriča in Marija Pirca, nato pa je poročal o vseh težnjah in borbah uradništva te sodne stroke za gmotno zboljšanje položaja. Poročal je o zadnjem kongresu zemljiškoknjižnih uradnikov. Uradništvo s sedanjimi prejemki ne more izhajati, ker so sc vse življenjske potrebščine podražile in je potrebno, da se prejamki urede neokrnjeno v smislu zakona iz 1931. Tajnik g. Joško Medved je nato podal svoje poročilo o poslovanju sckcije. Odposlane so bile razne vloge, sekcija je trikrat posredovala po delegatih v Belgradu. Sestavil je prav zanimivo statistiko o napredovanju uradništva. Kljub naklonjenosti merodajnih či-niteljcv se niso izvršila napredovanja tako, kakor bi bilo želeti, ker ni zadostnih kreditov. Blagajnik g Janko Gostič je poročal o denarnem stanju sekcije, ki je ugodno. Na predlog člžma nadzorstva g. Albina Isteniča je bila stari upravi izrečena zaupnica. Izvoljen je bil nato soglasno stari odbor. G, Kontelj iz Krškega je podal naposled zanimiv referat o poslovanju v zemljiški knjigi, poudarjal je princip enotnega vodstva in uvedbo enotne terminologije. Po skupnem kosilu so odšli udeleženci korporativno na velesejem. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji občili zbor v Celju, — Erjavčev »Komunizem in komunistična Rusija« je nedvomno najaktualnejša knjiga, ki se je pojavila zadnja leta na našem knjižnem trgu in ki smo jo že tako dolgo pogrešali. Ves svet pretresa danes komunistična ideja in tudi pri nas se je o njej napisalo že jako mnogo tehtnega, vendar smo imeli doslej še samo drobce, dočim obravnava Erjavec v tem svojem najnovejšem delu to veleaktu-alno vprašanje v vsem njegovem obsegu. Knjiga nudi bralcu kratko zgodovino komunistične misli od starega veka dalje, obširno obravnava usodno realizacijo komunistične misli v Rusiji, in sicer po njenem razvoju in po prerezu na vseh poljih ter prinaša končno izčrpno načelno kritiko osnov komunistične ideologije. Glede na ta dejstva bi moral poznati in globoko premisliti to veliko Erjavčevo delo vsak slovenski izobraženec, kmet in delavec. Cena obsežni knjigi je primerno majhna, 80 din. — Vremenska napovedi Evropa: Anticiklon nad Rusijo je oslabel. Jasno v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Pritisk se je zvišal v območju Alp. Vpliv islandske depresije se občuti na zahodni polovici Evrope, kjer je oblačno in deževno vreme. Jugoslavija: Jasno po vsej kraljevini razen na skrajnem zahodu, kjer se je oblačnost povečala. Zmerna košava v Podonavju. Najnižja temperatura je zabeležena v Plevljah 9, najvišja v Šibeniku 33. Napoved za danes: Jasno s povečano oblačnostjo v zahodnih krajih. Krajevne nevihte niso izključene. nem zaradi spora s 6edanjim glavnim urednikom dr. Ilijo Jakovljevičem. — Potopljene ladje bodo dvigali V Šibeniku se je osnovala posebna družba, ki se bo pečala z dviganjem parnikov na naši obali. Ta družba je že dobila potrebno dovoljenje in bo kmalu pričela z delom. Najprej bo poskušala dvigniti neke predmete z avstrijske oklopnice. Oklopnica »Sent Ist-van«, to je po naše ev. Štefan se je potopila med svetovno vojno blizu otoka Pašmana. Družba namerava prodati ostanke te ladje kot staTO železo. Nato namerava družba dvigniti italijansko vojno ladjo »Etno«, ki se je potopila blizu Dolgega otoka in pa nemško podmornico št. 16, ki se je potopila med vojno pri Visu. Velesejem paviljon F. — Putnik priredi od 27. do 29. junija izlet z posebnim vlakom v Trst, Gorico, (Sv. Goro) in Benetke. Cene za vožnjo in potni list; za Trst din 120; za Gorico din 135; avtobus na Sv. Goro (Gr-garsko sedlo) din 10; za Benetke din 185. Informacije v biletarnicah Putnika. — Kdor mnogo sedi trpi pogostokrat na neurejeni stolici. Dobro sredstvo za odvajanje je Dormol. Je dobrega okusa in deluje blago. Vzemite zato tudi Vi Dormol. — Ogl. reg. S. Br. 7008-15243/1936. — »Putnik«, Ljubljana priredi od 12. do 14. junija avtobusni izlet v Benetke, Padovo, Postojno, Trst in Gorico. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, potni list, vodiča v Benetkah ter vstop v Po-stonjsko jamo 495 Din. Rok za prijave do 10. junija. V velesejemskem tednu seVam reklama v Slovencu prav posebno isplaia! ,Slovenec" izide vse dni uelesejma v povečani nakladi Ste li že naročili oglas? iKličite telefon 29-92 — Neurje je v ponedeljek v Mačkovem grabnu na banovinski cesti Polhov Gradec—Črni vrh v km 1.5 porušilo most. Vsled tega je promet za vozila do nadaljnega zaprt. — Pokolj na Zgornjem Brniku pri Cerkljah. Ljubljanska bolnišnica je 6prejela dva hudo ranjena moža. V neki gostilni v Zgornjem Brniku pri Cerkljah sta popivala 44 letni posestnikov sin J, V. in pa vinski trgovec D. V gostilno je prihitel naenkrat oče prvega, ki je kar naenkrat napadel svojega sina in njegovega prijatelja. Svojega 6ina je udaril s sekiro po glavi in ga hudo ranil, enako je ranil na glavi tudi D. Oba ranjenca, ki sta precej krvavela, sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Stanje J. V. je hudo nevarno. — Nesreča pri spravljanju hlodov. 27 letni hlapec Miha Demec iz Litije je v gozdu nad Litijo podiral drevesa. Ko je spravljal hlode v dolino, so se hlodi zrušili nad njim ter mu zmečkali desno nogo. __ Pri uporabi Tschamba-Fii-ja ne dobite solnčnih opeklin, marveč lepo rjavo polt. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Ogenj v dobrunjski občini. V ponedeljek zvečer je izbruhnil požar v občini Dobrunje. Goreti je pričel skedenj nekega posestnika. Zaradi vlažnega ozračja je bil sij ognja viden daleč okoli. K požaru so prihiteli gasilci bližnjih gasilskih čet. Oškodovani posestnik trpi okoli 12.000 Din škode. —Organistom in cerkvenim zborom: V smislu navodila g. knezoškofa ljubljanskega (C. Gl. št. 1-2 1935) priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče slovenske maše: E. BeTan, Tri slovenske maše za mešani zbor z orglami; part. 36 dinarjev, glas. po 5 Din; Gerbič Fr., Slovenska maša sv. Frančiška Seraf. za mešani zbor; part. 10 Din, glas po 3 Din; Laharnar I., Vladar vesolj-stva; maša za mešani zbor 6 Din; Laharnar I., Slovenska maša za mešani zbor 16 Din; Mav Al., Slovenska maša Slomšku na čast; za mešani zbor; part. 12 Din, glas. po 2 Din; Sattner p. H., Slovenska maša »Kvišku srca« za mešani zbor; part 24 dinarjev, glas po 5 Din; Sattner p! H., Belarjeva slovenska maša »Oče večni« za mešani zbor; part. 16 Din, glas. po 4 Din; Sattner p. H. Miklošičeva slovenska maša »O sladka ura«, za mešani zbor; part. 14 Din, glas. po 4 Din; Tome M., »Stopil bom k oltarju«, slovenska maša za mešani zbor; part. 20 Din, glas. po 4 Din; Venturini Fr., Slovenska maša za mešani zbor, 8 Din. Bodite previdni, homu poverite svoje stvari! Gospa N. N. je dala na kolodvoru nekemu popolnoma tujemu človeku v varstvo svoj kovčeg, ker je hotela pred odhodom vlaka kupiti še neke stvari. Ko se je zopet vrnila, ni našla ne kovčega ne dotič-nega človeka. Nijena prijateljica se je v razgovoru z neko gospo v špecerijski trgovini zelo razburjala radi te neprevidnosti, kako se more povsem tujemu človeku zaupati svoj kovček. Zares škoda za lepo perilo, ki se ie nahajalo v kovčegu. Pri tem se spomni, da rabi milo za pranje perila. Na vprašanje trgovca, kakšno milo želi. je odgovorila — vseeno. Nato se oglasi gospa, s katero se je poprej pogovarjala: ->Zdi se nn, da ste Vi ravno tako neprevidni kakor ona gospa na kolodvoru! Svoje perilo. ki je gotovo več vredno kakor je bilo ono v kovčegu, hočete poveriti kakršnemu koli milu. Bodite previdni pa vzemite za pranje milo, katerega ime jamči za dobro kakovost, to pa je izborno Schicntovo milo Jelen, ker imate v tem 6lučaju gotovost, da ste kupili najboljše jedrnato milo, katero obstoja. — Osem časnikarjev odpovedalo pri »Hrvatskem dnevniku«. Dodatno k našim prejšnjim poročilom o stanovskem sporu v »Hrvatskem dnevniku« navajamo še, da je zagrebška sekcija časnikarskega združenja izdala komunike, v katerem sporoča o odpovedi osmih urednikov v »Hrvatskem dnevniku«, naglaša pa, da ta odpoved nima nnhenega političnega ozadja. Iz komunikeja sklepamo, da so iz uredništva »Hrvatskega dnevnika« izstopili starejši uredniki, ki so »Hrvatski dnevnik« tudi osnovali ter 60 svoj izstop motivirali v glav- — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežoet. — Pri zaprtju, motnlab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Ljubljana V sredo, dne 9. junija Gledališče Drama: Sreda, 9. junija: »Cyrano de Ber-gerac«. Premierski abonma. — Četrtek, 10. junija: Zaprto. Sestanki Zadnji skupni sestanek v tej poslovni dobi ljubljanskih in okoliških fantovskih odsekov bo v četrtek, 10. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Sestanek bo predvsem fantovska proslava dvajsetletnice majniške deklaracije. Na 6jx>redu so orkestralne, fievske, deklama-cijske točke in govor g. inšpektorja pros. I. Dolenca. Dolžnost vseh članov okrožnih kat. mladinskih organizacij je, da prisostvujejo jx>mebni prireditvi, oziroma proslavi zgodovinskega dogodka slovenskega naroda. Prijatelji kat. mladine so tudi vabljeni. Dekliški krožek Ljubljnna-Sv. Jakob ima drevi ob 8 redni sestanek v društvenih prostorih na Privozu. Pridite vsel Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 iti mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Poizvedovanja 80 dinarjev je bilo najdenih v trgovini Ivana Samca, Mestni trg 2. Stranka, ki jih je izgubila, naj se osebno zglasi. * 1 Slovencev a« ekspozitura na velesejmu se nahaja v lastnem paviljonu na levi strani glavnega vhoda. Tam se dobe časopisi: »Slovenec«, »Slov. dom«, »Domoljub« in »Bogoljub« in sprejemajo zanje oglasi in naročnina. 1 Umrla je učenka II. drž. realne gimnazije v Ljubljani Babič Zlata. Pogreb umrle bo v četrtek, 10. t. m. ob pol 5 popoldne iz pred hiše žalosti v Šiški, Maurerjeva 19. Učenke l.b razreda in ostale vabi ravnateljstvo, da spremijo po-kojnico na njeni zadnji poti. 1 Sv. mašo zadušnico da opraviti Vinc. konferenca Srca Jezusoveoa za svojega soustanovitelja in delovnega Slana g. Ivana Srebota v četrtek, dne 10. junija ob 6 v cerkvi Srca Jezusovega. Vabljeni prijatelji in znanci. 1 Akademija »Otrok za otroka«, na kateri bodo nastopili učenci ljubljanskih ljudskih šol, bo ena izmed najprisrčnejših mladinskih prireditev letošn jega šolskega leta. Sjiored je izredno posrečen in ljubezniv; učenci sja izvajajo e pravo otroško ljubkostjo. Akademijo priredi mestna občina ljubljanska dne 9. junija t. 1. v frančiškanski dvorani ob pol 20. zvečer. Dohodek akademije je namenjen mladinski pomoči. I Vstopnice za koncert basista Franca Schiffrer-ja 6o v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Za koncert našega slovitega rojaka, ki je jiovsod žel doslej največje uspehe na opernem in koncertnem odru, vlada že danes veliko zanimanje, ki je upravičeno f>o inozemskih kritikah, ki vseskozi hvalijo odličnega pevca ter ga stavljajo v isto vrsto z najbolj prominentnimi pevci v svetu. Franc Schiflrer, ki je naš ožji rojak, saj je bil rojen v Ljubljani, kjer je preživel tudi 6vojo mladost, dokler ga ni želja po glasbeni izfiopolnitvi gnala v tujino, je 6edaj na potu v Ameriko, kjer namerava absolvirati veliko operno in koncertno turnejo. Pred odhodom se jx>slovi od Evrope in 6vojega rodnega mesta s koncertom v j>etek, dne 11. t. m. v veliki dvorani Filharmonične družbe in je firičako-vati, da bo ta koncert odlično obiskan. I Pregled motornih vozil: Razglas od 26. maja I. I. se v toliko (»opraviju, da bo odslej pre-1 glrrl motornih vozil v Ljubljani vsak petek od Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. I>ol 12. do 13. ure pred poslopjem uprave policije v Ljubljani, šubičeva ulica 5. ker se sme obratovati samo z onimi motornimi vozili, ki so letos že odobrena za promet in opremljena z evidenčnimi tablicami za leto 1937, bo zamudnike zadela občutna kazen po mi.n. uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. I Igro na Trški gori ponovi društvo »Vodnik« v soboto, dne 12. junija ob 20 za vse one, ki hranijo vstopnice od pretekle nedelje, ki je bila prekinjena radi 6labega vremena. Brez vstopnic ni vstopa. Za nedeljo, dne 13. t. m. stare vstopnice ne veljajo. Občinstvo vljudno vabljeno. j Sprememba posesti. Posestnici Marjeta Wa-niseheva in Marija Stembalova, stanujoči v Flori-janski ulici 12, sta prodali zasebniku Antonu Ja-nežiču, Florijanska ulica 4, zemljišče vi. št. 107 k, o. Ljubljana-mesto za 304.100 din. 1 Nesreča na Karlovški cesti. Včeraj okoli tri četrt na 11 6e je na Karlovški cesti na križišču ceste Za Gradom pripetila huda nesreča. Izza Grada je privozil neki voz, na katerem je 6edela posestnica Rozalija Požarškova, stara 35 let in doma z Ižanske ceste 336 na Hauptmanci, ter njena otroka 10-letni Ivan in 7-letna Rozalija. Pred ovinkom proti Karlovški cesti se je konj splašil ter zdrvel proti ograji na drugi strani Karlovške ceste v bližini Posavčeve hiše. Voz se je pri trku prevrnil ter so vsi trije Požarškovi obležali hudo ranjeni na tleh. Prihiteli so ljudje, ki so poklicali reševalni voz, obenem pa izpregli konja. Reševalni avto je prepeljal Požarškove v bolnišnico, mati in hči imata fiude poškodbe na glavi, deček pa notranje poškodbe. Maribor m V nedeljo volitve v Okrožni odbor. V nedeljo bodo v Mariboru zanimivo volitve, ki žc sedaj močno odmevajo v obrtniških krogih. Obrtniška združenja bodo volila novo upravo Okrožnega odbora obrt. združenj, katerega je dosedaj vodil komisar. Mariborski okrožni odbor obsega vse ozemlje mariborskega okrožnega sodišča. Na tem področju je 47 združenj. Vsako združenje ima pravico poslati na občni zbor za vsakih svojih 50 članov po 1 delegata. Na ta način bi bilo vseh delegatov na občnem zboru okrog 90; ker se pa govori, da se nekatera združenja volitev ne bodo udeležila, bo število delegatov na skupščini gotovo manjše. m Za invalide. Letos je prvič dovoljeno zdravljenje vojnih invalidov v višinskih zdraviliščih na Zlatiboru. Invalidi imajo tam brezplačno zdravljenje, oskrbo in brezplačno vožnjo tja in nazaj. Pravico imajo vsi invalidi ter oni invalidi, ki jim je bila priznana invalidnost tudi po zakonu iz leta 1925. Vsi interesentje naj se takoj javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. m Sprejemni izpiti na državni realni gimnaziji bodo dne 24. in 25. junija, na drž. klasični gimnaziji pa dne 26. junija. Prošnje, kolkovane z 10 din, se bodo sprejemale samo od 20. do 23. t m. predpoldne.. Prošnje se lahko, pošljejo tudi po pošti. Priložiti je treba krstni list in letno izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole. m Strahovit naliv z viharjem, bliski in točo se je razdivjal v ponedeljek zvečer nad Mariborom. Ze popoldne se je pripravljalo k neviltti, ki je s prvim mrakom izbruhnila. Lilo je nekaj ur kakor iz škafa. Ceste in ulice so bile hipoma zalite z vodo, ki je drla v celih potokih ter zalivala kleti. V nekaterih ulicah so bili kanali kmalu za-mašeni ter je tekla jto njih voda v potokih. Najslabše je bilo pod železniškim podvozom na Fran-kopanski cesti, kjer je vdrla voda iz kanala. Zalila je ves podvoz v višini enega metra, tako da je bil vsak promet po Frankopanski cesti nemogoč. m Umrla je na Meljskem hribu št. 23 posestnica Terezija Hobaher, stara 70 let. Naj počiva v miru. m Občni zbor Stolnega prosvetnega društva bo v petek ob 8 zvečer z običajnim dnevnim redom v Gledališki ulici 2. Člani vabljeni. m Maturanti klasične gimnazije v Mariboru is leta 1927. se sestanejo v proslavo desetletnice mature v soboto, dne 3. julija, ob 20 v posebni sobi hotela »Orel«. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Prijave na naslov: Alojzij Jnranovič, Maribor, Slomškov trg 20. m Prelovčev vokalni kvintet nastopi v četrtek zvečer ob 20 v gledališču. Kvintet, ki si je v kratkem času pridobil velik sloves, ima na sporedu umetne in narodne pesmi ter samospeve. Red A; bloki. m Letne majice, jopiči, obleke, sandali, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. m Predavanje o višjem zavarovanju trgovskega bolniškega in podpornega društva se vrši drevi ob 20 na Ljudski univerzi. Vabimo vse članstvo, da se tega aktualnega predavanja udeleži. Združeni zasebni in trgovski nameščenci v Mariboru. m Z nožem ga je dregnil, ker ni hotel citati knjige. Pred okrožnim sodiščem se je vršila razprava proti 28 letnemu posestniškemu sinu Martinu Figetu iz Gladomesa, ker je dne 16. avgusta lanskega leta sunil z nožem v prsa svojega prijatelja Franca Trdino. Figet je prinesel Trdini neko knjigo ter ga prosil, da mu iz nje čita. Ker Trdina tega ni hotel, je Figet vzrojil, potegnil nož ter zadel Trdino tik srca, da je jedva v bolnišnici okreval. Figet je bil obsojen na leto dni strogega zapora. Holedršica Dne 7. junija 1937 popoldne, je umrl v IIo-tedršici v 80. letu življenja obče spoštovani in ugledni posestnik g. Petkovšek Franc. V večnost se je preselil možak poštenjak, vzgojitelj svoje družine, kakršnih je danes malo, saj je bil nad 20 let vdovec, pa je kljub temu svojo številno družino vzgojil v strogo kr^ ščanskem duhu. Pokojni oče je bil neustrašen pobornik za katoliška načela, neomaliljiv pri-s-taš, tudi v najhujših časih bivše SLS, pozneje JRZ; v tem duhu je vzgojil tudi vse svoje sinove. Pokojni je bil 23 let nepretrgoma župan občine llotedršica, ustanovitelj prostovoljnega gasilnega društva, kat. izobraževalnega društva, cerkveni ključar, načelnik hranilnice in posojilnice pa je bil do svoje smrti. Naročnik »Slovenca« jo bil dolgo vrsto let, v njegovo gostilno so prihajali jioleg »Slovenca« tudi razni drugi katoliški listi in revije. Ko je vse sinove in hčere preskrbel za življenje, je komaj pred pol letom izročil posestvo sinu, kljub temu pa je bil pokojni vedno pri kakem delu in se vedno živo zanimal za dela in gospodarstvo, kakor tudi za politične dogodke. K zadnjemu počitku spremimo očeta 1'etkovšoka v sredo ob 4. popoldne na župno pokopališče v Ilotedršici. Naj mil sveti večna luč! Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov Finančni minister je predpisal pravilnik o Izdaji 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov in o anuitetni službi po teh obveznicah. Pravilnik se glasi: 1. Država izdaja obveznice, ki nosijo naziv: »3% obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov.« S temi obveznicami se bo izplačevala nepokrita razlika do 25% iz odst. 2, čl. 10 in ostanek v višini 25% po odst. 2, čl. 11 uredbe o likv. kmetskih dolgov, povečana za 1%. Odlomki izpod 100 din se bodo izplačevali v gotovini, če so izpod 50 din ali v eni obveznici za 100 din, če so nad 50 din. 2. 3% obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov se glasi na prinosca, ima plašč in kuponsko polo z 20 kuponi. Te obveznice bodo izdane v komadih po 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 imenskih din. Za vsaki komad se začne numeracija s številko 1. Dan izdaje je 1. marec 1937. Obveznice bodo nosile vtisnjene podpise finančnega ministra in načelnika oddelka drž. dolgov in drž. kredita. 3. Obveznica za likvidacijo kmetskih dolgov nosi 3% dekurzivnih obresti počenši s 1. marcem 1937. Obresti se izplačujejo na podlagi predloženih kuponov počenši s 1. marcem 1938, ko dospeva prvi kupon. 4. Dolg po 3% obveznicah za likvidacijo kmečkih dolgov so mora amortizirati v teku 20 let. Prvo odplačilo dolga bo 1. marca 1938, zadnje 1. marca 1937. . Amortizacija se lahko vrši ali po nominalnih letnih žrebanjih ali s prostim odkupom. Obveznice, ki so pripadle državi od propadlih kavcij, bodo služile za povečano amortizacijo in bodo dostavljene neposredno Oddelku drž. dolgov in drž. kredita. Obveznice, katere prejme država ob priliki izplačila davčnih zaostankov in neplačane dopolnilne takse v smislu čl. 19 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, se morajo porabiti za amortizacijo v smislu odredb v amortizacijskih načrtih. , , Ce se amortizacija vrši z žrebanjem, se to žrebanje opravi v Oddelku drž. dolgov in drž. kredita dva meseca pred rokom dospelosti kupona. V tem primeru se izžrebajo zavitki, ki vsebujejo 100 številk po 100 din aH 20 številk po 500 din, 10 Številk po 1000 din ali 2 številki po 5000 din ali 1 številko po 10.000 din. . . Izžrebane obveznice se izplačujejo po imenski vrednosti počenši s 1. marcem, ki sledi žrebanju. Obresti na obveznice, amortizirane z žrebanjem, nehajo teči onega dne, ko so postale plač- '^^Amortizirane obveznice, predložene v plačilo, morajo imeti vse nedospele kupone, drugače se bo vrednost nedospelih kuponov odbila ob plačilu. Dokler se ne ugotovi končni znesek dolga, bo finančno ministrstvo najmanj vsaka dva meseca pred rokom 1. marca predpisalo amortizacijski načrt za odnosna leta. Po poteku te dobe se ugotovi končni amortizacijski načrt. (" Amortizacijski načrt se objavi v »Službenih ndVinah«. *Lovska razstava na velesejma Letos bo novembra meseca v Berlinu velika mednarodna lovska razstava, ki ima namen, da združi na sestanek lovce vsega sveta. Na tej razstavi bo sodelovala tudi naša država, ki je sklenila prirediti najprej v Zagrebu vsedržavno lovsko razstavo. Da pa ee za razstavo zbere dovolj gradiva, je Zveza lovskih društev t Sloveniji priredila eedaj posebno razstavo na ljubljanskem velesejmu. Razstava podaja pregled lovstva od predzgo-dovinskih časov do današnjih dni. Vidimo, da je bil pradavni človek v prvi vrsti lovec. To dokazujejo predzgodovinske izkopnine lovskega orožja in pasti ter likovna umetnost Seveda so bila to primitivna orožja in je bilo z njimi kaj težko obvladati divjad. Moderna tehnika pa je poskrbela za učinkovito lovsko orožje. Lov je važna gospodarska panoga. Razstavljene statistike dokazujejo, da narašča število organiziranih lovcev in da se je tudi število organizacij povečalo. Danes imaimo že lovska društva v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Ljutomeru, Kranju, Trbovljah, Ribnici, Starem trgu pri Rakeku, Novem mestu, Črnomlju, Krškem in MuTski Soboti. Gospodarska važnost lova s« vidi tudi iz statistik lovišč, letnega odstrela, vrednosti uplenjen« Kulturni obzornik Teden ženske knjige (K poročilu z dne 5. t m.) V dneh od 25. maja do 5. junija je bila odprta v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani razstava ženske knjige, o kateri je poročal tudi »Kulturni obzornik« dne 5. t m. Razstava je bila prirejena ne samo skrbno, marveč tudi z razumevanjem ter je napravila na obiskovalce nadvse ugoden in prepričevalen vtis. Prirediteljice 60 zbrale menda prav vse dostopno gradivo, med katerim je bilo opaziti tudi mnogo knjižnih in rokopisnih redkosti. Razstava je tako nudila prvič izčrpen pregled dela naših pisateljic in je to dosegla še popolneje kakor Bibliografija, ki je izšla lani ob priliki dubrov-niškega kongresa. Razstava pa ni samo lahko poučila slehernega obiskovalca o stanju naše ženske književnosti, ampak je nedvomno vsakega navdala tudi z resničnim spoštovanjem do duševnega in slovstvenega dela slovenskih žena. Ta uspeh razstave ženske knjige je poudarila v tej rubriki tudi poročevalka »—n—«, ki pa je hkrati napisala za čudo negativno oceno o nekaterih predavanjih, ki so razstavo spremljala, loda nekatere sodbe v njenem poročilu so takšne, da jih je treba najodločneje zavrniti. Najprej se človeku čudno zdi, da je poročevalka omenila le nekatera predavanja, medtem ko je druga molče prešla. Tista tri predavanja, h katerim jo napisala, kakor pravi, »nekaj potrebnih opomb«, pa je na splošno označila s trditvijo, če s da so bila »neženska, neslovstvena in tendenčno protikatoliška«. To so bila predavanja ge. profesoric Zlate Pirnatove, Marje Boršnikove m dr. Silve Trdinove. Ne boin govoril o prvih dveh, ker njunih predavani res nisem slišal, čeprav odkrito dvomim, da bi bila n. pr. ga. prof. Zlata Pirnatova, avtorica Bibliografije naših pisateljic, izrekla v svojem predavanju tako strahotno uničujočo sodbo o delu slovenske pisateljice, kakor trdi poročevalka. Pač pa 5.Priv. agrarna banka bo vršila za račun oddelka drž. dolgov in drž. kredita anuitetno službo za 3% obveznice za likv. km. dolgov. V zvezi s to službo bo Priv. agrarna banka a) prejemala od oddelka drž. dolgov in drž. kredita depo potrebne količine 3% obveznic in jih bo izdajala koristnikom v smislu čl. 10 in 11 uredbe o likv. km. dolgov z dne 26. septembra 1936. b) zamenjavala bo obveznice manjših kosov za večje in obratno, pri tem računajoč 5 Din za vsako novo obveznico, izdano v zameno za obveznice predloženo v zamenjavo. c) izplačevala bo dospele kupone v Belgradu, pri svojih podružnicah, pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah kakor tudi pri vseh poštah v državL d) izplačevala bo amortizirane obveznice; ejvodila bo potrebne knjige in predlaga oddelku drž. dolgov in drž. kredita poročila o stanju obveznic v obtoku; f) zbirala bo vse izplačane kupone ter obveznice, namenjene za amortizacijo, s tem, da jih po začasnem uničenju dostavlja oddelku drž. dolgov in drž. kredita zaradi opravičanje proračuna in de-finitivnega uničenja. Vse ostale posle, s katerimi se regulira obrestna in amortizacijska služba teh obveznic in postopek z začasnim uničevanjem teh vrednostnih papirjev bo vodila Priv. agrarna banka po posebnih odlokih finančnega ministra, katere slednji izdaja po predlogu oddelka drž. dolgov in drž. kredita. 6. Neplačane obresti zastarajo za leto dni od roka dospelosti. Amortizirane obveznice zastarajo v 5 letih od roka dospelosti za plačilo. Zneski od zastarelih kuponov tn od zastarelih amortiziranih obveznic kakor tudi dohodek od zamenjave obveznic pod odst. b, čl. 5 tega pravilnika, se vnašajo v sklad za izplačilo kmet. dolgov. 7. Ustanove iz odst. 1, čl. 7 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov morejo v svojih knjigah bi-lancirati po nominali 3% obveznice v smislu odstavka 2, čl. 10 in odst, 2 čl. 11 uredbe. 8. 3%obveznice se bodo sprejemale na blagajnah davčnih uprav in onih občin, katerim je zaupano knjiženje in izterjevanje neposrednih davkov, za odplačilo davčnih zaostankov v do konca leta 1932. 9. Te obveznice se bodo sprejemale na blagajnah uprav tudi za plačilo neplačane prenosne dopolnilne takse (redne in kazenske do vključno leta 1935). Izvršilni stroški tako za neposredne davke in dopolnilno prenosno takso se ne morejo plačati s temi obveznicami, ampak samo v gotovini. 10. 3% obveznice se bodo sprejemale za odplačilo dolgov iz čl. 8 in 9 tega pravilnika po imenski vrednosti. V kolikor je dolg manjši od zneska obveznic, se razlika ne bo vrnila v gotovini. 1. Podrobne odredbe o knjiženju tako plačanih davkov in' taks bo predpisal davčni oddelek v sporazumu z oddelkom drž. računovodstva. divjačine, letnih zakupnin lovcev, drugih dajatev lovcev, ki so potrebne za izvrševanje njih dela. Seveda krasi razstavo tudi nebroj trofej. Veliko zanimanje obiskovalcev Obisk velesejma je letos izredno znaten. Pozna se, da se gospodarska konjunktura izboljšuje in da ljudje vedno raje potujejo, za kar imajo več sredstev na razpolago kot poprej. Za Slovenijo je pa velesejem že itak najprivlačnejša izletna točka. Tako je v torek zopet obiskalo velesejem nebroj ljudskih šol, nadalje meščanskih, gospodanjskih, nadaljevalnih itd., pa seveda tudi mnogo vojaštva. Posebno pozornost eo danes vzbudili veliki avtobusi, ki so odpeljali s seboj nebroj naših ljudi iz Gorice in okolice, ki eo se z največjim zanimanjem mudili na velesejmu. Zanimivo je, da imamo letos prav znatno število obiskovalcev s Koroškega, iz Celovca, Roža, Beljaka itd. Obeta se nam pa še velik obisk celovškega touring kluba, kakr tudi beljaškega. Za nas je še nadalje posebno važno, da je prispel na ljubljanski velesejem zastopnik holandskih veleblagovnic, ki se zanima predvsem za naše folklorno blago in pa tipične naše domače izdelke. Pokazal je velik interes in pričakovati je, da se bodo v teh predmetih zaceli živahnejši odnošaji z Holandijo. Za prihodnje dni ie napovedan tudi obisk glavnega urednika sofijskega Trgovskega vestnika, kar dokazuje tudi sem btl navzoč pri predavanju ge. profesorice dr. Silve Trdinove o slovenskih pesnicah in pisateljicah. Tudi to predavanje je poročevalka ošibala kot »nežensko, neslovstveno in tendenčno protikato-liško«. Reči moram, da niti ena teh hudih obdol-žitev ni resnična, prav tako kakor so netočna in krivična tudi posamezna mesta v poročilu o tem predavanju. Ali je bilo predavanje v resnici neslovstveno? Poročevalka si ni bila niti na jasnem glede vsebinskega obsega predavanja. Predavateljica je govorila o ženskih pesnicah in pisateljicah (pripved-nicah). Pojx>lnoma odveč in nestvarno je torej zah-htevati, naj bi se njeno predavanje »ujemalo z razstavljenim tiskom« tako, da bi upoštevalo pisateljice vseh panog, ne samo leposlovne. Predavanje je trajalo tri četrt ure in predavateljica je izrečno poudarila, da hoče »podati le najširši obris dela slovenske žene v literaturi«. Nesmiselno je pričakovati, da bi kdorkoli mogel v takem okviru imenovati vsa, tudi drugotna imena. Ga. prof. Trdinova je storila popolnoma pravilno, da se je omejila na najvidnejše nosilke literarnega razvoja, ki ga nam je prikazala od Josipine Turnograjske do Vide Tauf=rjeve. Predavateljica, katere ime najdemo med sotrudniki Slovenskega biografskega leksikona, je izvršila to nalogo lepo in pregledno ter je pokazala odlično znanje naše literarne zgodovine ter pravilno kritično razumevanje. Prav zaradi tega moram še posebej zavrniti nekatere poročevalkine očitke. Pritrditi moramo Trdinovi, če je dala v razvoju našega ženskega pripovedništva Zofki Kvedrovi prednost pred Leo Fa-turjevo, prav tako kakor je bila v dobi moderne Vida Jerajeva kot pesnica nedvomno naprednejša kakor n. pr. Kremžarjeva, čeprav moramo m. Elizabeti seveda priznati odlično mesto med naši-nl maloštevilnimi pesmicami. Ime Iv. Klemenčičevc je v zvezi z literaturo pač vredno omembe, saj je j)0 besedah Slovenskega biografskega leksikona »imela naša literarna moderna 6 Cankarjem in Župančičem v njeni .Slovenki* bojno postojanko zoper zastareli naturalizem Govekarjev in realizem Aškerčev«. Poročevalka nadalje jiogrešj A. Lebar- na Bolgarskem veliko zanimanje za naS velesejem in naše gosf>odarstvo sploh. Tudi v kupčijskem oziru je postalo na velesejmu živahno. Zanimanje za razstavljene predmete je zelo veliko in množe se tudi zaključki. Posebno pozornost vzbujajo izdelki naših obrtnikov, ki so pod okriljem Urada za pospeševanje obrti. Kakor prejšnja leta, tako je tudi letos priredila Živalca, društvo rejcev malih živali, voliko razstavo malih živali, kjer razstavlja predvsem izredno število kuncev, v drugem oddelku perutnino, v tretjem golobe in končno še eksotične ptice in kanarčke. • Gradba silosov. Kmetijsko ministrstvo je izdelalo predlog uredbe o osnovanju Priviligirane delniške družbe za silose. Ministrstvo je uredbo že jjoslalo Gospodareko-finančnemu odboru ministrov. Glavni delničarji te nove družbe bi bili Prizad, PAB in Narodna banka ter event. drugi denarni zavodi. Kontrola vplačil v kliring. »Službene novine« prinašajo odlok finančnega ministra, po katerem se od 6. junija dalje ne zahteva od uvoznikov blaga iz Francije in Nemčije, da predlože izjave o načinu plačila, ker je bilo odslej obvezno po odloku finančnega ministra št. 13.919 z dne 6. aprila 1936. Kako kažejo posevki v Vojvodini. V donavski banovini se je stanje posevkov do konca maja znatno jx>pravilo v primeri 6 stanjem sredi maja. Vreme je bilo ugodno, le v nekaterih krajih ie toča napravila znatno škodo. Skupno cenijo škodo radi toče v 53 občinah na 17 milijonov din. Ozimina stoji zelo dobro. Najslabše stoji žito v Sremu. Povodnji 60 uničile posevke na 10.600 ha in ie bila tu večinoma zasajena koruza. V onih krajih, kjer jjosevkov še niso nadomestili z drugimi kulturami, računajo, da bodo to storili v juniju. Saditev koruze se je letos radi neugodnega vremena zakasnila. Večinamo je bilo treba koruzo posaditi z novo ker stara preveč vlažna. Zgodnje sadje obeta srednji pridelek, češplje slab pridelek. Vinogradi stoje v splošnem zelo dobro, sicer so se dela v vinogradih zakasnila, vendar bo mogoče to zamudo še doprinesti. Trgovski krogi seveda ne presojajo tako kot sodi navedeno uradno jx>ročilo, vendar priznavajo veliki napredek radi ugodnega vremena v drugi polovici maja. 1 ravijo, da bi bilo treba še nekaj dežja. V splošnem položaj posevkov ni tako slab kot so ga smatrali v 6redi maja. Naša trgovina z Francijo. Po uradni francoski statistiki za prve 4 mesece je znašal naš uvoz v Francijo 28.147.000 frankov, francoski izvoz k nam pa 19.330.000 frankov. _ — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Osrl. reg. 8. br. 80474/3S. Sadit!.....in vendar imeti bleščeče bele zobe! Zoprna zobna prevlaka.ki nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preprosto. Zjutra) kot prvo, očistite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži s svojo izredno čistilnostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in škodljivo zobno prevlako. Zvečer kot zadnje, očistite s! brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo Chlorodontovo ustno vodo v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom. Borza Denar Dne 8. junija. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.15 —8.25, v Zagrebu na 8.1750—8.2750, v Belgradu na 8.1376-8.2376. Grški boni so beležili v Zagrebu 33.40—34.10, v Belgradu 33.96—34.65. Italijanske lire so nudili v Belgradu po 2.25. Nemški čeki so se v Ljubljani neznatno učvrstili na 12.2750—12.4750, v Zagrebu na 12.29— 12.49, za sredo julija na 12.32—12.52, v Belgradu so beležili 12.2727—12.4727. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,206.574, v Belgradu 4,274.000 din. Eefektni promet je bil v Zagrebu slab, dočim je v Belgradu znašal 309.000 dinarjev. L j a b 1 j a n a. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gol d. . . . 2400.66-2415.26 Berlin 100 mark...... 1746.03—1759.91 Bruselj 100 belg ...... 735.05— 740.12 Curih 100 frankov...... 996.45-1003.52 London 1 funt.......214.96— 217.02 Newyork 100 dolarjev .... 4332.26-4368.57 Pariz 100 frankov ...... 11M.31— 195.75 Praga 100 kron...... 152.04- 153.14 Trst 100 lir ... i ... . 229.19- 232.27 Cnrih. Belgrad 10 Pariz 19.505, London 21.605, Newyork 437.875, Bruselj 73.775, Milan 23.075, Amsterdam 240.825, Berlin 175.30, Dunaj 81 (81.80), Stockholm 111.35, Oslo 108.55, Kopenhagen 96.45, Praga 15.26, Varšava 82.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.41, Ilel-singfors 9.556, Buenos-Aires 133.75. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 88—89.50, agrarji 52 —53, vojna škoda promptna 409—411, begi. obv. 76.50—77.50, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 9(5.50—97, 7% Bler. j>os. 80-87, 7% pos. DHB 99—101, Trboveljska 255 blago. Zagreb. Državni papirji. 7% inv. pos. 88.50— 88.75, agrarji 49.50—50 (49.50, mali kom.), vojna škoda promptna 408—410, begi. obv. 72—72.50 (72, mali kotn.), 8% Bler. pos. 96.75 blago, 7% Bler. pos. S7 blago. — Delnice. Narodna banka 7150 denar, Trlioveljska 250—255, Danic« 49 blago, Isis 25—30, Osj. livarna 180-190, Osj. sladk. tov. 190 blago, DubrovaČka 370—400, Jadr. plov. 875—450, Oceania 250 denar. Belgrad. Državni papirji. 7% inv. pos. 88.50 den., (89, 88.25), agrarji 53 blago, vojna škoda promptna 409—410 (410), begi. obv. 76.50—77, dalm .agrarji 74.50—75, \% sev. agrarji 52 den., 8% Bler. pos. 95.50—96, 7% Bler. pos. 86.50—80.75, 7% pos. DHB 99.75 den. (100), 7% etab. jios. 87.25 —87.50. — Delnice. Nnrodna banka 7150—7200, Priv. agrarna banka 197.50—198.50 (198). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč., srem., slav. 170—172, ban. 168—172, bač. potiska 173—175. — Koruza: bč., srem. 92—94, ban. 00—92. — Moka: bč., ban. Og Ogg 255-265, 235—245, 215—225, 185-195, 155—165, 112.5—117.5; srem., slav. Oggg 250—260, 230—240, 210—222, 180—190, 150—160, 112.5— 117.5. Vse ostalo neizprem. Tcndenca lahka. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bč., okolica Sombor, gornjo bč., gornje ban. 169—171, srem., slav. 170—172, ban. 168-170, bč. ladja Begej 170-175, bč.. ban. Iztiska vlačilec 170—175. — Otrobi: bč. 90—92, srem. S3—90. Ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet 25 vagonov. OTVORITEV SEZONE DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd. se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne ceue: za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča. (Nova uprava) Radio Programi Radio Ljubljana i Sreda, i. junija: 13 Havajsko gitnre (plošče) — 12.4S Vreme, poročila — 13 Con, spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po žoljah) — 14 Vreme, borzn — 19 Ciut, vreme, poročila. spored, obvestila — 19.3(1 Nne. nra — 19.«! Sah — 20 IMoSče — 20.10 Ribo In njih čntila (Alojzij finlgnj) — 20.30 Pevski ibor «IJnbljanskl Zvon« — 21.2(1 Večer op. nrij In pesmi (g. Kobert Primožič) — 22 Cas, poročila — 22.10 Prenos z velesojina. — Konoo ob 23. DrugI programi i Sreda, 9. junija: Belgrad: 20.30 Simfonični kon-cort — Zagreb: 20. Narodi v teku let — Dunaj: 19.2.1 Zabavni konoort — 20.40 Igra — 21.40 Arije — 22.20 Vcčor ob Donavi — Trst-Milan: 17.H Vokalni koncorl 21 Igra — 21.35 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opera — Fraga: 19.30 Glodališkl prenos — Variava: 20 l.nhkn glasba — 21 Chopinov koncert — Berlin: 20.20 Oporni balnt — 21 T.lsztov vočnr — Hamburg: 20.10 Plesna simfonija — Kijln: 20.10 Orkestralni koncert Stuttgart: 20.10 Plosna glasba — Beromiinster: 19.30 Opera »Lohengrln« n Strassbourg; 21.30 Simfonični koncert. egggaBgBMIlllllllllHIIII1 i—umu jeve, dasf je govorila Trdinova, kakor sem že omenil, o leposlovnih, a ne o pedagoških in drugih pisateljicah. Tudi z Ilko Vaštetovo ni Trdinova nikogar zapostavila, saj ni trdila, kakor pravi poročevalka, da je V. naša prva oblikovateljica zgodovinske povesti, marveč le, da odkriva in popularizira našo literarno-umetniško preteklost (Valvazor, Prešeren!). Ali je mar Lea Faturjeva, glede katere opozarjam na Grafenauerjevo sodbo v SBL, že pisala takšne umetniško-biografske romane? In če je omenjena pisateljica v zadnjih letih izdala petero knjig s katerimi se katoličani idejno 6eveda ne moremo strinjati — ali nima za zdaj kljub »Njenim službam« vendarle še prednost pred Maro Hu-sovo, ki resda letos objavlja v »Mladiki« zanimiv in svojski ženski roman, ki pa še nI končan in ga bo mogoče oceniti šele prihodnje leto? Prav zato ne najdem krivde v tem, če predavateljica ni omenila Mladike, saj tudi Doma in sveta, Sodobnosti, Ljubljanskega Zvona, Modre ptice ni imenovala, in vendar pišejo ženske tudi v te revije. Kako netočno nas je poročevalka poučila o predavanju dr. Silve Trdinove, pa še prav posebno kažejo mesta, kjer govori o Mariji Kmetovi. Tej pisateljici je odmerila predavateljica skoraj največ prostora ter jo je imenovala »prvo slovensko največjo živečo pripovednico«. Laskavo jo je ocenila z naslednjimi besedami: »V prvih povojnih letih se je preko splošnega tipanja in iskanja v novo dobo jiovzpela Marija Kmetova ... Najmočnejšo ee je pokazala v neprizanesljivem razčlenjevanju psihičnih dejstev, zanimivih označitvah ter močnih vnanjih opisih. V romanu »V metežu« z močno psihološko realistiko zanimivo odkriva sodobno žensko življenje, ki mu išče izhoda v veri in žrtvovanju. S polno silo umetniškega zanosa izbira čim-daljo številnejše metafore in metonimije ter stopnjuje živost dejanja s krepkim, naravnim dvogovorom. Največji plod njenega zrelega dela je »Sveti Frančišek Asiški«, ki iz njega diha njena sedanja življenjska ubranost. Zanimiva je tudi njena avto-biografija »Moj« «»o»a«. OH no« pisateljice Kmetove je danes na zunaj odmaknjen. Globoka razglabljanja o Bogu, ki napolnjuje njeno življenje, so jo pri- vedla do skrajne odfiovedi in samozataje, približala pa sc je Človeku od nove strani in mu je zdaj v resnici šo bližja in dobrohotnejsa.« Dobesedno tako je govorila predavateljica o Kmetovi, kateri je torej ne samo prizjiala visoko umetniško kvaliteto, marveč je še jx)sebej kot veliko vrednoto poudariln prav njeno etično in versko usmerjenost. Poročevalka pa v popolnem nasprotju s tem trdi, češ da je Trdinova Kmetovo »izključila« iz slovstva in nekako omalovažujoče, da, celo s protikatoliškim poudarkom govorila o njeni veri I To ni samo netočno poročanje, marveč huda krivica nasproti predavateljici, ki je katoličanka in ki naj bi bila jiotemtakem govorila proti svojemu lastnemu verskemu prepričanju. Resnica jo ravno nasprotna. Predavanje dr. Trdinove je bilo jx> idejnih jjoudarkih vseskozi izraz njenega svetovnega nazora. Tudi sicer je bilo Izrazito žensko, tako po snovi, razumevanju in hotenju — razen čo morebiti ni ženski jiogum, s katerim je javno izpovedala svoje idealistično naziranje. France Vodnik. Ljubljanska opera v tržaškem gledališču. Kakor je javljeno, bo 9. in 10. t. m. nastopil v Trstu zbor ljubljansko opore z lastnim orkestrom ter pevskim in baletnim zborom pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Izvajali bodo »Prodano nevesto« in Gotovčevega »Era«. Nastopajo v skladu s programom kulturno izmenjave med Italijo in Jugoslavijo. — V septembru pa bodo v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu gostovali italijanski umetniki. Slovenski pravnik. Vsebina št. 5—6: Prof. La-pajne, Pravni učinki sklenjenega zakona po predhodnem načrtu jug. drž. zakonika. — Anton Lajo-vic, O j)ot>otanju z vlogami hranilnih knjižic. — Dr. Avgust Munda, Pojem poskusa v najnovejši zakonodaji s posebnim ozirom na nemško nar.-soc. pravo. — Dr. Joso Jurkovič, O notranji upravi. — Književna f>oročila, razno vesti. — Prilogi: Odločbo kasacijskega sodišča v civilnih stvareh št. 525 do 585. — Mnenja k Predhodnemu načrtu drž. zak. za kralj. Jugoslavijo (str. 144—192). Ognjenik Mount Katmaj na Aljaski je pred 25 leti povzročil strašno razdejanje Te dni mineva natančno 25 let, odkar se je na polotoku Aljaski na severnozahodnem robu severne Amerike zgodila največja naravna katastrofa, kolikor jih je bilo v zgodovini človeštva. Čeprav pa je bila to tako strašna naravna prikazen, vendar ni zahtevala nobenega človeškega življenja. Ko bi se bila taka naravna nesreča zgodila kjerkoli drugje v obljudenih delih sveta, bi bilo mrtvih na deset in desettisoče ljudi. Kje se ie zgodila katastrofa Takrat se je namreč zgodilo, da je nenadno začel delovati in bruhati silni ognjenik Mount Katmaj na polotoku Aljaski. Ta ognjenik je celih 170 kilometrov oddaljen od otoka Kodiak v južno zahodnem delu Aljaske. Nesreča se je začela prve 4ni meseca junija ter je bruhanje trajalo celih 10 dni brez prenehanja. Čeprav je bila to največja katastrofa, vendar je svet razmeroma le malo razburila, ker nihče ni prav vedel, kaj se je dogajalo. Kraji, kjer se je vse dogajalo, so pač predaleč od obljudenega sveta. Ime ognjenika Mount Katmaj je tako tuje, da skoro nihče zanj vedel ni. To goro so pač poznali ribiči, ki so tamkaj lovili ribe, ko so včasih po Zelikovem prelivu obiskovali Beringovo morje. Ta izbruh je bil tako silen, da se je kaj podobnega pač dogajalo morda pred davnimi sto in tisočletji, kakor nas uči geologija, da pa v zgodovinskih časih taka katastrofa ni bila znana. Da si približno lahko mislimo, kako velikanski je bil tisti izbruh, naj navedemo za primer učenjakove trditve, ki je postavil tale vzgled: Mislimo si, da je ta ognjenik začel bruhati nekje v Berlinu. V tem slučaju bi bili steber dima videli v Jeno. Grmenje eksplozij pa bi bili slišali tja doli v Rim, in sicer bi bilo to grmenje v Rimu slišati čisto razločno. Strupi in plini pa bi bili razširjeni nad vso Evropo. Strupeni hlapovi bi bili v Egiptu s svojo žvepleno kislino razjedli vse perilo^ ki bi se bilo sušilo kje na prostem. Na Dunaju bi bile kapljale izpod neba na prebivalce nekake deževne kapljice, ki bi bile polne kislin, katere bi bile ljudem žgale kožo na rokah in obrazu. Vsa nemška Saksonska bi bila na 30 cm na debelo pokrita s plastjo pepela, med tem ko bi bilo mesto Berlin samo docela izginilo v ognje-nikovem žrelu. Nobena živa stvar, ne človek ne žival bi v Berlinu ne ušla smrti. Ta strahota se je dogajala na Aljaski, kjer pa, hvala Bogu, ni bilo ljudi! l. Pred katastrofo Bilo je dne 6. junija 1912 nekako ob 5 popoldne, ko je severna Amerika naenkrat doživljala nekaj nenavadnega. Skoro po vsej severni Ameriki je v tem času začel padati gost dež pepela, ki je bil vedno gostejši, dasi si tega nihče ni znal razlagati. Bolj v severnih krajih Amerike so v tem času zagledali žareče bliske, ki so začeli švigati, nakar je začelo votlo grmeti. To grmenje je bilo vedno silnejše. Ob 7 zvečer pa je bil dež pepela že tako gost, da je docela zatemnil dnevno svetlobo. Tako močno se je stemnilo, da človek nazadnje ni videl več niti roke pred seboj. To se je zgodilo v tistem času, ko je v tistih širinah dan skoraj 24 ur dolg. Preden se je to dogajalo, se je na ozemlju okoli ognjenika dogajalo nekaj, kar bi bilo vse obljudene kraje v enem hipu spremenilo v puščavo. To bi bila poročila nepopisne strahote, če bi bil tako nesrečo kdo popisoval v obljudenem kraju. Toda prebivalci skrajnih severnih pokrajin severne Amerike niti slutili niso, kaj se dogaja nekaj sto kilometrov daleč od njih, dokler ni prebivalce otoka Kodiak, 170 kilometrov daleč, preplašil in začel ogrožati dež pepela. Iz tistega pepela so tisti prebivalci, ki so bili razmeroma še precej blizu ognjenika, dognali, da se na ognjeniku Katmaj nekaj dogaja. Ko je dne 7. junija dež pepela nekoliko prenehal, so vsi mislili, da je sedaj stvar tam gori že končana. Toda kmalu nato je začel padati še gostejši pepel, nakar se je prebivalstva polastila groza in so začeli bežati na tistih nekaj ladijah, ki so bile vsidrane v tamkajšnji luki. Vse je kar blaznelo od groze. Kaj poroča ameriški kapitan Ker je strela udarila v brzojavno postajo na otoku, je otok ostal brez zveze z zunanjim svetom. Ko je pa električna napetost pokvarila še brezžično postajo na ameriškem carinskem parni-ku »Manning«, je bil otok docela odrezan od sveta.Pozneje je kapitan te carinske ladje dogodke na otoku takole popisal: Vsi potoki in vodnjaki so bili zamačeni. Pepela je zapadlo 15 cm na debelo. Vodo so prebivalci dobivali z naše ladje. Danes opoldne je znova začel deževati pepel. Ob 1 popoldne nisem videl 10 metrov pred seboj. Ob 2 popoldne pa je napočila črna in temna noč. Pepel je bil sestavljen iz finega prahu ter kosmov rumenkaste barve. Zrak je bil poln žveplenih par, ki nam niso dale dihati ter so nas dušile. Z gorii smo poslušali grmenje pepelnih plazov, ki so s strmin grmeli v doline. Ti plazovi so potem povzročali silne oblake pepela in dima. Naši mornarji so med delom na krovu večkrat zadevali drug ob drugega, ker svetilke niso mogle predreti te strahotne teme. Vsa posadka je venomer morala kidati pepel s krova ladje. Zraven pa so neprestano delovale vse naše sesalke in brizgalne, da smo čistili ladjo težkega bremena. Med tem pa so skozi temo neprenehoma doneli cerkveni zvonovi, nakar je večina ljudi tipaje v temi tavala v cerkev klicat Boga na pomoč. Pepel nam je mašil nosnice, curljal nam je po hrbtu ter nas žgal v oči. Ptiči so vreščaje plahutali po zraku ter so potem onemogli popadali na krov naše ladje. Med tem pa so okoli naše ladje neprestano švigali bliski, vmes pa je venomer votlo grmelo. Včasih pa je obenem z bliskom strašno zaropotalo, kar je strahoto še povečalo. Šele 8. junija okoli pol treh popoldne je pepel nekoliko ponehal, nakar se je nebo pordečilo.« Tako se glasi kapitanovo dramatično poročilo o dogajanju na otoku, ki je bil celih 170 kilometrov vstran od kraja nesreče. Preden se je potem nebo zjasnilo, je moral otok Kodiak doživeti še dva dni in tri noči prave egiptovske teme. Ves otok je bil pokrit s težkim plaščem. Vulkanski pepel je ležal na poljih, gozdovih in nad vasmi. Težko breme je pritiskajo strehe ter je cvetoči otok spremenilo v sivo in rjavo pustinjo, kjer je zamrlo vsakršno rastlinsko življenje. Tri leta nihče nič ne ve Čeprav je bila ta naravna katastrofa tako velika in obsežna, vendar cela 3 leta nihče ni vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Šele nekateri prav pogumni ameriški člani ameriškega zemljepisnega društva so stvar preiskali in dognali resnico. Na podlagi poročil teh znanstvenikov šele vemo, kaj se je zgodilo. Trozobi vrh s snegom pokritega ognjenika Katmaj je takrat dobesedno zletel v zrak, kjer ga je podzemeljska sila raztrgala v drobne kosce. Pri tem je spodaj zazijalo novo ognjenikovo žrelo, ki je merilo v obsegu celih 5 kilometrov. Po tej naravni katastrofi je svet dobil novo veličastno naravno čudo, tako imenovano »Dolino 10.000 hlapov«, v kateri je vse polno lijakov, iz katerih žehti vročina, sikajo v zrak vrelci vrele vode in vročih ter strupenih par. To dolino sedaj znanost imenuje tudi »parni ventil zemlje«. Edini očividci Edina človeška bitja, ki so s svojimi očmi videla obseg te katastrofe, so bili domačini vasi Savonoski, ki je 34 kilometrov daleč od ognjenika. Ime te vasi zveni slovansko. Pomniti pa moramo, da je Aljaska nekdaj spadala pod rusko oblast ter je šele pozneje prišla pod Ameriko. Ko je torej začel naenkrat deževati pepel in tam okoli ognjenika strahotno grmeti in pokati, se je ljudi polastila taka groza, da so takoj vsi pobegnili. Kakor pripovedujejo ti vaščani, se je vsaj pet dni pred izbruhom ognjenika tam okoli začela tresti zemlja. Dne 6. junija so že slišali silovite eksplo-zje v Seldoviji, ki je 24 kilometrov severno-vzhodno od ognjenika. Od tega časa dalje je ognjenik 60 ur neprenehoma bruhal. Tudi, ko je minilo glavno bruhanje, je nekaj tednov še od časa do časa bruhal iz sebe strašne množine snovi. 30 milijard ton snovi iz ognjenika Učenjaki so potem izračunali, da je ognjenik izmetal iz sebe najmanj 25 kubičnih kilometrov pepela in kamenin ter da je ponekod nasul tega blaga do 30 metrov na debelo. Ta množina je tako velikanska, da si jo komaj moremo misliti. Najlaže nam to pojasni vzgled: Vsi kamnolomi Združenih držav severne Amerike dobavljajo na leto za ameriške ceste kakih 50 milijonov ton gramoza. Ognjenik pa je v tistih dneh izmetal kakih 30 milijard materiala! Poleg tega je iz ognjenika prišlo kakih 1600 milijard kubičnih metrov pare in 280 milijard kubičnih metrov plinov. V nekaj urah je bilo uničeno življenje daleč okoli ognje- Švedski kralj se je pred kratkim preselil na svoje poletno bivališče Tullgarn, južno od Stockholma. Tukaj se vsak dan vozi s svojim ribičem lovit ribe. Ta ribič kralja že 50 let spremlja na ribolovu. Od povsod Brezposelnost v Avstriji je od 15. maja do 31. maja letos padla za 11.000 oseb. Sedaj jih je v Avstriji še vedno 215.238 brezposelnih, kar je za tako majhno deželo veliko število. Bivši Nemški cesar Viljem je docela ozdravel od svoje nevarne bolezni ter se že sprehaja po parku svojega gradu v Doornu na Holandskem. 30 žrtev na nemški oklopni križarki »Deutseh-land«. V gibraltarski bolnišnici je umrl še en mornar, ki je tako 30. žrtev španskega napada na nemško križarko. Razstrelivo namesto bonbonov. Na francosko-špansko obmejno postajo Cerbere je 6. t. m. prišel vagon, v katerem je bilo en vagon bonbonov. Preiskovalnemu obmejnemu uradniku pa se je čudno zdelo, čemu bo Špancem sedaj en cel vagon bonbonov. Zato je bonbone nekoliko preiskal, nakar je dognal, da eo res bonboni, samo da v bonbonih ni likerjev, marveč zelo nevarno razstrelivo. Sedaj so vagon zaplenili. Vihar je 7. i m. presenetil nekaj čolnov in jadrnic na Bodenskem jezeru. Nekaj so jih rešili, en mož je utonil pred očmi svojega brata. Gorki morski tok pod ledom na severnem tečaju eo pri svojem merjenju dognali sedaj ruski strokovnjaki, ki se mude na severnem tečaju. Najmanj 500 ljudi je bilo ubitih, ko je zadnje dni začel bruhati ognjenik Rabaul na Novi Gvineji. Ognjenik še vedno bruha. Boje pa se, da je število žrtev še večje. Premog so našli v Abesiniji in sicer na dveh krajih doline Omo v pokrajini Sidamo. Premogovni skladi so baje zelo izdatni in premog je menda izvrsten. Ženitvovanjskega filma bivšega kralja Edvarda na Angleškem ne bodo kazali. Tako so sklenili angleški podjetniki kinov, ki so izjavili, da v svojih podjetjih ne trpe demonstracij, zaradi česar tudi tega filma ne marajo. To so storili na svojo pobudo, ne da bi jim bila kaj takega svetovala vlada. Angleži so res pameten in trezen narod. Upor domačinov v indijskem Varizistanu bo menda kmalu končan. Med angleškim poveljstvom in upornimi poglavarji teko pogajanja, ki dobro obetajo. Angleži od poglavarjev ne zahtevajo drugega, kakor da se vrnejo domov ter odreko sodelovanje fakirju iz Ipija, ki ga morajo pognati iz svojega ozemlja. Ce pa tega ne store, bodo strogo kaznovani. Poglavarji so videti zelo miroljubni. Opustošenje po ognjeniku je bilo strašno. Uničeno je bilo vse drevje in vsako rastlinstvo. Za bruhanjem vulkana pa je nastopila velikanska povodenj, ki je opustošene kraje spremenila v veliko jezero. Kilometre daleč so vode vse gozdove gladko porezale. Pozneje je deževnica in nalivi odnesla plasti nasutega materiala, nakar so učenjaki na ostalih štorih v zemlji šele ugotovili, da je nekdaj tam bil velik in gost gozd. Pet let pozneje pa je na tem opustoSenem ozemlju zopet vse ozelenelo. Kjer je pred 5 leti ležala le debela plast sivega pepela in lave, je čez 5 let zopet rasla zelena trava. In »nihče bi si ne mogel misliti, da morejo tukaj rasti tako lepe jagode,« tako poročajo pet let pozneje raziskovalci teh krajev. Tudi tukaj je narava premagala razdejanje in novo življenje je zaživelo na razvalinah, ki jih je napravil strašni ognjenik. Križanka „Stiriperesna deteljica" Vodoravno: 1. Finžgarjeva povest, 4. jugoslovanski otok, 8. italijansko mesto ob Adiži, 10. evropsko pogorje, po katerem ima neki polotok svoje ime, 11. starejše ime za pivo, 12. svetopisemski kraj v Mezopotamiji, 13. portugalska reka, 15. kraj ob železnici Beljak-Št. Vid na Koroškem, 16. gorovje na Balkanskem polotoku, 17. drugo ime za finsko pristanišče Turku, 19. fonetično ime poljskega državnika, 21.Jjscturedpik »Slovenca« za zunanjepolitični del, 22. portugalsko pristanišče v Sprednji Indiji, 24. severnoafriška reka, 27. rojstni kraj škofa Antona Martina Slomška, 28. prebivalec dela Jugoslavije, 30. pomemben francoski književnik, znan po »Ozkih vratih« in »Vrnitvi iz Rusije«, 32. egiptovsko božanstvo sonca, 33. kraj in istoimenska reka v Jugoslaviji, 35. egiptovsko božanstvo, 36. slovensko ozemlje v Italiji, 37. štajerska rečica, 38. romunsko mesto. Navpično: 2. skrajšano ime za naše morje, 3. italijanska reka v Toskani, 4. češki pisatelj, pri nas znan po romanih »Križev pot« in »Zadnja pravda«, 5. največji slovenski epični pesnik, 6. slovenska pisateljica, med drugim je napisala življenjepis Frančiška Asiškega, 7. pristanišče v Egej-skem morju na meji med Grško in Turčijo, 9. pritok Donave v Romuniji, 10. ukrajinska reka, ki se pri Nikolajevu izliva v Črno morje, 14. velika sibirska reka, 16. kratica za boksarski prijem, 18. ruska reka, pritok Volge, 19. gorski vrh na Goriškem, 20. slovenski cerkveni skladatelj, tudi slovenski književnik, 22. priljubljena izletniška točka na Gorenjskem, 23. sibirska reka, ki se pri Omsku izliva v Irtiš, 25. župna vas ob južnem robu Ljubljanskega barja, 26. industrijski kraj ob Savi v Sloveniji, 27. najvišji vrh v Karavankah, 28. prebivalec dela Nemčije, 29. prebivalec južnega dela Afrike, 31. svetopisemska oseba, 32. evropsko glavno mesto, 34. ogrski vladar, tudi slovensko krajevno in rečno ime. Rešitev križanke Vodoravno: 1. Prijatelj, 8. Heine, 9. rojak, 11. Greli, 12. Trg, 13. Cop, 14. Zorin, 15. Pearl, 16. Nenad, 19. Štele, 21. Got, 22. kan, 23. Gvido, 25. rebra, 26. Antek, 27. Cimperman. Navpično: 1. Pedro, 3. ing., 4. Jeran, 5. Trlep, 6. Eol, 7. Javor, 8. Hitzinger, 10. Kupljenik, 12 a. Grant, 13. Capek, 17. Eolec, 18. drva, 19. sodar, 20. Lagen, 23. Grm, 24. onm. 25 letnica strašnega naravnega dogodka Največja naravna katastrofa v zgodovini človeštva nika. Vse živali pod goro so zgorele. Strašno eksplozije so metale daleč naokoli žareče kamenje, veliko kakor hiše. Strašna sila je te skale razdejala na drobne kosce. Kakor leta 1873. ognjenik Krakatau, tako je tudi ta ognjenik vplival na vreme vsega sveta. Zaradi silnih množin pepela in prahu v ozračju je solnčno izžarevanje bilo toliko šibkejše, da smo tista leta imeli bolj mrzlo poletje. Opustošenje Gibraltarska skala na južnem robu španskega polotoka, ki je v rokah Angležev, Kateri so tukaj zgradili veliko trdnjavo. Tukaj je tndi veliko pomorsko oporišče angleške mornarice, kar je posebno valno ▼ sedanjih Španskih bojih. Mesto Gibraltar. Jubilej uglednega znanstvenika L. 1925 je mgr. Minafik v članku »Alojzij Benkovič (Farm. Vjesnik) napisal sledeče besede: »Dolžnost naša je, da se zanimamo za zasluge tistih mož iz vrst našega stanu, ki delujejo poleg svoje odgovorne in t£Žke lekarniške službe tudi na katerem drugem, bodisi umetniškem, literarnem, znanstvenem, socialnem ali karitativ-nem polju.« In ker opravlja mgr, Minafik, lekarnar pri »Orlu« v Mariboru, poleg svoje odgovorne in težke lekarniške službe važno kulturno delo z vedro pridnostjo, potrpežljivostjo in žrtvami, zato se moramo spomniti tega plemenitega in tihega pisatelja-znanstvenika za njegovo petdesetletnico (9. junija). Minafik je že na univerzi v Gradcu sodeloval pri obeh prvih štajerskih esperantskih časopisih La se majno in La macto. Od leta 1912 pa zbira in obravnava farmacevtsko-zgodov. gradivo, splošno in krajevno za Štajersko in Kranjsko. Tako je v Pharm. Post 1918 priobčil »Einiges von der alten Goldmacherkunst« s 4 slikami; 1920 »O starih ute-žih (Vjesnik ljekarnika); 1921 »O funtih in gramih v Rusiji in na Francoskem (Vj. ljek.); 1924 »O bolnikih in zdravilih v cistercijanskih samostanih« (Farm. Vj.) in »O granu in njegovem vplivu na medicinsko libro (Glas Apot.); 1925 »0 alkimiji na Kranjskem« (Vj. ljek.); v Fram. Vjesniku spominski članek »Alojzij Benkovič; »Vom altfraazosischen Apothekergewicht« (Pharm. Post), z dvema slikama; »Aus der Geschichte der Klosterspitaler und Kloster-Apothekeai in Steiermark«, lepa in zanimivo brošura s slikama: »Christus als Apotheker« (Pharm. Post); 1926 nekrolog Aleksiju Robleku (Vj. ljek.); »Svetnika Kogma in Damijan v ljubljanski škofiji« — vesti na podlagi pismenih poročil škofijskih ordinariatov in župnijskih uradov; »Lekarniški red za Ljubljano in, Novo mesto (Farm. Vj.); »Nekaj slik iz farmacevtsko-historične zbirke lekarnarja Lavičke v Tržiču« (Farm. Vj,), s 6 slikami »Sto let blejskega vrelca«. Prispevek h krajevni zgodovini Bleda; »Beschreibung einiger histo-rischer Gagenstande aus der Apotheke Neumarkt bei Bozen (Pharm. Post), s slikami; »0 strmolskih alkimistih« (Farm. Vj.); »Analiza ljubljanskega lekarnarja pred sto leti (Farm. Vj.); 1927 »Von der Alchymie in Krain« (Pharm. Post); 1928 »Razprava ljublj. alkimista Rama o tekočini alkaest (Vj. ljek); 1932 je za Čas. za zgod. in narodopisje napisal referat o knjigi Norberta Schniderschitscha »Die Gesch. der Pharm. in Steiermark«; 1934 »Iz starejše dobe lekarništva v Sloveniji«; 1930—1935 so nastali »Črtice iz zgodovine kranjske farmacije« (Apot. Vj. in Poseben natis); za »Čas. za zgod. in narodopisje je 1936 napisal za slovensko kulturno in litererno zgodovino važno raxpravo »Celjska družina Klausov«. Celjan Miha Klaus, dvomi lekarnar, je bil Trubarjev svak. Prva Trubarjeva žena Barbara je bila namreč sestra Mihe Klausa, Ž^ K+drič je (Trubarjevi na votivni »liki v Deren-dingenu iz L 1587) izrekel to domnevo. Na prošnjo mgr. Minafika je zgodovinar Haos von Bomcy na Dunaju pr a gledal razne dunajske arhive za po-^fcT^Klausu ter med drugimi našel tudi Klau- sov testament; ta testament potrjuje Kidričevo domnevo, da je bil Miha Klaus resnični svak Trubarjev in da je bila Barbara, Trubarjeva žena, rojena Klaus, Če smo tako na drobno opisali Minafikovo znanstveno delo, smo storili to radi tega, da se ta njegova podoba, ki je širši javnosti malo ali nič znana, pokaže v pravilni luči; tudi zato, ker se besede, ki jih je tako lepo napisal o svojem tovarišu Alojziju Benkoviču, nanašajo na njega samega. Vse Minafikovo znanstveno delo so vztrajno iskani, skrbno napisani prispevki za našo kulturno zgodovino . Dr. Ivan Dornik. Celje e »V Slovencu« od 6. t. m. smo objavili obsodbo Gabrijela Juraska ml. Ugotavljamo, da oče imenovanega g. Gabrijel ni v nikakršni zvezi z dejanjem, ki ca je zagrešil njegov sin. c Pripravljalni odbor za tabor slovenskih fantov in mož v Celju se ponovno obrača na vso celjsko javnost, da bi vsi, ki bi mogli dati v času od 27. do 29. junija t. 1. na razpolago prenočišča (z eno, dvema ali tudi več posteljami), to čimprej javili v pisarni Prosvetnega tajništva, Cankarjeva cesta 4 ter navedli ccno. c Koncert »Celjskega Zvonaa je molela cev, skozi katero se je valil ob zimskih nedeljah sivkast dim. Tedaj je gorelo in prasketalo v majhni pečici, ki je stala v pobeljenem prostoru in golobje so se zadovoljno oglašali v svojem predelu. Mart pa je s pipo v ustih in s kakim delom v rokah nudil sliko zadovoljnega stolpnega čuvaja iz nekdanjih lepših časov. Že se pojavi Mart z zabojem, ki jo nosil oznako polka iz nekdanjih dni ter izvleče iz njega edino grofovo obleko, ki je bila še nekoliko dostojna. Mart še neknikrati potegne čez njo s krtačo i,. r r!l ■--!,..: ,--JIUll.II .'I ,, I rt nA. m s, )>! ititjriumi VZuimjaji .->n.-i>, ' »s. navadno obleko. Zdajci se spomni dušice in njenih lutkinih skrbi. Kaj, ko bi poskrbel, da dobi za svojo sramotno pohabljeno Lilo pošten nadomestek. Toda treba se bo podvizati v mesto, morda še najde kako trgovino, odprto za ljudi, ki še nujno potrebujejo kakšno božično darilce. Brž šo pobere nekaj voščenih ostankov in drugih potrebnih malenkosti. Spravi vse v majhen zabojček, skrije vso svojo krasoto pod velik plašč, s katerim se je ogrnil, in prepusti varstvo gradu Martu, ki kot odrevenel zija za njim. Skozi gozd, po poledeneli ledini navzdol, koder je včeraj hodil Mart, ne more. Mahniti mora po cesti, skoraj dve uri hoda ima pred seboj. Ze čez eno uro zagleda pred seboj grad, ki leži na podolgovatem slemenu. Krasen park, zasnežen in temen, oklepa grajski hrib. Med dvema temnima, starima stolpoma zre v dolino lepo ostrešje v renesančnem slogu. Nebroj večjih in manjših streh, ki so nastale v teku stoletij, deloma iz potrebe deloma pa iz veselja nad lastnim majhnim gnezdom, je vdihnil sicer neprijazni sliki ljubkost in življenje. Zdaj pokriva laiino srebrno ivje tankega snega strehe, zidove, stolpe in samo grnščino. Pod sivini nebom, iz katerega naletavajo nežne snežinke, se dozdeva grad tako oddaljen od sveta, tako pravljičen, kot bi bili v njem prebivali: vse princese 7. zlatimi kodri, vsi zvesti in bedasti kra-ljiči, mračni kralji, razumne kraljice, ki so znnle več nego kruh jesti in oživljajo danes Grimmovo pravljično knjigo. Njegove umetniške oči so ljubeznivo božale nožne oblike, v katerih jo našla vsaka doba svoj posebni izraz. Iz novejšo dobe je bil le ne posebno prikupni stolpiček tamle v kotu, na katerem danes oznanja belomodra zastava navzočnost kneza. V katerem delu gradu kraljuje dušica? Kako primeren je ta grad za to zadnjo cvetko, za to prenežno cvetko iz starega rodu I — Je li našla danes prave besede? Kaznovali je gotovo niso. Kaj še! Knez je bil le veselo iznenadon kako drzno in premišljeno je njegova mnlčlca izvedla načrt. Kdo bi ji bi! to prisodil? Seveda je prispelo Martovo sporočilo pred onim slabim. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dia l'—; ženi-tovanjskl oglasi Din 3'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov _treba priložiti znamko. Vrtnarski vajenec se takoj sprejme. Zglasltl se osebno pri J. Janežlč, vrtnarstvo, Mengeš, (v) IE 1 I M lili Mizarski pomočnik s kompletnim orodjem Išče službo. Ponudbe pod »TakojSen nastop« 1043 upravi »Slovenca« Maribor. (a) Potnik prevzame več zastopstev za dravsko banovino ali več banovin skupaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9245. (a) llužbodobe Postrežnica za popoldanski dve url naj se zglasl v PovSetovl ulici 4 a, Kodeljevo. (b) Pletiljo dobro lzvežbano, sprejmem. Marija Ban, Karlo-vac, Banlja 21. (b) Šiviljo za pletenine, 20—30 lot staro, za na Koroško — sprejmem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Pletilja« 9236. (b) Pomožne natakarice dobre scrvlrke, sprejme za ob nedeljah ln praznikih hotel Bellevue. — Zglasltl se je po 8. url zvečer v restavraciji hotela Union. (b) Šivilja stara okoli 30 let, samostojna, ki ima rada otroke, dobi službo z dobro plačo v Ljubljani. Predstaviti se osebno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9231. (b) Pridno dekle zelo snažno ln spretno, z znanjem preproste kuhe, sprejme boljša, mala družina v centru mesta za stalno. Plača dobra. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9220. (b) Prodajalka pridna in poštena, z znanjem vsaj nemškega jezika, po možnosti tudi drugih, dobi takoj službo. - Nujne ponudbe na Ivan Dobnlkar, trgovec, Bled. (b) Slikarskega pomočnika takoj sprejme Schatter, Guštan). (b) Mizarski pomočnik z znanjem nekaj nemščine se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trajno« 9213. (b) Kino praktikant ki bi opravljal tudi bilje-terske posle, se sprejme. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Vesten« 9241. (b) (ki J > Gumbe, plise, entel, ažur predtlsk ln monograme hitro izvrši Matek * Ml-keS. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Pozor, dame! Trajno ondulacljo Izvršuje na aparatu, ki absolutno ne peče glave, v salonu za dame ln gospodo Viktor Popit, Cankarjevo nabrežje 3 — pri trlmostju. Ct) Vrednostne vseh vrst kupuje Sloven ska banka v Ljubljani, Kre' 3V trg 10, tel. 87-62 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 35-10. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 vam v n o v č1 V L O G B vseh denarnih zavodov najboljšo. • Obrnite so le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti ea Din 1.— znamk. Vnovcujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 12 Telefon S8-10 I Pohištvo i Pohištvo moderno, velika Izbira, po solidnih cenah pri Andlovlc, Komenskega 34. Petstanovanjska hiša naprodaj brez posredovalcev. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9215. (p) V Brežicah ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (P) Gostilna z vsem Inventarjem, lo-plm gostilniškim vrtom, vrtom za zelenjavo, garažo, hlevi, šupo ln lokalom, pripravnim za vsako obrt, nasproti kolodvora v Brežicah, ob glavni cesti, se takoj odda v najem aH na račun. - Natančnejše informacije v gostilni Korent, kolodvor, Brežice. (p) Stanovanja Enosobno stanovanje s kabinetom ln pritikli-naml, oddam z julijem. -Rožna dolina, c. XIII/5. Sobe Velika soba opremljena ali prazna — se odda. Večna pot 17. s iMsniga l le6eeafl8HywH»x?tuC£aQB5B Kratek klavir kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe podružnici »Slovenca« Jesenice pod št. 9223. (e) Zn mal dnarla do« muzke I Plošče, gramofone, radio gramofone radio aparate itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi na obrohe. Globoko užaloščeni javljamo, da je danes Vsemogočni poklical k Sebi po dolgem, mučnem trpljenju svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda JANEZA JEREBA duh. svetnika in žnpnika v pokoju Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 10. junija ob 10 dopoldne iz Cušperka. Čušperk-Ljubljana, dne 8.junija 1937. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod IZIDOR BAJUK žel. uradnik v pokoja Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 10. junija ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Tyrševa cesta 62, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. junija 1937. ŽALUJOČI OSTALI. fiTBTrBfffffl Bijouterija na debelo ln drobno v paviljonu F. — A. Jaku-bovlč, Gablonz W, Češkoslovaška. (1) Srajce, moške kravate, ln nogavice dobite vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Mnogo ceneje In boljše si nabavite vse vrste oblek ln perila pri Presker, Sv. Petra e. 14. Sveže češnje Ia., trde, črne, rdeče — hruške kg 3.75 ln 4 Din, košarice 60 kg, franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Pisalni stroj »Adler« zelo malo rabljen, ugodno prodam. Miklošičeva 14, trafika. (1) »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konstruirani, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdki: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Pekarna 18 let obstoječa, v Mariboru, se skupno s pohištvom za dve sobi in kuhinjo radi selitve ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1046. (1) VINA prvovrstna pO najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Fige, pomaranče! Fige vence za hrano ln žganjekuho, oval pomaranče, španske ln italijanske, egiptovsko čebulo kupite ugodno v Ljubljani, Tyrševa 48, »Zaloga južnega sadja«. (1) ITIk. Uvefljgubasti koži VRAČANA MLADOST PRESENETLJIVO ODKRITJE ZDRAVNIKA NEKI dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadlvllo svet Dogoan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. 2ene SO pa celo tudi 60 let lahko spet dobijo gladko ln nenagubano mladostno kožo. Kliniški preizkusi Gube Izhajajo od tega. ker koža s staranjem Izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo lz skrbno odbranih mladih živali. Clm dobi človeška koža spet te elemente, Jo osvežijo ln pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, Izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. Izključno pravico Izkoriščanja otkrltji tega profesorja st Je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokston. Njen ekstrakt živih kožnlb celic, ki «e Imenuje tBlocel«, se lahko najde samo v kremi Tokalon (rožnate barve). Pri kliniških preizkušnjah, pri ženah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v 8 tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uspeh zajamčen Uporabljajte vsak večer rožnato kreme Tokalon. branilo za kožo. Ona hrani ln pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu Izginejo. V nekaj tednih boste <8 leta ln leta mlaJSl. Cez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnlce ln napravlja najtemnejšo ln najodpornejšo kožo mehko, belo In gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni aH pa se Vam vrne denar. Damsko kolo naprodaj, ulica 41, Hudovernikova ob Mišičevi c. RAZNI I Automofor i STROJI »Opel« limuzina izvrstno ohranjena ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9209. (f) » Oglejte si elektr. varenje na velesejmu pred B paviljonom zunaj. D. Fur-lan, Črnuče pri LJubljani. Celuloidne ščite za vrata! Jkobelnik za železo (Sh&-ping), močne konstrukcije, dobro ohranjen; stružnica za železo, 3 m koristne dolžine; 2 polno-jarmenlka 650 mm širine, Pinl & Kay, dobro ohranjena; venecljanka, 800 mm svetlobe, kompletna, z železnimi in lesenimi deli; 2 nihalni žagi, ter razne transmisljske osi, ležaji, Jermenlce itd. Na ogled pri BRCAR & CO., LJubljana, Kolodvorska 35 Oglejte si starinske stvar*. Zupan Srečko, Rožna ulica 35. r Soboslikar-pleskar Cojzova cesta 1, se priporoča. (r) St. Petra c. 4 Telefon 25-57 Register blagajno in peč za express kavo kupi hotel Kajfež, Ljubljana, Florijanska ulica. Staro zlafo, zlato zoDovie ln sreDrneKrooe kupujem dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva nI. 1 HRANILNICA IN POSOJILNICA V HOTEDRŠICI, r. s. a n. z., naznanja tužno vest, da je umrl dne 7. junija 1.1. njen ustanovitelj in načelnik, gospod Ivan Petkovše k Ohranimo velezaslužnega člana v trajnem in hvaležnem spominu I Hotedršica, dne 8. junija 1937. + Umrla nam je naša dobra soproga, preljuba mama, gospa Antonija Smid roj.Drofenik Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 9. t m. ob 11 dopoldne iz hiše žalosti v Jurkloštru. Jurklošter, dne 8. junija 1937. Globoko žalujoči: Alojz, soprog; Lojze, sodnik, Sftnko, posestnik, Vlado, odvetnik, Ando, uradnik, sinovi; Ruža por. Potočnik, Cveta por. Petriček, hčerki; Tone Potočnik, sodni predstojnik, Tonček Petriček, ing. agr., zeta; Nada roj. Regvart, Rina roj. Pollak, Jelena roj. Jereb, sinahe; Milena, Katja, Andreje, vnuki, ter ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Cenčič