)
ROLETAREC
Slorensk« Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV.—NO. 778.
CHICAGO, ILL., 10. avgusta (August 10th), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
UpravniStvs (Offiee) 868» WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Prepotrebni pozivi, ki jih ni nikdar dovolj.
0(1 kar obstoji socialistično gibanje, se nepreneho-ponavljajo pozivi: "Organizirajte se! Organizirajte gospodarsko in politično. Ustanavljajte socialistične
ustvarjajte močno socialistično stranko." Živimo v razredni družbi, katerih medsebojni in- t kresi niso enaki. Zato imamo razredni boj. Vse joka-dobrih ljudi, da bi moralo vladati med posedu-n razredom in proletarskim razredom prijateljstvo, morejo napraviti prijateljstva tam, kjer je boj nesen in nepreprečljiv. Kajti, dokler bodo razredi, razredni boj. Saj se ne vrši za zabavo. Za interese jre. In tisti, ki je bolje organiziran v razrednem i, ima prednost. Na nesrečo proletarijata je v vseh (dnih bitkah kapitalizem še vedno v ospredju, to njegova organizirana moč je večja, kakor moč or-iziranega delavstva. Seveda je pri tem jemati v oitev ekonomski razvoj. Toda ravno v tem delavstvo ijveč greši. Za boljši družabni sistem moramo ime-aljšo družabno organizacijo.
Kaj nam koristijo samo izreki kot n. pr. "vso moč delavskemu razredu", če se pa delavstvo ne organizira v toliki meri, da bi imelo mesto vse vsaj del moči, ran pripada.
V	jeseni bodo volitve v mnoge važne urade. Voli-je ne samo državljanska pravica, ampak tudi dolž-1 državljanov. Sicer ni še v nobeni ameriški posta-rečeno, da mora volilec voliti in nobena kazen ni
predpisana, če ostane doma. Ali kazen vendar ne izostane.
Ako ne glasujejo zavedni delavci, store to tisti, ki dajo goniti na volišče kakor čreda ovac in oddaja-svoje glasove iz strahu pred bosom ali pa zato, da ido prikupili svojim predpostavljenim. Eni imajo glasove naprodaj, bodisi za denar, cenejši tudi rsmodk, za prijazno besedo "vplivnih" gospodov, (prejšnjih letih pa največ za pijačo. Po barah se je iiilivala, bosi in političarji so "tretali", delavci so jih ili in na dan volitve so glasovali za tiste, ki so jih priporočili zagovorniki delavstvu nasprotnh interesov. In sledila je vselej kazen. Kapitalistični razred si sestavlja večino iz neum-Ijudi, ki glasuje za prebrisane kapitalistične poli-litarje, ki znajo premeteno varovati interese posedu-razreda na škodo tiste večine delavstva, ki jih t izvolila. In v tem je ta kazen, ki je delavstvo po tolik izkušnjah še ne razume, kljub nepretrganim apeli socialistične stranke, ki ga poziva: "Organizirajte »politično v socialistični stranki!"
V	vseh stavkah se je imelo delavstvo priliko učiti, like važnosti je politična moč za tistega, ki jo ima, koliko škode lahko napravi tistemu, ki jo nima. Iz-
"z glasovnico ne bomo nikdar ničesar dosegli" pomenijo nič drugega, kakor golo priznanje, da je avstvo še nezavedno, in kot tako ne bo ničesar do-
seglo na noben drug način, kajti neumno delavstvo tudi ne skuša ničesar doseči. Navadno zabavljanje pa nima smisla, ker ne koristi delavstvu in ne škodi kapitalizmu.
Ogromno število delavcev v Ameriki še nikakor ne zna ceniti volitev in ne pozna njihovega pomena. Če bi priznavali glasovnici tisto važnost, ki ji gre, bi morale biti v Zedinjenih državah povsem drugačne razmere; položaj delavcev bi moral biti vse drugačen, in taka mizerija, kakršna se širi n. pr. v dobi brezposelnosti, na katero marsikdo prehitro pozabi, bi bila nemogoča. Zakaj v kongresu in v zakonodajah bi tedaj sedeli ljudje, ki bi vedeli, da so odgovorni zavednim delavcem, pa bi na svojih mestih delali v prid delovnega ljudstva.
Vsak otrok ve, da se nikjer na svetu ne govori toliko o svobodi, kolikor v Ameriki. Če bi bila le polovica tiste slave resnična, bi moral biti tukaj že majhen paradiž. Ako pravimo, da je dežela za delavca veliko bolj podobna peklu, se ne bojimo, da bo veliko ugovora, izvzemši kajpada kapitaliste, ki imajo nebeške čase in jim ni treba, da bi si želeli izpremembe.
Svoboda se namreč ne da uveljaviti z nobeno zastavo in uresničiti z nobeno himno. Tudi svoboda je v prvi vrsti odvisna od materialnih razmer. Kapitalist je svoboden, ker mu njegov denar dovoljuje, da se giblje po svoji volji. Kdor ima miljon v banki, je prost skrbi za vsakdanji kruh, za toplo peč in za obleko; to je že velik kos svobode. Zvečer si lahko prosto izbira opero, dramo, komedijo ali koncert; nihče mu ne more omejevati te svobode. Njegovi sinovi gredo lahko študirat pravo ali tehniko, ali pa uganjat šport in zapravljat čas; njegove hčere si lahko izvolijo bankrotirane evropske vojvode ali pa prikupljive šoferje; očetovi bankovci jim jamčijo svobodo.
Kje pa naj jo išče delavec? Dvoje rok ima: to je njegovo premoženje. Moč. ki tiči v njih, mora nositi na trg, in njegova svoboda ni niti tako velika, da bi mogel delati, če ima voljo za delo. Kajti pravico do dela deli kapitalist, ki mu lahko zapre vsaka tovarniška vrata pred nosom. Delo v kapitalistični družbi ni zabavno, ali proletarec bi rad robotal šest dni na teden pod zemljo. Toda kapitalist je izračunal, da mu t (j sedaj ne nese, pa ukaže, da se gara le po trikrat na teden. In njegov ukaz je absoluten.
Pa pridejo časi, ko kriči kapital po profitu. Trg zahteva blaga in daje bogate procente. Žrela tovarn morejo komaj izbruhati toliko vrednosti, kolikor se jih lahko izpreminja v denar. Delavci so izmučeni. Udje hrepene po počitku. Ali kapitalist kliče: Čez uro! Vsaka minuta nosi dividende ... In svobodni delavec mora skrčiti hrbet, zakaj če je truden, ni za rabo ne sedaj, ne prihodnjič. Kos kruha pa je važnejši od "svobode."
Kje naj vzame delavec svobodo, da izbere za svoje otroke tisti poklic, za katerega so najbolj primerne njih lastnosti in kjer bi dosegli največ zadovoljnosti? Knjige so drage, v rudniški "kampi" ni visokih šol in vseučilišč, v velikem mestu je pa treba plačevati stanovanje, hrano, obleko. Vsakdo ima svobodo študij; ali za reveža je ta svoboda toliko vredna, kolikor za mačka orlove peroti.
V	kapitalistični družbi je svoboda besede brez vsebine, dobra edino za to, da se z njenim lepim zvokom opajajo kratkovidni ljudje.
Podlaga svobode in suženjstva so materialne razmere. Nič pa ne more biti bolj naivno, kakor če kdo pričakuje, da bo volk ovce branil in kakor ščuka, tako tudi kapitalist ne more živeti proti svoji naravi. Dokler dela zakone, jih bo delal zase; dokler vlada, bo utrjeval svoje gospodstvo. Delavec pa bo imel veljavo le tedaj, kadar si jo pribori.
Volitve so boj. Na tem bojišču ima delavstvo velikansko moč, zakaj tukaj odloča njegovo število, katerega ne more ugonobiti ne puška, ne sablja. Volilčeve zavednosti ni mogoče izstradati; proti njegovi volji ni priziva. Kadar bo delavstvo delavsko volilo, bodo zakoni delavski in vsa uprava mora postati delavska. Zakaj na njegovi strani je večina.
V	nobenem boju ni zmaga za delavce tako lahka, kakor v volilnem. Če ne zmagajo, morajo sami sebi očitati posledico. Valiti krivdo na druge, pomeni zakrivanje oči pred resnico. Najprvo organizacija, v kateri se delavstvo vzgaja v socialističnih naukih. To ga usposobi za boje. In čim močnejša je organizacija, večji in sigurnejši so uspehi v borbi. Zmaga zavednega delavstva je trajna zmaga. Momentalni uspehi nezavednega delavstva, ki se bori le za kake priboljške k plačam, ne značijo nikakega uspeha h končnemu cilju, kateri bi moral biti za proletariat najvažnejši; in ta je: Odpraviti sedanji družabni red in ga nadomestiti s socialističnim.
To je edini način odpraviti razrede in s tem razredni boj. Z odpravo razredne družbe se odpravijo vzroki za vojne, brezposelnost in vse druge socialne bolezni.
Torej: Organizirajte se politično v socialistični stranki 1
KAMPANJE SOCIALISTIČNE STRANKE ZA PRIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV.
Kot smo že večkrat poročali, so po raznih državah ameriške Unije na delu številni organizatorji socialistične stranke, ki prirejajo shode, predavanja, širijo socialistično literaturo, pridobivajo naročnike socialističnim listom in ustanovljajo nove klube.
V zadnjih par mesecih je bilo ustanovljenih veliko novih socialističnih postojank in eksekutiva stranke je podvzela kampanjo za pridobivanje novih članov v velikem obsegu. Njen namen jc doseči število 50,000 članov do 7. novembra to leto.
Naši sodrugi pri tej kampanji lahko pomagajo s tem, da pridobivajo nove člane socialističnim klubom J. S. Z. in organizirajo nove klube tam kjer jih še ni. To je pravzaprav dolžnost vsakega zavednega delavca. Če se boste zavzeli, bo štela naša J. S. Z. do jeseni tisoč članov, in socialistična stranka bi s tem pridobila 400 novih bojevnikov. Na delo, sodrugi!
Geslo "vse ali pa nič" vodi navadno do ničesar. Modrijan vzame danes, kolikor je mogoče, da bo jutri mogel dobiti več.
Ruska pomožna akcija in 'Prijatelji Sovjetske Rusije'.
V poletju 1921 je zadela pokrajine ob Volgi v so^ jetski Rusiji suša, ki je uničila skoro vse poljske pridelke. Prizadete vsled suše so bile več ali manj tudi druge ruske province in Rusija je bila pred veli kansko krizo pomankanja živil, ki je grozila ugonobil miljone njenega prebivalstva. O begu obupanega pre« valstva iz krajev, katere je zadela suša, je bilo poroaj no v vsem časopisju. Dogajali so se pretresljivi priio-: ri, stotisoči so umirali vsled glada in kužnih bolezni katere je povzročil glad. V tej silni krizi preizkuša« Rusije so vsi človekoljubi apelirali na ljudstva vsek dežel za pomoč prebivalstvi, ki je med vojno, pred vojno in po vojni največ trpelo. In med prvimi, ki! so se odzvali tem apelom, je bilo mednarodno delavstvo, ki je po vseh krajih pričelo s pomožnimi akcijami v prid po suši prizadetemu prebivalstvu v sovjetski! Rusiji. Na pritisk delavstva so se odzvale pomožni akciji tudi nekatere vlade, med njimi ameriška, kateri ]e kongres v to svrho dovolil do $20,000,000, kar je več, kakor so dale vse ostale dežele skupaj.
Kakor delavstvo po evropskih deželah, v kateriki tudi vlada pomankanje med delavskim ljudstvom, la-ko se je tudi ameriško delavstvo zavzelo pomagati Rusiji v njeni krizi. Organizirale so se razne pomožne akcije, ki so nabirale prispevke. Med prvimi je bila naša J. S. Z. Pozneje se je izmed pristašev komunističnih frakcij in njihovih simpatičarjev ustanovila organizacija "Prijateljev sovjetske Rusije (Friends of Soviet Russia), kateri so se kmalu pridružile številne uniji, lokali socialistične stranke in razne druge delavske skupine. Kontrolo v organizaciji pa so si ohranili pri-^j staši komunističnih frakcij. V svetovalnem odbora "Prijateljev Sovjetske Rusije" so sicer tudi razni pro-' minentni meščanski politiki, ki so svoječasno zavw mali važna politična mesta, eksekutiva sama pa je ostala ves čas pod kontrolo omenjenih frakcij.
Ker se je šlo za pomoč Rusiji, je ameriško delavstvo radevolje pomagalo, kolikor je pač moglo, in k« je bil načrt "Prijateljev Sovjetske Rusije" organiziaSj lokalne odbore po vseh mestih Zedinjenih držav, sel tekom par mesecev potom imenovane organizacije r»j vila najintenzivnejša propaganda v prid nabiranja prispevkov za gladno rusko prebivalstvo, v kateri so si delovali delavci vseh prepričanj in pristaši skoro vsi delavskih frakcij.
Kmalo potem so že pričela prihajati očitanja, I« se precej nabranih sredstev porablja za komunisti™ propagando in unije v par mestih so se umaknile I lokalnih organizacij "Prijateljev Sovjetske Rusije", TJ da zavednim delavcem je bilo na tem, da se kampanj nadaljuje kar najenergičnejše, kajti pomoč je bila niti na in ^saka kontroverza glede porabljanja sredstev I lahko škodila, oziroma ovirala akcijo. Videlo se jI da se tisoči delavcev v resnici nesebično trudijo dosJ či uspeh in s požrtvovalnostjo, ki so jo pokazali ti tisa či, je bila omogočena precej izdatna pomoč.
Nekateri, ki so bili v ospredju akcije, so men« smatrali, da je komunistična propaganda važnejša,« kor pa nesebično delo za rusko pomožno akcijo, in M ko so nekatere lokalne organizacije Prijateljev SovjeH ske Rusije, kakor tudi njen centralni odbor, porabSJ precej sredstev za podpiranje komunističnega tiska in za govornike, ki so pod pretvezo ruske pomožne ak-< cije sejali razdor med vrste ameriškega proletarijA
Na pritisk raznih delavskih krogov je centralni tor pred kratkim objavil dohodke in izdatke "Pri-Itljsv Sovjetske Rusije", iz katerih posnemamo, da nnašali skupni prispevki, poslani centrali v New :t, od ustanovitve P. S. R. dne 9. avgusta 1921 pa bil. maja 1922, $672,265.10. Obresti od hranilne vlo-io znašale $400.00, skupni dohodki so torej $672,-i'S, Od te vsote je šlo advokatom za pravne troške 13 pri njihovem delu za osvoboditev nekaterih lo-dnih govornikov, ki so bili aretirani pri delu za porno akcijo P. S. R. Od gori imenovane skupne vso-so odbite še nekatere manjše vsote, vknjižene med iodke pomotoma, tako da so bili čisti dohodki P. ,8. za omenjeno dobo $670,156..74. Organizacijski stroški P. S. R. so znašali za onre-jno dobo $65,962.10, izmed katerih omenjamo le ime izdatke: za govornike $8,159.70; pubiciteta in išlnina nad $9,000; potovalni govorniki in organ iz a-rji $10,308.83; torej za govornike in organizatorje A osemnajst tisoč dolarjev. Subvencija listu "Soviet tissia" $5,400. (Od kar je revija "Soviet Russia" gla-itP. S. R., dobiva okoli $1,000 mesečno podpore iz Itgajne P. S. R.) Oglasi $11,199.38. Oglašalo se je najti v komunističnih listih in kakor pravi newyorški idalistični "Forward", v takih listih, ki so takorekoč m cirkulacije in jim je bila dana pod postavko "o-jasi" le podpora, da jim je bilo omogočeno izhajanje, pi organizacijski stroški, kot že omenjeno, znašajo S5.962.10. V teh so vključeni tudi izdatki za tiskovine, nate in podobne reči, ki so prenešene v inventar. Potato omenja, da je bila maksimalna plača govornikov • organizatorjev $40 na teden.
Skupni upravni stroški "Prijateljev Sovjetske Ru-ije" znašajo od časa ustanovitve 9. avgusta 1921 do t.marca 1922 $25,458.37. Glavni izdatki so: plače ill,519.39; najemnina urada, popravila in čiščenje, bčinkurjava $2,191.06; drugi stroški $4,748.92. Skup-iiipravni in organizacijski stroški P. S. R. za omenje-iidobo znašajo $91,420.47. Po odbitju teh stroškov je »lato v prid ruske pomožne akcije v blagajni P. S. R. CB36.27.
i. Od te vsote je bilo izročenih American Federated Man Famine Relief Commitee, kateri je nakupo-ilai agent za P. S. R., $413,784.46. V Berlin je bilo Klanih $54,800.00. Poročilo P. S. B. utemeljuje to z »livacijo, da so živila in druge potrebščine v Nem-ijilahko ceneje kupujejo, kakor v Zedinjenih državah, fcleri newyorški delavski listi, ki kritizirajo način »polaganja s fondi P. S. B., pa vprašujejo, zakaj se (potemtakem nakupilo za vso nabrano vsoto potreb-tine tam, kjer se jih dobi najcenejše. Kako se je polilo to vsoto, poslano v Nemčijo, še ni bilo objavilo. Kakor znano, se je nabirala tudi ponošena obla, obuvala itd. Stroški za tovornino, ekspres, za nslor v skladiščih itd., od tega nabranega blaga so »šali $8,014.54.
Kot omenjeno, je bilo izročeno od P. S. R. naku-»valni agenciji American Federated Russian Famine ItM Committee $413,784. 46, $26,212.83 pa je preje-tod drugih organizacij; skupnih dohodkov je imel ikomitej v označeni dobi $439,997.29. Kakor poroča BTorški "Forward", sta obe organizaciji pod kon-rolo enih in istih ljudi. Naloga prve (P. S. R.) je bila ti propagando in nabirati prispevke, naloga druge Ftderacijskega komiteja) pa sprejemati sredstva in nije nakupovati potrebščine ter skrbeti za odpoši-jfflje, Tudi ta Komitej ima svoj urad, katerega uprav-• stroški za označeno dobo znašajo $4,049.34. Komi-ijje organiziral tudi akcijo za pošiljatve posamezni-
kom v Rusijo na podoben način, kakor svoječasno S. N. Z. in J. R. Z. v Slovenijo, oziroma v Jugoslavijo. Ta način se jim ni obnesel. Komitej je imel $1,757.00 stroškov z akcijo pošiljanja separatnih paketov naslov-ljencem v Rusijo. Potem pa je prenehal s pošiljanjem paketov posameznim osebam. $7,500.00 je dala ta nakupovalna agencija "Narodnemu odboru strokovnih unij za rusko pomožno akcijo" v New Yorku in v Chi-cagi z namenom, da jim pomaga pri organiziranju ruske pomožne akcije med strokovno organiziranim delavstvom v omenjenih mestih. Kako se je razpolagalo s to vsoto, ni pojasnjeno.
Za živila, poslana v Rusijo, je izdal nakupovalni Komitej $286,396.62; za Fordove troke in ambulančne vozove $15,400.00; za kino potrebščine $6,851.88. Za prevoznino, zavarovalnino in druge stroške pri prevozu prej omenjenih stvari je bilo $45,549.20 stroškov. Nadalje je komitej oskrbel "agrikulturni pomožni unit" kot sredstvo za pospeševanje poljedelstva v Sovjetski Rusiji. V njem so vključeni poljedelski stroji, poljsko orodje, osobje, kino slike itd. Za blago, za prevoznino osobja in vsi drugi stroški tega unita znašajo $60,449.66.
Ce se vzame v poštev velikansko propagando, ki so jo vodili "Prijatelji Sovjetske Rusije", skupna nabrana vsota ni velika. Upravni stroški, kakor stroški propagande, so razmeroma zelo visoki. Na tisoče ljudi, kakor smo že omenili, je delalo za rusko pomožno akcijo P. S. R. brezplačno. Stroški pa so v centralnem uradu, nadalje za govornike in organizatorje ter podpora listom, ki se je dajala pod pretvezo "za oglase". Newyorski dnevnik "Forward" piše v svoji izdaji z dne 26. julija, da je odbor P. S. R. dajal subvencijo kakim ducat komunističnih listov in glasilom nove Workers party, dasi so ti listi skoro brez naročnikov in oglasi v njih ne morejo koristiti ruski pomožni akciji. Nadalje omenja "Forward", da so na plačilni listi P. S. R. skoro sami komunistični agitatorji, ki rabijo sredstva, nabrana za pomoč po suši prizadetemu prebivalstvu za svojo propagando sejanja razdora med ameriškim delavstvom. Forward nadaljuje, da so prispevale v ta fond iste unije, proti katerim vodijo komunistični fanatiki najhujši boj — s pomočjo denarja, katerega so same prispevale. "New York Call" pa sugestira u-pravi P. S. R., naj dovoli pregledati njeno finančno in drugo poslovanje posebnemu odboru, sestoječem iz zastopnikov newyorških naprednih <unij in delavskih strank. Nadalje zahtevajo newyorški socialisti in drugi napredni elementi, ki so pomagali pri ruski pomožni akciji, naj objavi natančne račune tudi newyorška lokalna organizacija "Prijateljev sovjetske Rusije", o kateri je znano, da je porabila precejšnje vsote za komunistično propagando in pozneje v agitaciji za novo Workers patry. "Forward" piše, da je dolžnost vsakega poštenega delavca pomagati, da se napravi konec kriminalnemu početju neodgovornih osSb, ki pod krinko dobrodelnosti sejejo neslogo med delavstvo in ki s svojo otročjo propagando v prid Rusije faktično škodujejo Rusiji ter zapravljajo sredstva, nabrana v prid gladajočemu ruskemu prebivalstvu, v druge namene.
"Forwardu" odgovarja urad P. S. R. v posebnem pismu, izročenem časopisju, v katerem navaja potrebo podpirati revijo "Soviet Russia", češ, da seznanja publiko o razmerah v Rusiji in razkriva kapitalistične laži, kakor tudi neresnična poročila v socialističnem časopisju. Urad zanikava, da so nameščeni in organizatorji P. S. R. komunistični propagatorji in da sejejo razdor v unije ter omenja, da je vsem le do tega, da pomagajo ruskemu prebivalstvu v njegovi be-
«
di. Pismo ne zanikava, da so se dajali oglasi v komunistične liste, pač pa omenja, da se je oglašalo v vseh tistih listih, od katerih se je pričakovalo, da bo oglašanje v njih prineslo gmotno korist. Potem pismo našteva nekaj liberalnih publikacij, v katerih se je oglašalo, in po naštetju teh še omenja "in v radikalnih listih". Z imeni niso bili označeni, niti ne, koliko je kateri teh "radikalnih" listov prejel. V svoji izjavi nadaljuje urad P. S. R., tla je lokalna organizacija P. S. R. v New Yorku oglašala tudi v Forwardu ip v Callu, kljub temu, da sta ta dva lista protivna P. S. R.
Dr. Hartman v imenu urada P. S. R., zanikava, da vodijo nakupovalno agencijo "federacijskega komiteja" isti ljudje, kakor P. S. R. Poročevalci dnevnika Call so pozneje intervirali nameščence obeh uradov in pronašli, da sta obe takorekoč ena organizacija pod dvema imeni. Urad P. S. R. bi sploh ne izročal vsot organizaciji, ki ne bo hotela razpolagati z njimi tako, kakor želi uprava P. S. R.
Kritike napram razpolaganju s fondi, ki jih je nabrala organizacija P. S. R., se tičejo stroškov, ki niso bili izdani toliko zato, da se pomaga pomožni akciji, ampak največ zato, da se pomaga razrahljanim komunističnim frakcijam vzdrževati agitatorje in njihove liste, in sedaj, da se pomaga Workers party. Kritiki nadalje grajajo načine nakupovanja potrebščin, in kakor tudi način pošiljanja ter zadrževanja velike vsote do zadnjih časov, mesto, da bi se nakupile in odposlale potrebščine čim prej — takrat, ko je bila pomoč najnujnejše.
Razni delavski listi, kakor tudi unije v New Yorku, zahtevajo objavo računov raznih lokalnih organizacij P. S. R., posebno newyorške, kateri se pred-baciva, da je potrošila velike vsote za svojo politično propagando. Na centralni urad P. S. R., so bili poslani apeli, naj prisili svoje podružnice, da objavijo račune. Dr. J. \V. Hartmann, blagajnik P. S. R., in u-rednik "Soviet Russia", je izjavil poročevalcu N. Y. Calla, da je pozval vse podružnice, dve sto po številu, naj mu pošljejo svoja finančna poročila, toda odzvale so se le nekatere. Pripomnil je, da gl. urad ni podvzel še nikakih korakov, da jih prisili poslati natančna poročila. Hartman je tudi priznal, da nima centralna organizacija nobenega načina, potoni katerega bi mogla kontrolirati izdatke lokalnih organizacij, ali pa jih prisiliti, da bi mu poslale natančna poročila o izdatkih. Hartmann je opravičeval postopanje centralnega urada P. S. R., kakor tudi subvencijo reviji "Soviet Russia", ki znaša okoli tisoč dolarjev mesečno. Ta vsota se je seveda jemala iz fonda, ki je bil nabran za rusko pomožno akcijo.
Ni nam na tem, da bi tu izrekali kako obsodbo. Znano je, da so se že mesece širile govorice, da se z denarjem, nabranim za ruske gladne žene in otroke podpira ducat komunističnih lističev in njihove govornike ter da se izdaja velike vsote za komunistične letake in brošure. Obdolžitve, ki sedaj dežujejo na centralni urad P. S. R., kakor tudi na njene lokalne organizacije, se morajo razjasniti. Dolžnost centralnega odbora je dopustiti revizijo vseh knjig in rekordov kakeniH nepristranskemu odboru. "New York Call" sugestira, naj bodo v tem odboru zastopane Socialistična stranka, Farmarska-delavska stranka. United Hebrew Trades, Central Trades and Labor Council in zastopniki večjih newyorških unij. Call omenja, da so vse te organizacije prispevale v fond ruske pomožne akcije in pomagale pri akciji P. iS. R., raditega so opravičene vedeti, kako se je razpolagalo s fondi.
Ako centralni urad odkloni nepristransko reti jo knjig, bo le potrdil sumničenja, ki dežujejo od v strani nanj. In potrdil bo, da se je zapostavljalo urain-1 jočo deco ob Volgi na korist nekaterih fanatikov, ki« na cestnih vogalih ameriških mest, v dvoranah« "pod zemljo" ter v svojih publikacijah proglašali v»j ki mesec novo "revolucijo" in prejemali denar za svoje vzdrževanje iz doneskov, ki so jih dajali ameriiW delavci v namen ruske pomožne akcije. Ako so obda žitve napram centralnemu uradu P. S. R. in nekatera njenim lokalnim organizacijam krivične, naj odprt svoje knjige in rekorde nepristranskemu odbora t preiskavo. Ameriško delavstvo to pričakuje.
j? jcjf
O stavki delavstva ulične in nadulične železnice v Chicagi.
Dne 1. avgusta je pričela v Chicagi stavka vsfc] bencev ulične in nadulične železnice, v kateri je bilj prizadetih nad dvajset tisoč delavcev obeh sistemov.f
Čikaški župan Thompson s svojo administracij! in politično mašino, vodi že dolgo časa boj proti cest no železniški družbi za znižanje voznine. Ta boj je stal mesto že visoke vsote, voznina je pa še zmeroi kakor je bila. Po zmagi Thompsonove inašine v drzni Illinois je govcrner Smoli imenoval nove člane v i noiško komercialno komisijo, ki ima med drugim pravico zviševati ali zniževati voznino na železnicah. TJ komisija je že pred meseci izdala izrek, potom katere« je bila znižana voznina na čikaških pouličnih želez] nicah od osem na pet centov, kakor je bila do vojne! in še par let v vojnem času. Toda v veljavo ta izrek komisije ni nikdar prišel, ker je sodišče, h katerem« se je zatekla družba v svoji stiski, izreklo, da je n* redba krivična, ker ne jemlje v poštev izdatkov druiS in investiranega kapitala. Boj se je potem nadaljeval na sodiščih. Končni rezultat je bil, da je bila voznim znižana od osem na sedem centov. Po izjavi družbe bi cent znižanja za vsako voznino pomenilo zanjo 000 manj dohodkov na leto. Drugi izvedenci izwl kompanijskih krogov trdijo, da bi imela družba vsled znižane vožnine enega centa le okoli sedem miljonov dolarjev dohodkov manj na leto.
Kakor že navada, je prišla družba pred svoje de lavstvo in mu naznanila, da ne more sama trpeti znižanja voznine, zato je potrebno, da se delavcem sor« merno znižajo plače. Njen predlog je bil, da se plače j znižajo za okoli 20 centov na uro, da se podaljša de-j lavnik od osem na devet ur, vkolikor se tiče plačeva-j nja za čez časno delo, in da se delavstvu odvzame« nekatere druge ugodnosti, kar bi pomenilo več čistil dohodkov za kompanijo. Pričela so se pogajanja i unijo in kompanijo, ki niso prinesla uspešnega reznlt»| ta in sledila je stavka.
Stavka cestnoželezniškega delavstva v Chicagi afl tako majhna reč, kakor n. pr. v manjših mestih. Cika-ške poulične kare prevozijo vsaki dan nad dva miljo-J na potnikov. Delavci se morajo voziti od pol do i uri na delo in od dela. Takih, ki bi stanovali v 1 žini kraja, kjer so vposljeni, je malo. Kadar prene cestnoželezniški promet, pomeni za prebivalstvo i vilne neprilike in ker se morajo ljudje na en ali i gi način vseeno spraviti na delo, pomeni dolge 1 če že dobe prostor na avtomobilskih vozilih ali na v kih, morajo plačati precej več za krajše distance v nje, kakor znaša voznina na pouličnih karah.
i so, da je morala čikaška publika potrošiti do četrt liljona dolarjev na dan več samo za voznino v dne-rih stavke delavcev poulične in nadulične železnice. Inogi delavci pa žive tako oddaljeni od krajev, kjer »vposljeni, kakor tudi od železnic, da so morali o-liti doma.
Cestnoželezniški promet je bil vsled stavke prekini šest dni. Drugi dan po stavki so se med unijo in po obnovila pogajanja s posredovanjem drugih a (Kij in rezultat je bil, da so delavci sprejeli zniža-ijtplačod 80c. na 70c na uro. 70c je namreč maksi-ial»a plača, minimalna za prve tri mjesece službe pa Bc na uro.
k Vsled silne avtomobilske gnječe je bilo nekaj lju-f»bitih, mnogo poškodovanih in ljudje so imeli ško-lotudi v drugih ozirih, Znižanje plač vslužbencem bo jnneslo kompaniji okoli tri in pol milijona dolarjev lleto. Kar se tiče delovnih razmer, ostane pri stani, kar smatra unija za veliko zmago, f Boj prevoznega sistema v Chicagi z mestno admi-istracijo in deloma z unijo, je v prvi vrsti boj za ohra-pv sedanje voznine. Županova mašina vodi svoj boj poti družbam za znižanje voznine na 5c in za muni-tpalno lastništvo in obratovanje cestnoželezniškega silna. Pomagajo ji Hearstovi- čikaški listi. Toda ta boj (vrši (ako, kakor vsi podobni boji "radikalnih" main v kapitalističnih strankah. Borbe so vroče, samo ikakih dobrih rezultatov ne prinašajo.
i Ce bi ne bilo čikaško delavstvo tako indiferentno, [bil cestnoželezniški sistem že davno municipalna kt. Dokler ga bodo operirali privatni interesi, bo iprašanje dobička zmerom v ospredju, kajti kompanije »eejo dividend? za vloženi kapital in mastne plače kroje odbornike; interesi prebivalstva, ki je za svo-brevažanje odvisno od milosti družbe, se zapostavil«. Vsa stvar zadnje stavke je bila sploh zavita v letak trik družbe, da se ohrani visoko voznino, publi-1 pa naj jo plačuje in zraven še stroške za druge ■medije, ki jih uganja župan s svojim političnim pu-jdovstvom. On drugače niti ne more, tudi če bi hotel. Tse nekaj drugega bi bilo, če bi imela Chicago socia-fetično administracijo. Tekom nekaj let bi cestnože-piški sistem prav gotovo postal javna last, in bi se kriral v interesu občinstva in ne za profite posamez-lov, kakor sedaj.
II VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Pričujoča številka "Proletarca" je 778.
Če je številka poleg vašega naslova manjša kot 1 je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Morite jo takoj, ali pa sporočite, da jo poravnate pozneje, sicer se vam list ustavi. Zlasti velja to za rožnike v tistih naselbinah, v katerih Proletarec lil zastopnika.
Poštni zakon zahteva, da je naročnina poravnani; istotako hočejo svoje tiskarna in drugi upniki, li čakajte, da vas upravništvo opominja s posebnim nnom. Ti opomini morajo za en čas izostati. Prvič stanejo denar, drugič pa vzamejo čas, ki je odločen a druga dela. Prosimo, uvažujte to!
UPRAVA PROLETARCA.
r^—
SEMINTJA.
Armade in delavstvo. — Večina v službi manjšine. — Umitje rok. — Razdvojenost. — Premoga manjka. — Fašisti razgrajajo. — Materijal za študije. — Še eni "radikalci".—Priznanje Mehike.
V začetku tega meseca je bilo že nad 4000 mož milice raznih držav v stavkovni službi, kar pomeni, da so protektirale privatno lastnino in stavkokaze — privatno lastnino radi slednjih. Več tisoč drugih je pod orožjem, pripravljenih vsako minuto, da vstopijo v akcijo. Člani milice in armade sploh so v veliki večini sinovi delavskih starišev. Governerji, ki pošiljajo milico proti štrajkarjem, so bili izvoljeni z večino delavskih glasov. Časopise, ki vodijo propagando proti stav-karjem, podpirajo delavci. Legislature, ki sklepajo zakone nasprotne delavskim interesom, so izvoljene z delavskimi glasovi. Kapitalistov je malo. Delavcev je veliko. Kapitalisti verujejo v organizacijo in v moč časopisja. S svojo propagando so pridobili večino delavcev za svoje stranke, in kapitalistični listi ogromno večino delavcev za svoje naročnike. Ker so delavske mase nezavedne, imajo kapitalistični interesi lahko delo. Socialistične organizacije, ki vzgajajo delavstvo, imajo težko stališče, ker se delavstvo zelo počasi uči, ker je nezavedno, ker je brezbrižno in čaka, da mu pride odrešenje iz devete dežele na kak čudežen način.
* * *
Današnja družabna uredba je krivična za večino ljudi; in večina ljudi se tega zaveda. Ne zna si pa pomagati, da bi izboljšala razmere, odpravilo krivico in jo nadomestila s pravico. Za to je treba znanja, zavednosti in predvsem organizacije. Taka organizacija je socialistična stranka, ki stremi za preuredbo sistema, ki bo pravičen za vso družbo. Ampak delavstvo rajše izgublja vse svoje energije v dolgotrajnih stavkah, moč vlade pa prepušča nasprotnikom svojih interesov. Kritizira se mnogo med delavstvom, toda zelo malo proti pravim krivcem, ki so med maso delavstva, tistega delavstva, ki skeba nad dan volitev, ki dela štafažo sto-procentni dolarski gospodi pri njenih patriotičnih slavnoStih, ne stori pa ničesar za ojačanje svoje bojevne organizacije na političnem polju. Vse to je ozdravljivo. Širite socialistični tisk med delavsko maso, pridobivajte jo v socialistično organizacijo in njeno duševno obzorje se bo spremenilo delavstvu v prid. * * *
Predsednik Harding je poskušal napraviti med unijo stavkujočih železničarjev in kompanijami sporazum. Prve njegove pogoje je unija odklonila, ker so bili zanjo nesprejemljivi. Druge so odklonile železniške kompanije, in Harding si je umil roke. On je storil svoje "dolžnost". Sedaj naj gledajo unije in družbe, kako še bodo pobotali, ako se bodo. Ainpak promet ne sme biti oviran, vsaj ne za dolgo časa. Tako pravijo v Washingtonu. In po mnenju vseh pravih Američanov je promet oviran zato, ker .ene stroke železničarjev stavkajo. Če bi delali, bi bilo yse v redu. Kar se tiče življenskih razmer železničarjev — kdo bi se zato sploh brigal! In če se tuintam vsled nereda v prometu ubije dvajset, trideset, petdeset potnikov, kaj zato! Samo profit je važen.
Stavka železničarjev bi bila hitro dobljtna, če bi ostale unije železničarjev imele nekoliko več smisla za solidarno nastopanje v bojih kako posamezne stroke železničarjev. Pravzaprav bi moralo imeti železniško delavstvo samo eno unijo, kar bi pomenilo manj bojev, manj plačanih uradnikov, večje uspehe, boljši prometni sistem. Ampak tako daleč še nismo dospeli. Komaj je bilo opaziti, da so se vsaj nekatere železničarske unije in bratovščine, katerih članstvo sedaj ni na stavki, zganile in ponižno povedale Washingtonu, da jim je težko delati v družbi s skebi in gledati vsepovsod oborožene čuvje, ki protektirajo skebe. Če bi to povedale vsaj malo bolj na glas, nekoliko energičnejše, bi bilo bolje. Ampak boljše je vsaj nekaj kot nič. Sčasoma bodo spoznale, da pomeni poraz ene stroke železničarjev oslabljanje unij drugih strok. Menda se nihče ne uči tako težko, kakor delavstvo. Toliko ima izkušenj, pa meži pred njimi.
* * *
Premoga primankuje. Načrti operatorjev zlomiti stavko pred izčrpanjem zalog premoga se niso posrečili. S stavkokazi se ga ni moglo nakopati toliko, da bi zadoščalo za tekoče potrebe dežele. In sedaj je tu kriza — pomankanje premoga. Podvzeti so skrajni koraki, da se zlomi odporno silo stavkarjev. Imenovan je "diktator", ki ima nadzorstvo nad distribucijo premoga. Vrše se konference in vsaki dan obljubljajo, da bo stavka premogarjev "drugi" teden končana. Zmerom ne bo trajala, to je razumljivo. In tudi avtokracija operatorjev ne bo večna. Prenehala bo, kadar se delavstvo zavzame združiti svoje moči tudi v enotni politični stranki zavednega delavstva, ki bo izvedla socializacijo naravnih bogastev in prometnih sredstev. Potem bo sledilo počasi v^e drugo, kar je potrebno za prehajanje iz kapitalizma v socializem.
• * *
Italija, ki je v zadnji vojni "osvobodila" vse svoje brate in hčere, nima več iridente; ima pa fašiste, ki razgrajajo po deželi, more in rušijo. Italijansko delavstvo, še pred dobrim letom mogočen faktor, je v odporu proti fašistom skoro brezmočno. Generalna stavka, pričeta, da izsili strožje nastopanje oblasti proti terorju fašistov, ni dosegla zaželjenega namena. Nasprotno, moč fašistov se utrjuje.
* * *
"Proti fašistom bi bilo izdatno le eno sredstvo: sodelovanje socialistov v vladi, ali pa podpiranje take vlade, ki bi bila pripravljena zatreti teroristično delovanje fašistov." Tako argumentirajo "reformisti". Eks-treinisti pravijo, da je naloga socialistov biti v opoziciji. In italijanski socialisti so v opoziciji, dasi je med njimi močan element za sodelovanje v vladi. Dokler je stranka šibka, je absolutna opozicija na mestu. Ko postane stranka sila, kakor je v Italiji, kjer je izmed vseh drugih najjačja, nastane vprašanje, kako lahko doseže več: ali z brezobzirno opozicijo, katere ne more niti izvajati v vseh slučajih, ali z vstopom v vlado, s sprejetjem vlade, ali pa s sodelovanjem s takimi strankami, katerih programi so najbljižji vsaj minimalnim socialističnim zahtevam. Eno je gotovo: križajoča, nepremostljiva mnenja italijanskega radikalnega delavstva so oslabila njegove organizacije in s tem njegovo odporno in konstruktivno silo. Kakor eksperimenti v Rusiji, tako so tudi .eksperimenti radikalnega delavstva v Italiji materija! za študije, iz katerih se delavstvo za svoje bodoče boje lahko veliko nauči. In nauči se iz njih lahko le to, kako se ne sme delati, če se hoče doseči sigurne uspehe.
Pri raznih primarnih volitvah za kandidate ti zini senat zmagujejo "radikalci" v republikanski i demokratski stranki. To smatrajajo nekateri za d* pojav, za streznjenje ameriških volilcev. To mm ni pravilno. Radikalci v demokratski stranki so le ti ki, ki so nekoliko liberalnejši od konservativnega nrf stva v stranki. Ampak vsak teh radikalcev ima snj posebni radikalizem. Isto velja za radikalce v repni kanski stranki. Kadar bodo ameriški volilci glasonl za kandidate RADIKALNE stranke, se bo lahko gon rilo o streznenju. Dokler bodo menjali le osebe v repi blikanski in demokratski stranki, bodo ohranili koa
trolo nad vlado privatni interesi.
* * *
Za časa boja med čikaškim stavbinskim delat stvom in podjetniki je bilo par policajev ustreljeni! Krivde umora so bili obdolženi nekateri unijski odbor niki "kriminalnih karakterjev". Sedaj je prišlo ni dan, da so bili morilci karakterji iz nižin življenja, 1 so se preživljali z ropom, s stavkokaštvom in s protek tiranjem stavkokazov. Ta najdba ne bo koristila sta* binskemu delavstvu v Chicagi. Kajti dejstvo je, da i nekateri odborniki res poslužujejo taktike bomb. dasi res izsiljevali podkupnine od kontraktorjev, sploh, di so se posluževali nečednih načinov v svojih prizade > vanjih doseči sredstva zase, ali za unijo, ali pa izpod riniti svoje tekmece. Nazadnjaštvo v odborih nekate rih čikaških stavbinskih unij je splošno znano. In o stalo bo na krmilu, dokler se delavstvo ne izpametuj in nadomesti sedanje odbornike z ljudmi, ki poznaj« razredni boj, predvsem, da jih nadomestijo s takimi ki so razredno zavedni in znani kot aktivni delavci s socialističnem gibanju. Kadar se to zgodi, ne bo vet Landisevih razsodb, niti ne bombnih napadov in dn gih "kriminalnih" dejan j. Podjetniki skrbe, da so izvoljeni v odbore nazadnjaški voditelji, in kadar ne de lajo povsem po njihovi volji, jih razglasijo za kriminalce.
* * *
Mehika se je odločila sama razpolagati s svojn poljem, rudami in oljem, odvzela je nekatere koncesije — po krivici pridobljene — tujim kapitalistom, ra-delila nekaj zemlje med peone in naložila davek u rudo in olje, od katerega vlečejo dobiček tuji kapita-listi. Od teh bogastev ni ostalo v deželi drugega kakor nizke plače, ki jih dajejo domačemu delavstvu tujt družbe. Mehiko nima mogočne mornarnice, ne velike armade. Zato so kapitalisti ignorirali njene zakone, odklonili plačevanje davkov in na pomoč so jim prišle še vlade velesil, ki so diktirale Mehiki, kakšne morajo biti njene postave v pogledu privatne lastnine, ie hoče dobiti priznanje. Z mehikansko vlado se je ravnalo kakor s kakšnim izobčencem — samo zato, ker $• se v zadnjih letih povspeli na krmilo mehiške repi blike ljudje, katerim so ljudski interesi domačega pri bivalstva več kakor interesi tujih kapitalistov. Končno je morala Mehika popuščati. Kakorkoli želi Obregonfc va vlada dobro prebivalstvu Mehike, dasi je dobila pri zadnjih volitvah večino, četudi je uvedla v (kželoret kakršnega že dolgo ni bilo, se vendar tudi vlada Zedinjenih držav protivi priznati sedanjo mehiško via-'do, ker ne daje zadostnih garancij interesom, ki posedujejo posestva v Mehiki. Mehiko, kakor Rusija, potrebuje "priznanja" tujih držav, kar pomeni normall stike in odnošaje, ti'govske zveze itd. Kajti, v današnji« družbi ne more biti nobena dežela absolutno neodra-1 na od drugih dežel. Zato popušča Obregonova vlaifl Zadnje dneve je prišlo poročilo, da je mehiško vrha« no sodišče proglasilo točko 27 Caranzove konstitiicijJ
/
ti daje vladi pravico konfiscirati posestva tujih kapitalistov, za neustavno. Mehika se je od Zedinjenih dr-iav precej naučila, med drugim važnost vrhovnega so-pri odločevanju, kaj je in kaj ni ustavno. Pri tem pi bo čakala priložnosti, da proglasi točko 27 zopet »slavnim. To se zgodi, kadar bo imelo kako besedo v Washingtonu tudi ameriško delavstvo.
j? j? jf
Agrikultura v sovjetski Rusiji.
1'oročila o letošnji letini v Rusiji so si še vedno nasprotujoča. Ena trdijo, da bo pridelek bogat kakor ie dolgo ne, druga, da bo pomanjkanje živil tudi prihodnjo zimo, dasi ne tako občutno kakor zadnjo. Pri-delek v tistih krajih, katere je suša zadnje poletje najbolj prizadela, ne bo zadovoljiv tudi v slučaju ugod-nega vremena, prvič, ker so ljudje fizično oslabljeni vsled dolgotrajnega pomanjkanja in raditega v veliki večini nezmožni za naporna dela, drugič, ker jih je veliko pomrlo, tretjič, ker ni bilo semen na izbiro, četrtič, ker je mnogo živine poginilo, oziroma je bilo poklane in primanjkuje posebno volov, petič, ker vla-po vsej Rusiji občutno pomanjkanje poljskega o-rodja. Kakor domneva "Soviet Russia" z dne 1. avgusta, potrebuje danes Rusija za svoje poljedelce najmanj 715,000 plugov. Za oranje zemlje se poslužujejo sedaj najprimitivnejših, večinoma lesenih plugov, in kakor pripoveduje ena statistika, opravi v Ameriki povprečno en farmarski delavec toliko dela, kakor v ji sedem delavcev. Ta razlika je v tem, da se tam »rje večinoma z malimi, primitivnimi plugi, rahlja miljo s starimi branami, žanje s srpi, kosi s kosami, i žito s cepci, okopava z motikami itd., med tem, ko sc na večini ameriških farem opravlja vse to delo stroji. Strojev imajo ruski poljedelci zelo malo.
Rusija je bila pred vojno žitnica Evrope. Njenj pridelek žita je bil ogromen, toda bi bil lahko trikrat večji, ako bi imela Rusija umnejše poljedelstvo. Med vojno in po vojni je rusko poljedelstvo veliko trpelo in tako je danes v Rusiji pomanjkanje sadežev, žita in mesa, dasi bi bilo lahko vsega v izobilju. Zato se sovjetska vlada trudi: prvič, da dobi zaupanje pri kme-iih, drugič, da jih nauči čitati, tretjič, da jim vzbudi imimanje za moderno poljedelstvo. V ta namen so. organizirane posebne skupine, ki uče seljake umnega poljedelstva. Toda oni potrebujejo orodja, na miljone kos, srpov, motik, grabelj, bran, plugov itd.
V kolikor dopuščajo ruski vladi finančna sredstva, je pričela nakupovati vse te stvari v inozemstvu, toda zlata nima na kupe, njen izvoz, ki bi moral v normalnih razmerah pokrivati uvoz, je pa silno majhen. To so reči, ki silijo Rusijo na ponujanje koncesij inozemskim kapitalističnim sindikatom in na prizadevanja napraviti trgovske dogovore s tujimi deželami.
[ "Prijatelji Sovjetske Rusije" v Ameriki, ki vodijo pomožno akcijo v prid sovjetske Rusije, so pričeli s kampanjo za nabiranje poljskega orodja in prispevkov, ki bi omogočili nakup poljedelskih strojev. Podpreti je treba vsako pomožno akcijo, ki gre za tem, da se pomaga Rusiji gospodarsko na noge. Vendar pa so potrebe Rusije tako ogromne, da bo morala skrbeti za izdatnejša sredstva, predvsem na organiziranje tovarn U izdelovanje poljedelskih strojev in orodja. Eno tako , tovarno ima v Rusiji ameriški trust za poljedelske stroje (International Harvester Company), ki pa je
po ruski revoluciji prenehala z obratom. Sovjetska vlada je obljubila temu trustu garancijo za varovanje njegove lastnine in ga povabila, naj obnovi obrat. Ako se sedaj v tej tovarni kaj dela, piscu ni znano.
Pri obnovitvah obrata v ruskih tovarnah so še druge težave, predvsem slaba prometna sredstva, pomanjkanje sirovin, kuriva, strojev, tehnikov, izvežba-nega delavstva, razni zakoni itd. Proces ekonomske obnove v Rusiji bo torej vsekakor počasen. Kakor je premagala vse druge ovire, bo morala preiti tudi te, ki drže skozi gospodarsko rekonstrukcijo. Graditi pa je počasno delo, in predno bo imela Rusija dobro urejeno industrijo, bo vzelo desetletja in predno bo imela moderno poljedelstvo, bo vzelo več ko eno generacijo.
Črna gora.
Črna gora (v drugih jezikih Montenegro, turško Karadagh) je širšemu svetu, razun po imenu, le malo znana dežela. Svojo samostojnost je dobila leta 1700, toda nekoliko svobode je imela že preje, kajti Turki niso mogli te gorate deželice in njenega bojevitega prebivalstva nikdar resnično obvladati. Od leta 1788 do 1878 je Črna gora sodelovala na strani Rusije v vseh rusko-turških vojnah. Zato je tudi uživala vso protek-cijo in podporo Rusije. Črnogorska vladarska hiša je bila vzdrževana z ruskim denarjem, pa tudi iz Dunaja je dobivala sredstva. Stara Avstro-Ogrska in carska Rusija sta namreč tekmovali za prvenstvo na Balkanu, ki je bil torišče večnih intrig imperialističnih sil. Ni-kita je to izrabljal v svoj prid in je jemal od obojih podporo.
Balkanska vojna, ki je izbruhnila leta 1912, je povečala ozemlje Črne gore, toda Skadra, katerega je najbolj želela, ni dobila, ker se je temu protivila Avstro-Ogrska. Tudi druge balkanske zavezniške dežele, kot Bolgarija, Srbija in Grška niso dobile vsega, kar so so se sporazumele vzeti Turčiji, ker so se temu pro-tivile evropske sile, v prvi vrsti habsburška monarhija. To je končno napravilo nesporazum tudi med balkanskimi zavezniki in nastala je vojna med njimi, v kateri je bila Bolgarija premagana s pomočjo Romunije, ki je izrabila situacijo in se povečala na račun Bolgarije brez kakih večjih naporov. Podoben trik je igrala Romunija na Ogrskem, kjer so njene čete sko-ro brez vsakega napora in bitk strmoglavile Bela Ku-novo komunistično vlado in ropale po deželi.
V svetovni vojni se je Črna gora pridružila zaveznikom 7. avgusta 1914. Avstro-ogrskim 'četam je prizadejala občutne izgube, dosegla je večje uspehe v Hercegovini in zasedla je zopet Skader v Albaniji, katerega pa ni ohranila, ker se je vojna sreča obrnila pozneje v prilog Avstro-Ogrski in Bolgariji. Avstro-ogrsike čete so zasedle Cetinje in okupirale skoro vso Črno goro. Kralj Nikita je pobegnil in je živel pozneje v Franciji, kjer je umrl dne 1. marca 1922. Ime kralja Nikite je tesno spojeno z zgodovino Črne gore, kateri je bil "gospodar" od leta 1860, ko je nasledil svojega strica Danila I. Bil je absoluten vladar deželice, pri-tem pa precej dober diplomat stare šole. Po podpisanem premirju je zavladal v Črni gori vpliv kraljeve srbske vlade, ki je razpisala volitve v črnogorsko skupščino. Ko se je prvič sešla, se je izrekla za od-stavljenje črnogorske dinastije in za zedinjenje Črne gore s Srbijo in drugimi jugoslovanskimi provincami, ki so spadale preje pod Avstro-Ogrsko.

Nikola, "gospodar" Črne gore, se ni nikoli odrekel pravici vladanja in se je smatral za edinega pravega vladarja Črne gore. Kakor so takrat poročali, so mu srbski vladni krogi ponujali pol miljona dolarjev, če se odpove prestolu in prizna Karadjordjevičevo dinastijo za vladarico Črne gore, kar je odklonil. Ampak Nikita, kakor tudi prestolonaslednik Mirko, sta izgubila pri Črnogorcih skoro ves ugled in spoštovanje, prvič, ker se je Niikita baje preveč strahopetno umaknil, in drugič, ker se je prestolonaslednik preveč prijazno vedel napram avstro-ogrski okupacijski armadi. \
Vprašanje črnogorske dinastije je držala v ospredju Italija kot orožje proti Jugoslaviji. Italijanska kraljica Jelena, ki je hči pokojnega Nikite, je porabila ves svoj vpliv, katerega itak ni imela veliko, da pomore svojemu očetu nazaj na Cetinje.
Črnogorci so si v začetku predstavljali združenje jugoslovanskih pokrajin drugače, kakor se je v resnici završilo. Smatrali so, da jim ostane gotova mera samostojnosti, mesto tega pa so prišli popolnoma pod srbsko oblast in mesto Nikite so dobili Petra, oziroma Aleksandra. Črnogorec pa ni rad podložnik tujcu, in tudi Srbe iz Srbije smatra za tujce. Pričeli so se upori, ki jih je potlačevalo srbsko vojaštvo, kakor so pripovedovale vesti, z naravnost brutalno silo. Pri volitvah v konstituanto so dobili komunisti v Črni gori pro-porčno zelo veliko število glasov, ravno tako tudi republikanci. In Črnogorci niso ne komunisti in ne republikanci. Svoje glasove so oddali tem strankam v znak protesta proti belgrajskemu režimu in proti Ka-radjordjevičevi dinastiji. Italijanska imperialistična klika je pridno izrabljala situacijo. V Rimu je obstajal posebni črnogorski odbor, ki je vodil propaganda za osvoboditev Črne gore izpod srbske tiranije. Ta propaganda se še vedno vrši, dasiravno je s smrtjo Nikite izgubila Italija dobrega zaveznika, ali bolje, dobro orodje za intrigiranje. Ko se je vršila genovska konferenca, so listi poročali, da je Čičerin, načelnik ruske delegacije, zahteval, naj se prizna tudi delegacijo Črne gore. Čičerin je bil na zboru diplomatov, pa je delal diplomatične poteze. Zahteva za ' priznanje zastopstva Črne gore je bila naperjena proti Jugoslaviji, katere vlada je skoz in skoz sovražna sovjetski Rusiji. In s talki 111 i vmešavanji se slabi državo. To je bil menda edini Čičerinov namen.
Dasi so Črnogorci po jeziku, kakor po veri, Srbi, se vendar ne smatrajo za Srbe v smislu, kakor Srbi iz Srbije ali Rosne, ampak kot nekak narod zase, ki ima svojo zgodovino, svoje običaje, svoje potrebe in zahteve. Pred vsem, Črnogorec sovraži vlado tujca, pa četudi je ta Srb iz Srbije, po veri in jeziku brat Črnogorca.	*
V gospodarskem oziru Črnagora sedaj še nima kakega posebnega pomena za Jugoslavijo kot celoto. Z vojaškega stališča pomeni Črna gora vrata v Skader, katerega je želela belgrajska kamarila na vsak način dobiti in v ta namen je bila pripravljena precej popustiti na svojih severnih mejah. Italija ji je bila glavna ovira, kajli ta je želela dobiti nad Albanijo, v kateri je Skader, absolutno kontrolo. To se ji ni posrečilo, pa tudi Jugoslavija nima še Skadra. Balkan je še vedno torišče za imperialistične spletke.
Pred prvo balkansko vojno je bila površina Črne gore manjša od površine Kranjske, toda po balkanski vojni se je povečala na 16,000 kv. km. Torej je bila nekoliko večja od skupne površine Kranjske, Istre in Trsta pred razkosanjem. Leta 1912 je imela Črna gora
ilbao-
kjer

285,000 prebivalcev, sedaj pa jih ima nekaj nad | miljona.
Gorata in nerodovitna je Črna gora, globoko jedene so doline med visokimi gorami, ki se dvigi 2500 m visoko, deloma pokritimi z gozdovi, dasiri no je tudi v teh gozdovih sekira že močno pela. V ratih krajih Črne gore se bavi prebivalstvo z živinoi jo, za katero ima na razpolago obsežne pašnike,: v dolini proti Skadrskemu jezeru se je razvilo dol urejeno poljedelstvo, ki pa ni nikdar moglo zadostiti potrebam dežele, vsled česar je bilo razumljivo stri ljenje takratne črnogorske vlade po rodovitnih al skih nižavah.
Industrialno ni pomenila Črna gora nikdar nič sar, čemur je pač pred vsem kriv značaj prebivalstvi in dejstvo, da manjka Črni gori izdatnih voda. Kras! tla so namreč tudi tu popila vse večje toke in tečejo večje reke, so tudi težko dostopne in tako ozl» zajedene v doline, da na uvedbo večjih industrij mislit i ni bilo mogoče.
Drina s Tare, Pivo in Limom teko proti Donavi Zeta, Morača in Rijeka v Skadrsko jezero proti Jadrai skemu morju. Razvodje gre od Lovčena preko Grahov do Maganika 2134 m, preko Stola 2259 in v Seven albanske gore.
Izmed gorovja je najvišje pogorje Durmitor i rovo pečino 2528 m. Durmitor velja za ugasel vulkai za kar govori tudi dejstvo, da je najti tam eruptivn porfirno kamenje.
Poleg že omenjenih gora je omeniti še Kučki Koi 2490 m., Gradište 2216 m., Jabianov vrh 2203 m., Žijov 2133 m., Ljubično 2239 m. in Visitor 2260 m. Lovce«, ki je zapiral Črno goro proti Kotoru, se dviga 17.")!) i visoko.
Izmed mest je največje Peč z 18.000 prebivala nato Podgorica z 10,000, Ulčinj in Nikšič, vsako s i 000, Cetinje s 4,500 in Bar z 2,000 prebivalci.
Iz Bara, ki je še prav primitivno pristanišče, ozkotirna železnica z Virpazar ob zapadnem kona Skadrskega jezera. To je menda še sedaj edina železni ca v črnigori.
Prebivalstvo Črne gore je, kot že omenjeno, več del srbsko, pri okupaciji po balkanski vojni pa je i bila Črna gora tudi mnogo Albancev, ki so po večini kristjani ali mahomedanci, dočim so Srbi pravoslavi vere z malimi izjemami.
Metropolitu na Cetinju je bilo podrejenih tli hiostanov, katerih najslovitejši so na Cetinju, v Ostro-gu in Morači. Katoličani pa so bili preje podrejeni katoliškemu metropolitu v Baru.
Zanimivo je, da po zedinjenju ne vlada nikako prijateljstvo med srbsko in črnogorsko pravoslavno hovščino. Nekateri črnogorski popi javno sodeluje v protisrbski propagandi. Da-li bi se Črnogorci zaib voljili z avtonomijo v sedanjih mejah SHS, je te; reči. Po centralistični formi Jugoslavije tvori Črnagi ra krajevno oblast s svojo skupščino, katere pa ni m jo niti toliko pravic, kakor so jih imeli deželni zb v prejšnji Avstriji.
O kakem socialističnem gibanju v Črni gori ni i govora, ker ni industrialnega proletariata. Komunist čni glasovi, kot omenjeno že v začetku, so bili le | test proti Srbiji. Črnogorci bi se 1 menda še najbi sprijaznili z republikansko formo Jugoslavije in pa obširno avtonomijo. Za popolno samostojnost so majhni in v gospodarskem in kulturnem oziru bodo, mnogo hitreje napredovali združeni z ostalo Jugoi vijo, kakor pa, če bi se borili za eksistenco sami. S veda, predno se more govoriti o kakem napredku. 1

teta v Jugoslaviji kot celoti precej reform in mnogo reč volje za konstruktivno delo. Z zdravo, ustvarjajo-to taktiko, bodo izginila razna "narodnostna" vpra-iioja v Jugoslaviji, kot so hrvatsko, macedonsko, čr-logorsko in slovensko vprašanje.
jf jfj?
Delavske šole v Zedinjenih državah.
Jugoslovanski Oddelek F. L. 1. S. Ustanovi ljudskih šol, kakršno so ustvarile Zdru-pe države, ni para na svetu. Poleg prevažnega vz-jevalnega delovanja, ki se vrši v šolskih poslopjih, »se pa razvile v zadnjih letih razne drage oblike vz-ijevanja za odrasle.
Ena izmed teh prosvetnih ustanov za odrasle so jelavske šole. Pri tem ne mislimo na "university ex-insion" (ljudsko univerzo), dopisne šole (correspon-uce schools), javne govornice (public forums), ali u vzgojo, ki jo nudijo delodajalci, ali na "industrijal-r tečaje. Marveč pod delavsko vzgojo (workers' edu-ation) mislimo one šolske ustanove, ki so jih ustvari-idelavci sami in ki tvorijo del delavskega gibanja. V ta se delavska vzgojevališča razlikujejo od drugih o-llikvzgojevanja za odrasle.
Mogočnosti, ki jih nudi vzgoja odraslih delavcev, plačujejo in oživljajo zanimanje neprestano nara-iajočega števila moških in žensk. Že do sedaj imamo iraznih mestih Združenih državah okoli trideset pro-jttnih institucij, poznanimi pod imenom "labor col-|es" "trade union colleges," "workers' universities", wrkers' classes," "trade union educational depart-Bts" ali "labor educational committees." [ Delavske šole, kakršne so se razvile vtej zemlji, udrinje delavski denar; delavske organizacije jih u-pljajo in nadzirajo. Dostikrat se dogaja, da ena šali linija otvori svoj "labor college" za svoje člane, labere potrebna denarna sredstva in nadzira delav-Bttake ustanove, kakor je to slučaj z International Idies' Garment Workers' Union; oziroma to stori fcipina takih uni j, kakor n. pr. The United Labor E-leation Workers' Union; ali pa "The Trade Union College" v Bostonu; ali pa zopet delavska federacija ledine države, kakor na pr. v Pennsylvaniji. Doseli so se napravili raznovrstni poskusi. Večina delav-n šol je popolnoma pod kontrolo strokovnih unij, i imamo tudi šole delavskih zadrug in newyorsko ud School for Social Science, ki temelji na stran-irski podlagi. (Socialistična ustanova. — Op. ur.)
Kaj je svrha delavskega vzgojevanja? Glavni smo-lerteh šol in tečajev je razširjati prosveto med široke ielavske mase z delavskega stališča. | Uspehi teh delavskih šol do danes dokazujejo, da ilavci hrepenijo ne le po znanju onih stvari, ki so v te povečati njih zaslužek, marveč da stremijo tudi ►najboljši splošni izobrazbi.
f Poleg splošne izobrazbe za široke delavske mase, li jo pospešujejo na raznovrstne načine potom teča-v, sestankov, predstav itd., imajo delavske šole še »jo svrho, da dajejo bolj nadarjenim in ukaželjnim itaveem posebno izobrazbo v znanostih, zlasti v soci-plnih vedah. Tečaji v to svrho so različni. Vključuje-tne le narodno gospodarstvo in socijologijo, marveč J literaturo, angleščino, matematiko, tekoče dogod-Ulasbo, dušeslovje, telovadbo in razne druge pred-il(. Ali najobljubnejši tečaji v delavskih vzgojevali-I so narodno gospodarstvo, zgodovina, pregled o
industrijalnem razvoju, zgodovina delavskega gibanja, literatura in politična veda.
Tretja svrha delavskih šol je vzgajati delavske voditelje, upravitelje in organizatorje strokovnih unij. Sprejemajo se nadobudni mladi delavci, da se izšolajo v to svrho. Taki tečaji vključujejo predmete, kakršni so delavska zakonodaja, delavske odškodnine, indu-strijalno in zdravstveno zavarovanja, delovanje za časa stavke in nezaposlenosti, problemi industrijalne uprave in produkcije, unijski in organizacijski problemi in govorništvo.
Naravno je, da se metode skupnega šolanja ne morejo vporabljati za vzgojo delavskih voditeljev oziroma za intenzivno izobrazbo malih skupin izmed delavskih mas. Ustanavljajo se za to mali razredi za sistematični poduk, ki se razteza skozi nekoliko let in vključuje obisk tedenskih tečajev in čitanje mnogih knjig. Ker se ne more zahtevati od odrasle osebe, da mirno presedava vsak teden skozi imnogo let na šolskih klopeh, med tem ko učitelj drži svoja predavanja, se je iznašla Sokratova metoda — vprašanja in odgovori — za delavsko vzgojo. Delavski tečaji se vrše navadno v delavskih domih, ali v mnogih mestih se poslužujejo tudi javnih šolskih poslopij.
Že odkar so se take ustanove za delavsko vzgojo začele razširjati po Združenih državah, se je občutila potreba po neki centralni organizaciji, ki bi koordinirala vsa ta prizadevanja za delavsko izobrazbo in novim ustanovam stavila na razpolago izkustva starejših. Tako sodelovanje se je udejstvilo na First National Conference of Workmen's Education, ki se je obdržala v New Yorku v aprilu 1921. Na tej konvenciji so se sestali vsi voditelji na polju delavske prosvete, vodje delavskih organizacij, učitelji, profesorji in mnoge druge interesirane osebe. Ob tej priliki je bila ustanovljena centralna ustanova pod imenom Workers' Education Bureau of America, kateri na čelo je bil postavljen James H. Maurer, predsednik Pennsylvania State Federation of Labor; za tajnika je bil postavljen Spencer Miller Jr., predavatelj na Columbia University. Pravila te centralne organizacije so bila tedaj odobrena. Njena svrha je: "Da nabira in širi informacije o prosvetnih prizadevanjih kateresibodi skupine organiziranega delavstva; da koordinira in podpira z vsemi mogočimi sredstvi obstoječa prosvetna prizadevanja organiziranih delavcev in da povzbuja k osnovanju nadaljnib podjetij za delavsko izobrazbo širom vseh Združenih Držav."
Za informacije glede poedinih ljudskih delavskih šol ali glede vsega gibanja sploh se interesiranci lahko obrnejo na Workers' Education Bureau, 435 West 23rd Street, New York City.
Gibanje Za delavsko izobrazbo v Združenih Državah je v splošnem še le štiri leta staro in še nahaja še le v svojih početkih. Vzlic temu hitro napreduje in utegne postati ena vitalnih sil v gibanju ameriškega delavstva in v prosvetnem razvoju te dežele sploh.
Strokovne unije v Avstraliji.
Avstralski biro za statistike izkazuje, da je bilo leta 1920 v Avstraliji 796 strokovnih unij, ki so imele 684,450 članov. Od prejšnjega leta je število unij napredovalo za 25 novih unij in članstvo se je pomnožilo za 56,775.
Skupno število avstralskega delavstva presega komaj nekaj nad miljon. Iz tega sledi, da ga spada 68% odstotkov k unijam, proporočno veliko več, kakor v Zedinjenih državah, kjar je večina delavstva neorganiziranega.
LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ:
Dva starca.
Dva starca sta se bila zaobljubila na božjo pot v Jeruzalem. Eden njiju je bil premožen kmet; ime mu je bilo Jefim Tarasič Ševeljev. Jelisej Rodrov, drugi, je imel le malo posestva.
Jefim je bil časti-vreden mož; ni pil žganja, ni kadil in njuhal tobaka, ni psoval nikoli svojega bliž-njika in se je držal v vseh rečeh vrlo in strogo. Izvoljen za starosto, je opravljal dvakrat svoj posel z vso poštenostjo. Imel je dva sina in oženjenega vnuka, in vsi so živeli skupaj. Izgledal je zelo dobro, še-le v njegovem sedemdesetem letu mu je začela siveti brada.
Jelisej, star možiček, ne bogat ne reven, je svoje dni hodil okoli tesat; zdaj na starost je živel doma.in redil čebele. Eden sinov je delal zunaj doma, drugi je živel pri očetu, Jelisej je bil dobrodušen in vesel. Ob priliki je pil svoj kozarček žganja, njuhal je tobak in je rad prepeval. A bil je tih človek, je živel v miru s svojci kakor s sosedi. Majhne rasti, črnkast s kodrasto bradico, je imel kakor njegov patron, prerok Elizej, plešo po celi glavi.
Že davno sta se bila zaobljubila in se domenila, da pojdeta skupno, a nikoli ni Tarašič utegnil; komaj je bila kaka stvar opravljena, takoj je moral začeti drugo; izdaj je oženil vnuka, zdaj je čakal, da se vrne mlajši sin od vojakov, in ta čas si je zidal hišo.
Nekega praznika sta se sešla starca in se usedla na tramovje za novo hišo.
"Kdaj, boter,' je pričel Jelisej, "izpolniva svojo obljubo?"
Jefim je nagrbanil čelo.
"Treba še počakati," je menil. "Je hudo leto zame. . . . Začel sem zidati hišo, mislil sem; kaj malega čez sto rubljev pojde za to; in zdaj sem že pri tretjem stotaku in 'hiša še ni gotova. Pred poletjem se ne bom mogel odtrgati. Poleti pa, če Bog da, se napraviva na pot."
"Jaz pa pravim, da ni nič odlašati. Treba iti zdaj. Spomlad imamo, to je zdaj pravi čas."
"Naj bo pravi čas, boter; a delo je enkrat v teku
—	ali naj ga vrže človek v kot?"
"Kakor da bi ne imel nobenega! Tvoj sin opravi vse delo."
"Kako bo ta vse delo opravil! Moj starejši ni zanesljiv, zapelje ga kakšniikrat."
"Kadar bova v grobu, boter, bodo izhajali tudi brez naju. Tvoj sin se mora učiti."
"Je že prav. Jaz pa bi rad napravil vse pod svojimi očmi."
"Ej, ljubi moj, človek nikdar vsega ne opravi. Tu pomivajo zadnjič pri nas ženske, pospravljajo za praznik. To in ono je potrebno, ne morejo dogotoviti vsega dela. Starejša sinaha, pametna ženska, pravi nazadnje: Hvala Bogu, da pride praznik, ki ne čaka na nas. Drugače, je rekla, kolikor bi tudi delale, bi vendar ne izdelale."
Tarasič se je zamislil.
"Veliko denarja sem potrošil za zidavo; in na to pot tudi ne moreš s praznimi rokami. Ni majhen denar
—	sto rubljev."
Jelisej se je smejal.
"Ne greši, boter. Tvoje premoženje je desetkrat toliko ko moje, in govoriš o denarju. Le povej, kdaj greva. Jaz nimam nobenega denarja pri rokah, a za na pot ga bom imel."
Tudi Tarasič se je smehljal.
"Glej ga no, za kakšnega bogatina se tu postavljal Kje pa boš vzel denar?"
"Bom doma spraskal skupaj. . . bom kje kako fr bil. . . deset panjev odstopim sosedu, že dolgo pros zanje."
"Potlej, če bo dober roj, se boš pa kesal."
"Kesal? Ne, boter! Se nisem v življenju kesal dragega nego svojih grehov. Ni nič dražjega nego je duša."
"Imaš prav, a tudi ne more biti dobro, če ni m domu vse v redu."
"Če pa v naši duši ni v redu, potlej bo še hujše.
Obljubila sva — dajva iti."
* * *
Jelisej je pregovarjal tovariša. Jefim je preraišljfr val in premišljeval, na jutro je prišel k Jeliseju.
"Pa pojdiva," je rekel. "Imaš prav. Smrt in življenje sta v božjih rokah. Dokler je moč treba iti."
V enem tednu sta bila pripravljena za na pot. ]
Tarasič je imel denar doma. Vzel si je stodevet-deset rubljev, dvesto jih je pustil stari.
Tudi Jelisej je bil gotov. Deset panjev z zarodom vred je bil prepustil za sedemdeset rubljev sosedu, trideset rubljev je zbrskal doma; stara mu je dala zadnji kar je bila prihranila za svoj pogreb, tudi sinaha je dala, kar je imela.
Vsa dela je bil izročil Jefim Tarašič starejšemu s-nu; kje in koliko je treba napraviti sena, kam je treba navoziti gnoja, kako dogotoviti in pokriti hišo. Vsako stvar je bil preudaril in vse odredil.
Jelisej je samo naročil stari, naj mlado zalego v prodanih panjih dene posebej in odda sosedu, pošteno, z zadnjo čebelico. O domačih opravilih ni niti» čel govoriti: saj bo videla sama, kaj in kako je st» riti.
Ženske so jima napekle pogač, jima naredile malhe in urezale novih eunj za na noge; obula sta noff škornje, vzela povrhu še opanke in šla. Domači so spremili kos pota in se poslovili.
Jelisej je bil veselega srca; ko je bila vas za nji( je pozabil na vse opravke. Mislil je samo na to, kal bi ustregel tovarišu, ne rekel nikomur Žale besede,! miru in slogi prišel na cilj in se potem vrnil domgj Ali je šepetal gredoč kako molitev ali pa je pripovedj val kaj iz življenja svetnikov. Ako sta srečala na po| kakega človeka ali prišla v prenočišče — z vsakim j izkušal prijazno občevati in mu reči ljubeznivo bes< do. Hodil je — in se veselil.
Enega Jelisej ni mogel pogrešati: namenil seji da ne bo več njuhal, radi česar je bil pustil doma sv« jo tobakiro iz brezove skorje; a manjkalo mu je ne« sa. Medpotoma je dobival malo tobaka v dar; pa je« časa do časa zaostajal za tovarišem, da bi ga ne zape Ijal v greh, in je njuhal.
Tudi Jefim Tarasič je dobro korakal, ni stori nič slabega in ni govoril nič nepotrebnega; a manjb lo mu je lahkosti na duši. Skrb za domačijo mu ni šl iz glave. Vedno je mislil, kaj se pač zdaj doma godi če ni pozabil sinu kaj reči, če bo sin tudi vse prj naredil. . . Ako je videl medptoma, da sade krompk ali vozijo gnoj, vedno je moral misliti na (lomili sina. Mikalo ga je, da bi se vrnil — rad bi bil dnini vodilo in sam poprijel.
* * * *
Starca sta romala že pet tednov; ponosila sta liB la opanke in si morala kupiti nove. In prišla sta k Ktl lorusom. Doslej sla bila za prenočišče in kosilo vsati-l krat plačala; pri Malorusih pa so se kosali ljudje,kibl
j« sprejme; prenočevali so ju, jima dajali jesti in niso marali vzeti denarja; devali so jima v malho kruha n na pot in tudi pogač.
: Tako sta bila prehodila starca svojih dobrih sedemsto verst, preromala še eno gubernijo in prišla v kraje, prizadete od hude letine. Ljudje so ju sicer sprejemali pod streho in niso zahtevali plačila tza pre-ooievanje, a jesti jima niso dajali ničesar. Niti kruha liso imeli povsod, včasih ga za denar ni bilo dobiti. Preiečeno leto, so pripovedovali ljudje, ni bilo nič o-kodilo. Bogatini so bili uničeni, prodati so morali vse; ki so drugače za silo živeli, so obubožali popolnoma; in reveži so ali šli po svetu ali beračijo ali se kako doma prerivajo skozi — pozimi so jedli pleva.
Starca sta prenočila nekoč v večjem kraju, kupila lakih petnajst funtov kruha in odrinila pred jutranjo juro, da ne bi hodila toliko po vročini. Okoli deset verst sta premerila, ko sta dospela k rečici; sedla sta tje, zajela vode v lonček, nadrobila noter kruha, jedla in premenila cunje na nogah. Jelisej je privlekel ven svojo tobakiro, nad čemer je Jefim Tarasič zmajeval glavo.
i "Zakaj ne zagnati proč take nesnage?" i Jelisej je zabranil roko.
I "Greh me je premagal," je rekel. "Kaj se hoče. ."
Ko sta se odpočila, sta potovala naprej. Ko sta bila prehodila še kakih deset verst, sta prišla skoz veliko vas. Pripekalo je. Jelisej se je čutil čisto upehanega, hotel je počivati in piti, a Tarasič je stopal naprej. Tarasič je bil trdnejši v hoji in Jelisej se je s težavo vlekel za njim."
"Rad bi bil pil," je stokal.
"Pa pij. Jaz ne maram."
Jelisej se je ustavil. [ "Ne čakaj na me. Grem samo pit tukaj v hišo. Brž te dojdem." I "Dobro."
In Jefim Tarasič je šel sam po poti. Jelisej je stopical proti koči.
Koča je bila majhna, spodaj črno prebarvana, zgoraj belo, a glina se je bila že vsa odluščila. Vhod jebilz dvorišča. Jelisej je stopil na dvorišče; videl je ležati tam golobradega, suhega človeka, srajco vtaknje-10 za hlače, kakor je pri Malorusih navada. Legel je bil pač v hlad, a solnce je sijalo naravnost nanj, in on je ležal in ni spal. Jelisej ga je poklical in ga poprosil vode. a človek mu ni odgovoril. Ta je bolan ali pa neprijazen, si je mislil Jelisej in šel k vratom. V koči je slišal jokati dva otroka. Potrkal je. [ "Gospodarji 1"
Nič odgovora. Potrkal je vdrugo.
"Kristjani!"
Nihče se ni ganil.
"Hlapci božji I"
Nobenega odgovora. Jelisej je hotel oditi, a je slišal ječati nekoga za vratmi. Ali se je zgodila nesreča z ljudmi? Treba pogledati. In Jelisej je šel v kočo.
Ni bila zaklenjena. Jelisej je šel skoz vežo in stopil v izbo. Na levo je bila peč; na desno, v sprednjem koto, je stala omara s svetimi podobami in miza, za mi-?zo je stala iklop. Na klopi, samo srajco na životu, je sedela starka, glava je slonela na mizi. Poleg sebe je imela suhega fantiča; izgledal je kakor vosek, trebuh je imel napihnjen — cukal je starko za rokev, jokal je io prosil. Težak vzduh je plaval po izbi. Jelisej je videl: zgoraj na zapečku je ležala ženska.
Ko je zagledala tujega moža, je starka dvignila glavo.
(Dalje prihodnjič).
Nekoliko zgodovine o kmečkih uporih na Slovenskem.
Kmečki upori na Slovenskem so se vršili že pred reformacijo in tudi po reformaciji, nekako od 1478 do 1713 leta, v večjem (1515 in 1573), zdaj v manjšem obsegu. To je bilo v svojem bistvu socialno gibanje, ki se je pojavilo na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Hrvaškem. Predno so kmetje segli po orodju, so izkušali doseči izboljšanje svojega položaja s prošnjami do svoje gospode, do deželnega kneza in cesarja.
Podložniki so nastopili proti temu, da bi gra-ščaki samovoljno izprevideli določila urbarijev, ker so se po pravici bali, da jim hoče gospoda izpodmak-niti pravna tla, na katerih je slonelo podložništvo, in jih pahniti v prvotno suženjstvo, ki so se ga bili rešili s toliko težavo. Ako prebiramo n. pr. pritožbe gorenjskih kmetov, ki jih je objavil Anton Kaspret, vidimo, kako ponižno prosijo podložniki, da se jim odpravijo krivice, in kako zagotavljajo, da molijo za zdravje in dolgo življenje svoje gospode. A ko postavna pot ni imela, uspeha, tedaj so kmetje v svojem užaljenem pravnem čutu posegli po silobra-nu, da si izvojujejo "staro pravdo," t. ,j. vpošteva-nje določb v starih urbarijih. In tako so "zažareli gradovi in samostani v maščevalnem ognju."
Prvi kmečki upori so bili omejeni zgolj na domači grad in domačega plemenitaša. Duševno in gospodarsko nizko stoječi podložnik se pač ni mogel takoj jasno zavesti, da lahko proti socialni krivici kaj opravi le organizirana moč. Kako napačno so še pojmovali položaj, je jasno iz tega, da so vabili k sebi tudi plemstvo, meščanstvo in duhovščino. Posamezni usmiljeni graščaki so bili izjeme, ki niso odločevale; kajti tedanji pravni in gospodarski red je zahteval uredbo, ki je slonela na socialni krivici.
Vse kmečko gibanje ni imelo izprva versko-cerkvenega značaja. Toda kakor je na Nemškem in drugod verska ideja vplivala na socialno gibanje, tako je bilo tudi pri nas.
Razne komunistične sekte, ki so nastopale v imenu evangelija za socialno svobodo in enakost, niso sicer pri nas našle globljega odmeva iz tega razloga, ker na Slovenskem ni bilo dovolj izrazitega proletariata; pri nas sta kmet in rokodelec še čutila tla pod nogami, imela sta še neki materijalen predmet, ki sta se ga oklepala. Zato se 'socialno gibanje v svitu verske ideje na Slovenskem ne vdaja hilijastičnim sanjam, marveč ostaja na realnih tleh. Slovenski kmet, tlačen, sprejema reformacijo, evangeljsko svobodo, da v njenem imenu zahteva uresničenje "božje besede".
Leta 1525 se že kažejo določno reformacijski vplivi na zahteve kmetov na Kranjskem: Odprava takse za odpustke in svobodna volitev župnikov po župljanih. Oglejski patrijarli je leta 1528 s pomočjo kralja Ferdinanda I. nastopal proti temu, ker se je ljudstvo upiralo plačevati cerkveno desetino in dajati duhovščini zahtevane darove.
t
Kolikor je imelo kmečko, gibanje, verski značaj v smislu reformacije, ker je nastopalo proti papežu in katoliški cerkvi, je bilo posvetni gospodi všeč, nasprotno pa je bilo plemstvo proti vsaki socialni olajšavi, ki jo je zagovarjal tudi cesar ; bilo je tisti nedolžni volk, ki mu hudobno jagnje kali vodo, poudarjajoč 1515. leta, da bo v sili rešilo dinastijo "pobožno zvesto plemstvo," in ne "nezvesti slovenski kmet."
Po uporu 1515. leta so zahtevali plemiči, da po-dro kmetje tabore, svojo edino obrambo proti Turkom. Dimitz dobro pripominja, da je plemstvo upor leta 1525 zadušilo v kali s tako odločnostjo, s kakršno se ni nikdar odlikoval zoper Turke.
Plemstvo je vsak upor kruto maščevalo; kot kristjan, katoličan ali protestant je bil slovenski kmet predmet verskega boja med katoličani in protestanti, kot podložnika ga je zatiral posvetni plemič in duliovski velikaš.
Pisatelji plemskega in duhovskega stanu nam mnogo več poročajo, kaj so delali razsrjeni kmetje, nego o tbm, kako so divjali neusmiljeni zmagovalci, kako so ravnali nečloveško, ne prizanašajoč niti ženam, niti otrokom in odirajoč kmete po zadušenem uporu tem huje. Značilno je sledeče dejstvo: Peta cerkvena zapoved se na Tolminskem ni glasila tako, kakor dandanes, ampak: "Ti imaš odrajtovati zapovedano desetino in kvartež." Tako so nekateri duhovniki učili še v novejšem času.
Dočim so bili prvi upori krajevnega značaja, hipen izraz nezadovoljnosti in bede, brez pravega načrta in jasnega cilja, vidimo pozneje, da je kmet polagoma spoznaval svoj položaj, vedno bolj zavedno in prihajal do prepričanja, da ga organizirane krivice more osvoboditi le organizirana lastna sila. Ob največjem kmečkem uporu leta 1573 nastopajo z združenimi močmi slovenski in hrvaški kmetje. Njih zahteve niso več samo izboljšanje gospodarskega stanja, njih cilj marveč je odstranitev fevdalizma, socialna svoboda sploh: Priznavajoč cesarja in nadvojvodo nad seboj si hočejo osnovati svojo vlado v Zagrebu, kjer bodo sami pobirali davke, svobodno trgovali do morja in sami varovali mejo pred Turki.
Velika ideja slovenskih in hrvaških kmetov je zahtevala strašnih žrtev. Zmagala je krivica nad pravico; sam ostrogonski nadškof Anton Vrančič je po porazu kmetov 1573. 1. pisal cesarju Maksimilijanu II., da se živini na Hrvaškem godi bolje nego kmetu. Uskoki, o katerih so mislili uporniki, da bodo njih zavezniki, so pomagali plemstvu; saj so se bili v večni borbi s Turki, ki je bila njih vsakdanji kruh, tako privadili nevarnemu življenju, da bi ga ne bili zamenjali za najboljšo službo v kaki drugi, mirni deželi. V svoji divji bojaželjnosti in surovi hrabrosti, vojaško organizirani s posebnimi pravicami in svoboščinami, niso mogli pojmovati socialne ideje, za katero so slovensko-hrvaški kmetje žrtvovali kri in imetje. In največji kmečki upor se je končal z barbarsko, po erdeljskem vzorcu prikrojeno in od hrvaškega bana, zagrebškega škofa Jurija Draškoviča vladarju v potrditev predloženo kaznijo Matije Gubca, kmečkega voditelja: kronali
so ga sedečega na razbeljenem železnem prestolu! žarečo železno krono!
Tako se je posvetna in duhovska gospoda ne-človeško maščevala nad onim, ki je hotel priboril slovensko-brvaškemu ljudstvu človeško življenje, m pa sebi kraljestva, kar si je bilo izmislilo plemstva da oblati kmečko gibanje.
Kjfaečka moč je bila strta za vselej, kajti poznejši upori so bili zopet omejeni na posamezne krt-je in brezuspešni.
Socialni boji slovensko-hrvaških kmetov so obenem narodni boji. Tujec in izkoriščevalec sta bili nerazdružljiv pojem. Proti bogati posvetni in dn-j hovski gospodi, ki je bila obenem tujega rodu. seji dvignil slovensko-hrvaški kmet, mali rokodelec in celo nižji plemič. Abditus v svoji analizi kmečki« uporov pravilno sklepa, da se narodni čut širok® mas na Slovenskem in Hrvaškem ni mogel kazati drugače nego v socialnem nasprotstvu.
Zakaj ni uspela slovenska reformacija in zalul se socialni boj slovenskih kmetov ni posrečil!'!
Proti slovenski re lormaciji sta se združili cer-j kev in država, jezuiti in Habsburžani, da jo zatnl kjer ni zadoščal moralni pritisk cerkve, tam je jhh magala nasilnost državne oblasti. Zanimivo je sta lišče habsburških vladarjev. Ko papež Pave! IH ni hotel priznati Ferdinanda I. za nemškega cesarja ker so ga izvolili protestantski volilni knezi, in ki mu je očital, da je podelil v imenu svoje?a brata cesarja Karola V., nemškim državim stanovom versko svobodo, takrat je Ferdinand I. po svojem da žavnem kancelarju Seldu zavrnil papeževo /.ahtevd tako ostro, da bi noben protestant ne bi mogel »o-! voriti odločneje. Njegov sin nadvojvoda Karol iS in vnuk cesar Ferdinand II. pa sta dovršila na Sfrj venskem protireformacijo s pomočjo jezuitov. |
Čeprav v polni meri uvažujemo nasilno proti reformacijo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, in drugih protireformatorjev, pri čemer je treba prid pomniti, da je verski boj razvnemal strasti na ob« straneh, nam vendar ta okolnost ne more docel utemeljiti propada slovenske reformacije. Pred pleteni so dogodki, da bi se dali razrešiti z enim vzrokom, dasi mogočno vplivajočim. Soeialnl struktura te dobe in karakterizacija čmiteljev, s katerimi je delovala reformacija pri nas, nam šekj izpopolnita sliko.
Protestantizem je deloval na Slovenskem s faktorji, ki so bili socialno naravnost nasprotni. V ten nasprotju je bil eden izmed vzrokov njegovih konel nih neuspehov, kakor pravilno sklepa dr. Fr. Ileii Najodličnejši stan je bil plemiški, ki se je, dasi so« no in upravno avtonomen, umikal korak za koral kom. Nekaj značilnih zgledov iz zgodovine kranjl skih deželnih stanov nam to pojasni. Leta 1602 sa je sicer izrekla večina zoper to, da bi imeli jezuiM sedež in glas v stanovskem zboru, toda s pristavi kom, da jim to dovoli, ako bi nadvojvoda ne vpoštel val njih ugovora in ako jezuitje podpišejo rezervol da bodo delovali v korist deželnih svoboščin, [steal leta so dovolili katoliških stanovom pariteto s pa testantskimi pri odborniških mestih. Leta 16111
kosili jezuitje " scitu principis ' (z vednostjo de-ichega kneza), kakor je poudarjal škof Hren, podpore za zidavo svoje cerkve, in v stanovskem zboru Kje dobila večina, ki je dovolila 2000 goldinarjev; pole? tega jezuitje kratko malo niso plačevali davkov in so potem prosili, da se jim ostanki izpregle-iajo. Ko je leta 1614. postal Hren notranje-avstrij-iki namestnik v Gradcu, je dobil od deželnih stanov darilo v vrednosti 2000 tolarjev. Ali ne odseva iz takih in podobnih dogodkov razredni duh, ki bi se kil zadovoljih tudi s svojimi najhujšimi verskimi nasprotniki, ako bi bil imel fevdalizem sicer kako korist od tega?
Ne moremo kratiti protestantskemu plemstvu zasluga, ki si jih je pridobilo z moralnim in materi-jalnim podpiranjem slovenske literature; toda ni znalo prikleniti nase svojega podložnika z milejšim ravnanjem, dokler je bilo to mogoče, s čimer bi bilo lahko imelo izborno protiutež nasproti katoliški protireformaciji. %
Razredni interes je stal više nego verski. Tega očitka jih ne moremo oprostiti, da so moledovali za versko svobodo s papirnatimi spomenicami, dočim jo vsak poskus podložnega kmetstva za izboljšanje jospodarskega položaja znali udušiti v kali.
Vpliv absolutizma, ki se je družil s cerkvijo in meščanstvom, je naraščal. Škof Hren je v stanovskem zboru podpiral meščanske težnje, da bi si naklonil mestne zastopnike.
j Leta 1604 je n. pr. predlagal odpravo trgovine na kmetih in druge trgovske ugodnosti za mesta.
Na drugi strani so izgubili protestantje mestno upravo pod pritiskom deželnega kneza.
Med absolutnim vladarjem in trgovskim kapitalom je vladalo vzajemno razmerje: meščani so bili odvisni od milosti vladarjeve, ki jim je varovala in razširjala trgovske pravice na domačem in svetovnem trgu, deželni knez pa se je naslanjal na mesta, ia je imel v njih oporo zoper fevdalno gospodo —
Zato se je protireformacija po naših mestih in
trgih vršila brze krvavih bojev.
j*j«
Časopisje ameriških črncev.
| Ameriški črnci lastujejo 113 časopisov in 14 revij, pri katerih je vposljenih 1300 oseb, izmed kateriih je 61 lelopnltnezev, ostali so črnci.
Izmed listov je 96 splošnih, 23 religijskih in 8 listov so glasila bratskih organizacij. Nekaj je dnevnikov, drugi so tedniki in mesečniki. "The Messenger" je radikalna revija črncev. Izmed znanih črncev, ki so aktivni v socialističnemu gibanju, je žurnalist in predavatelj Chandler Owen, ki je bil tudi na cleve-Imkki konvenciji socialistične stranke.® ,«t ,«t jt
Denar ni bogastvo sam na sebi. Le konvencional-no znanje gotovih vrednosti je. Vrednosti, ki jih re-Cilj socializma je politična in gospodarska enakoprav-prezentira, pa ustvarja delo, pri čemer se mora ta izraz (zeti v širšem pomenu. Duševno delo ustvarja kakor telesno, tudi če se njega plodovi včasi ne dajo otipati.
Socializem je delo razuma, ne strasti.
DOPISI.
OČIM "MILJONSKE NEVESTE" DOMA.
CHICAGO, ILL. — V frančiškanskem čikaškem lističu sem videl dopis nekega Josipa Tomica, ki se je pred kratkim vrnil iz starega kraja. Predno je šel v stari kraj, je prav po hribovsko zabavljal čez Ameriko, sedaj pa hvali to deželo in rentači proti Jugoslaviji ali kako se že imenuje tista "kontra".
Ta dični g. Tomic je torej strašno hud na Srbe, na kralja, na žandarje in kaj vem kaj vse se mu je še zamerilo. Vsega gorja v Jugoslaviji je kriv — veste kdo? I no, vlada, kdo drugi! Ja, ja, kdo pa vlada Jugoslavijo? Neumno vprašanje; Srbi! Like fun. Tomic sicer piše, da jo vladajo ,Srbi, v drugi vrstici pa je že pozabil, kaj je zapisal, pa je dodjal: "Ko bi jaz to vedel prej, (namreč, kako po pasje se mora živeti v SHS. — Op. pisca), bi mi gotovo ne padlo v glavo podati se v rojstni kraj, kjer so sedaj na krmilu Etbini Kristani in njegovi tovariši, ki samo iz žuljavih rok sesajo izmučeno kri proletarčevo." Svoj dopis v skebski fliki zaključuje: "Pozdrav vsem rojakom širom Amerike, ki so pravega mišljenja. . . ."
Kaj je "pravo mišljenje", ni povedal. Ampak razkril je vsaj jugoslovansko vlado. Sedaj vemo, kdo pije jugoslovanskemu ljudstvu "izmučeno kri iz žuljevih rok." iNa enem kraju piše: ". . . kar se pa tiče drugih držav, je ena in ista." Seveda vladajo Etbini Kristani vse države, če je v vseh slabo. Drugače si stvari sploh ne morem razlagati.
G. Tomic pripoveduje okoli, da je revolucionar in je poskušal v starem kraju organizirati revolucijo, pa so mu prišli na sled, zato jo je pravočasno pobrisal v Ameriko. Ce bi jo moral "pobrisal" na Studenec, bi vsaj ne imel toliko stroškov. Enkrat je bil ta možicelj svobodomiselc, oziroma, pripovedoval je, da spada v "svobodomiselno" vero. V Duluthu se je naučil operirati črkostavni stroj, potem pa je prišel v Chicago in se "zrinil" v unijo, da je dobil delo v unijski tiskarni. Ne vem iz kakega vzroka je pustil Narodno tiskarno in šel delati v tiskarno Glasa Svobode. Pokojni Konda se ga je naveličal in svobodomiselc Tomic je šel v skebsko tiskarno čikaških slovenskih frančiškanov. Sovraštvo do socialistov mu je prirojeno in ker je kronični kikar, je nanje vedno zabavljal. Tudi je silno lakomen na denar in ker je, kakor Kazimir, poznal slabe strani naših ljudi, je pričel izdajati v serijah kolportažni šmir pod imenom "miljonska nevesta ali trpljenje mlade matere". Nekje je dobil ta šund, pa ga je pričel prevajati. Jezik je bil nekaka brozga sloven-scine, spakedraiiih tujk in raznih slovenskih dialektov. Za "kranjce" je vse dobro, je dejal Tomic, in res se je dobilo dovolj prismojenih ljudi, ki nimajo niti pojma o literaturi, pa so kupovali in čitali Tomicev smir. Par sto iztisov "mlade matere" mu je ostalo, in ker je hotel iti v "osvobojeno" Jugoslavijo, jih je ponujal na prodaj. Kazimir mu je obljubil zanje baje petindvajset dolarjev, Tomic pa je zahteval več. Kupec se je našel v človeku, ki je Tomicu podoben v tem, da rad zabavlja čez tiste socialiste, ki res delajo za stvar. Ljudem, katerim je lov za dolarji edini opravek v življenju, sodijo vse druge ljudi po sebi. V svoji duši so premajhni, da bi mogli zapopasti, da je na svetu tudi kak idealnejši opravek, ne pa samo dirkati za dolarč-ki.
Ko se je "milijonske" neveste srečno iznebil, je sel na orlovski tabor" v Maribor, kakor pravi v zadnjem dopisu. Tam se je izdajal za zastopnika ameriških Slovencev. Kot znano, je telovadna organizacija Orlov klerikalna ustanova. Pri svojih nasprotnikih so Orli poznani pod imenom "čuki". Tako je jadral To-moc od svobodomiselstva v klerikalno morje, ker mu je to neslo, človek brez prepričanja, kateremu je dolar cilj in ideal, ne more delati drugače. Ampak take kreature so še toliko drzne, da hočejo biti "revolucionarji" in pod tako krinko blatijo tiste ljudi, ki se v resnici trudijo izvleči ljudstvo iz blata neznanja in brezpravnosti.
Kazimirju pa je častitati na pristaših, kakor so Tomic in mirovni sodnik Ambross, po slovensko Am-brozic. —c.—
Nekaj se sliši, de zadjikrat nejsa bli gasput pasieb nu zadavualni iz tistim "mijav, mijavom", k jabiv*
ZA SPRINGFIELD IN OKOLICO.
SPRINGFIELD, ILL. — Našemu občinstvu v n , t .	----- ------- --
Springfieldu in bližnji okolici naznanjamo, da prire- prat<rtarci, navem zakaj vndr ne? di socialistični klub št. 47, J. S. Z. v soboto 12. avgu- • Kd,r Fie clovk h maši, zmieraj kaj zvej, nekaj aj
naJ> nekaj pa znuatraj, taku, de navse zadja več veU kkr gaspud sami.
. Kdr buama prčieli zidat naš dum??, se bua pa ■ kaj papisalu, če se ne buama paprejd skregali, poti« pa ne bua nič iz dumam, pa buh mende vndr nabuakJ tacga dapustu in svieti Antuan naše fare patruan. Kaj ste slišal kaj je djav mačk krjav?
Mijav, Mijav!
SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsahl drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodra.
avgusta plesno zabavo v prostorih Slovenskega Narodnega Doma.
Vsakdo, ki se želi zabavati v našem krogu, je nam dobro došel.
Upamo, da se bo jugoslovansko delavstvo udeležilo te priredbe v obilnem številu. Za dobro godbo in postrežbo bo preskrbljeno. — Odbor.
ELYSKE "PRTUŽNGE".
. 'IZ ELYSKE, MINNESOTE. — Jej, takja kamendja Imama pr nas kar sa ti gaspud, de jih nej človk v stan pavedat! Vse suarte aldia žlabdraja in klepetaja, navem kaj za ana "buzaruanska" štrafnga ja tu. Narveč ;„ .	.. . -r—t-------
se pa gavari le ad našga gaspuda, patr Buh sa pa vndr	^	~ Tlste' kl sim?atifl
v gmeri pustli, čm reč, de sa jih patr Buh nagmah pust-	4 ^lallMIcn,m 3IMn'™ ™
H. Zmeraj pa pride kaj, de se tega gaspuda zdravn pr-• štuli.
Zdaj gavarija, de kar ja Pagarevcev Matija izzi-dav, sa m pa gaspud padarli. Buh vej če ja kaj rejs, al bua pa spiet kakšna laž.
Sevede, Matija bi rad pastavu kamn rancmi ga-
spudi fadr Buhi, pa minde nirveč zatu, deb ga aid je * • * . — -------—ua «•
potlej prav hvalili kaj za ana dabruta de ja sturu, pa STe Qsele reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, zatu mende tudi, de bi več ur predav; in če sa gaspud • ^ ' vsaf° tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvors-nasprutni tem, že veja zakaj de sa. Kaj se pa tak vti- /?m potom vabim vse delavce v naselbini, da st ka v take stvari k jih prav nič ne zastuapi; an naj raj VMele?e te° sfJ in pristopijo h klubu. To je edini u-............> ne pa pastavlet spa-	^
rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc, stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč",-]
ZA CARLINVILLE. ILL. Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vr-
predaja tista sja rapatija k ja ima. minke gaspudam. Smartn grejh bi blupastavit spomenik takm velikm muaži kkr sa bli ranči fatr Buh, v kakšnm parki. Pr cierkvi mura stat pa niker drgeji. Kaj bi se nejki drugi tulk brigali za ranega gaspuda, buada žie gasput tu zrihtali, ani sa zadosti šmart. Vsaka fara ja lhku vesiela če ima gaspuda k ja taku van-zierav v starakrenskih šulah k kr sa naši.
Matija naj bi pa raji dav an par tavžnt za naš ka-tolški dum, pa bi se gaspudi prkupu in aldiem tudi; nazadja bi se marde še kakšna maša zajga brala. Saj naši gaspud nejsa taku umazni.
Na našga gaspuda sa ani zatu taku jiezni, k kakšna pametna pagruntaja.
Zdaj sa gaspud sklenili (sama božja milast jih ja navdihnila), de se bua zidalu Katolški dum za šiestin-tridesiet tavžnt tualerju. Al nejsma lhku veseli? Magua-ča bua še več kaštav, kar se ša navej. Lhku buada brez-virci navaščlivi (ker jim ne bo treba plačevati), k bua naš dum buli kkr ja jih.
Ani prevja, le naj plačujaja za dum ktieri sa ša udarjani, tisti dum bua kmpanijski pa škuafav, tisti pa k buaja zajga plačvali, buada imeli pa glih tulk pr jam za reč kkr imaja pr cierkvi.
Dum bua rejs stav na kmpanijski zemli, ampk kmpanija je zemle šinkala cierkvi, buh jim pavrni k sa taku dobri. Ča bua pa dum škuafav pa naj bua. Saj škaf sa paglavar cierkve, naš dušni pastier in imaja tudi pravica bit gaspadar vsiga kar je katolšku. Škaf buada pa tudi bulši gaspadar, kkr sa pa farani. Kaj pa an delavc vej? Nič! Gaspudja veja, k sa štidierali. Delavci naj kuapleja ruda pa za dum naj plačujaja, gaspadarili buada že drugi, tist jih nej patreba prav nič skrbit. Tukaj imama štiriestu držin, vsaka bua dala stu tualerju (magoče jih boa kaj mej) pa vseglih bua hmali plačanu.
Ani prevja spiet, padpisav se buam žie, al dav pa ne buam nič. Ne badite vndr prsmuajani! Za kulkr se buate padpisali, buadete muagli tudi dat. Al navejste, de se bua tudi na vaš padpis zidalu? Za kulkr se bua padpisalu, tulk se bua tud plačalu, če ne drgači, se vas bua pa za hiša patipahs, če ja mate. Kaj marde mislite de se buada naš gaspud dali za norca imit? Ne, tistga le nikar ne mislite!
Hvala bagu in ačiet nebieškimi pa našmi gaspudi, de buama vndr imeli suj katolški dum. še nune patrbu-jama, de bi atroke učile krščanski nauk; pisat in brat, tistu taku nej nič patrebnu za krščanske aldi, de znaja le molt. Da ša ana zlata gmajna bi blu tudi dobru če bi imeli pr nas na Elyju. Gaspudi zmjerai dnarja pr-mankuja, buh se jih vndr vsmili. če bi bli aldija kkr se šika, de bi še brezvierci kaj dajali, bi nabli akuli cerkvie in tudi v ji zmieraj "brok".
kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje klubi bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., st vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redo so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje pri-j atelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Tat misli, da imajo vsi ljudje tatinske namene. Kdor sumniči vsakega, da si polni žepe, je gotovo sam kradel.
V DNEH STAROVEŠKEGA RIMA.
V dneh staroveškega Rima je bila navada, da so oprvljali žalovalci nad ostanki umrlega človeka svoje jokanje tako, da so mogle njihne solze padati v steklenice. Kakor so si domnevali, je ljubil pokojnika najbolj tisti, ki je oddal največ solz v steklenico. V naši praktični dobi rabimo steklo v boljše svrhe. Uporabljano pri teleskopu nam pomaga in omogoča rešili probleme vesoljnosti. Po laboratorijih vsebuje steklo naša zdravila, ki nam v slučaju, če nam odpove zdravje, povrnejo moč in zdravje. Nekatere steklenice, ki so v uporabi kot posode za gotova zdravila, so zelo popularne pri občinstvu — in tako je tudi v slučaju Tri-nerjevega grenkega vina. Na tisoče in tisoče gospodinj I v Združenih državah in Kanadi ga ima neprestano v 1 svoji zdravniški omarici, ker vedo, da je to zdravilo za vsako starost in nikoli ne odpove svoje pomoči, če kak član te ali one družine trpi vsled slabe slasti, zaprtja, vetrov ali plinov v črevesju, naduhe, glavobola, nervoznosti, splošne oslabelosti itd. Trinerjevo grenko vino je naprodaj pri vseh lekarnarjih ali trgovcih z zdravili. Dajta se poučiti tamkaj tudi o drugih Triner- : jevih pripravkih!
Obiščite Trinerjev oddelek na razstavi na muni-cipalnem pomolu v Chicagi.
Razstavo napredka (Pageant of Progress Exposi-, tion) na čikaškem občinskem pomolu bo obiskalo naj tisoče naših sodeželanov. Opozarjamo jih, naj ob tej ; priliki obiščejo na omenjeni razstavi tudi sekcijo C, j oddelek 39-A, kjer so razstavljeni izdelki tvrdie Joseph Triner Co., katera izdeluje med drugim znano j Trinerjevo grenko vino in druga zdravila. — C.
PROLE
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ILLINOIS, titlinville: Jos. Korsič, 736 N. Broad St. Chicago: Frank Aleš, 2124 So. Crawford Ave., Frank Zajc, 3639 W. 26th St., Fr. Udovich, 1844 So. Racine
Avenue. Frances A. Tauchar, 2827 So. Ridgeway Avenue.
Chas. Pogorelec, 3639 W. 26th St. Cicero: Anton Putz, 5007 W. 25th Place. LMoline: Ant. Klanšek, 1319 19th St. ttomis: Ernest Krusic.
Springfield: Fr. Besjak, 1974 So. 17th St.; Frank Čopi,
1900 S. 17th St. Wen: Frank Stempihar, R. F. D. 41. Box W. Iiukegan in No. Chicago: Anton Lukancic, 1034 Lenox i Ave., N. Chicago.
Johnston City: Frank Martinjak, box 607.
INDIANA.
Clinton: J. Musar, Lock Box 441.
Mianapolis: John Krainz, 755 N. Holmes Ave.
KANSAS.
Columbus: Frank Čemažar, R R. 3, box 261. Cross: John Kunstelj, Box 32.
MICHIGAN.
Detroit:' Louis Urbanich, 509 Melbourne St., Math ( Urbas, 237 La Belle Ave. Jos. Anžiček, 1432 Ferry Ave. E. Jos. Ocepek, 939 Hendrie E.
MINNESOTA. Buhl: Max Martz, Box 166.
Ckiiholm: Frank Klun, box 399. Joe Ule, box 814. Ely: John Teran, Box 432. Ely: Jac. Kunstelj, box 913.
NEW YORK. Little Fall«: Fr. Petavs, Lover's Leap.
OHIO.
Akron: Frank Košir, 1176 Marcy St. Blaine: Frank Germ, Box 31.
Barberton: Josephine Platner, 515 Van St. Cleveland: L. Gorjup, 1125 E. 72. St., Jacob Kocjan, 1273 E. 58th St., Jerry Alesh, 6219 Glass Ave., Jos. Kodrich, 1081 E. 66th St. (»wood: Jos. Volk, 869 Rudyard Road. Girard: Frank Zorko, 35 Smithsonian St., John Kokošin,
1006 State St. Glencoe: Nace Žlemberger, L. box 12. Liibon: Jacob Bergant, R. D. 2, Box 19. Hajnard: Andy Zlatoper, box 22. Niles: Frank Kogovšek, 710 Pew St., Niles, O. Boiwell: Paul Les, P. O.
OKLAHOMA.
Red Oak: Joe Kogoy, R. No. 1, Box 12.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Jack Kotar, L. Box 7. B. Yerant, box 287.
Ambridge: Fred Ogulin, 227 Locust St.
Avella: Frank Bregar, box 363.
Bon Air: Peter Bukovec, R D 2, box 98.
Boswell in okolica: Paul Les, P. O.
Scrgettstown: Jos. Pompe, E. Market St.
Clairton: Anton Ocepek, box 621.
Conemaugh: Louis Krasna, box 218.
Dunlo: Louis Sterle, Box 12.
Export: John Frank, S. R. Box 315.
Forest City: Frank RataiC, Box 685. Louis Krašovec,
E. F. D. No. 2. Herminie: Anton Zornik, Box 202, A. Bertl, Box 437.' Homer City: Jack Obed, Box 265. Irwin: Jerney Kokelj, R. D. 2, Box 135. Johnstown: Andrew Vidrich, R. R. 7, Box 82. Johnstown in okolica: Frank Šemrov, 829 Bradley Alley, | Johnstown.
T A R E C	15
TAJNIŠTVO.
Tajnik-prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111.
EKSEKUTIVA. Prank Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip Godina, F. Zajec, S. Bojanovič, G. Maslač, Miloje V. Lučič in Mi-tar Sekulič.
NADZORNI ODBOR.
F. S. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič in S. Cakič.
Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zveze, je naslavljati na tajništvo JSZ.
Redne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti petek v mesecu, izredne po potrebi.
ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE.
Philip Godina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zajec, zapisnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Nadzorni odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher in Mary Udovich. Organizator: Chas. Pogorelec.
ODBOR SRBSKE SEKCIJE.
Miloje V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, G. Ma»-lach in Mitar Sekulič.
proletarec,
glasilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Upravni odbor Proletarca: Joško Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. Tau-cher in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Chas. Pogorelec.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na na slov Proletarca.
Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost le za tiste člagke, priobčene v listu, ki so spisani v uredništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudniki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko odgovomsti, kolikor zahteva zakon.
Lloydell: Anton Grbec, Box 35, Ant. Zalar, Box 152.
Lawrence: John Terčelj, Box 161.
Library: Mike Primozich, box 164.
Luzerne: John Matičič, 376 Miller St.
Martin: A. Zupančič, Box 11.
Morgan: J. Kvartič, Box 453.
Meadowlands: Leonard Lenassi, Box £>63.
Slovan: John Pirih, Box 77.
Vandling: Jos. čebular, Box 156.
Verona: John Ban, Box 214.
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 2, box 114.
W. VIRGINIA.
Philippi: Bartol Louis, Box 329.
Rendall Crelk: J. R. Sprohar, box 2, Pursglove.
Thomas: Frank Kocjan, Box 272.
WISCONSIN.
Kenosha: Frank Žerovec, Box 19, N. Newell St. Sheboygan: John Miklich, 725 Jefferson Ave.
Ako želi kdo prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za njegovo glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika izpuščeno, naj se oglasi, pa bomo popravili imenik.
jugoslovanska socialistična zveza
SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI.
220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, ILL.
yWWWWW
CENIK KNJIG.
(Za cenik drugih knjig glej zadnjo stran platnic.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-
venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno 1.00 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana
v platno .................................. 2.00
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot,
128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana.......65
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, trije iztisi
skupaj....................................10
KAZAK,!, (L. Tolstoy), broširana, 308 strani.......75
POVESTI MAKSIMA GORKEGA, broširana, 210
strani .....................................75
TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206
strani .....................................70
IGRALEC, (F. M. Dostojevskij), broširana, 264 str. .60 ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August Šenoa), broširana, 378 strani............................75
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo vezana, 288 str. .85 Jakoba Alešovca izbrani spisi:
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, I. zvezek, trda vezba .85 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, II. zvezek, trda vezba 1.00 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, III. zvezek, trda
vezba ...................................75
Josip Jurčiča izbrani spisi:
IV. zvezek, trda vezba....................... 1.00
V. zvezek, trda vezba........................75
VI. zvezek, trda vezba........................8'5
NAZNANILO.
GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega socia nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto ned ljo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem dom Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši orf zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar' stah socialistične stranke. — Frank Kramar, or) zator.
Edini
Jugoslovanski pogrebnik in balzamevač i
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavlja nje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
AAWUWMVnWUVW.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJQ
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
OsrMrrbog&s, /ne/M/o^rui ^Midkz
bodo <{olbvo dobile uspešno odponjoč kadar uživajo
5 EVER A'5 REGULATOR
tonlka za ženske
Premaga bolečine, popravi neredne funkcije, poriva naravi okrepčafi oslabele ženske organe in jim povrne normalne razbere.
CENA */.2S
Vprasajle V lekarnah*
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
John Plhak & Co.
1191-1153 W. 181b Street

Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah,
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOtftlSTOWN, Pi