Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota, 30. januarja 1941 Cena 1 din. Treba je, da se oči- stimo malenkostne mi- selnosti in razpršimo One, ki sejejo malo- dašnost in obrnemo svoj pogled k vzorom, ki su našemu ljudstva sveti. Celoletna naročnina: pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din, v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. rač. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXXVIII. Uredništvo in uprava: M Sobota, Križova 4. Štev. 5. Nevarna rana Na, že zopet bo govor o nekih umi- šljenin nevarnostih in ranah. Saj tabo vsi vemo, in vidimo, da ves svet leži razmesarjen na tleh v mlakah človeške krvi. Vemo tudi, da najbrž ne bo čez leto dni niti sledü o stari častitljivi po- dobi; na njem. Tako se boš morda v prvi zaletelosti vznevoljil. A vendar si mi mnogo priznal: namreč, da je ves svet ranjen. Vidiš, to je tisto! Kakor hitro zazeva na telesu kaka rana, se kaj rade in brez posebne te- žave vtihotapijo najrazličnejše bolezni in presneto se moraš trüditi in paziti, če nočeš obdržati svoje telo pri zdravju. Ves svet se zvija v silovitih krčih. Kaka bo bodoča podoba sveta, oziro- ma Evrope, ne vemo. Vemo pa, da na- rod ostane na svoji zemlji tak, kakršen je z vsemi svojimi posebnostmi in du- novnim bogastvom kljub temu, da se meje ene ali druge države raztegnejo ali zožijo. Toda mi smo stisnjeni v kot. Premalo nas je. Kamor nas bodo posadili, tam bomo, ti prišetavajo najbrž kaki pono- čnjaki, ki jim je liter vina več kakor pa ponosna zavest, da imamo mir in svo- bodo v lastni državi. Tak človek pozablja, da se moč in žilavost naroda ne meri zgolj po šte- vilu, ampak po dühovni odpornosti ter verski in narodni zavesti. 'Toda nevarna rana, na katero hoče- mo posebej opozoriti in ki se vriva v naše narodno telo je boljševiško mišljenje, ki ga oznanjajo prijate- lji Sovjetske Rusije. Ne mislimo tu na marksizem med delavskimi vrstami.ˮ Ta v naših prek- muraskih delavskih vrstah nima ugodnih tal. Ne mislimo tu kmetske ljudi, ki še vedno dobro ločijo krščansko zrno od boljševiških plev. Mislimo tukaj na veliko, odprto rano, ki se je vgnezdila med izobraženstvo, ki živi med našim ljudstvom. To izobraženstvo je več ali manj pre- pojeno s kulturnim boljševizmom, to se pravi, da so jim vrednote, ki so našemu; ljudstva svete, le predmet zasmeha. Če tem ljudem na priliko sv. pismo ni od Boga razodeta resnica, ampak le zbirka nekakih ljudskih pravljic, potem je to znak, da nam ti ljudje hočejo po- dreti temelj krščanstva. Če jim sveto pismo, ki se ga mi oklepamo s sveto ljubeznijo in vsako vrstico čitamo s svetim spoštovanjem, ni nič več kakor kaka narodna pravi- ca, ki nima podlage in mesta v pravom življenju, potem smo pomilovanja vredni Mi, ki imamo to resnico o svetem pi- smo trdno zasidrano v naših srcih, dob- ro vemo, da je nauk Cerkve, ki jo je ustanovil Kristus, Sin božji, nezmotljiv. Vemo, da v sv. pismu govori ljudem Bog, ki nam nudi na tej težki živlenj- ski poti luč, tolažbo in moč. In kdor nam odvzame to, nam odvzame vse.S. Vemo pa tudi dobro, da je Vloga izo- bražena velika. Kak je izobraženec, ta- ko je ljudstvo. Če so vodnik! boljševi- ki — bodo tudi ljudi vodili v boljševi- zem. če je učitelj boljševik, bo vzgajal učence v boljševiškom duhu, če je pro- fesor boljševik, bo tudi gimnazijca vzgo- jil v tem mišljenju. In ljudje, vzgojeni v takem duhu, ni- so nikak blagoslov za naš kraj in niso samo suha veja na deblu krščanstva, ampak prav posebno nevarni in dovzet- ni za razne prekucije. Nesrečna Romunija nam je v tem živ vzgled in dokaz, kam, zdrvi država, ki ima na stežaj odprta vrata raznim taj- nim silam... Moramo se tudi zavedati, da je naša država še kakor miren otoček sredi raz- burkanega morja. Ta rana je nevarna tembolj, ker se je zajedla pri glavi. In kadar bolezen udari na možgane, je vse telo podvrženo počasnemu umiranju. NOVI PROSVETNI MINISTER Dr. KULOVEC STOPIL V VLADO Na predlog predsednika vlade ter v imenu Nj. Vel. kralja in na ukaz kr. na- mestnikov je bil imenovan za prosvetne- ga ministra dr. Miha Krek, dosedanji minister brez listnice. Dr. Franc Kulovec, senator in Ko- roščev naslednik v Sloveniji, je bil ime- novan za ministra brez listnice. Minister dr. Krek je že po smrti po- kojnega voditelja dr. Korošca zastopal prosvetno ministrstvo in je že sedaj po- kazal veliko razumevanje za naše pro- svetne in kulturne potrebe. Enodušna želja vse Slovenije je, da bi pot, ki jo je načel naš veliki voditelj kot prosvetni minister, gradbo to ministr- stvo dalje v napredek in blagostanje vse naše države. Morda se bo kdo vprašal, zakaj ni dr. Kulovec prevzel kako ministrstvo ? Zaenkrat smatra dr. Kulovec sam, da je za njega boljše, če se ne preobremeni s kakimi vladnimi posli. Zato, je prevzel samo položaj ministra brez listnice. Kot član kraljeve vlade hoče krepko sodelo- vati v vodstvu naših državnih poslov, zato pa hoče biti prost prevelike veza- nosti na ministrsko pisarno. Na ta na- čin se bo tudi lažje posvetil politični or- ganizaciji v Sloveniji. Naj spremlja delo obeh ministrov bo- žji blagoslov in trajen uspeh v korist našega naroda in države. VOJNI VIHAR SE ŠIRI... Kakor je razvidno iz posameznih voj- nih dogodkov, posebno še iz časopisnih poročil, se vojskujoče. države na vso moč pripravljajo na odločilne pomla- danske dneve, ko nastopi, ugodnejše vre- me in bodo udarile druga po drugi z vso močjo. S peklensko zagriženost se borijo druga proti drugi in ne bo ne ena ne druga odnehala tako dolgo, dokler ne bo ena vsa zdroblena na tleh, ali pa se bosta oba neizprosna sovražnika tako zmüčila in skrvavela, da bo to sla- sten plen za tretjega, ki preži v ruskih stepah na ta trenutek... AFRIŠKO BOJIŠČE Če se ozremo v pretekli teden, vidi- mo, da je bil na tem bojišču glavni do- godek padec trdnjave Tobruk v angle- ške roke. Angleži so napravili na tem bojišču močan sunek proti mestu Tobru- ku. Angležem se je posrečilo zavzeti vse, kar je bilo v tem mestu. Nihče ni mogel uiti, tako je bilo mesto obkolje- no. Ujeli so 4 generale in 1 admirala ter 25.000 vojakov. Tako so dozdaj An- gleži ujeli vsega skupaj nad 100.000 Ita- ljani, med njimi 15 generalov in 1 admirala. V roke jim je prišlo tudi nad 200 topov. Angleži so izgubili okoli 500 mož, dočim je bilo na Italjanski strani prek 2000 ranjencev. Angleži pa brez prestanka drvijo naprej proti zahodu in so že prišli do mesta Derna, kjer je veliko letališče. Angleži imajo pri tem poseben način borbe. Medtem, ko en del njenih čet ob- lega obalne trdnjave, so motorizirane čete že zdavnaj dosegle okolico nasled- nje trdnjave. In ko pade prva trdnjava, se takoj brez vsakih priprav začne ob- leganje druge trdnjave; med tem pa mo- torizirane čete lütijo zopet dalje do pri- hodnje trdnjave ter čistijo okolico in pripravljajo za obleganje. Treba je imeti tudi pred očmi velike težave, s katerimi se mora boriti angle- ška vojska. V Afriki je namreč sama puščava in redkokje kak stüdenec. In tako morajo vodo dovažati s sabo. An- gleži še imajo sedaj 80 km do pokrajine, kjer so že puščavski studenci. In tu bo- do še ogorčene borbe. Vendar bodo Ita- lijani potisnjeni v nekak kot in rešitev za nje bo ali hiter beg ali pa popolna predaja. Tako so že sedaj Angleži 150 km globoko v Libiji. Istočasno pa prodirajo Angleži od treh strani v Abesinijo. Na severu so že prišli 180 km globoko v Eritrejo in ujeli 1 italjanskoga generala, v sredini pa v Abesinijo samo, kjer povsod bo- bnijo bobni abesinsko četniške vojske in pozivajo domačine na upor proti Itali- janom. Ta upor vodi bivši cesar Hajle Selasie sam. Prodrl je že 200 km v no- tranjost Abesinija. V južnem delu v Keniji so Angleži potisnili Italjane na- zaj. Treba je tudi vedeti, da je Abesinija sedaj popolnoma odrezana od Italije sa- me in je italjanska vojska navezana sa- ma nasé. Edino z letali bi še imela zvezo z ostalimi četami, toda ta zveza je prešibka za močan napad. Kaj pa Nemci pravijo k temu? Ka- kor Italjani, tako Nemci pravijo, da je bojišče v Afriki postranskega pomena. Morda hočejo s tem zmenjšati pomen angleških zmág. Sicer so Nemci poslali nekaj 100 letal Italjanom na pomoč. Toda prišli so samo do Italije, oziroma do Sicilije. Tam so jim preprečüe pot angleške bojne ladje. Po morju torej ne gre z ladjami, ker je angleška morna- rica še vedno najmočnejša. Z letali pa tudi ne morejo prenesti vsega vojaštva in tankov. Toda Nemčija je stavila Franciji pred- log, naj ji odstopi pristanišče Bizerto, ki se nahaja v afriški koloniji Tunziji, da bi izkrcala tam 2 oklopni diviziji vojaštva kot pomoč Italjanom v Afriki. Te čete čakajo že na Siciliji, otoku v Sredozemskem morju. Toda Francija z maršalom Petainom na čelu, tega ne privoli. Poleg tega pa ima franc. gene- ral Weygand v Afriki pripravljenih sve- žih 20 divizij. In tega se Nemčija boji. ALBANSKO BOJIŠČE Na tem bojišču so Italijani dobili moč- ne okrepitve in so navozili mnogo le- tal in, topov v Grčijo, da začnejo proti- ofenzivo. Tudi Grki niso držali križem rok, ampak so se pripravljali v zasede- nih postojankah. Drugo vprašanje pa je, ali bo Italija sama opravila na tem bojišču. Kajti Nemci so zaposleni drü- god in čakajo na povelje, kdaj se bo začel napad na Anglijo. Zato so Nemci posredovali v Atenah za mir, toda. Za- enkrat niso uspeli. VSA AMERIKA ZA HITRO POMOČ Vse ameriške javno mnenje — tudi nasprotna stranka Rooseveltova — je enodušno zato, da nudijo Angliji vso pomoč. Angleži pravijo, da potrebujejo orožja in municije bolj, kakor pa ljudi. Zanimivo je tudi to, da je prišel v An- glijo Rooseveltov protikandidat Wülkie, da prouči položaj, še bolj zanimivo je tudi to, da je šel nasproti angleškemu veleposlaniku lordu Halifaxu sam Roo- sevelt, kar še dosedaj tega ni storü. ANGLEŽI VKORAKALI V DERNO Komaj je minulo 4 dni, odkar je pa- del Tobruk, že so Angleži zopet zavzeli mesto Derno. Italijani se sploh niso bra- nili, kakor je to bilo v Bardiji in To- bruku, ker se je maršal Graziani odlo- čil, da se bo italjanska armada posta- vila v bran šele pred vojno luko Beng- hazijem. Angleški srednji in lahki tanki naglo drvijo naprej po cesti, ki vodi v Benghazi, kjer se bo odigrala odločilna krvava igra. Krvava obračunavanja med legionari Železne garde v Romuniji Brez dvoma je bil minuli teden na Balkanu v ospredju upor legionarjev v Romuniji. Člani Železne garde so bili namreč nahujskani od nekih tujih pri- šepetalcev in so hoteli uvesti svojo stra- ho vlado brez generala Antonesca. Toda ta upor ni uspel, čeprav je trajal tri dni, ker romunska vojska ni potegnila z uporniki. Po mnogih mestih je tekla kri. Dva dni so čistili s puškami. Ro- munija preživlja težke čase. Vse je v njej zrevolucijonizirano. Doživela je pre- gnanstvo kralja, strahoten potres, no- tranjo revolucijo, izgubila je ozemlje in nazadnje še dobila nemško vojsko. Vse kaže da bodo najbrž Nemci progla- sili protektorat (pokrovitelstvo) nad Romunijo. Horia Simo, vodjo Železne garde, so zaprli in z njim 250 članov Železne garde in bodo najbrž vsi v naj- krajšem času ustreljeni. General Anto- nescu pa je sestavil novo vlado. Te romunske zmede so nam, dokaz, kam lahko zaide država, ki ima vrata na stežaj odprta za razne tuje, pre- vratne elemente in kam privede notra- nja neenotnost. Notranja obnova Francije Maršal Petain je dejal ob priliki, ko so ga obiskali ameriški časnikarji, da je Evropa potrebna preosnove. In pri tej preosnovi hoče Francija sodelovati. V ta namen mora obnoviti v prvi vrsti sebe in sebi vrniti notranjo moč, potre- bna je francoska notranja narodna re- volucija. „Ta revolucijaˮ, je dejal maršal Pe- tain, „je prišla po vojaškem porazu, se- dem let za narodnosocialistično in 18 let za fašistično revolucijo. Njen duh pa je popolnoma drugačen, kakor pri teh dveh zgodovinskih revolucijah. Francoska re- volucija je ostro prelomüa s preteklo- stjo in se trudi, da uvede skupnostno disciplino, ljubezen do dela, rodovitnoso francoske družine in gojitev domovin- skega duha. Ta revolucija se je šele ro- dila in vsega svojega obsega še dolgo ne bo dosegla, šele ko bodo urejene socialne razmere, bo zaživela svoje pol- no življenje. Delavski stan bo moral do- biti svoje varščine, kmetski stan svojo življenjsko pravico. Francoska revolucija potrebuje za svoj Uspeh Sicer tudi svo- bode, a v precejšnji meri je treba to svobodo omejiti, Vsaj kolikor se tiče in- dividualizma, to se pravi v državnost izoblikovanega samoljubja. Ta revoluci- ja hoče tudi enakost, vendar ne samo pri vpivanju, marveč tudi pri žrtvah za skupno dobro. Tudi ona gradi na brat- stvu, ki pa mora biti očiščeno vsakih dvoumnosti in političnih enostranosti. Na ta način bo sedanja revolucija na- daljevala delo prve, velike francoske re- volucije. Dostojanstveno obnašanje francosko- ga prebivalstva v zasedenem delu do- movine ter pametno državno Vodstvo, so na veliki svet zunaj napravili naj- boljši vtis. Francija je začela spet vsta- jati.ˮ Nemiri v Gornji Italiji Angleška poročila pravijo, da so v Milanu in Turinu izbruhnili nemiri in to zaradi neuspehov italjan. armade v Al- baniji in v Afriki. Pravijo celo, da so morale nemške čete varovati italjanske častnike pred upornimi množicami. Pra- vijo, da je bilo mnogo ubitih, med nji- mi nekaj generalov. Kajpada Italijani zanikajo resničnost teh poročil. 2 NOVINE 30. januarja 1941. Nedelja Jezus pomiri vihar na morju. Tisti čas je stopil Jezus v čoln in z njim so šli njegovi učenci. In glej, na- stal je na morju velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi — on je pa spal. In pristopili so učenci, ga zbüdili in rekli: Gospod, reši nas, utapljamo se! — In Jezus jim reče: Kaj ste boje- či, maloverni? — Tedaj vstane in za- pove vetrovom in morju — in nastala je velika tišina. Ljudje so se pa začudili in so govorili: Kdo je ta, da so mu po- korni vetrovi in morje? (Mt. 8, 23-27.) * Kadarkoli je Jezus komu čudežno po- magal, je po navadi vselej zahteval od njega vero. Z vero vred pa zaupanje. Vera in zaupanje sta med seboj ta- ko povezani, kakor sonce in njegova to- plota. Če sonce sije, tudi ogreva. Če ve- ruješ v Boga, da je ves tak, kakor je: Vsemogočen in neskončno dobrotljiv, da ima moč pomagati, potem moraš imeti vanj tudi zaupanje. Pomanjkanje zaupanja je pomanjka- nje vere. Ti veš, da so božje kreposti tri: vera, upanje, ljubezen. Da je ljubezen nad vse vredna, si že slišal. Da je vera za zveličanje neob- hodno potrebna, to tudi veš. Upanje se pa mnogim ljudem ne dozdeva tako va- žno in potrebno. Mislijo si nekako tako: ljubezen je zlato, vera je srebro, upa- nje je pa — baker. Pa ni tako. To je zmota. Vse tri božje kreposti so med seboj v najtesnejši zvezi. Kakor sonce: če sveti slabo, tudi slabo ogreva. Vsi, ki imajo močno vero in gorečo ljube- zen, imajo tudi trdno zaupanje v Boga. Kdor v Boga trdno ne zaupa, kaže, da za njega Bog ni tak, kakršen je: Vsemogočen, neskončno dober in usmi- ljen. Če mu te lastnosti kolikor toliko odrekamo, ga brez dvoma žalimo. Ali ni zaupati mnogo lepše, kakor pa se bati? Če je zaupanje trdno, je tudi vera močna in ljubezen vroča. Vse tri božje kreposti so vezi, ki nas vlečejo k Bogu in vežejo z Bogom. Ljubezen v družini - temelj prave vere! Bilo je spomladi leta 1939. Španska narodna armada je z železnim obročem čedalje bolj stiskala tolpe rdečih. Kata- lonska vlada „ljudske fronte je pod pretvezo človečnosti začela odpošiljati špansko deco v trumah v inozemstvo. Rdeči komisarji so s silo iztrgali materi tudi malega Luisa Aguilera iz neke ka- talonske vasi. Ko je narodna vojska zmagala, se je vlada lotila tudi naloge, da bi se španski otroci, ki so jih bili rdeči oblastniki po svojih inozemskih tovariših razmestili po drüžinah po vsej Evropi, vrnili domov. Veliko se jih je vrnilo, veliko jih še iščejo; mnogih sploh ne bodo našli, zlasti onih, ki so jih odnesli v boljševiško Rusijo, kjer jih vzgajajo v brezverstvu. Med onimi, ki so jih dolgo iskali zaman, je bil tudi mali Luis Aguilera. Končno so izsledili, kje se nahaja; imel je srečo, da ga je sprejel pošten zakonski par Perrin v Ypresu v Belgiji. Španski listi so nam- reč objavili Luisovo fotografijo skupaj z gorečo prošnjo matere, naj ji sina vr- nejo; to so med drugimi ponatisnili tudi belgijski dnevniki. Zdaj se začne zani- miva stran te zgodbe. Mati in očé Per- rin sta odpravila po španskem konzula- tu ginljivo pismo dečkovi materi, naj jima pusti otroka, ki ga imata tako ra- da, da se ne moreta ločiti od njega. Mati tega Seveda ni storila in Luisito je zdaj zopet pri svoji mamici. Značilno pa je pismo, s katerim je mati prošnjo odklonila. Med drugim je namreč zapi- sala: „Mi španci imamo tako pojmova- nje drüžine, ki mislimo, da ga imajo vsi omikani krščanski narodi. Mislimo namreč, da brez ljubezni do lastne drü- žine in v lastni družini ne more obstaja- ti naša prava katoliška krščanska vera.ˮ Krasne besede, dostojne krščanske matere! Kako je ta mati, ki se ni učila ne modroslovja, ne bogoslovja, pravil- no zvezala krščansko vero z ljubeznijo matere do otroka, žene do moža, bratov in sester in vse rodovine med seboj! Brez prave družinske ljubezni ni prave krščanske vere; če nismo zvesti zakon- ci, dobri očetje in matere, ljubeči si- novi in hčere, nismo resnični katoličani. Kmečka zveza je zborovala V nedeljo dne 26. januarja je imela stanovska organizacija Slov. kmeta, Kmečka zveza svoj redni občni zbor v Ljubljani in sicer je obhajala obenem petletnico svoje obnove. Navzoči so bili tudi ban dr. Natlačen, knezoškof dr. Rožman, bivši minister g. Snoj in številni prijatelji slovenskega kmeta. Med zborovanjem je prišel, v dvo- rano naslednik dr. Korošca, minister dr. Franc Kulovec in naslovil na za- stopnike slovenskega kmeta sledeče be- sede: „Ko sem prišel sem, vidim, da sem prišel med same stare prijatelje, ka- tere nas je že nad dvajset let vezala vez, ki je močnejša kakor vsaka druga, namreč vez ljubezni do naše kmečke zemlje in vez dela za naš kmečki stan. Pred dvajsetimi leti smo začeli v Kme- čki zvezi delati, da bi ustvarili našemu kmeta trden idejni in gospodarski te- melj. Obnova našega kmečkega stanu je bila težka, boriti, smo se morali vča- sih s hudimi zaprekami. Toda prebredli in premagali smo tudi te težave. Ena- indvajset let dela za kmečki stan je šlo za tem, da se kmečka stanovska or- ganizacija preuredi tako, da bo ustre- zala potrebam stanu, ki tvori in bo tvo- ril jedro našega naroda. Ali naj se pri tem spominjamo žrtev, ali naj pri tem govorimo o težavah, ki jih je bilo treba prestati? To vse naj bo pozabljeno, ve- seli bodimo, da smo delali za steber slo- venskega naroda — slovenskega kmeta. Danes se je Kmečka zveza razmah- nila in je mogočnejša, kot kdajkoli prej. Pred petimi leti obnovljena, je razpredla mrežo svojih organizacij po vsej Slove- niji in misel kmečke organizacje se si- stematično širi. Mladina nove dobe, or- ganizirana v Kmečki zvezi, raste. Veli- ko je še dela; pred nami, cilji so dani in mladino čaka razsežna njiva, ki po- trebuje požrtvovalnih oračev. Veseli smo tudi našega zadružništva, ki je kmeč- kemu stanu pomagalo v telikih težavah in gledati moramo, da bo prišlo v sle- herno vas. Kadarkoli je obnovljena Kmečka zve- za v zadnjih letih imela občne zbore ali velika Zborovanja, so pozdravili nje- no delo vedno tudi zastopniki oblasti. Tudi ni bilo občnega zbora Kmečke zve- ze, ki ga ne bi pozdravil mož, ki nas je tako nenadoma zapustil — dr. An- ton Korošec. — (Vsi navzoči so zakli- cao. spominu dr. Korošca trikrat Sla- va!) Danes se mislite pokloniti spominu tega velikega Slovenca. Najbolj pa se bomo: pokojnemu voditelju oddolžili, če bomo delali z vsemi silami za slovenski narod, da bo nravno in telesno zdrav, da si bomo prizadevali za njegov blagor in njegov napredek. Spominu dr. Ko- rošca se bomo oddolžili, če bomo urav- nali vse svoje delo po njegovih navo- dilih, to je, da bomo ostali zvesti svo- jemu narodu, državi, kralju in naši na- rodni dinastiji. To je smisel navodil na- šega pokojnega voditelja. Enaindvajset let sem delal med vami in z vašim odborom koval načrte za boljšo bodočnost kmečkega stanu. Ko se danes postavljam od tega dela, ka- teremu sem se vedno posvečal z vso ljubeznijo, vam lahko priznani, da bom v bodoče v srcu s staro ljubeznijo pod- piral vaše napore, dati slovenskemu kmeta to, kar mu gre. Hkrati vam če- stitam k petletnici obnovljenje Kmečke zveze in želim, da bi Kmečka zveza do- živela še mnogo in še lepših jubilejev, ki bi uresničili veličastni program zveze v korist slovenskega naroda.ˮ Po občnem zboru so se udeležili de- legati krajevnih kmečkih zvez spomin- ske svečanosti na grobu večnega dobro- tnika Kmečke zveze dr. Korošca, kjer je načelnik Kmečke zveze senator Brodar Janez položil na grob venec iz rdečih nageljev. Po tihi molitvi za pokojnika so se razšli. V vsako vas mladinsko organizacijo! Ves svet še organizira, lahko bi rekli, da živimo v neki dobi organizacije. Ali naj sledimo tudi mi temu oboževanju organizacije?. Ali naj postavimo neko umetno tvorbo na svoja svobodna na- mena? Ne! Mi nočemo take organiza- cije, mi nočemo samonasilstva in la- stnoga usužnjevanja. Hočemo pa našo mladinsko organizacijo, ki ne bo niko- gar usužnjevala, ampak bo naši mladiki pokazala pot do prave svobode in jo vzgajala zanjo. Je-li potrebna taka organizacija? O tem ni dvoma! In mogoče jo je tudi ustvariti, samo dobre volje je treba, ka- tere pa mladini nikdar ne manjka, saj brez dobre volje in smisla za žrtve ni mladine. Hočemo to našo organizacijo v vsako vas, prav vsako vas! Katera je pa tista organizacija, že gotovo ve- ste. Za mladino mladinska organizacija Zveza fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Marsikdo bo dejal, da šport in telo- vadba ni za kmeta in delavca, saj ima mnogo gibanje, pri svojem težkom delu. Res je, da kmetski mladini ne manjka svežega zraka in telesnega gibanja, te- da manjka ji mladostnega razvedrila, pravega duševnega okrepčila, ki ga vča- sih pri svojem težkem delu zelo pogreša. In tukaj bodo naše organizacije storile svoje veliko poslanstvo, ko bodo vsak večer vedno znova vlivale novega po- guma in novih moči za težke naloge naslednjega dne; mladino bodo vzgajale za bodočei življenje. Saj to niso samo telovadna društva, ki bi pospeševala in gojila le telesno kulturo, ampak je zbrano njihovo bogastvo v lepem du- hovno-prosvetnem programa čim lepše je to medseboj zdrüženo, temveč sa- dov bo prineslo naši mladini. Toda organizacije, društva je- treba najprej ustvariti, jih je treba priklicati v življenje, da bodo lahko nudila naši mladini to, kar potrebujemo v našem mladem življenju. Kako bomo ustvarili organizacijo? Treba je predvsem spoznati, da je po- trebna in koristna. Samo nekaj vpra- šanj si zastavin^ in takoj bomo videli, ali nam je organizacija potrebna, ali ne. Ali ni lepše, da mladina čita in se zabavlja v drüštvih, kakor paj v gostil- nah? Ali ni boljše, da mladina telovadi in tekmuje med sabo na telovadišči v plemeniti tekmi, kakor pa da se pretepa z noži med sabo in tako meri svoje moči? Ali ni lepše biti zmagovalec med pri- jatelji z odlikovanji in nagradami, ka- kor pa zmagovalec s krvavim nožem v spremstvu orožnikov in uklenjenimi ro- kami? Ali lepše prepevanje naših pesmih po taborih in izletih, kakor nesramne klet- vice... Zdi se mi, da ni treba več dokazov, da je organizacija naši mladini potreb- na. In koristna? Nikjer ne more mla- dina dobiti več kakor, v dobri družbi. Saj je vsakemu znan izrek: „Povej mi s kom občuješ in povedal ti bom, kdo si.ˮ Kaj torej lahko pričaküjemo od or- ganizacije vse! Naštejmo le nekaj: Lepo društveno življenje je porok za naše bo- doče skupno mirno življenje. V društvu dobimo potrebno izobraz- bo, v knjigah in časopisih, ki so nam vedno na razpolago. V društvu se razvedrimo in poživimo v krogu svojih najboljših prijateljev, svojih duštvenih bratov, še marsikaj bi lahko našteli, toda prostora primanj- kuje in zato bomo nadaljevali drugič! Sr. Madžarski zunanji minister grof Csaky umrl V Budimpešti je 28. januarja umrl zunanji minister grof Štefan Csaky. Bil, je komaj 44 let star in se šele lani po- ročil. Bolehal je na ledvicah in srcu. Imel je velike zasluge za madjarske dr- žavo. Njegovo zadnje veliko mednarod- no delo je bil pakt o večnem prijateij- stvu med Jugoslavijo in Madžarsko. S tem so bili odnošaji med našo državo, in Madžarsko razčiščeni. Njegovi prija- teljski odnosi do naše države in Slove- nije so bili, potrjeni tudi s tem, da je v decembru ob priliki svojega obiskat v Beogradu, prišel tudi v Slovenijo. Za- to ga bomo tudi mi ohranili v najlep- šem spominu kot uvidevnega državnika,. ki ve, da je prijatelsko sožitje med sosednimi državami najboljše in naj- trdnejše jamstvo za mir in blagostanje države. To večno prijateljstvo med Madžar- sko in našo državo je ponosen dokaz, da sta obe državi za mirno sožitje in nobena ne bo trpela kakega rovarenja ob meji. Pred odločilnimi dogodki v Albaniji Na italjansko-grškem bojišču priča- kujejo novih dogodkov. Sam zunanji minister grof Ciano in voditelji fašistič- ne stranke so odšli na bojišče. Najbrž se bo grško vprašanje rešilo na miren način, ker pravijo, da je angleška voj- ska preveč zaposlena v Afriki, da bi mogla Grčiji dovolj pomagati. Pavle Gal: „Prekasno, oče!“ Zvezde so se prižigale na nebu. Drob- ne nebeške lučke so utripale in se ozi- ralo na zemlji, ki se je odda v črn plašč noči. Rimska cesta je bila videti, kakor da je posuta z zlatniki. Izza hribov je lezel mesec. Počasi je veslal po nebu in se pomikal višje in višje. Njegova bleda mesečina je lila na zemljo in jo čarobno razsvet- ljevala. Nad krajino je vladal skrivnosten mir,. Jagnjedi ob cesti so se svetlikali v mesečini in njihove mogočne veje so štrlele proti nebu. Po cesti — od Beltinec proti Verže- ju — je stopal samoten popotnik. Ni se oziral v zvezdnato nebo, ni gledal vit- kih jagnjedov, ki so se svetili, kakor da so pregrnjeni s srebrnim pajčalanom, ampak je s sklonjeno glavo in upog- njenim hrbtom počasi stopal po cesti. Mož, kakih šestdeset let star, je bil majhne postave in oblečen že v precej oguljeni suknjič. Zgrban obraz je jasno svedočil, da tare moža skrita bol. In ga tudi je: Ob dveh popoldan je dobil br- zojavko, naj nemudoma pride k sinu, če ga še hoče videti živega. Že dalj časa je njegov sin Laci služil pri sv. Trojici v Slov. goricah. Ker pa je gospodarja kmalu pobrala smrt, se je Laci poročil z gospodarjevo hčerko. A tudi on je vidno pešal in težko zbo- lel. Takoj so to sporočili očeta. Starec se je takoj napotil. Ker za vlak ni imel denarja, jo je mahnil kar peš. Dolga je pot od Strehovec pa do sv. Trojice, a on ni gledal na to. Ljubezen je bila mo- čnejša ko strah. Tudi noč, ki ga je za- jela na potu, ni preprečila njegovega potovanja. Hodil je brez prestanka. Za njim je že Dokležovje, a dolga pot je še pred njim... Dospel je do Mure. Temna reka je šümela in hitela v daljavo. Na mostu so ga ustavili orožniki. Pokazal je br- zojavko in püstili so ga dalje. Zvezde so že medlele na nebu, na vzhodu. je rdelo jutranje nebo, ko je ves trüden prilezel k Sv. Antonu. Le še nekaj ur in dosegel bo cilj. Počasi ko polž se je pomikal po bre- gu navzdol. Trüden je bil in lačen; no- ge so mu klecale. Vsedel se je v travo, da bi se odpočil. Sonce je že vstalo in njegovi žarki so se lesketala rosnati travi. Ne daleč so proti nebu štrleli sivi zvoniki cerkve Sv. Trojice. Nekoliko okrepčan od dolge poti in neprespane noč se je starec napotil da- lje. Opiral se je na palico in koračil v hrib. Zazvonilo , je mrliču. Stari Horvat se je zdrznil. Temna slutnja se mu je prikradla v srce. Kaj če zvoni... Toda ne, ni mogoče! Hitel je po klancu, kakor da ga podi vihar. Zagledal je sinovo posestvo. Na podstenju je stala snaha v črni obleki. Približal se ji je. „Prekesno, očé!ˮ je dejala in zajo- kala. „Torej že...ˮ Starcu so se zašibila kolena. „Da, umrl je. Ponoči je umrl.ˮ Znova so jo zaide solze. Starec se je oprl ob zid, da ni omah- nil. Snaha ga je prijela pod roko in ga peljala v sobo. Kakor pijan je starec prestopil prag. Iz oči, ki se že dolgo niso orosile, se je vlil potok solza. Starec se je zgrudil na mrtvo truplo svojega sina... 30. januarja 1941. NOVINE 3 PO SLOVENSKI KRAJINI Vredništvo „N o v i nˮ sporoča vsem prijateljem našega lista, da ima uradne ure vsak delavnik od 8—12. ure v Kri- ževi ulici 4. Ob nedeljah in svetkih ni uradnih ur. Ravnotako naznanja, da je uprava „Novinˮ in M. Listaˮ istotam. Le poglejte v svoj zapisnik ali kole- dar, če ste že plačali naročnino za „No- vineˮ. Če ne, vas vljudno prosimo, da to čimprej storite po položnici ali pri širitelju. — Naročnina za „Novineˮ je: na širiteljev naslov 28 din, na svoj na- slov 36 din na leto. Iz Satahovec smo prejeli razve- seljiv dopis: Danes, ko je katoliški tisk žrtev neprestanih napadov, smo se tudi mi vzdramili, da stopimo na branik. To- da kako bi to storili, smo se spraševali. Hitro smo jo iztuhtali. Širili bomo „No- vineˮ. Zato smo kot FO sprejeli širi- teljstvo od dosedanjega širitela Majer- ja Jožefa, ki je 11 let opravljal to važ- no službo. Sprejeli smo to zato, ker hočemo dvigniti število „Novin v naši vasi, hočemo ljudstvu nuditi dobro čti- vo, hočemo, se boriti za naš domači ka- toliški tisk! Že sedaj smo dobili nove naročnike! - Bog živi! - FO Satahovci. Tajništvo JKZ iz Ljubljane nam spo- roča: Nastavljeni so bili za pismonoše pri poštah: Zver: Matija iz Hotize v Lendavi; Bokan Ivan iz Lendavskih goric v Lendavi; Horvat Ivan iz Raki- čana v Soboti; Gaber Franc iz Serdice v Rogaševcih. Čestitamo našim zaved- nim dečkom! V nedeljo 19. jan. se je vršil v Bel- tincih občni zbor okrajne Kmečke zveze. Na občnem zboru so se, ob tej priliki v toplih besedah spomnili smrti velike- ga podpornika kmečkega stanu dr. Ko- rošca ter mu zaklicali trikrat „Slavaˮ. Občnega zbora se je udeležil tudi svet- nik Kmetijske zbornice za naš okraj g. Horvat Anton, preds. obč. Črensovci, ki je podal v obširnem poročilu delo- vanje Kmetijske zbornice ter zahteve in potrebe, ki težijo kmečki stan v našem srezu. V odbor je nadalje izvoljen za načelnika Cigan Martin iz Gančan. Žalna seja Zadružne elektrarne v Bel- tincih za dr. Antonom Korošcem. Dne 21. XII. je bila v Beltincih žalna seja Zadružne elektrarne ter je ob tej pri- liki v svojem spominskem nagovoru predsednik ing. Mikuž Franc povdarjam da je videl dr. Korošec v zadružništvu predvsem tisto pot, ki vodi male narode in nižje sloje do boljšega življenja. Zato je zahteval, da se zadružno delo vrši in opravlja z največjo nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, če hočemo podpirati pravi zadružni pokret, ki ima pri nas Slovencih nalogo, da dvigne male sta- nove in tudi kmečki stan do čim večje gospodarske neodvisnosti in narodne in državne zavesti. Kajti narodne svobo- ščine niso zadostne, če jih ne dopolnju- jejo socialne in gospodarske svoboščine. Ob koncu seje so se člani zaobljubili, da bodo varovali dedščino velikega pokoj- nika z zadružnim delom v tem smislu, da se dvigne blagostanje preprostega človeka s pomočjo zadružništva na čim višjo stopnjo. S trikratnim »Slava« se je seja končala v upanju, da nas bo njegov veliki düh budil k slogi in vza- jemni podpori v teh težkih, resnih in nemirnih časih. Tatinska obrt. Menda res še ta obrt najbolj nese. Najbrž plačujejo tatovi kak obrtni davek, da imajo povsod ta- ko proste roke! Tako so kradli koruzo na veliko v Krogu pri Lukač Francu. Tudi kokošim niso prizanesli. Pri pose- stnikih Tišlariču in olaju je zmaiijkalo 10 kokoši. Nesrečen padec. Šestnajstletni Franc Makovec iz Globoke pri Razkrižju je tako nesrečno padel na cesti, da je v nezavesti obležal. Tako nezavestnega so prepeljali v soboško bolnišnico, kjer je ob zdravniški pomoči toliko okreval, da ga je mati smela na svoje veselje že peljati domov. Zimski večeri. Po' mnogih vaseh se- daj lupajo seme in češejo perje. Pri tem vlade, precejšnja živahnost, ki je pa vča- sih precej usmerjena po »sodobnem du- hu« vpričo težkih vojnih razmer. Res, mladina naj bo šegava, naj prepeva in se razgovarja, toda plesne vaje v teh težkih časih naj izostanejo. Tudi takrat, če te plesne vaje prirejajo nedorasla deca vpričo »pametnih staršev«. Kmetijski tečaj bo na Tišini za ka- terega vlada veliko zanimanje. Do zdaj se je že priglasilo 70 dečkov, ki ga bodo obiskovali. Tečaj se bo vršil v šoli in sicer tedensko dvakrat 40 Iet dela na cerkvenem koru. V mi- sijonski hiši pri sv. Jožefu nad Celjem je obhajal 40 letnico udejstvovanja in dela na cerkvenem koru znani organist in ekonom misijonske hiše g. Herman Edšidt. Naš jubilant je doma iz Gedero- vec in je brat našega najstarejšega ši- ritel ja Edšidt Jožefa, ki širi naš tsk, odkar je začel izhajati. Zato mu tudi z domačni želimo, da ga dober Bog ohrani zdravega in da bi s cerkvenim petjem, ki ga vodi, še mnogo let deloval na slavo in čast božjo. Smrtna žetev. Pretekli teden je umrla na Gornji Bistrici v 78 letu starosti dobra Balažic Urša. Njena vnukinja je na Golniku pri sestrah. Pogreb je po- kazal priljubljenost »mamice«, ki jo je prišla pospremit vsa vas. — Na Srednji Bistrici je umrl mlad, komaj 29 leten gospodar Kramar Ivan. Na sezonskem delu v Nemčiji se je prehladil, dobil jetiko in moral je nerad vzeti slovo od življenja. -— V Črensovcih so umrle kar tri ženske in to zaporedoma, kot bi se domenile: Žalig Katá, Kelenc Ana in Ritlop Terezija. Bile so res priletne, to- da škoda jih, ker novi rod jih ne bo kmalu dosegel, po vztrajnosti v delu, pobožnosti v molitvah in vdanem trp- ljenju. - Naj počivajo v miru. Otroci teme... Tatvine so vedno bolj pogoste. Tako so ukradli v jelšju pre- tekli teden Kolenku Ivanu, poses. iz Črensovec cel voz drv. Kradljivcem so že na sledü! — V Žižkih so pregnali falote, ki so kradli vino, koruzo in küre. Baje so sami mladoletni. Starši, po- glejte, kjer spijo vaša deca, saj se še za živino brigate in pogledate, če je vse v redu, pa bi se zaj lastno deco in družino ne. Na podporo naših listov so darovali v din: N. N., M. Sobota 100; ing. Mikuž Franc, Rakičan 14; Vratuša Anton, Ljubljana 14; Škafar Matija, M. Sobota 10; čošič 'Martin, D.' Lendava 14: Jože Godina, Jesenice 4; g. Štefan Baša, ž. nar t.1, Beograd 10. Vsem i lci..enitim darovalcem iskrena hvala! Vidi se, da mnogi dobro razumejo vlogo našega zavednega lista in upamo, da bo ome- njenim darovalcem sledilo še več. Prekmursko muzejsko društvo v So- boti sporoča, da se bo vršil redni letni občni zbor v nedeljo, dne 9. febr. t. 1. ob 10. uri v muzejski sobij ali pa v zbor- nici na osnovni šoli v Soboti s sledečim dnevnim sporedom: i. Otvoritev in Či- tanje zapisnika lanskega občnega zbora; 2. Poročila funkcionarjev; ,3. Volitev; 4. Delovni načrt za naslednje poslovno leto; 5. Slučajnosti. Predloge je treba izročiti pol ure pred občnim zborom predsedniku. V cvetu mladosti v grob. Minulo ne- deljo so na Kobilju ob veliki ude- ležbi položili v prerani grob mladega fanta Lopert Štefana. Komaj 24 let star je šel po plačilo k Vsemogočnemu. Ži- vljenje mu je izpodkopala bolezen je- tika. Bil je dober, Vzgleden fant, za ka- terim žalujejo ne samo mati, bratje in sestre, ampak vsi, ki so ga poznali, po- sebno pa fantje, člani tukajšnjega Fan- tovskega odseka. Bil je namreč prvi načelnik odseka. Društveni tovariši so ga polnoštevilno spremili na zadnji po- ti. Pri odprtem grofu se je v imenu Fantovskega odseka poslovil od pokoj- nega! tovariša predsednik odseka Šabjan Mirko. Naj počiva v miru, domačim pa izrekamo sožalje! Sebeščanovo senje v Beltincih je bilo precej dobro obiskano, a poznala se je predvsem draginja pri raznih rečeh. Pri- gnanih je bilo nekaj prek 240 glav živine. Debelo živino so prodajali po 8 do 8.50 din kg. Smrt našega najstarejšega naročnika. Nedavno je umrl v Mlajtincih posestnik Cipot Matija v starosti 90 let. Bil je svoji deci dober družinski očé in zave- den krščanski mož. Bil je naročnik »No- vin« vsa leta, odkar so izhajale. Naj v miru počiva! Svetek sv. Ivana Boska v Martinišča bo na svečnico. Sv. maša bo ob 7. in 9. uri in ob četrt na 11. uri pridiga, nato pa še slovesna sv. maša. Popoldne ob treh bo letni shod za salezijansko so- trudništvo, ki ga bo imel č.; g. Anton Vode, inspektorijalni tajnik iz Ljublja- ne. Zvesta širitelica naših listov, Marija Gomboši iz Šalamenec se je preselila v večnost v 81 letu. Bila je širiteljica na- ših listov od vsega početka. Sprva je bil njeni mož, po njegovi smrti ona, se- daj pa njen sin Karel. Tako je širitelj- stvo vedno pri tej družini. Naj ji bo Bog bogati plačnik za njene trüde, osta- lim pa naše sožalje! Tatvine v Gančanih. Neki tat je v Gančanih pri posestniku Horvat Štefa- nu (po domače- Kančov) vdrl v sobo in odnesel naglavni robec in 100 din go- tovine. Zanimivo je, da je ostalih 300 din pustil pri miru, čeprav so vsi sto- taki bili skupaj. Nadaljevalni kmetijski tečaj pod Li- po je uprizoril v prosvetnem domu v Beltincih igro »Revček Andrejček«, ki jé'žela lep uspeh. ; Spomnska žalna slovesnost za dr. Korošcem. Ob koncu minulega meseca je * priredil FO v Beltincih spominsko žalno slovesnost za voditeljem sloven- skéga naroda dr. Korošcem. Predsednik FO g. Glavač Ivan je v uvodnih be- sedah! povedal, kako prav je, da se tudi naš odsek spomni velike izgube, ki je s smrtjo našega voditelja zadela ves slovenski narod. Nato je deklamirala Šipoš Rozika pesem: »Umrl nam je očé«. Za tena je učiteljiščnik Vili Gr- lec spremljal na violino Gonojevo »Ave Marijo«. Središče je tvoril spominski govor akademika Jožka Györköša, ki je povdarjal velike zasluge pokojnika. Na- stopila je še dijakinja Margita Balažic z recitacijo »Trije Orli«. Za zaključek so še akademiki občuteno zapeli »Vig- red se povrne«. Vsi uradi in društva, kakor tudi posamezniki so bili polno- številno zastopani. Kradejo na vseh koncih. Neznani ta- tovi so ponoči obiskali Toplekov mlin v Renkovcih in si za spomin odnesli mnogo remenja in drugih mlinarskih potrebščin. Lastnik mlina trpi več ti- sočakov škode. — Istotako je bilo v Gančanih odnešeno gdč. Mariji Sabotin, širiteljici naših listov, več stotov koru- ze. — Tudi posestnik Cuk na Ivancih je imel tatinski obisk. Odnesli so mu homote, hame in druge fijakerske po- trebščine. Orožniki iščejo sled za vsemi temi tatovi. \ Iz Bakovec nam poročajo: Pri nas že komaj čakajo, kdaj se bo začelo gra- diti novo šolsko poslopje. Sedanji pro- stori, v katerih je nastanjena šola, so pod vsako kritiko in nikakor ne morejo služiti svojim namenom. Tri šolske so- be, od katerih sta dve majhni, nizki, z majhnimi okni in tako vlažni, da po- zimi teče voda po stenah. V takih učil- nicah se poučuje dnevno 300 otrok. Starši, zavedajte se, da radi nezdravih* šolskih prostorov trpijo vaši otroci. Ne oklevajte dalje, postavite si novo šolo, ki bo v ponos občanom in v korist ot- rokom. Ne strašite se težav, ki vas še čakajo, ampak v božjem imenu na delo, da bo že v jeseni dozidana nova šola! RAZŠIRJAJTE IN PODPIRAJTE „NOVINEˮ! Morda še ne veste, da Tiskarna sv. Družine v M. Soboti t izdeluje različne tiskovine v enobar- vnem ali večbarvnem tisku, tudi po lastnih načrtih. Tiska časopise, vabila, letake, vizitke, osmrtnice, jedilne liste, rač. knjige, sploh vse, kar potrebujejo uradi, trgovci, obrtniki in zasebniki. Tiskarna je opremljena tudi s stavnim strojem »LINOTYPE« Točna postrežba ! Umerjene cene! Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radioaparate najboljših znamk šivalne stroje pisalne stroje kolesa in gume še vse po nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota Telefon Štev. 39 NA PRODAJ JE rodoviten vinograd in sadovnjak v Va- neči (nad 3: or.) s stanov, hišo. Poizve se v odvetniški pisarni Dr. PINTER in Dr. FLECK v M. Soboti. Prosvetno polje „Črna žena pride v Soboto in sicer v Prosvetnem domu v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 15. uri. Za to dramo v 4 dejanjih. Režira znam strokovnjak na tem polju prof. Potokar. Zato naj nih- če ne zamudi te ugodne prilike! žalna spominska slovesnost. V nede- ljo 2. februarja bo( imel FO in DK v Bogojini žalno spominsko slovesnost za pokojnim dr. Korošcem v Prosvetnem domu. Vabljeni vsi, ki z narodom čutijo! „Revček Andrejček« - na odru v Bo- gojini. Naš fantovski odsek in dekliš- ki krožek je na dan sv. Treh Kraljev uprizoril v prosvetnem domu lepo igro Revček Andrejček«. Igra je razdeljena v pet dejanj. Vodil jo je naš prosvetni delavec g. Maučec. Ljudje v nabito pol- ni dvorani, med njimi je bilo tudi naše izobraženstvo, je prav zadovoljno sle- dilo igri. Igralci so svoje vloge prav „Revček Andrejčekˮ, ki je; svojo vloge odigral z lepim uspehom. Upajmo, da lepo rešili in navdušili publiko, posebno bo naš režiser Maučec vneto z nami delal. Vsa čast mu! Igro so v nedeljo 19. januarja ob na- bito polni dvorani in v splošno zado- voljstvo ponovili. PREKOSNICE Pred sodnijov. „Sosed, pa čakaš tu? Maš prav- do?ˮ — Ne, čakam, či bi komi svedo- ka trbelo.ˮ Pred sodcom. Goričanec je že vse zapravdao, pa s pravdami li ne šteo končati. Ar je ne meo več s kem fiškališa plačati, je sto- po kak obtoženec brez njega pred sod- nika. , Sodnik: „Ar nemate s čim plačati fi- škališa, vam naj mi določimo ednoga?ˮ Goričanec: „Ne je potrebno, pa se jim lepo zahvalim. Raj bi bio, či bi mi spra- vili dva dobriva svedokaˮ. 4 NOVINE 30. januarja 1941. Vasovanje V vedro noč sloneč ob oknu glédam. Žametno nebo se nad menoj odpira, roka božja tenke strüne v noč ubira in poji naravo tiho. Tam v gladini kodrastega mraka se golobčkov dvoje že potaplja, bela krila so samo še kaplja, ki jo tenki val noči požira. To spomini moji vasovat gredo — I. Krampač. Družba sv. Rafaela naznanja,: Od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je, prejela Družba sv. Rafaela obvestilo gleda pošiljanja de- narja iz Nemčije. Delavci, ki bi radi po- slali mesečno več kot dovoljenih 60 RM, morajo za vsak tak slučaj dobiti rešenje od višje Devizenstelle na svojo prošnjo. Ker pa so to obljubo dali nemški dele- gati samo ustmeno, a v protokol to ni prišlo, se mora vsak delavec, kateremu bi nemške oblasti zavrnile njegovo pro- šnjo, obrniti na našo Narodno banko ali pa na našega trgovinskega atašeja v Berlinu g. Kečiča, da bodo storili po- trebne korake pri višji oblasti. Zanimivosti Na svetu živi preko dve miljardi lju- di. Društvo narodov je za, leto 1939 zbralo podatke, ki so pred kratkim iz- šli. Kljub izrednim časom segajo ti po- datki prav v leto 1939 in nekateri tudi v prvo polovico 1940. Zelo zanimivi so podatki, ki govore o tem, koliko ljudi živi sedaj na zemlji. Pri Društvu naro- dov so izračunali, da živi sedaj na svetu okoli 2145 milijonov ljudi. Od tega od- pade največji del, to je 450 milijonov na Kitajsko, Sovjeti ja ima 170 in pol milijona prebivalcev, Zedinjene države v Ameriki pa nekaj Čez 131 milijonov. Nemški rajh ima 79.7 milijonov duš, ni pa vštetih v to število 7 milijonov pre- bivalcev Češko-moravskega protektorata in ne 10.5 milijonov prebivalcev, živečih v drugih krajih, ki si jih je pridrüžila v sedanji vojni Nemčija, število rojstev v Nemčiji vedno narašča. Največje pa- danje so zabeležili v Severni Ameriki, potem v Danski, Madžarski in nekate- rih drugih državah. Prodajalka časopisov in dediščina. Neko 19 letno prodajalko časopisov, ki je že pet let dan za dnem prodajala na oglu ceste v Bostonu časopise, je do- letelo veselo presenečenje. Neki pravili zastopnik, ki je stalno kupoval pri njej časopisje, jo je postavil za svojo edino dedinjo. Zapustil ji je 8000 dolarjev s to utemeljitvijo, ker je ona bila edini človek, ki mu je njegova zadnja živ- ljenjska leta napravila prijetna s svo- jim prijaznim in ljubeznivim smehom. Ko je nenadoma dobila vest o tej svoji sreči, je od veselja vrgla vse časopise na cesti na tla in hitela domov. S tem denarjem si je küpila sedaj majhno trgovino. Zakonski par je zbežal iz cerkve. V zadnjih dneh je na Danskem divjal stra- hovit vihar, ki je imel posledice tudi pri neki poroki. Ravno se je v cerkvi vr- šila Poroka, ko je pridrvel vihar, odne- sel del cerkvene strehe in napravil ve- likansko lüknjo. To je tako vplivalo na svate in zakonski par, da so kar meni nič tebi nič pobegnili iz cerkve sredi poroke in za njimi tudi župnik. Sreča je bila, da sta že oba povedala svoj „Daˮ, tako da je bila poroka veljavna. Profesorska raztresenost. Neki raztresen profesor se vrača z neke prireditve, in ves vesel kaže ženi dva dežnika: „Da ne boš rekla, da vedno vse po- zabim ... Vidiš, oba dežnika imam s seboj, tvojega in svojega...ˮ Žena: „Za Boga svetega! Ali ne veš, da sva šla brez dežnikov na prireditev?ˮ Za gostüvanje \dobite vedno vsakovrstne 'torte, okusno okrašeno ter z - primernimi napisi po najniž- jih cenah samo v S L A Š Č I Č A R N I Sidonija Hauko \ NOVAK M. SOBOTA, Aleksandrova c. Pošta Gomboc Verona, Dravski sv. Križ. Naročnino sprejeli. Na letos ostalo 23.50 Din. Hvala za pozdrav, poslan grački fari. Sukič Ana, G. Slaveči 110. Novine vaše hčeri Side so prišle iz Francije na- zaj s pripombo, da se ji ne morejo iz- ročiti. Gjörek Franc, Martjanci. 4. ap- rila smo, sprejeli 456.50 din, a s tega ste naročili za Červek Trezo, Nemčavci 15 din, na Dom sv. Frančiška 29.50 din. tako je ostalo na 1940. leto 412 Din. Rakocijevi še dozdaj niso dali prepisati Najboljše, če pri vas plačajo. — Cipot Irena je dolžna na 1939 leto din 22.50. Lani ji nismo pošiljali naših listov. Kol- manko Alojz, Korovci. Novine odposlali kakor tudi kalendar v Francijo. Polož- nico smo vam poslali v kuverti. Kozar Štefan, Martinje 14. Kalendare odposlali Šabjan Pavel, Kobilje 29. 7 kal. odpo- slali. Za račun starega leta se obrnite v Črensovce na g. Klekla. Solar Jurij, Šalovci. Hčer bomo iskali gor. Ko do- bimo odgovor, vas obvestimo. Sprejeli 200 din; 20 si še dolžan. Törnarova Ma- riča je 4 din pri nas plačala in več pri tebi ni dolžna plačati. Cigüt Jožefa vd., Renkovci. 7 kalendarov smo vam od- poslali. Gumilar Aleksander, Vidonci 2. Novine, ki ste jih dobili više, razdelite za agitacijo med one, ki nameravajo na- ročiti naš list. Čerpnjak Alojz, Segovci 32. Tisti kalendar prodajte, če morete. Če ne, ga ob priliki pošljite nazaj. Pörš Štefan, Vučagomila. Küčan Jožef št. 31 je imel v Zadrugi 9. din, če je imel lan- sko leto, se mu vračuna, če ne, mu letos dajajte. Tržne cene Cene živini in kmetijskim pridelkom v Lendavi. 1 Biki I. vrste 8 din, H. vrste 7 do 7.50; telice I., vrste 7.50—8.25, H. vrste 6—7.25 din; krave I. vrste 5 din, H. vr- ste 4 din, teleta I. vrste 9—10 din, II. vrste 8 din; prašiči pršutarji 12—14 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste, Prednji del 15 din, zadnji del 16 din; goveje meso n vrste, Prednji del 12 din, zadnji del 14 din; svinjina 17 do 19 din, slanina 23—24 din, Svinjska mast 26 din; goveje surove kože 24 din, telečje 24 din. — Pšenica 327 din, ječ- men 400, rž 350, oves 300, koruza 250, fižol do 600, krompir 125 din, seno 120, slama 60, pšenična moka do 900 din, koruzna 325, ajdova 600 din za 100 kg. — Trda drva 90—150 din za kub. m., jajca 1.25—1.30 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 40—48 din za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 8 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradniki 10 do 15 din za liter. I 284-40. Dražbeni oklic Dne 10. marca 1941. ob pol 11. uri bo pri podpisanem sodišču dražba nepre- mičnin zemljiška knjiga k. o. Renkovci vl. št. 42 pod B 38-c 5-168 ink pare. št. 353, pašnik, sedaj stavbišče, dvorišče in sadovnjak s hišo št. 134 in gospodarskim poslopjem, k. o. Turnišče vl. št. 195 B 16-c -1112 inka pare. št. 470 travnk, vl. št. 274 pod B 11-c 1-28 inka pare. št. 759 njiva in pašnik, sedaj njiva, vl. št. 669 k. o. Bogojina pod B 33-c 1-112 inka pare. št. 780 vinograd. Cenilna vrednost Din 1.740.— Najmanjši ponudek Din 1.162.— Pravice, katere ne bi dopuščale draž- be, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom draž- be, Sicer bi se jih ne moglo več uvelja- vljati glede nepremičnine v škodo zdra- žitelja, kil je ravnal v dobri veri. V ostalem opozarjamo na dražbeni ok- lic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v D. Lendavi oddel. H., dne 31. dec. 1940. Za novo sezono prinašamo RADI0-APARATE Minerva, Orion, Körting, Sachsen- werkf Hornyphon, Mende, Braun, Graetz, Z dvoletnim jamstvom. Baterijski aparati so opremljeni z D elektronkami, delujejo brez akumulatorja. Predvajanje aparatov brezobvezno! Ceniki franko. DOLGOROČNO ODPLAČILO! RADIO NEMEC MURSKA SOBOTA RAZGLAS Krajevni šol. odbor v Dokležovju raz- pisuje na dan 19. H. 1941. ob 10. uri dopoldne v prostorih ljud. šole v Do- kležovju Prvo pismeno licitacijo za gradnjo prizidka pri ljudski šoli v Dokležovju in sicer: 1. Težaška in zidarska dela. 2. Tesarska dela. 3. Mizarsko dela. 4. Kleparska dela. 5. Klučavničarska dela. 6. Steklarska dela. 7. Pečarska dela. Pojasnila se dobe pri upravitelja ljud- ske šole v Dokležovju. REDILO ZA SVINJE, tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vse- buje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporneproti boleznim. 1 paket 8 din. 1 kg 25 din, po pošti s povzetjom 15, oz. 35 din. Dobi se v lekarni pri „ZAMORCU“, Maribor, Gosposka ul. 12. Seno za govejo živino prodaja Mursa, Krapje. Delo dobi na Hrvatskem veččlanska de- lavska družina na 11 oralov obsegajo- čem posestvo s polovine pridelka ali z arende. Več zveš na Krapji 1, p. Veržej. ZA DOBRO VOLJO Ženska lepota. Neki modrijan je takole označil žen- sko lepoto: lepa ženska je paradiž za oči, pekel za srce in vice za denarnih. DOMAJNKO MIRKO ♦ M. Sobota ♦ Lendavska c. 8. Imam v zalogi: Rakve (škrinje, trüge, dreva) hrastove, mehki les in kovinaste. Tančice (šlare) navadne in svilene. Vence: umetne v vseh barvah. Trake za vence z napisi. — Obskrbujem: Pogrebe, prevoze, izkope in dekoracije pri mrtv. odru. — Izposojam: mrtv. oder (ravatal) in mrtv. voz. — Vse po zmerni ceni DOMAČE PODJETJE — ZMERNE CENE — SE PRIPOROČAM. MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE Sedimo poglavje. Besede ljubezni. Prelepo sije nedeljsko sonce na ma- rof. Osameli jagnedi že zelenijo. Dolge razorane njive blestijo v rjavem sijaju. Veren sedi na kamnu ob steni in zre po njivah, od brazde do brazde gre nje- gov pogled; skoro bi določil, katero je odrezal plüg, za katerim je hodü. Po nerazoranih strniščih gre njegov po- gled; skoraj bi določil, koliko brazd bo moral odrezati plüg na tem, na onem strnišču in kelikokrát bo prehodil njivo gori in doli. Toplo sije sonce; zamižal bi in bi si siloma vtepel v glavo misel, da sedi na klopici pred svojo kočo na Goričkem. Odpreš oči, pa nisi na Gorič- kem; pred teboj ni gosposkih dvorov, ni belih cest po ravnem polju, ni belih va- sic, ni vijugastega pasu po ravnini! In za tem pasom ni belih cerkvic in vin- skih goric! Še najvišjega marofa ne vidiš, le po daljnih vrhovih osamelih jagnedov sodiš, kje je. Pa da zamižiš in si vtepeš v glavo misel, da se greješ na soncu na Goričkem, — bi nekaj manjkalo. Glasovi Štefana in Matjaša, Mariške in Margitke, Ludvika in Jožka bi ne zveneli na uho. Daleč, daleč je Goričko in osem src, ki bi jih rado zazrlo oko in čülo uho. Veren stopi v shrambo, poišče v kov- čeku papir, se vrne na svoj kamen ob steni in si pripravi na kolenu papir za pisanje. v V luknji smrči na slami Horvat. Ivan sedi na slami — nepopisan papir leži na njegovih kolenih. Podpira glavo in gleda na papir in. pogleduje na zamrež- eno okence. Ko da ne ve, kako bi pisal; ko da je preveč tistega, o čemer bi rad pisal, pa mora izbrati samo nekaj. Pi- sati mora! Med tednom pride Ritoper in vzame pisma s seboj. Med tednom pa ni časa pisati. Andraž pol čepi, pol leži na slami, grize svinčnik in pripiše po dolgih raz- mišljevanjih kako besedo na papir. Ko da ne more napisati tistega, kar bi rad napisal in kar mu teži srce. Nemirno pohajkuje Geza okoli maro- fa. Pogleduje po Verenu, pogleduje sko- zi vrata na Ivana in Andraša; opazuje dečke, ki donašajo vodo na marof in premišljujejo, kako bi prebili nedeljsko popoldne; opažüje dekleta, ki so oblekla nedeljske obleke in so žalostna, ker jih ne morejo razkazovati pred cerkvijo; opazuje moške, ki pohajkujejo okoli marofa in ne vedo, kam bi s svojim hre- penenjem po Slovenski Krajini. Ko da gre krast, se plazi Geza k najbolj oddaljenemu jagnedu, se ozre, ali ga nihče ne opazuje, zdrkne na ko- lena, izvleče bel papir in začne pisati. In vsi molče in vsi pišejo. Piše Veren: Draga žena! Vedno mi- slim nate in na deco. Ob nedeljah, ko ne delamo, pa sem še celo ves božji dan v mislih pri tebi in deci... Ne utrgaj se mi z delom, žena! Ako le moreš, se ne zadolži, tudi tedaj ne, ko pride; tvoja ura ... Ako pa nikakor ne moreš brez dolga, ne posodi si pri Ritoperju... Ivan piše: Ljübljena Ilonka! Prvo pi- smo v svojem življenju pišem Tebi. Kako težko čakam, da prideš na marof! Tako sam sem in zapuščen... Alí se spomniš kedaj na tisti trenutek ob najinem slovesu? Ves dan so moje misli pri Tebi. Ponoči sanjam o Tebi. Pridi, pridi kmalu! Piši mi, če kedaj mi- sliš name in na najino skrivnost, ki je vzklila ob: slovesu. Težko pričakujem Tvojega pisemca. Nestrpno čakam, da prideš in štejem dneve. Pridi, pridi kmalu! — In še to pripiše Ivan: Ne povej naši Liziki, ne povej materi, da mi je težko Reči jima, da mi je dobro... Andraž piše: Ljuba mati! Pozdrav- ljam Vas čez ravnine in goričke griče. Srečno smo prišli... Le brez skrbi bo- dite. Dobro mi je in zdrav sem... Ve- ren mi je ko očé, Ivan mi je ko brat... Kruha prinesem s seboj, ne bova ga stradala, ko sva ga stradala zadnjo zi- mo in vsa ta leta... In Geza piše: Lina! Ne zameri, da Ti pišem! Ne morem drugače. Vedno si mi bila dobra... Zapisana si v mojem sr- cu — ne morem si pomagati!... Lina, Linica, bodi mi dobra, kakor si mi bila dobra dosedaj!__Na mojem srcu počiva tvoja kita rožmarina. Noč in dan... Prosim Te, ne pravi o tem pismu očetu... Piši mi, Lina, piši mi! Če drugega ne, mi piši vsaj, da se ne jeziš name... Geza na skrivnom in plaho pogleda, ali ga nihče ne opazuje. Zapečati pismo, napiše naslov in korači k Ivanu. Tiskarna sv. Družine v M. Soboti: Klekl Jožef, župn. v p, Izdaja: Katoliško tiskovno drüštvo v Slov. Krajini Urejüje: Matija Balažic